®©pisi m mite©. Iz Notranjskega. (Misli o teloradbi v šoli. — Učitelj«ko druHtvo na Kranj skera.) Da je telovadbakoristna vsakteremu, je že zdavnej spričano. Deželna vlada na Kranjskem to spoznavša je tudi Ijudske učitelje že opominjevala, naj po svoji zinožnosti v telovadbi v šolah podučujejo. Kako se to opominjevanje izveršuje? Veliko učileIjev telovadbe ne razunic; nekleii si to in drago o nji mislijo, in nekleri so ta nauk že pričeli. Največješol, kterih učitclji te vednosti sanii ne razamejo, ined kteiimi je tudi pisavec (eh verstic; kako li (ukaj poinagali? \ekteri miislijo, da bi se postavili poputni teluvndni učilelji, da bi Ijud.ske učitelje podučevali, in da bi ti potem mladino učili telovaditi. Po (ej poti bi se počasi namen dose^el, stioškov bi bilo veliko, in se tudi ne ve, kdaj bi vsi učitelji pri uku na versto prisli. Ta le pot, iiihsliin, bi bila za to uaj hitrejša in naj cenejša na Kianjskein; Pretečene velike počitnice I. 1868. je štajerska deželna vlada veliko Ijudekih učiteljev v Gradec povabila, kteri so He šest tednov učili telovaditi. Na Kranjskem naj bi deželna vlada letos meseca septerabra kakih sto učiteljev v Ljubljano poklicala; naj bi dobro znanega ueiteljskega prijatelja, preč. kne/.oškofa Ijubljanskega, poprosila, da bi v počituicah dovolil, da bi v Ljubljano prišedši učitelji za ta čas stanovali v semenišču ali v Alojzišču; hrano naj bi jim pa tudi skupno nekaj deželna vlada, nekaj ininislerstvo uka in nekaj vojno minisicrstvo plačevali, v čigar prid se bo ta vednost porabljevala. Te ueitelje naj bi kakih šest tednov ali tudi marij časa kak izurjen telovadec skupno podučeval. Tako podučenim in drugim, kteri (elovadbo že znajo, naj bi bilo polem ojstro zapovedano , da naj že prihodnje šolsko leto uče telovaditi, kar bi se eotovo tudi zgodilo. Mislim, da je to naj hitrejša in naj cenejia pnt do tega namena. Več oči, več vidi! Gotovo premisljuješ, ,,Tovarš", kako da se vnanjih učiteljev tako malo v učiteljsko društvo zapisuje. Pisavec iu tadi nekaj njemu znanih učiteljev se le iz tega vzroka ne zapišejo , ker pri prepičli plači in pri diugih potrebnih siroških za vsakdanje časopise, za družbo v pomoč učiteljskim vdovam in nirolani i(d. pri naj bolji volji ne morejo kaj več plačevati. Kedar se nam bode dala obljubljena povikšana plaea, se nas gotovo več vpiše v imenovano družbo. — Še bi imel eno in drugo zapreko pri podučevanji povedati, in tudi svoje inisli o tej in drugi reči razodeti, pa se bojim, da bi jih ,,Tovarš" v skrivni predalček ne Mhranil, iz kterega bi se le čez sedem let zamogle izlesti. Veliko učiteljev je teh inisel, da se preveč v ta predalček spravlja. Pisavec pa niisli: vsako vredništvo in (ako (udi ,,Tovarš"-evo hodi svoja pota. Dragič kaj drugega. #) Z Bogom! Iz Kranja. 14. dari preteč. m. popoldan je bilo zelo sopjjnno ; nagloma se stanini, in preden odbije ura štiri, vlije ae dež med bliskom in gromom. Vidivši nevarnost opominjali so gospod ravnatelj otroke, naj počakajo, da se spreleti, in prideržali so jih nekoliko v šoli, posebno tiste iz vasi. Dečki iz Rupe pa niso porajtali ne dežja , ne opomina, ter so šli naravnont proti domu. Zunaj mesta loči se devet let stari deček, Jožef Ferle, od svojih tovaršev, ter teče naprej rekoč, da bode past gnal. Komaj priteče v sredo polja med Kranjem in Rupo, kar tre.ši, in deček — je bil mertev. Tisti, ki so bili blizo, pravijo, da se je kar pokadilo okoli dečka v tistem trenutku. 26. dan potem so vsi učenci glavne šole v Kranji k pngrebu spremljali mladega raerliča, ter so rau svetili in veči dečki so ga nesli; gospod ravnatelj pa so ga slovesno pokopali. &¦ ^. Iz pod Stola. Naj ti povem, ,,Tovarš", kako smo pri nas začeli pervi nauk v sviloreji. Odkar nara je sl. vlada naročila, da naj v Ijudski šoli tudi podučujemo kaj o svilstvu, sem tudi pri nas začel ta nauk v šoli. Utenci so kazali pri tem nauku precej veliko veseIja. Kupil sem v ta namen nckaj sernena od nekega domačega verlega svilorejca, ter sem ga meseca majnika razdelil med boljse učence s podakom, kako naj ž njim ravnajo, da se jim bodo izlegli červiči ») Nam bode ljubo! Vredo. itd. Obljubil seni jiin, da bodem vsakemu toliko tek, papirja, peres ali svinčnikov dal, kolikor kokonov bode izredil, da se bodo zapredli. Popraševal sem potera večkrat, kako se jini ta reč obnaša, ter sein ludi sam šel včasi kam na dom pogledat, da sem se prepričal, kako jih rede. Videl sem, da so se naj več vsem učencein sviloprejke zapredle, in treba bode obljubo npolniti. Piidelali smo za piihndnje Ie(o precej kokonov za seme, kteri so, mislini, popolnoma zdravi , ker so izrejeni i/, tistega semena . klerega kokone je kmetijska družba za zdrave spoznala. Diugo leto se bomo še bolj pečali a svilorejo, zato ker se je perva skušnja dubro obnesla in no otroci za (o veselje dobili. Leški učitelj. Iz Ljubljane. Učitelji, ktere je sl. vlada na Kranjskem izvolila, da bodo šli letos v gospndarsko šolo na Punaj, so ti le: Jozef Thuma v Radolici, Jožef Čerin v Žireh, Janez Saje v Predosljih, Jožef Erker v Srednji vasi na Kočevnkem, Blaž Tramš e k v Kerškem , Ven ce Ij S tu r m v Metliki, GašperGašperin v Razdertem, JožefLevičnik v Železnikih, Janez Škerh i n e c v Preddvoru , Uranič Jnri v Preserji. — Od 25. do 29. preteč. m. so bila spraševanja v nunski dekliški in v glavni deški šoli pri sv. Jakobn. V obeh teh šolah je bilo vse dneve mnogo poslušavcev iz višjih in nižjih stanov, kar je veselo znamenje, da ne te dve šoli ljudeni vedno bolj piiljubljujele. V vadnici pri c. k. šoli za učilelje pa bode zadnje spraševnajc 3. t. iii., in potem je dokončano šolsko leto, ktcro nam bode v inarsikakem oziru dobio ostalo v spominu. — — Ravno kar je prišel na svetlo naj novejši iinenik (Katalog) vseh eolskih knjig, ki se dobivajo v c. k. zalogi na Dunaju. V tem imeniku so zaznamovane te le slovenske knjige: Mali katekizem za pervošolce (8 kr.), Kerščanski katoliški nauk, okrajšan spisek iz vclikega katekizma v prašanjih in odgovorih za kat. ljudnke sole (7 kr.), Kerščanski nauk v vprašanjih in odgovorih za četerti razred začetnih sol (32 kr.), Veliki katekizem za kat. Ijudske šole (33 kr), Sveti listi, berila in evangelji za nedelje in praznike celega leta in vse dni sv. posta (52 kr.), Zgudbe av. pisma stare in nnve zaveze a 113 podobšinami in 1 zemljevidom (43 kr.^); Abecednik za sloveiiake šole na Kranjskem (14 kr.), Pervo berilo za slovenske šole (14 kr.), s pesemsko prilogo (27 ki\"), Drugo berilo za slovenske šole (36 kr.), a peseinsko piilngo (47 kr.), Malo berilo za slovenske šole (27 kr.j, Veliko berilo in pogovorilo za slovenske šole (34 kr."), Abecednik za slovensko-nemške šole (18 kr.), Malo herilo za slovensko-nemške šole (35 kr.), Veliko berilo za alovensko-nemške šole (65 kr.), Malo berilo za elovenske Ijndske šole (27 kr.), Perva nemnka slovnica za slovenske Ijudske šole (28 kr.), Dniga nemška slovnica za slovenske šole (se ravno (iska), Praktična slovensko-nemška gramatika (34 kr.), Računica za slovenske šole (25 kr.), Tablica zlogovanja (Wandfibel, se ravno nova (iska), Ponovilo potrebnih naukov za nedeljske šole na kmetih. I. Del (28 kr.), Drugi del (25 kr.), Tretji del (28 kr.). Vae te knjige ee dobivajo pri posaiimih prodajalcih pa tudi naravnost pri c. k. zalogi (k. k. Schulbucher-Verlag) na Dunaju. — Učiteljnke nlužbe v šolah za učitelje so razpisane na Českem, na Spodnjem in Gonijem Avstiijskein, na Marskem, Tirolskem , S(ajerskem, Šleskem, Koroškem, SaleburgNkem, Voralbergškem in v Terstu. Ravnatelji v teh šolah bodoimeli 1300 do 1800 gold., glavni utitelji 1000 do 1300 gold. letne plače. Zraven tega bodo irneli do 30. leta vsakih pet let 100 gold. poboljška. IVa Dunaju in v Terstu bodo dobivali ravnatelji iu glavni učitelji tudi po 300 in 150 gold. za stanovanje. — Mariborski učilelji eo deželnemu zboru dali prošnjo , da naj se učitelji loeijo v dve versti — v inestne in ljadske učilelje. Učitelji na deželi naj dobivajo 400 gold., podučitelji 300 gold., meslni učitelji pa 600 gold., podučitelji pa 400 gold. letneplače; zraven tega naj se učiteljem v nie.stu daje 150 gold., podučiteljern pa 100 gold. za stanovanje. Vsi učitelji pa naj dobivajo vsakih pet Iet 50 gold. poboljška. — Na Goriškem so 11. preteč. m. volili učitelji goriškega okraja iz med nebe svojega zastopnika; izvoljen je učitelj Št. Andreški, g. Jožef Koinavec. — Po ukazu minislra za Hiilstvo mne okrajni šolski oglednik šole za učitelje in vadnice ^UebungsschuIen) le takrat ogledavati, kedar bi ga dežeina šolska gosposka za to odlučila. — Oddelkini inini.sleiijaliii svctovalec Alojzi He rrma n n je šel33. pr. m. sole ogledovat, in pride tudi v Ljubljano ; potem gre v Rogatec (_Rohitsch), in se verne 31. avg. zopet na Dunaj. — Na Dunaju vedno bolj manjka učiteljev, in tii pa tam ao deške šole prevzele že u č i t e 1 j i c e. \eki dunajski burkar pravi^a če hočejo učiteljice v šolah imeti, morajo te živeti kot device, če ne, bode se jini zopet za namestnike hudo godilo, kedar bodo te ženske na potu v Rim. — Slovonska slovnica za pervence (»pisal A. Praprotnik) je že natisnjena, in se bode kinali dobivala v g. Milicevi tiskarnici in tndi pri pisatelju. Mislimo , da bode ta uova Rolska Hlovnica po volji učiteljem in ačencetn in vsem, ki se hočejo na pervi podlagi in djatisko učiti slovenskega jezika. Prihodnjič več o tej praktični šolski knjižici.