Poštnina plačana v gotovini»	Posamezna siev. Din
Štev. 22.	V Liubljani, dne 30. maia 1929.	Leto XII.
si
Jpravništvo „Domovlne" v Ljubljani, Knafiova ulioa 5 Uredništvo „Domovine", Knafiova ulica 5/II., telefon 3I22 do 3I28
Izhaja vsak četrtek
Naročnin« n tnzemstvo: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 30 Dla; ti 1m> temstro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dl«. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani, št. 10.711.
Industrija in naš kmet
Industrija je gotovo važnega pomena za narodno gospodarstvo. Nas seveda zanima predvsem industrija v Sloveniji in njen od-nošaj napram našemu ljudstvu. Kdo pa tvori večino delovne sile naše industrije? Morda poklicni tvorniški delavec kakor v drugih industrijskih državah? Če malo poznamo razmere, vemo, da tvorijo ogromno večino našega delavstva (morda kakšnih 80 odstotkov) kočarji, mali in srednji kmetje ter njihovi napol odrasli in odrasli otroci. Siromašna je naša gruda in je težko izbiti iz nje že vsakdanji kruh za družino, kaj šele denar za obleko in obutev. Kočar in mali posestnik morata delati v tvornici. ako se jima nudi možnost, doma pa obdeluje žena polje. Ko pride mož izčrpan iz tvornice, nima počitka, temveč opravlja najtežja dela. ki jih žena ni zmogla.
Ko bi živela družina izključno od tovarniškega dela. bi ne mogel delati mož za 20 do 30 dinarjev dnevno, tako pa živi zraven od svoje grude. Poklicni tovarniški delavec bi ne mogel živeti pri taki mezdi in bi bil prisiljen zahtevati zboljšanje, ali bi si pa poiskal v tujini boljši položaj. Naš industrijski delavec, ki mu je delo v tovarni le nekak potreben postranski dohodek, je torej po večini kmet. ki je vezan na svojo siromašno grudo, vezan pa zaradi tega tudi na milost industrijca glede mezde. Nikdar ne bo zahteval zboljšanja svoje mezde .ker se boji.
da izgubi še ta svoj pičli denarni vir. Tudi večjemu kmetu je danes težko oblačiti svoje odrasle otroke, zato hodijo ti v tvornice, da si lahko kupijo obleke, hrano imajo pa doma in jo deloma odslužijo z delom ob času, ki naj bi služil za oddih. Pičla je naša industrija, zato ima vedno in povsod dovolj teh pritožnih delavcev, tako da je za vsako prosto mesto kup ponudnikov.
Industrijci se zavedajo v polni meri te svoje moči in niti ne tajijo ne, da so mezde prenizke. «Mi bi lahko brez škode zvišali mezde», je rekel nedavno ravnatelj velike tkaninske tvrdke. «Pa je povsod pri nas ista plača in delavcev na ponudbo « Prav v tka-ninskih tvornicah so plače splošno malenkostne. Neodrasli otroci delajo za 10 do 15 dinarjev dnevno.
Zraven pa industrja gotovo tira kmetsko prebivalstvo v nove potrebe glede obleke in zabave ter samo pripomore k begu z grude.
Kaj pa večji kmet? Morda ima on koristi od industrije, ko ji prodaja svojo živino, svoje vino in druge pridelke pod pridelovalno ceno in kupuje izdelke od iste industrije po visokih cenah? Tudi ta, seveda, nima od industrije v takih pogojih prave koristi.
Tu bi bilo nedvomno potrebno s primernimi ukrepi ščititi kmetovalca, zlasti ker bi naša industrija brez krize lahko prenašala tako zaščito.
Proslava desetletnice osvobofenja Mežiške doline
Minulo je deset let, odkar so divjali v lepi Mežiški dolini med volksvvehrovci in malgajevci ljuti boji za odločitev, komu naj dolina pripade. Malgajevci so vkljub maloštevilnosti in brez modernih tehničnih pripomočkov z nadčloveškimi napori branili Mežiško dolino pred mnogo močnejšimi in z modernimi bojnimi sredstvi opremljenimi volksvvehrovci. Naši so zavzeli potem celo Celovec. Zopet je po dolgih letih začuti!a Gospa Sveta, čeprav le za kratek čas, svobcdo. Ali prišel je plebiscit, ki se je za nas Jugoslovene zaradi neenotnosti in volkswehrovskih nasilnosti tako žalostno končal. Volksvvehrovci so z orožjem v
rokah silili slovenske Korošce, da so glasovali za Avstrijo.
Ob desetletnici so se odločila narod-ia kulturna društva v Guštanju, da z veliko narodno manifestacijo obude spcmin na osvobodilne boje in spomin na Malgaja, katerega zasluga je, da pripada Mežiška dclina Jugoslaviji. Odbor si je nadel tudi nalogo, da uredi na guštanjskem pokopališču skupni grob pri brambi Mežiške doline padlih junakov.
Slovenci, pohitimo 9. junija 1929. v Guštanj, da tam v čim večjem številu manifestiramo za Jugoslovenstvo ter da opozorimo zasužnjene brate, da jih še nismo pozabili!
Mleko in mlečni izdelki
Mleko vsebuje vse bistvene snovi, ki jili potrebuje človeško telo za rast. Seveda bi odrasel človek ne mogel živeti ob samem mleku. Da pa more uspevati telo le ob mleku, imamo dokaz pri dojenčkih, ki ne uživajo druge hrane. Kaj vsebuje mleko? Poleg beljakovin in sladkornin ali ogljikovih vodanov je v mleku mnogo vitaminov in rudninskih snovi.
Vzrok, da je mleko naša hrana v prvi mladosti, je ta, da se nahajajo v njem vsi bistveni deli naše
hrane v jako lahko prebavni obliki.
V mle.vu so tudi vitamini, tc so one sestavine naše hrane, ki olajšujejo presn. vljanje v telesnih celicah, urejajo delovanje žlez m jačijo odporna sredstva proti nalezljivim boleznim. Ob hrani, ki nima vitaminov, človek kmalu zboli in shira.' ■ •.	. ■• •
Če mleko kuhamo, uničimo vitamine. Pri tem pa trpi tudi prebavnost mleka. K j sledi iz tega? Predvsem da ne smemo otroku dajati le kuha-
nega mleka. Otrok, ki ti užival le kuhano mleko^ iz katerega so izginili vsi vitamini, bi zbolel na notranjem razkroju, ki povzroči" krvavitev pod kožo, v sklepih in v členkih. Oarasli lahko uživajo tudi kuhano mleko, ker ucbe potrebne vitamine z drugo hrano; to, kar smo tu navedli, velja le za dojenčke. Če pa je le mogoče, uživajmo vsi presno mleko. V tem tiči seveda neka druga ne* varnost, da namreč obolimo, če uživamo mleko bolnih živali. Krava, ki jo molzemo, lahko zboli na kravji jetiki ali kaki kužni bolezni. Kravja je-tika se k sreči težko prenese na človeka. Docela nemogoče je to s kislim mlekom, ker zamore mlečne kisline vse bacile. Kozje mleko lahko pijemo brez skrbi, ker koze skoraj nikdar ne zbolo na jetiki. Tudi sicer je svetovati za dojenčke V prvi vrsti kozje mleko, ker je po sestavinah jako podobno ženskemu mleku. Tudi je laže prebavno kakor kravje mleko.
Važno je vedeti, kako moramo ravnati z mlekom. Kakor povsod v zdravstvu, tak>i je tudi tukaj prva in poglavitna zahteva: snažnost.
Nesnažnost pri molži in shranjevanju daje mleku neprijeten duli in je vzrok, da se mleko začne hitro razkrajati in se pokvari. Zato mora biti v hlevu snaga. Pred molžo moramo vime osnažiti in pri molži moramo imeti č.ste roke in čisto posodo. Če mislimo, da žival ni zdrava, je treba mleko vsekakor prekuhati
Kaj je kislo mleko? Omenili smo že, da kislo mleko tudi od bolne krave ne škoduje, ker uničijo mlečne kisline vse bolezenske kali. Kislo mleko je jako zdrava pijača, zadržuje namreč v črevah razvijanje škodljivih glivic. Preden ga pijemo, storimo dobro, če ga stolčemo. da se tolšča in sesirjeni deli med seboj pomešajo. Kislo mleko pa ne sme biti prestaro in ne sme imeti grenkega okusa. Da se mleko prej skisa, mu pridenemo par žlic že kislega mleka. Tudi je treba za to primerno toplega prostora.
Kar se tiče hranilne vrednosti kislega mleka, je en liter toliko kakor štiri jajca ali dober četrt kilograma mesa.
V zdiavilstvu uporabljajo kislo mleko kot zdravilo in krepilo pri griži .n pri trdovratnih črevesnih katarjih.
Posebne vrste kisle mleko ie joghurt, doma na Bolgarskem. Vsebujt, tako zvane male bolgarske glivice. Joghurt je lahk prebavno, osvežujoče in slastno hranilo za zdrav-; ln bolne. V črevesju ovira razvijanje gnilobnih bacilov in uničuje iz njih nastale črevesnt strpe. Nekateri pripisujejo temu kislemu mleku moč, da dosežejo ljudje, ki ga uživajo, visok~ starost. Bilo to res ali ne, ostane dejstvo, potrjeno po zdravnikih, da je joghurt kot sploh vsako kislo mleko jako zdrava m okrepeujoča pijača. Joghurt na-pravljajo iz kravjega mleka, ki mu pridenejo kvasila v obliki bolgarskih glivi- m ga držimo deset do štirinajst ur v prestoru, kjer je okoli 45 stopinj toplote.
Joghurtu podobno kislo mleko je kefir. Kefir je iz kravjega mleka in vsebuje poleg mlečnih snovi tudi nekaj alkohola. Podobno mleko je tudi kumis. Pijejo ga v Rusiji in v Aziji in je iz kobiljega mleka.
Važua branila so tudi izdelki iz mleka, pred vsem maslo in sir. Maslo, presno in kuhano,
vsebuje najboljšo in najlaže prebavno tolščo, sir pa mnogo beljakovine.
Politični pregled
Konferenca Male antante se je zaključila v sredo minulega tedna ob popolnem soglasju zunanjih ministrov vseh treh zavezniških držav. Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije. Nazadnje so razpravljali ministri
o vprašanju izvolitve člana Male antante v svet Društva narodov,
ki se bo sestal septembra v Ženevi. Sklenili so, da bodo podpirali kandidaturo Jugoslavije.
Drugih posebnih dogodkov v naši državi ni. Zanimal nas bo
govor Mussolinija
o odnošajih med Italijo in Jugoslavijo.
Te dni je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini na seji rimske zbornice govor, v katerem je poudarjal, da.se prijateljska pogodba med Italijo in Jugoslavijo ne more obnoviti, ker ni nikdar obstojala. Obenem je omenil, da v italijansko-iugosloven-skih odnošaiih ni nikakih sprememb in da se v zadnjem času ni zgodilo nič, kar bi kalilo medsebojne odnošaje.
Naši zaveznici
Rumuisiji povzroča Besarabiia nepriUke.
V	Besarabiji. ki je pripadala prej Rusiji, so odkrili veliko komunistično zaroto, ki so jo zasnovali ruski komunistični agitatorji. Oblastva so več zarotnikov aretirala.
V	daljni Kitajski še vedno ni miru. Te dni se je
general Feng proglasil za diktatorja severne Kitajske.
rJužno-kitajski general Čangkajšek je v imenu nankinške vlade napovedal Fengu vojno. Čangkajškove čete že korakajo proti postojankam generala Fenga.
Mulja vski:
Višnjegorski janičar
Zgodovinska povest.
(Konec.)
Bliskoma je skočila proti vitezu Zigis-mundu ter mu v trenutku potegnila samokres izza pasa. Nato je odskočila, dvignila orožje, pomerila in sprožila.
Toda krogla ni zadela cilja.
Ko se je zablfskalo in počilo, se je stari Višnjegorski bliskoma sklonil. Krogla mu je Švignila nad glavo ter se zarila v steno na nasprotni strani.
Višnjegorski je skočil k Heleni ter ji izvil samokres iz rok. V divji iezi bi ji gotovo zdrobil glavo, toda mlada žena se je zgrudila na kolena in kriknila v smrtnem strahu:
«Oospod. usmiljenje! Ne usmrtite me!«
Vitezu Zigismundu je omahnila roka. Pogleda! je Heleno z očmi, polnimi zaničevanja, in rekel s trdim mrzlim glasom: .
«Ne bom te ubil. vlačuga, ker si nočem omadeževati svojih rok. Toda smrti ne odideš. Orešila si, zato se moraš tudi pokoriti. Pljuvala si na mojo čast in pošteno ime. omadeževala si grb naše rodovine, zato ne morem imeti s teboj usmiljenja. Vse vezi med menoj in teboj so pretrgane. Od danes nisi več moja žena.«
Helena je bila bleda ko smrt. Prevzela jo fe grozna slutnja, strah ji je prešinil ude.
«Kaj hočete storiti z menoj?»je za jecljala.
«Dal ti bom udoben salon v podzemlju.
POLJANSKA DOLINA. Do sedaj sle dobivali tu od nas le bolj mirna poročila o prireditvah in delu v naši dolini. Zadnji čas je pa to življenje postalo bolj nemirno. Prejšnji teden je bilo v dolini več vlomov, kar je bilo posebno pred vojno pri nas nekaj redkega, skoro neznanega. V noči od torka r,a sredo prejšnji teden je bilo vlomljeno kar na treh krajih in pokradeno. Vlomljeno je bilo v Poljanah pri trgovcu Dolinarju, kjer je bilo ukradenih 500 Din denarja in nekaj blaga, oziroma perila. Dalje so tatje postili mesnico mesarja Marolta v Poljanah, kjer so odnesli nekaj mesnine s klobasami. Denarja tu niso dobili, razen malenkosti. Bolje so opravili v Gorenji vasi pri mesarju Mlakarju, kjer so odnesli večjo množino mesnine. O storilcih ali storilca še ni nobenega sledu. Naši orožniki se trudijo, kar se da, da bi prišli tatovom na sled in jih čim prej izročili v roke pravice.
HOTEDRŠICA. Po 251etnem dušnem pastiro-vanju v tukajšnji župniji je umrl v nedeljo zvečer župnik g. Alojzij Jarec. Težko bolezen si je nakopal tekom hude zime v spovednici. Ohranimo mu blag spomin! Pričakujemo, da bo vprašanje njegovega naslednika kmalu rešeno, saj bo naša lepa fara gotovo našla dovolj prosilcev. — Težko pričakujemo tudi vesti o uspehih mešane obmejne komisije, ki baje še deluje v Opatiji. — Priprave za tombolo Čitalnice, ki se bo vršila 9. junija pred hišo ge. Marije Logarjeve, so v polnem teku ter so že zbrani glavni dobitki, kakor: krasna emajlirana kuhinjska oprava, vreča moke, koža boksa itd. Tablice se prodajaj« po Din 2.50. Ker bo na dan prireditve go* tovo velik naval, prosimo domače občinstvo, da si nabavi zadostno število tablic v predprodaji. Vstopnine ne bo.
SVIBNO PRI RADEČAH. Ze dolgo časa se je pripravljalo Svibno, da dostojno počasti spomin na svoje v svetovni vojni padle sovaščane, ki jih je padlo 32. Za malo župnijo je bila to velika izguba. Tem vojnim žrtvam so se domačini oddolžili in so jim postavili spomenik. Z veliko požrtvovalnostjo so šli vsi na delo, zbirali so pri-| spevke in pomagali pri delu. Spomenik stoji na
kjer ti bodo stregle miši in podgane. Tam ostaneš, dokler se te ne usmili smrt. Da ti pa ne bo preveč dolgčas, boš dobila tovariša — svojega ljubčka Selim ago. Toda ljubimko-vati ne bosta mogla, kajti verige umejo zadržati vsako nogo, vsako roko, vsako ko-prnenje!«
Mlada žena se je zgrabila za glavo in se zgrudila na obraz.
Tedaj je planil v sobo mladi Višnjegorski le površno oblečen in bos. V roki je držal samokres. Ker se je njegova spalnica nahajala v bližini, je Friderik takoj ugotovil, kje je počil strel. Bliskoma je skočil iz postelje, vrgel nase nekaj obleke in odhitel, da se prepriča, kaj se je zgodilo. Tako je prišel prvi na lice mesta, čeprav je nenadni strel alarmiral vse v gradu.
«Očka, ti tukaj!« je kriknil mladenič in ni verjel svojim očem. «Gospa Helena? Kaj je z njo? Kaj se je zgodilo, kdo ie streljal? Selim aga ves okrvavljen. Ali je mrtev? Očka, kaj vse to pomeni?«
Stari Višnjegorski se je zakrohotal in odgovoril s hripavim glasom:
«No, ali ne razumeš, kaj pomeni, ako vidiš omoženo ženo v sobi drueega moža?«
Madenič je izbulil oči. Šele zdaj mu je prišlo na um, kaj bi moglo vse to pomeniti. «Ali si našel mojo mačeho v naročju Selim age?«
«Da, tako je bilo«, je odvrnil starec bolestno. «Ljubil sem Heleno, a ona me je podlo varala, blatila moio čast, delala sramoto našemu slavnemu grbu. Vsako noč je prihajala
lepem prostoru j>od farnim pokopališčem, pod starim gradom Ostrovrharjev. Prostor je dal brezplačno na razpolago posestnik Ivan Kavšek. Be-toniranje in druga dela so izvršili domačini i prostovoljno tlako. Posebno neutrudljivo in po žrtvovalno so delali: Hinko Medved, Franc Kmetic, po domače Jurčkov, Franc Podlesnik, Martin Glavač in Ludovik Strniša. Na dan slovesnega odkritja 12. maja je kljub slabemu vremenu prihitelo mnogo ljudstva od blizu in daleč, da počasti spomin na padle. Žal, smo pogrešali g. župnika. Iz Ljubljane dospeli bivši vojni kurat g. Franc Bonač je daroval sv. mašo. Po sv. maši se je vse zbralo okrog spomenika. Radeška godba je s svojimi žalostinkami poglobila svečanost tega slavja; prav tako radeško pevsko društvo «Kum» in domači pevci. G. Bonač nas je s svojim v srce segajočim govorom povedel na krvave poljane in nobeno oko ni ostalo suho. Po blagoslovitvi spomenika so se vršile molitve. Med žalostnimi glasovi «libere» se je čulo turobno klenkanje zvonov. Po končanem obredu so pristopili užaloščeni sorodniki padlih ter položili pred spomenik neštete vence, med njimi velik trnjev venec, ki ga je položil za Odbor za postavitev spomenika njegov predsednik g. Josip Povše. Vsem navzočim bo to slavje ostalo v trajnem spominu.
SV. KRIŽ PRI LITIJI. (Smrtna kosa.) Umrl je posestnik g. Anton Zoran, po domače Rusov, iz Tihaboja, star šele 24 let. Prehladil se je in je podlegel bolezni. Bil je blag in dober fant. Bog mu daj večni mir! Žalujočim naše sožalje.
BREZNO PRI SV. JEDERTI. Prebivalstvo v) tukajšnji okolici je vzelo z zadoščenjem na znanje, da se je nepotrebna gradba nove okrajne ceste iz Brezna do marnske kapele po nalogu višjih oblastev ustavila. Bilo bi pogrešno. če bi se kmetje in obrtniki po nepotrebnem obremenjevali z zvišanjem davkov za nameravano nepotrebno gradbo nove ceste, katera bi služila posameznikom in ne celokupnemu gospodarstvu v okraju.
SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Dramsko društvo «Zora» pri Sv. Jederti nad Laškim naznanja članom ustanovnikom. da si je nabavilo z njihovo pomočjo 4cevni radijski aparat, ki je njim na razpolago vsako nedeljo brezplačno. Po potrebi se bo aparat inštaliral tudi za Javno ljudsko knjižnico v Breznem pri g. Petru Kozoletu. Čast
k temu psu. S tem poganom je nameravala pobegniti.«
«Sramota», je kriknil Friderik. «Gotovo si jo že sodil. Ti si ustrelil njo in njega.«
«Ne», je odvrnil starec mračno. Ne njemu, ne njej nisem pognal krogle v glavo. Nisem streljal jaz nanjo, ampak ona name. Hitra smrt bi bila premila kazen zanjo. Mnogo je grešila, naj se še mnogo pokori.«
«Kaj nameravaš naoraviti?« je vprašal mladenič nemirno. «Očka, krut ne smeš biti. Usmrti jo, a mučiti je ne smeš. Pomisli, da je tvoja soproga.«
Vitez Zigismund je mahnil z roko in rekel strastno: «Trd in neusmiljen hočem biti. čeprav mi poči srce. Čuj sin. Od danes dalje le ta vlačuga zame mrtva in pokopana. Nimam več žene. Idi, Friderik, ter privedi par hlapcev! Saj že gredo.«
Zunaj na hodniku so se začuli glasovi in številni koraki. Strel je spravil na noge vse ljudi v gradu. Hlapci so tekali sem ter tja. Vitez Zigismund je stopil na prag in poklical ljudi. Takoj je prihitelo nekoliko oboroženih mož. od katerih je eden nosil svetiljko. Opa-zivši vlomljena vrata in na pragu stoječega viteza so se hlapci glasno začudili.
«Vi tukaj, milostljivi gospod?« je vzkliknil star služabnik.
«Čuli smo strel. Ali je vaša milost streljala?«
«Stopite noter!« je mrko velel stari Višnjegorski.
ir. iskrena hvala vsem ustanovnikom, ki so s tem pokazali smisel za povzdigo izobrazbe.
KURETNO PRI LAŠKEM. S težavo je naša občina dovolila leta 1927. lepo vsoto denarja za popravo ceste iz Laškega skozi Kuretno do Trnovega. Takrat se je cesta popravila vzorno, kanali za odtok vode so bili v redu. Danes pa so že vsi kanali zasuti in so se prestavili na sredino ceste. Vsaka plolia deževja odnaša gramoz, ki je stal svoječasno lepe vsote denarja. Umestno bi bilo, da bi se občinska uprava za stvar zanimala in posredovala odpravo nedostatkov.
SEVCE PRI SV. MARJETI. Svoječasno je bil v veljavi nalog za občane, da se ne sme na občinskih cestah prevažati les po tleh, pač pa na vozovih. Izjem ne sme biti! Priporočamo občinski upravi, da se za zadevo zanima in krivce primerno kaznuje.
ŠT. RUPERT NAD LAŠKIM. Smrtna kosa nam je vzela spoštovanega ter pridnega moža in očeta g. Jakoba Pušnika, po domače Spilanc. Meseca februarja je šel k zlati poroki, dopolnil je 75 let starosti, in 14. t. m. smo izročili njegovo truplo materi zemlji, da se odpočije. Spavaj mirno!
RAČNA. Kakor letos kaže, bo v našem kraju dobra letina. Dež polagoma pada, tako da ga je baš prav za rast. Osobito trava je l?pa, no, pa tudi nad drugim se ne smemo preveč p-itoževati. — V zadnjem času so pričeli letati nad nami veliki ptiči. V kratkem so bili pri nas trije aero-plani. — Kakor čujemo, se bo z zidanjem dvo-razredne šole kmalu pričelo.
ORMOŽ. Poročila sta se na binkoštno nedeljo na Brezju g. Jože Novak, učitelj v Ormožu, in gdč. Hermina Mihlerjeva, učiteljica v Ormožu. Mlademu sokolskemu paru čestitamo in želimo obilo sreče!
LJUTOMER. Glasbena šola v Ljutomeru, ustanovljena lani, bo priredila v nedeljo 2. junija popoldne ob 3. v telovadnici osnovne šole svojo prvo javno produkcijo gojencev in gojenk. Na sporedu bodo goslarske, klavirske in pevske točke. Vstopnina običajna. K obilni udeležbi vabi odbor.
MALA NEDELJA. Zadnje dni sem hodil proti Mali Nedelji in sem v Kuršencih skoro izgubil čevlje v blatu. Ali nima občina nič denarja, da
bi vsaj malo popravila cesto? Kdaj pa misli postati cesta okrajna?
MALA NEDELJA. Pri proslavi materinskega dne v nedeljo 2. junija ob pol 4. bo brezdvomno najlepša točka pravljična mladinska igra «Pri mamici je raj», pri kateri nastopijo tudi razne cvetlice, kakor: zvonček, trobentiea, vijoiira, na-gelček itd. Naj si vsakdo ogleda to izrsdnost na malonedeljskem odru.
RAZKRIŽ. Pri nas uboga «Domovina» še vedno trpi. V cerkvi se huduje nad njo g. Cigut, zunaj pa tudi nekateri. Toda mi smo in bomo čitali «Domovino>, ker se ne bojimo sovražnikov «Domovine». — Če so ljudje malo hudi, se radi tudi malo popraskajo. Tako se je zgodilo 24 t. m., ko sta se sprla Štefan Zenkcvič iz Razkriža in Tone Zadravec iz Šafarskega sela. izid prepira je bil tak, da je Zenkovič udar il z ostrim orodjem Zadravca, ki se zdravi sedaj v bolnici. Zadravec je znan kot miren fant. Zenkoviča bodo sedaj menda izbrisali iz Marijine' družbe.
Kmetijski pouk
ZAVAROVANJE PRAŠIČEV.
Za našega kmeta ni kmalu večjega udarca, kakor če mu pogine žival. Zato so živinske zavarovalnice že od nekdaj pereče vprašanje za naše kmetije, le žal da je pot do takih zavarovalnic pri nas tako težko pristopna. Nujno bi jih potrebovali, toda zavirajo jih naše razmere, naši rejci in njih nezaupljivost.
Pri prašičih je cepljenje proti rdečici najvažnejši način zavarovanja proti velikim izgubam, ki jih lahko povzroči ta nevarna bolezen, ki nam lahko čez noč okuži naše svinjake. Tej nevarnosti se bližamo sedaj v gorkem poletnem času. Proti njej pa nimamo drugega in boljšega sredstva, kakor je pravočasno varstveno cepljenje. To nam potrjujejo vsa leta, odkar smo pričeli s cepljenjem prašičev.
Zato naj se vpraša sleherni živinorejec: Ali so moji prašiči že cepljeni za letos? V mnogih primerili skrbijo kmetovalci skupno za to, da so
prašiči pravočasno cepljeni. V raznih drugih krajih pa vidimo, da vlada med rejci še zmeraj lahkomiselnost, da se namreč prizadeti gospodarji premalo zanimajo za tako zavarovanje in da je zunaj po deželi še zmeraj dosti nevernih Tomažev, ki nočejo nič slišati o cepljenju. Zato je pa sedaj zadnji čas, da storimo svojo dolžnost, ki jo imamo napram naši prašičereji.
Kdor ni do sedaj še nič poskrbel zaradi cepljenja, naj to nemudoma stori! Naj se ne zanaša na to, da mu bo sreča mila in da ga ne bo obiskala ta kužna bolezen. Ne čakajmo tako dolgo, da nas bolezen sama zaloti! Previdnost zahteva, da se o pravem času pobrigamo za to perečo potrebo. Tudi tukaj je v družbi moč! Posameznik težje plačuje pot živinozdravnika, toda če se združijo rejci cele vasi. se ta strošek razdeli in ga lahko vsak trpi. Vse hvalevredno postopajo tiste občine, podružnice in zadruge, ki organizirajo cepljenje po vaseh. Hvaležen delokrog bodo imele v tem pogledu tudi okrajne blagajne, ki bodo lahko najbolj podprle to akcija, da se bo cepljenje proti rdečici pocenilo in splošna vpeljalo.
Dosedanji uspehi cepljenja so pokazali, da je ta način zavarovanja proti rdečici edina in najbolj zanesljiva pomoč, ki jo imamo proti tej nevarni bolezni. Po dosedanjih iskušnjah se ga moramo povsod poprijeti!
PETIJOT.
Nisem prijatelj petijota. Bil sem nasprotnik tega poluvina, odkar ga poznam, odkar se je začelo pisati o njem in ga priporočati. Bolje bi bilo, da ga nismo nikdar poznali, kajti s petijotam se jc začelo pristno domače vino najprej kvariti in vinopitje še bolj širiti, kakor je treba. S peti-jotom se je v teku zadnjih desetletij mnogo vina potvorilo in s tem prizadala neprecenljiva škoda dobremu in pristnemu pridelku.
Danes se je ta vinska pijača tako udomačila, da bi jo težko ixigrešali po vinorodnih krajih, posebno v letih, ko nam odpove sadna letina. To navajam zaradi tega, ker se je baje pri zadnji vinarski anketi, ki je bila 22. t. m. v Zagrebu, sprejel predlog, da se v novem vinskem zakonu prepove naprava te pijače. Ni mi znano, kako se je utemeljeval ta predlog in kdo ga je stavil,
Vsi so se zgnetli v sobo. Ko so zagledali na tleh ležati mladega osmana in nedaleč proč gospo Višnjcgorsko, so ostrmeli. Začeli so se spogledovati.
Stari Višnjegorski ie pokazal na onesve-ščenca in velel s trdim glasom:
«Spravite Turka in to žensko v podzemsko ječo ter ju priklenite, oba v eno celico, a tako, da ne bosta skupaj. Hrane ne smeta dobiti in tudi vode ne. Obsojena sta na smrt od lakote in žeje. Odncsite ju dol in pozabite na nju. Ključ njune ječe prinesite meni!»
IX. poglavje.
Živa v grobu.
Globoko nekje pod zemljo so se nahajale ječe Višnjegorskega gradu. Bili so to ka-meniti, vlažni, nizki in ozki štirioglati prostori brez vsake odprtine v stenah ali stropu. Nepredirna, gosta tema ie noč in dan kraljevala v teh smrdljivih luknjah, polnih nesnage in golazni.
V eni teh celic ždi dvoje človeških bitij, Helena, lepa soproga viteza Zigismunda, in njen ljubček. janičarski poveljnik Selim aga.
Obupen ie njun položaj. Roke in noge jima tičijo v okovih, priklenjena sta, vsak v enem kotu. Ne vidita drug drugega, čeprav se nahajata tako blizu skupaj, da čutita medsebojno dihanje na svojih licih.
Že dvoje dolgih, mukepolnih dni je minilo, odkar se nahajata v tem strašnem položaju, trepečeta od mrazu, umirata od gladu, žeje in obupa. Dva dni že nista zavžila ničesar, dva dni sta že priklenjena v ta grob.
Skoro ves ta čas ni prišla niti ena beseda iz njunih ust. Onemogla čepita vsak na svojem mestu. Le včasih sta se zganila, le zdaj pa zdaj so zarožljali okovi in se je slišalo srdito škripanje ter renčanje Selim age. Le včasih je vzdihnila Helena in zaplakala krčevito. Verige so napolnile prostor s svojim pošastnim zamolklim rožljaniem. A le hip, dva, in znova sta se potopila v otrplost in zopet so motili smrtno tišino le cvileči glasovi podgan.
Mahoma dvigne Helena glavo in reče z ubitim glasom:
«Vem. Selim, da me sovražiš, kajti no moji krivdi si prišel v ta grozen položaj. Zaradi mene boš moral umreti strašne smrti. Odpusti mi! Ljubila sem te in te še ljubim!«
Zganilo se je v nasprotnem kotu. zarožljale so verige in Selimov hripavi glas je strahotno odmeval po kameniti celici.
«Še vedno si mi draga in liubil te bom za vedno. Vse moje telo hrepeni po tebi. Hrepenim po tvojih poliubih. Alah. Ne trpim jaz zaradi tebe. temveč ti zaradi mene. Jaz sem bil tvoja zla usoda. Preklet naj bo oni stari pes. Grozno se bom maščeval nad njim!«
Divje je škripal z zobmi in stresel na glavo starega Višnjegorskega kopico psovk in kletvic.
«Radoveden sem, kako je ta prekleti starec izvohal, da zahajaš ponoči k meni!» je zarenčal srdito.
«Prepričana sem. da mu ie to povedala moja strežnica Ana, ki je vse vedela«, odgovori Helena mračno.
«Alah. Izdajalka bo čutila mojo jezo!« je kriknil Selim. «Ko jo dobim v roke, ji izrujem jezik in iztaknem oči!»
Helena ie vzdihnila in rekla s čudno mirnim glasom:
«Selim. ne misli na svobodo in maščevanje, kajti to so prazni upi. Oba sva zapisana smrti. Čez par dni bova visela na verigah mrzla in trda. Iz te luknje ne prideva več. tukaj je najin grob!«
«Neumnost to, kar govoriš!« je zaklical Selim strahoma in nadaljeval nekam hlastno; «Upam. da ne bo še konca najinega življenja. Mlada sva še in Azrael. angel smrti, nama bo prizanesel. Pogum! Alah ie gospodar čez najino življenie. Preko noči se mnogo izpre-meni. Mogoče nam" še današnji dan prinese rešitev.«
«Ha. ne opajai se z upi. Selim!» zakliče mlada žena bolestno. «Za naiu ni rešitve. Višnjegorski naju ne bo pomilostil. Njegovo srce ie iz železa!«
«Mogoče dospeio ljudje moieea očeta Mehmedbega ter me odkupiio. Potem boš tudi ti rešena. Vrnil bi se ponoči, ko bi že vsi spali in te otel ter odvedel s seboj. Gotovo te osvobodim, srce moje. Upai kakor jaz, da bo kmalu konec trpljenja. Še nama bo sijalo solnce!«
Grenko, prisiljeno se je nasmejala in vzdihnila tožno:	1 ,
»To so prazne sanie. Selim.«
«Upam na rešitev!« vzklikne Turek strastno.
«Dvomim. Končno je pa vendar mogoče, da ti, Selitn, utečeš smrti ter se rešiš iz te
ali toliko lahko rečem za danes, da bo t?.ko določilo ostalo v novem zakonu na papirju kakor mnogo drugih takih zakonov, ki se ne izvajajo.
Poraba pctijota se je tako vdotnačila in razširila, da ga danes ni mogoče več pogrešati. Potrebno bi pa bilo, da se zaustavi njegova zloraba in da se omeii njegovo izdelovanje povsod tam, kjer bi hoteli z r.jim še dalje pomnoževati in potvarjat pristno domače vino. V kolikor ga pa rabimo za pijačo domačim delavcem in poslom, ,v toliko ga bo pa danes težko prepovedati. Saj vendar ne bomo dajali delavcem težko pridelano m dragoceno vino, če ga je mogoče nadomeščati s cenenim petijotom. Pri težkem vinogradniškem delu je pa treba pijače!
Zaradi tega je čudno, da je prišlo med vinogradniki, katerih se vinski zakon pred vsem tiče, do predloga, da naj se prepoved petijota vnese v novi zakon. Po našem mnenju je pravi tre-notek za tako brezpogojno prepoved zamujen in bi se danes ne dala taka prepoved vzdržavati. Kar se pa da v tem pogledu doseči, je edino to, da se izdelovanje petijota po možnosti omeji in dovoli le v tem obsegu, da dobimo potrebno pijačo za domačo porabo, za domače posle in delavce. Omejena bodi torej količina tega izdelka. Ta omejitev naj se ravna po obsegu vinograda in gospodarstva. Poljudno pomnoževanie tega poluvina naj se pa zakonskim potom zabrani in ustavi!
Tedenski tržni pregled
ŽITO. Na svetovnih tržiščih so žitne cene zadnje dni zelo padle. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 29. t. m. (postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško, po 272'50 do 275 Din; moko «0» po 390 do 395 Din; tur-š č i c o, baško, po 297-50 do 300 Din; ječmen po 320 do 325 Din.
ŽIVINA. Cene pri nas brez posebnih sprememb. Na Dunaju se je živina na zadnjem sejmu pocenila.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi se je dobi'3 v valutah: 1 dolar za 56*25 do 56"45 Dir;
grobnice!« je odvrnila Helena bridko. «Ako bo tvoj oče poslal odkupnino in ako bo dospela, dokler boš še živ, potem si ti v resnici otet, Višnjegorski bi te gotovo izpustil, toda zame ni več rešitve. Poznam svojega moža.»
«Ako pridem jaz na svobodo, potem si rešena tudi ti!»
«Pozabil bi name.«
«Ne, prisegam ti!»
Umolknila sta. Šele čez dolgo se je spet oglasila Helena: «Mogoče ne bo tvoj oče nikdar zvedel, kje trohnijo tvoje kosti. Selim!» je zaklicala z obupnim glasom.
«Kaj govoriš! Saj je tvoj mož poslal sela k mojemu očetu v Smederevo!«
«Tega sela je bržkore zalotila smrt kje na potu, sicer bi morala odkupnina že zdavnaj dospeti. Minilo je že več mesecev, odkar je sel zapustil grad!«
«Upaj!« je odgovoril Turek s trepetajočim glasom. «Mogoče prispe odkupnina še danes, mogoče jutri.«
«AIi pa šele tedaj, ko bo od najinih teles ostalo le še par kosti!« je vzkliknila Helena ter začela plakati divje, strastno. Čez bledo lice so ji polzele solze in kapale na mrzlo železo, ki se je tesno oklepalo njenih rok.
Selimu je omahnila glava na prsi.
r *
P"	* * *
Takšna je zgodba o višnjegorskem jani-čarju. Ali sta gospa Višnjegorska in janičarski poveljnik v resnici umrla gladu in žeje v podzemeljski celici? To se za gotovo ne more trditi. Videl ju ni nihče več.
v devizah:
1 delar za 5670 do 56 90 Din; 100 francoskih frankov za 22147 do 223 47 Din; 100 italijanskih lir za 296'78 do 298'78 Din; 1 nemška marka za 13-55 do 1358 Din; 100 avstrijskih šilingov za 797 73 do 80073 Din; 100 madžarskih pengov za 990 99 do 993 99 Din.
Sejmi
31. maja: Rečica, Cirkovce.
1.	junija: Žiri.
2.	junija: Gornji Petrovci.
3.	junija: Nova cerkev, Dobrovnik.
4.	junija: Veliki Gaber, Slovenska Bistrica, Kri-ževci v Prekmurju, Turnišče, Prclog.
5.	junija: Videm ob Krki, Mengeš.
6.	junija: Loka pri Zidanem mostu, Gornja Ponikva.
7.	junija: Kapela pri Brežicah.
8.	junija: Gradac, Pišece, Podturen.
DOMAČE NOVOSTI
*	Pred kraljevim prihodom na Bled. Kakor poročajo iz Beograda, bo Nj. Vel. kralj Aleksander v kratkem prispe! na Bled. Zaradi pričakovanja radostnega dogodka v kraljevski rodbini je prispel na Bled te dni osebni zdravnik dr. Kohen.
*	Slovenci, 9. junija vsi v Guštanj na proslavo desetletnice osvobojenja Mežiške doline in na spominsko slavje Malgaja, da tam v čimvečjem številu manifestiramo Jugoslovenstvo ter povemo neprijateljem, da čujemo na braniku z velikanskimi žrtvami priborjene Koroške.
*	Otvoritev IX. mednarodnega vzorčnega veleseima v Ljubljani bo danes, na praznik sv. Rešnjega Telesa 30. t. m. ob pol dvanajstih. Takoj po svečani otvoritvi bo velesejem splošno dostopen. Poslovne ure so vsak dan nepretrgoma od osme zjutraj do devetnajste zvečer. Vinski oddelek velesejma bo odprt do ene ure ponoči. Velesejem traja do vštetega 9. junija.
*	Legitimiranje članov in svojcev OUZD. Dogajajo se primeri, da prihajajo nekateri člani in njihovi svojci v ordinacijo k zdravnikom okrož-
Gustav Strniša:
Mili dom
(Dalje.)
«Svojega očeta ne nameravam zapustiti. Gospod, srečnejši boste, če si poiščete drugo nevesto.«
Vodja se je razočaran obrnil, da bi odšel.
«Še nekaj, gospod«, je povzel besedo Jeran. «Ne vem, kako je s Tomažem, toda zdi se mi, da imata skupen račun. On pač ve, čigava krogla ga je zadela, in če je to vaša, vas opozorim, varujte se ga! Fant je sicer dobrodušen, toda sila trmast in tudi maščevalen zna biti. Pazite, da se vam zaradi njega kaj ne pripeti. Jaz ne želim slabega ne njemu ne vam.»
«Hvala vam. Jeran, pa nikar ne zamerite«, je dejal vodja. Ko je zamišljen odhajal, je Anki samo z glavo pokimal v slovo.
JU
Tihotapstvo, ki je vedno bolj cvetelo v dolini, je razvijalo slabe posledice. Fantje, vajeni trdega kmečkega dela, so postajali potem, ko so se jeli pečati s tihotapstvom, vedno bolj objestni in tudi leni. Pravo delo ni nikomur več dišalo. Vsak si je želel služiti s tihotapstvom boljši kruh, čeprav je vedel, da je ta posel prepovedan in zelo nevaren.
Tihotapci, ki so s svojim poslom dovolj zaslužili, so se često vdajali pijančevanju. Pred-njačil jim je običajno Tomaž, ki po strelu v roko še vedno ni popolnoma okreval.
Cesto se je zgodilo, da so kakšno nedeljo sedeli fantje v manjši sobi vaške krčme. Ce je bil tedaj dober lov, so naročili kar poln škaf vina.
nega urada za zavarovanje delavcev brez legitimacij, s katerimi bi mogli dokazati svojo istovetnost. Zato se člani in njihovi svojci opozarjajo, da morajo k vsaki ordinaciji prinesti s seboj poleg predpisanih uradnih listin tudi še osebno legitimacijo, na pr. delavsko knjižico, legitimacije društev s fotografijo itd. Kdor pride brez take legitimacije v ordinacijo, ne bo sprejet.
*	Bankovci po 1000 Din = 4000 kron se vzamejo iz premeta. Narodna banka in njene podružnice so začele zamenjavati v polni vrednosti za druge novčanice bankovce državne izdaje po 1000 Din = 4000 kron in po 100 Din = 400 kron. Po preteku petih let se ti bankovci ne bodo več zamenjavali.
*	Šolska mladina ima za obisk letošnjega Ljubljanskega velesejma znižano vstopnino po 3 dinarje za učenca, oziroma učenko, ako je obisk skupen ped vodstvom gg. učiteljstva, na kar opozarjamo šolska vodstva. Dan obiska poljuben.
*	Odbor narodnih kulturnih društev v Gu-šianju vljudno prosi vse one osebe, ki so prejele okrožnice za prispevke k proslavi desetletnice osvobojenja Mežiške doline in spominskega slavja Malgaja, naj izpolnijo svojo narodno dolžnost, za kar se jim odbor že v napraj najiskreneje zahvaljuje.
~ Higijenska razstava v Škocijanu. Higiienski zavod v Ljubljani je priredil do 2. junija v Gasilskem domu v Škocijanu pri Turjaku potujočo hi-gijensko razstavo. Ker je razstava zanimiva in koristna, je pričakovati, da si jo bo ogledal vsakdo, kdor se zanima za ljudsko zdravje.
*	Tiskarna «Pat5onija» v Murski Soboti prodana. Še ni dolgo, se je bivši poslanec g. Klekl interesiral za nakup tiskarne «Panonija». Njegov tednik «Novine» se je medtem že preselil iz Prekmurske tiskarne v «Panonijo». Sedaj je Prekmurska banka d. d., ki je lastnica Prekmurske tiskarne, kupila še «Panonijo», in sicer za ceno 220.000 Din. V tej ceni so všteti le stroji in črke, dočim je ostali inventar izvzet. Ker odkupljena tiskarna itak ni imela lastnega poslopja, se bo ves materijal prenesel v Prekmursko tiskarno, ko se bo ta razširila. Banka že prizidava ob Aleksandrovi cesti podaljšek sedanjemu poslopju.
*	Muha poseda po nesnagi in prenaša bolezenske kali. Prav tako povzročajo stenice, bolhe in uši razna težka obolenja. Zato sta snaga in
Tomaž je zaradi svojega nerednega življenja in zaradi izgube krvi jel slabeti. Tudi se mu ni hotela rana zaceliti in čutil je, da ni zdrav. Paziti pa ni hotel nase in vedno je popival Dobro je vedel, da ga je tedaj obstrelil vodja, saj je spoznal po krogli, ki mu jo je vzel padar iz rane, da je krogla iz revolverja. Revolver je pa nosil običajno le vodja.
Kadar se je Tomaž spomnil na Anko in Mraka, je stisnil pesti, zašk/tal z zobmi in pridušeno zaklel. V svoji duši se pač ni mogel otresti misli, da lazi vodja za Anko in da mu dekle varča ljubezen. To ga je peklo kakor živ ogenj in vedno večji srd se je porajal v njem. Zazdelo se mu je tudi, da bo težko še kdaj telesno okreval, ker je često pljunil kri in čutil oslabelost če je bil pri takem razmišljevaniu trezen, se ga je polastila neka milina, katera je bila menda posledica njegove bolezni. Tedaj je trenutno pozabil vso jezo in sklonjen na stolu je premišljal svojo usodo.
IV.
Možila se je Ankina prijateljica Majda in prišla vabit tudi k Jeranovim. Anka je morala za trdno obljubiti, da pride za prvo družico.
Majda je bila revnih staršev hči, vendar je ženin pri njih potrkal, saj si je izvolil že zdavnaj Majdo za ženo. Njegov oče mu ni branil, kakor se to prerado dogaja v takih primerih, izročil mu je posestvo, a sebi je izgovoril zgornjico in pošteno hrano.
Nevesta res ni bila bogata, vendar se je tudi njen oče postavil. Dekle ni imelo dote, pa je dobilo zato lepo balo, ki jo je naredil oče, ki je bil znan mizar.
r
razkuženje stanovanja in delavnic pogoj za obrambo pred okuženjem. Način obrambe pred okuženjem in razkuženjem dobro predočuje oddelek na Stalni higienski razstavi na velesejmu y Ljubljani.
*	Zlata poroka na Jese.iieah. V nedeljo sta obhajala na Savi pri Jesenicah zlato poroko zakonca Nikolaj in Ivana Bernard iz Nove vasi. Zlatoporočenec je bii rojen 14. novembra 1849. v Bohinjski Bistrici. Njegova žMjenska družica je istotako iz Bohinja in je nekoliko mlajša.. G.Bernard, ki je zaposlen kct mehanik nepretrgoma nad 60 let pn Kranjski industiijski družbi na Jesenicah, je kljub svojim 80 letom še izredno čil, čeprav sta z gospo soprogo morala preskrbeti 12 otrok, cd katerih jih 6 še živi ter se vsi nahajajo v uglednih življenskih pozicijah.
*	Sodna rczprava proti Puniši Račjeu. Dne 27. t. m. se je pričela v Beogradu sodna razprava proti Puniši Račiču, ki je 20. junija lanskega leta v bivši Narodni skupščini ustrelil do smrti Stje-pana in Pavla Radiča ter dr.Gjura Basarička in ranil dr. Ivana Pernarja ter Ivana Grandjo. Obenem s Punišo Račičem se morata zagovarjati Toma Popovič in Dragutin Jovanovič-Lune, ki sta osumljena sokrivde pri umoru. Razpravi prisostvuje okrog 25 zagovornikov in 30 novinarjev. Puniša Račič priznava svoje dejanje in trdi. da je storil zločin v razburjenosti, ker je bil žaljen. Pravi, da proti Stjepanu Radiču ni namenoma streljal. Socbtcženec Toma Popovič odklanja vsako sokrivdo. Razprava se nadaljuje in bomo še poročali o njej.
*	Novice iz Amerike. V Clevelandu se je nedavno poročil naš rojak, tamkajšnji slovenski odvetnik Josip Zorman z gdč. Josipino Ogrinovo. — V Milwaukee je umrl eden najstarejših slovenskih naseljencev Jurij Vovk v starosti 69 let. Vovk je bil rodom iz Št. Jurja ob južni železnici. V Ameriki je živel 33 let. — V Chicagu sta preminula naša rojaka Blaž Kcrbar in njegova žena Marija. Žena ie umrla 12. aprila, mož pa ji je sledil v smrt 24. aprila. Živela sta v bedi. ker sta dolgo bolehala. Rojaki so jima oskrbeli lep pogreb.
*	Smrt otroka za škrlatico. Za škrlatico je umrl v celjski javni bolnici 2 in pol letni Štefan Ribič, delavčev sin iz Liboj pri Petrovčah.
*	Strela udarila v koso in ubila kosca. Te dni popoldne je v Zagrebu močno deževalo. Pri
Vrabču, nedaleč od Zagreba; se je nahajal Slavko Gjuretič na travniku pri košnji. Ko je dvignil koso kvišku, da bi jo nabrusil, je udarila vanjo strela, ki je Gjuretiča na mestu ubila.
*	Kmetijski stroji bodo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu v veliki izberi postavljeni na ogled. Večina strojev bo obratovala, da se bo videlo njih delovanje. Med stroji bo več novih izumov, ki bodo tu prvič razstavljeni, med drugimi tudi za mlinarski obrt.
*	Pismo iz Francije. Prejeli smo iz Combeltea: Spoštovani gospod urednik in čitatelji ljube ('Domovine*. Naznanjam, da sem se preselil iz Monte-cau Les Mineš, od koder sem naši «Domovini» večkrat pisal. Ta dežela, ki se imenuje Puy de Dome, je po prirodnih krasotah zelo bogata. Okrog in okrog so prijazni hribi z bogatimi vinogradi. Kakih 20 do 30 kilometrov od tod so beli
' snežniki, ki gledajo čez vse nižje gore in hribe. ( Prav mnogo je vodopadov. Ker so tu tudi go-jzdovi ne manjka svežega zraka in prijaznih pevcev ptičev. Stanovanje imamo rudniško, popol-1 noma novo, zadosti prostorno in prav okusno ter j moderno zgrajeno. Rudnik zida še 138 hiš za 276 rodbin. Zaslužek je še precej dober. Seveda, kdor ; še ni nikoli delal v jami, temu nikakor ne sve-j tujem iskati dela tukaj, ker bi še za potrebno ■ hrano ne zaslužili. Sedaj v maju je prav prijazno i pri nas. Prav prisrčne pozdrave pošiljamo star-1 šem, sorodnikom, prijateljem, znancem sotrpinom i rudarjem in ostalim delavcem, «Domovinarjem», | «Domovinaricam» in uredništvu. Karel in Valerija Trbovc.
*	Hčerka ležala pri mrtvi materi. Rudarjeva 601etna žena Terezija Mrgoletova je na binkoštno ' nedeljo prenočila pri svoji hčerki Mariji, omoženi
Drnovškovi v Zagorju ob Savi. Mati in hčerka sta skupaj ležali v postelji. Ko je zjutraj hčerka vstala, da bi šla k jutranji maši, je opazila, da mati izredno trdno spi. Ker na klicanje mati ni odgovorila, je hčerka stopila k postelji in videla, da je mati mrtva. Pokojnica, ki je bila splošno priljubljena, je bolehala že dlje časa.
*	Strašna smrt pod vlakom. 371etna Marija Čepuševa, služkinja pri posestmka Mihi Vidcu v Prošencu pri Svetini, je ŠL« v nedeljo okrog pol 10. dopoldne po železniškem tiru od Pečov-nika po drugem železniškem mostu proti Celju. Ko je bila na sredi mosta, je prisopihal za njo
dopoldanski vlak iz Ljubljane. Strojevodja je opazil Cepuševo in dal dva signala. Čepuševa pa je, namesto da bi se stisnila k ograji, začela teci pred vlakom. Preden pa je pritekla do drugega konca mosta, jo je vlak dohitel. Stroj je zgrabil Cepuševo od strani, jo vlekel par metrov ob desni strani levega tira s seboj in ji kakih pet korakov od mosta zdrobil lobanjo.
*	Na letošnjem IX. pomladnem velesejma v Ljubljani od 30. maja do 9. junija bo zopet zastopano naše pohištveno mizarstvo v širšem obsegu. Pohištveni mizarji iz Ljubljane, St Vida in Vižmarjev bodo imeli priliko pokazati svoje zmožnosti in napredovanje v izdelovanju pohištvenega mizarstva kakor: v raznih interieurih, oblikah arhitekture, tehniško-konstruktiv-nem izdelovanju, kombiniranju lesa in tožila itd. Razstava bo nudila vsakomur možnost, da zadosti vsem svojim zahtevam na polju umetnosti in solidnosti, ker bo razstavljeno blago po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konkurenčne. Opozarja se torej, da vsak obiskovalec letošnjega pomladnega velesejma vporabi to priliko in si temeljito ogleda pohištveno razstavo v paviljonu «E».
*	Delavci za Francijo. Pri sreskem poglavarstvu v Novem mestu se je zglasil uradnik zagrebške borze dela g. Ulrich, ki je začel nabirati delovne moči za Francijo. Priglasilo se ie nad 200 delavcev, od katerih pa so izbrali samo 50 najbolj krepkih in zdravih mladeničev, ki debe delo v raznih francoskih rudokopih in tovarnah.
*	Velik požar v Okonini. V soboto 25. t. m. zvečer je nastal v Okonini pri 'Rečiči ob Savinji požar, ki je v kratkem času vpepeljil žagi posestnikov Ignaca Zavolovška in Ivana Zakrajška ter v bližini stoječo mizarsko delavnico posestnika in gostilničarja Hermana. Zgoreli so tudi stroji in zaloge lesa.
*	Konj ga je udaril s kopitom in ubil. V Polhovem gradcu se je pripetila 24. t. m. huda nesreča. Hlapec znane Božnarjeve hiše Janez Podobnik je šel s konjem v gozd po les. V gozdu ga je konj s kopitom s tako silo udaril v ledja, da je nesrečnik padel in na mestu obležal mrtev.
*	Požar v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah. Na binkoštni ponedeljek je objel ogenj gospodarska poslopja gg. Jožeta Schauerja in Henrika Hofferja v Poljanah. Ljudje so bili delema doma, deloma še v gostilni pri Grillu. V prvih trenutkih , so bili silno razburjeni in vsak se je bal za svojo
Dan pred poroko je živahno potekal na nevestinem domu. kjer so okrasili balo s pisanimi trakovi in jo naložili na dva voza.
Poredni voznik Sršen je že imel pod zadnjim kolesom podložen debel kamen. Večerilo se je, balo je bilo treba odpeljati. Sršen se je navidezno jezil, češ, da kenj neče potegniti voza. Nevestin oče se je navihancu smejal, mož je vedel, da brez «petega» kolesa ne bo šlo. In res je kmalu Sršen začel namigavati na «pefo» kolo. Oče se je pa delal nevednega in ni hotel ničesar reči, dokler Sršen kar naravnost ni dejal:
«Oče, saj menda vidite, da brez petega kolesa res ne bomo mogli odpeljati bale.»
«Če je tako, ga bom pa prinesel, da ti ustreženi«, je dejal mož in kmalu prinesel tako zvano «peto» kolo, in sicer velik hlebec in na njem flancat.
Položili so kolo na škrinjo in ga pritrdili z velikimi vilicami. Voznika sta bila zdaj zadovoljna, hotela sta pognati, pa se je spet vrnil iz hiše nevestin oče ter deial Sršenu:
«Ti, Sršen, da boš kolo lahko namazal, da bo lažje šlo, sem ti prinesel malo ko!omaza.»
Oče je izročil Sršenu zavitek, ki se ga je razveselil, ga varno položil poleg sebe na voz in pognal. Ko je bil voz že daleč od hiše. je Sršen zavitek varno odvil, misleč, da bo našel v njem kaj dobrega za pod zobe, pa je zarentačil; poredni nevestin oče mu je zavil v papir v resnici nekaj črnega kolomaza.
Ko so peljali balo proti sosedni vasi na ženinov dom, je čakala pred vasjo «šranga». Pijanec Frakelj. ki je imel v evidenci vse svatbe daleč na okoli, je potegni! s par fanti pteko ceste drog in z litrom v roki nazdravil.
Prvi voz. na katerem je sedel ženin, je obstal in ženin je plačal «šrangarjem» za vino, ter jim nazdravil s podanim mu kozarcem.
Tudi na ženinovem domu je bilo vse pokoncu. Pripravljali so za ženitnino, nastavljali sodčke z vinom, katero je kupil ženin že pretekli teden s starešino, s katerim sta ga šla skupaj kupovat. Ženske so pripravljale različno jedačo.
Ko so prispeli vozniki na ženinov dom, so našli zaprta vrata. Pričeli so prositi ženinove ljudi, naj jim odpro. Oni, ki so bili v hiši, so se pa smejali in šalili ter jih niso hoteli pustiti v hišo, da se ne izneverijo staremu, lepemu običaju.
Tedaj je pristopil godec, ki je začel prav milo prositi kar v verzih:
«Vrata odprite, nas noter pustite, da se bomo veselili, z vami sladko vince pili!«
Zeninovi ljudje pa še niso hoteli odpreti vrat in godec je pričel znova:
«Če vrat ne odprete, se podamo naprej, klicali nas boste, ne bo nas nazaj, v drug poj-demo kraj!«
Godec še vedno ni ničesar opravil.
Zeninovi ljudje so še čakali, da izprego-vori veseli godec zadnje besede, na katere mu morajo odpreti vrata.
In še enkrat je godec pristopil, potrkal na vrata in resno dejal:
«V imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha pri nas in pri vas. odprite!«
.Tedaj so se naenkrat odprla vrata na ste-žaj in vozniki so vstopili.
Naslednji dan je vabil godec z ženinovim dragom ženiuove svate, nevesta je pa vabila svoje.
Naposled so se ženinovi ljudje odpeljali po nevesto in odhiteli z njo k poroki.
Od poroke so se svatje odpeljali k svato-i vanju na ženinov dom. Ko so pridrdrali vozovi na ženinovo domačijo, so bila vrata zopet zaklenjena, in zopet je bilo treba dajati «poroke», to se pravi, da so morali znova prosjačiti, naj jim ženinovi ljudje odpro vrata. Godec, ki je bil že zelo žejen, je zdaj naredil zelo kratko in je kar kriknil:
«V imenu Boga Očet? in Sina in sv. Duha pri nas in pri vas, odprite!«
Odprla so se vrata, svatje so odhrumeli na skedenj, kjer je pričel godec raztezati svojo harmoniko in namakati vedno žejno grlo.
Ko so se svatje že parkrat zasukali, so šele prisedli k mizi, kjer so pričeli jesti.
Med svati je bil tudi šegavi Cene. petdesetletni bajtar, ki ie mislil, da bo za to poroko ukradel na nevestinem domu lepega petelina, ki se je šopiril po domačem dvorišču.
Zdaj so se svatje šalili in zbadali Cenca ter mu prigovarjali, naj vendar pove. kako je hotel ohraniti staro navado ter prinesti na svatbo ukradenega petelina.
Cene se je prijazno nasmehnil, se popraskal za ušesom in deial:
«Hujši ste kakor najboli sitni komarji. Pa naj bo. menda mi boste potem dali mir. Starega Sirnika. tamle nevestinega očeta, sem prosil za petelina, da bi se postavljal z njim. Dejal mi je. naj pridem sam ponj. Navihanec mi je obljubil, da mi ga zvečer pusti v vreči za hlevnimi vrati, da se bom lažje pobahal.
last ter v naglici rešil najnujnejše. Precej časa je trajalo, preden je prišla domača brizgalna. Gorečih objektov ni bilo mogoče več rešiti, zato so začeli z obrambo poleg stoječih hiš, ki so bile le par metrov oddaljene od ognja. Po pomoč se je takoj poslalo v Toplice, Vavto vas in Črmošnjice. Ko so brizgali vodo na okoliške strehe, je opeka kar pokala od silne vročine. Vžigati so se že začele poloknice Hofferlove in leseni kapni žleb Schauerjeve hiše. Da ogenj ni uničil cele vasi, se imamo v prvi vrsti zahvaliti mirnemu vremenu in g. Miliiču, knezovemu lovcu iz Podstenice, ki je bil slučajno v Poljanah ter je z g. Honigman-nom vneto dušil nastajajoči ogenj na sosednjih objektih. Tudi domače žene in dekleta so prav pridno nosile vodo iz vodnjakov. Ko so prispela na pomoč poklicana gasilska društva ter stopila v akcijo, je bil požar takoj omejen. Ogenj je nastal v skednju g. Scliauerja, mu uničil hlev in svinjak, g. Hofferlu pa so zgoreli skedenj, hlev, svinjak in čebelnjak. Rešili so samo živino: razni gospodarski stroji, vozovi, sani, slama in seno so postali žrtev ognja. Kako je požar nastal, se ne ve nič gotovega.
*	Kje se dobe sejmske legitimacije. Legitimacije po 30 Din prodajajo vsi večji denarni zavodi, trgovske korporacije, županstva, prosvetna društva, tujsko-prometne ustanove. Kjer bi legitimacij ne bilo na razpolago, naj se zahtevajo direktno od urada Ljubljanskega velesejma. Organizacije in ustanove, ki bi želele prevzeti prodaja legitimacij, se naprošajo, da se obrnejo na urad velesejma.
*	Prašička so potegnili Iz vode. Na levem bregu dravske struge v Mariboru je opazil nekdo v nedeljo utopljenca. Hipoma je bilo vse pokoncu in čolnarji so bili takoj pri roki z dolgimi drogovi, da rešijo utopljenca, ki je plaval pod kalno Dravo ob bregu Badlove usnjarne. Ko se je na mostu i zbralo končno že toliko radovednežev, da so celo ovirali promet, so pogumni čolnarji potegnili iz vode utopljenega prašička, ki ga je prinesla Drava.
*	Čudna operacija. Pišejo nam: Neverjetno se sliši kaj takega. Zadeva je naslednja: V nekem j kraju živi bogat gospodar. Mož je samec v nai-boljših letih. Prav tako je njegova gospodinja še
'da sem petelina ukradel. O. kako me ie ta mrcina potegnil! Tisti večer sem se malo zamudil v gostilni. Ko sem se vrača! domov, sem res stopil k sosedu in odnesel vrečo. Pridem domov in hočem pokazati petelina ženi. Odprem vrečo, pa se kar sesedem. «Mjav-mjav», ie zaiavkalo in iz vreče je skočilo mlado mače ter se skrilo pod pečio.»
Svatje so se Cencu glasno smejali.
Med svati ie bil tudi nekdo, ki se iim ie pridružil med potjo. Ko so namreč vriskali skozi vas, je prišel po prašni cesti mlad popotnik, se družbi prijazno nasmehnil in sedel na zadnji voz poleg stareea Jerana. Starec je mladeniča nekako začudeno podedoval: zdelo se mu je. da ga ie že nekie videl, pa se ni mogel spomniti, kie. Po daljšem premiš-ljanju se je Jeran kar zdrznil, po obrazu mladeniča je spoznal človeka, katerega je vide! poleg svoie hčere tedaj, ko se mu je prikazal duh prirode, katerega je starec vprašal glede usode svojega otroka.
«Kdo oa si ti, prisednik?« je vprašal zgovorni Sršen.
«Jože, ali me poznaš? Ženinov brat sem. Ali sem se tako spremenil? Pisal mi ie v Ameriko, da se poroči. Že zdavnai sem želel vrniti se domv. Delal sem v Ameriki pet let in zdaj se vračam na bratovo ženitnino. pa morda tudi na svojo». je odvrnil popotnik.
«A ti si. Andrej? Seveda te nisem spoznal. Tak širok klobuk imaš. pa gosposke hlače, suknjič in čevlje. Res pravi Američan si postal», odvrne voznik in ga ogleduje.
Obleka je res ameriška. To ie pa samo zunanjost, srce je slovensko in domače, tako domače, kakor še ni bilo nikoli! Brat me še
mlada ter prikupne zunanjosti. Nič čudnega, če je imela v hiši vso oblast. Kar naenkrat pa je počil glas, da je gospodinja hudo zbolela in da je potreba operacije na slepiču. Odšla je v bolnico in operacija je uspela, in sicer tako, da je zajokalo dete. Kje hranijo tega čudnega slepiča, ljudje ne vtdo povedati. Gospodinja se je vrnila in gospodinji naprej še z večjo oblastjo ter močjo kakor prej.
*	Pes preprečil požar. Pred1 nekaj dnevi je bila tovarna Kranjske industrijske družbe na Jesenicah v veliki požarni nevarnosti. Tovarniški delavec Anton Ravnik, stanujoč pod Mežaklijo na južni strani Save vštric tovarne KID. je prišel okrog 10. zvečer od dela domov. Sedel je k mizi, da bi večerjal, ko zasliši, da njegov pes, priklenjen pred hišo, silno laja in tuli. Ker se pes ni hotel pomiriti, je stopil Ravnik ven ter s strahom opazil, da na nasprotni strani Save geri streha žične valjarne tovarne KID. Plamen je bil že precej močan in bati se je bilo, da se razširi po vsem ogromnem poslopju in tudi na sosednje strehe. Ravnik je na ves glas klical na pomoč, da bi delavce v tovarni opozoril na veliko nevarnost. To je bila edina rešilna misel, kajti deroče Save ne bi bil mogel prebresti, ako pa bi bil šel naokrog dobre četrt ure lioda, bi bilo že prepozno. Njegove klice je k sreči slišal elektrikar Bernard Svetlin, tekel ven, zagledal ogenj ter nemudoma obvestil o nevarnosti delovodjo žične valjarne, ki je takoj ustavil obrat. Delavci valjarne so z minimaksi in vodo z velikim naporom pogasili ogenj, tako da je bila akcija izborno organiziranega tovarniškega gasilstva že nepotrebna. Na kakšen način je ogenj nastal, še ni znano.
*	Dr. St. Bevk: Zdravilne rastline v besedi in podobi z navodilom, kako se nabirajo in suše.
i Str 80. Cena 6 Din. Oblastni odbor Podmladka Rde-: čega križa v Ljubljani je izdal drugi zvezek svoje knjižnice, ki obsega zgornje delce odličnega našega rastlinoslovca. Ker ima Slovenija mnogo zdravilnih zelišč in bi njih nabiranje lahko tvorilo znaten vir dohodkov zlasti revnih slojev, smo tako delce že dolgo ! nujno potrebovali. Sedaj ga imamo. Obsega popis in I slike 44 najvažnejših zdravilnih rastlin, ki rasejo pri nas v večjih množinah, dalje strokovnjaška navodila
ni videl, njegov voz hiti spredaj, to bosta z očetom debelo gledala, saj niti ne sanjata ne. da sem že doma!»
Na podu ie plesal ženinov brat največ z Anko. Američana je srce kar k njei vleklo; deklica mu ie takoj ugajala, ko jo je zagledal.
Stari Jeran si je za mizo zadovolino drgnil brado, ko je prisedel k niemu Andrej in se ie jel z njim razgovarjati. Starec ga ie bil zelo vesel. V tem resnem mladeniču je spoznal Jeran praveea moža. ki pozna živ-ljenske borbe in ve. koliko ie vredna domača gruda. Uvide! ie. da se ie mladenič naučil ceniti v tujini domači kruh. sai ie na tuiem jedel bel s težkim prezirom in zatajevanjem pre-kvašeni kruh.
Na svatovaniu so mnogo nazdravljali ženinu in nevesti. Ženin, ki ie bil ves zadovoljen in srečen na dan svoie poroke, je postal posebno zidane volie. ko je zagledal svoiega brata. Še bolj se je razveselil Američana njegov oče.
Med veselim naoivanjem in smehom je vstal Andrej in nazdravil:
«Pozdravljeni, ženin in nevesta in vi, dragi svatje! Iz sosednih vasi ste prispeli, da pozdravite ljubljenega ženina in brhko nevesto. Tudi jaz sem prispel na ženitovanje daleč iz Amerike.
Lepa je naša domovina, zelo lepa! Med in mleko se cedita po njei. ljudstvo iu pa spreminja v grenek pelin. Preveč nesloge ie nied vami, premalo strpnosti in ljubezni! Koliko ie danes kmetov, ki so kmetovalci samo po imenu, hvalijo se. da so kmečkega stanu, pa niti orati ne znajo. Marsikdo ie podedoval velik kos zemlje, pa jo ie prodal. Prvenstvo
glede njih nabiranja, sušenja in prodajanja ter končno zelo priročen koledarček za nabiranje. Ker je knjižica pisana v lahko umljivi domači besedi in cena zelo nizka, smo prepričani, da bo prišla v slednjo slovensko vas, zlasti pa v roke mladini. Dobi se po vseh knjigarnah in na vseh pri P. R. K. organiziranih šolah.
*	Zastrupljenje mlade žene. Pred dnevi je pripeljal delavec Jakob Fric iz vasi Tlake v občini Donačka gora z vlakom v Celje svojo bolno 29Ietno ženo Terezijo. Friceva žena si je namreč pred dnevi doma zadrla zarjavel žebel vi nogo, zaradi česar ji je pričela noga močno otekati. Takoj po prihodu mariborskega vlaka, ko so jo prinesli na peron tukajšnjega kolodvora, je ponesrečena žena za zastrupljenjem krvi na klopi izdihnila.
*	Pod vlakom estala živa. Te dni je skušala izvršiti samomor dijakinja srednje tehnične šole v Beogradu Milena M. Na progi med glavnim kolodvorom in Topčiderom se je vrgla pod osebni vlak. Njen skok pod vlak pa je bil tako srečen, da se ji ni skoro nič zgodilo. Obležala je sredi med tračnicama in čez njo je šel cel vlak. odrezalo pa ji je samo palec na desni nogi. Rešilna postaja ji je nudila prvo pomoč, na kar je dijakinja kandidatinja smrti odšla sama domov.
* Zvonovi na letošnjem ljubljanskem velesejimi od 30. maja do 9. junija. Lepo ubrani zvonovi, vliti od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, bodo tudi letos peli svojo kovinsko pesem na vele-sejmu. Na to posebnost opozarjamo naše podeželsko ljudstvo in že sedaj vabimo vse one, ki nameravajo svojim cerkvam preskrbeti nove zvonove, da si pridejo te ogledat na velesejem.
*	Samomor mladega moža. Te dni so našli 31 letnega čevljarskega pomočnika Andreja Sodnika, pristojnega v Cerklje pri Kranju, obešenega v njegovem stanovanju v Drnovškovi hiši v Zagorju. Tragično preminuli je bil več let zaposlen pri čevljarskem mojstru in trgovcu g. Kosu in cenili so ga kot spretnega in vestnega delavca.
*	Katastrofa slovenske vasf na Koroškem. Dne 22. t. m. zvečer je nastal v koroški slovenski vasi Ceteraji (nbčina Žrelec) velik požar. Vas je oddaljena od Celovca dobri dve uri in je z okolico vred stara slovenska naselbina. Ko se je zvedelo, da gori pri posestniku Caku, se je odpremilo iz
je prodal za skledo leče in odšel v fabriko delat, namesto da bi obdeloval ljubljeno grudo, ki da vsakemu svoj kosec kruha. Dolga se je ustrašil. Ni pa pomislil, da je s svoiim nočetiem izdal svojo zemljo in prodal svoje telo maliku kapitalu.
Tudi jaz sem greši! in odplul čez veliko lužo za srečo. In ko sem delal v mračnem rovu kakor črna živina, namakal s znoiem svojega obraza tuio zemlio. neusmiljeno mačeho, ki mi ie rezala grenak kruh in ga mazala z bridkim spoznaniem. tedaj sem uvidel, da sem grešil nad seboj in nad domvino ljubljeno, nikoli pozabljeno.
Vrnil sem se kakor zgubljeni sin s kesa-niem v srcu in veliko zavestjo, da ie človek lahko samo doma zadovoljen in srečen, a na tuiem nikoli, čeprav bi pobiral denar kar na cesti.
Prišel sem na ženitovanie. Tudi v moji duši ie danes svečan praznik, tudi iaz praznujem ženitnino, tako lahko in veselo je vse v meni.
Vrnil sem se, a nikoli več me ne dobi tujina v svoj objem. Kako vesel sem. da sem se iztrgal iz krempliev pošasti, ki ie srkala iz mene najboliše moči in me hotela ugonobiti. Težko sem se iztrgal iz nienega objema in srce mi je krvavelo, ko sem odhaial domov. V oni nesrečni dolarski deželi se mi ie namreč rodila ljubezen do vseh mojih trpečih tovarišev. Postali so mi po srcu bratie. Zaradi trpljenja teh svojih toVarišev se mi je zdelo, da je tudi moje trpljenje lažje in zaradi njih sem odhajal z bolestjo v duši.

okolice v kratkem času v vas več gasilnih društev. Na pomoč so hiteli tudi gasilci iz Celovca in tako se je zbralo 11 gasilskih društev v Cete-raji. Gasilcem pa ni bilo mogoče priti do goreče hiše, ker so se vozila vdirala v močvirnata tla. Več vozov z brizgalnami in drugim orodjem je obtičalo v močvirju daleč od pogorišča. V kratkem času je bila vsa vas v plamenih. Šele pozno po polnoči so gasilci ustrahovali silne plamene. Ogenj, ki je bil katastrofa za vso vas, je bil najbrž podtaknjen.
*	Poskusen samomor v Tivolskem parku. Te
dni so zapazili nekateri ndadi sprehajalci na neki klopi v Tivolskem parku okoli 24 let staro mladenko, ki je bila deloma že v nezavesti in ji je tekla kri i?, leve roke. Takoj so o tem obvestili stražnika. Pozneje so iz hotela Tivoli telefonirali po rešilni avto, ki je bil v nekaj minutah na mestu ter mladenko odpeljal v javno bolnico. Tu so zdravniki ugotovili, da si je dekle, A. K., brezposelna služkinja, prerezala žile nad levim komolcem. Mladenka je sedaj izven nevarnosti.
*	Huda nesreča v železniških delavnicah. Te
dni se je v državnih železniških delavnicah ponesrečil Matija Rajhman, 621etni kovač. Razgret jeklen drobec mu je z vso silo priletel v levo prsno stran, dva prsta od leve pr^ne bradavice ter se mu zadri v meso. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Istočasno se je ponesrečil še neki drugi delavec, ki mu je prerezalo žile na roki, ki pa ni hotel oditi v bolnico ter je raje ostal v domači oskrbi.
*	Truplo utopljenke so potegnili iz Mure pri Podturnu pri Čakovcu. Gre za okrog 20 let staro dekle, očividno iz boljše rodbine. Dekle je imelo na sebi modro svileno bluzo in zlato verižico z zlatim obeskom z gravuro M. Trošt. Ker je bilo truplo tudi deflorirano, ni izključeno, da gre za zločin.
*	Nogo si je zlomil 38Ietni posestnik Fr. Vudler iz Sp. Jakobskega dola. Z rešilnim vozom so ga prepeliali v mariborsko bolnico.
*	Smrtna nesreča malega dečka. Te dni je prinesla v Kamnik žena nekega delavca iz Šmarce svojega sinčka popolnoma brez znakov življenja in vsega okrvavljenega. Otrok se je po lesenih tramih spenial v višino. Po nesreči je izgubil ravnotežje, padel in obležal nezavesten. Otroku, ki je bil star kakih štiri do pet let, se je vlila kri in se ni več zavedel. Nesrečnega otroka je mati odnesla v Kamnik. Ker pa trenutno ni bilo nobenega izmed treh zdravnikov doma, ga ie polmrtvega odnesla k dr. Karbi. Zdravniška pomoč pa je bila že zaman in .ie nesrečni otrok skoro gotovo med potjo umrl. Po izjavi matere je otrok padel z višine komaj enega metra.
*	Hitro so ga ujeli. Prejšnji četrtek je ukradel neznan mlajši moški krojaškemu učencu Jakobu Afnerju v Celju iz sobe v pritličju nikliasto žepno uro s srebrno verižico in dve srajci. Že v petek zjutraj pa je bil v cinkarni med delom aretiran 251etni delavec Ivan Galuf iz Spodnje Hudinje, ki je tatvino najprej tajil, nato pa jo je pod težo dokazov skesano priznal. Afneriu so bile vrnjene vse stvari razen ene srajce, za katero trdi Galuf, da .ie sploh ni ukradel.
*	Za zdravnika se je izdajal. Bajtarico Antonijo Dovčevo na Brnici ie nedavno obiskal neznan moški, se predstavil za dr. Mladiča ter zagotovil, da bo ozdravil njenega mrtvoudnega moža. Računal je 200 Din ter napisal na listič papirja neka zdravila. Ženi je naročil, naj gre z listkom po zdravila k nekemu sovaščanu. češ, da je pri niem shranil vso svojo apoteko. Šele ko je zastonj iskala zdravila, jc žena uvidela, da je nasedla sleparju. Sleparstvo je naznanila orožni-štvu. ki sedaj zasleduje sleparja.
*	Požigalec iz sovraštva. V Dolenji vasi pri Ratežu je pretekle dni nastal požar, ki pa k sreči ni napravil mnogo škode. Ogenj je prvi opazil Jakob Selak, ki je spal na skednju svojega brata in je začul okoli skednja sumljive korake. Hitro
IX. Ljubljanski mednarodni velesejem
Najboljši nakup vsakovrstnega blaga.
od 30. maja do 9. junija 1929
Specialne razstave: pohištva, automobili, pojedelski stroji, radio, perutnina, zajci. Razstava meščanskih šol Sloven je 700 razstavljalcev, 30 glavnih b!agovnih skupin
Legitimacije po 30Din prodajajo denarni zavodi, «Putnik>, gospodarske ustanove.
Za stanovanja poskrbljeno.
50 % popust na železnicah in avijonih. Popust na parobrodih.
Gosnodinje, pozor! Zahtevajte povsod KOLINSKO CIKORIJO kot dodatek za kavo. To je izvrsten dodatek, ki da;e kavi dober okus in prijeten duh. Takoj po prvem poskusu se Vam bo priljubila.
se je dvignil in opazil, da beži od skednja proč 601etni Miha Vene, star sovražnik njegovega brata, ki mu je skušal napraviti škodo, kjer je le mogel in znal. Ko je Jakob Selak opazil, kaj se je zgodilo, je takoj zapustil skedenj in odhitel budit domače in sosede, ki so ogenj lokalizirali in pogasili, tako da trpi posestnik Anton Selak le okoli 1000 Din škode. Orožniki so še isto noč Veneta aretirali. Vene je bil že večkrat kaznovan zaradi raznih grehov, enkrat tudi že zavoljo požiga.
*	Uboj na ^trasberku pri Krmelju. Na bin-koštni ponedeljek je pilo več fantov iz bližnje okolice Krmelja v vinotoču Frana Debevca na Štrasberku pri Krmelju. Med prepirom so cirniški fantje pognali v beg 211etnega rudarja Frana Gregorčiča iz Krmelja. Ta se je potem napotil v Gabrijele, kjei je slučajno naletel na večjo družbo tovarišev, ki so se skupaj vrnili na Štrasberk. Okrog 9. zvečer so prišli v vinotoč, kjer pa vina niso več dobili. V hiši so še sedeli fantje iz Malega in Velikega Cirnika. Krmeljski fantje so se odstranili in se zadržali kakih 15 minut zunaj pred hišo, se razgovarjali ic peli; 2aletni rudar Alojz Dolenjšek se je vsedel s tovarišem Ivanom Silo na hlod ob potu pod vinotočem. Med tem so prišli fantje iz Cirnika iz hiše in se je pričel prepir in prelep. Mladi, komaj 201etni Tomaž Gole, po domače Savčanov iz Malega Virinka, je udaril z nožem Gregorčiča po glavi. Na njegov krik je pohitel Dolenjšek proti hiši. nasproti pa mu je že pritekel Gole, kateremu je neki pajdaš svetil z električno svetiljko, in ga zabodel s kuhinjskim nožem ph cšteletumj v desno stran prsi. Dolenjšek se jp obrnil, teke! proti gozdu in zavpil Sili: «Beživa. jaz, imam že dosti!*, Dolenjšek je telcel še kakih 30 m po gozdu, se vsedel pod drevo, kje, je ludi umrl. Orožnikom z Krmelja pod vodstvom komandirja g. Albina Kose'ja se je posrečilo storilca še isto noč pp;ti jutru a-e-tirati. Gole j s kljub svoji mladosti surov pretepač
; ter se je zelo upiral aretaciji in transportu v zapor.
*	Usmrtitev v Somboni. Ob prisotnosti nad tisoč ljudi je bila *e dni v Som boru izvršena usmrtitev roparskega ri inlca Žarka Brankova, ki je s svojimi tovariši umoril in oropal dva kmeta in izvršil tudi več drugih zločinov.
*	Žrtev fantovske podivjanosti. V vinotoču Vinka Černelča v Hrastju se je zbralo v nedeljo zvečer nekaj fantov iz Trebč, ki so pridno popivali in se kmalu tudi vpijanil'. Med trebškimi fanti in 231etnim Karlom Srednikom iz Hrastja je končno prišlo do prepira zaradi nekega dekleta, ki je bilo v družbi To je bila Srednikova izvoljenka, in ke jo je ta pozno pmoči hotel spremiti domov, je postal 191etni Miha Požeg iz Trebč rd ljubosumnosti ves divji. Zasledoval je odhajajoči parček in nedaleč od C?rnelčevega vinotoča je po kratkem prepiru sunil Karla Sred-nika v levo sprednjo polovico prsnega ko=a. Pre-bodel mu ie srce. Karol Srednik je v nekaj trenutkih izdihnil.
*	Drzna vlonulca. Te 3ni sta dva maskirana zločinca vdrla v hišo posestnice Ivane Vidergar
v Vidergi. Skozi okno sta prišla v sobo, kjer je spala gospodinja in njena 181etna hči Pavla. Eden je zaklical gospodinji: «Denar sem!» Drugi pa je naperil na njo samokres. «Denar imam v zgornji sobi», je dejala prestrašena posestnica. Po krat-jkem posvetu je eden od roparjev vodil gospo-j dinjo navzgor, drugi pa je čuval njeno hčer, da (ne bi klicala na pomoč. Posestnica je roparju izročila ves denar. Ropar je zahteval, da mu odpre še sosednjo sobo. Tu pa je prenočeval delavec Martin Krhlikar, ki je zaklical: «Kdo je?» Nepričakovanega moškega glasu sta se vlomilca in roparja tako prestrašila, da sta poskakala skozi okno in zbežala. Orožništvo je uvedlo preiskavo in je upati, da bosta nevarna zločinca v kratkem pod ključem.
*Tudi sklede so všeč tatovom. Posestnik Ivan Bitenc v Kosezah ob Ljubljani je prijavil policiji da se je te dni vtihotapila na njegovo dvorišče neznana okrog 25 let stara ženska. Domači njeni prisotnosti niso posvečali posebne pozornosti, posebno ker je ženska kmalu izginila v smeri proti Večni poti. Kmalu za tem pa so opazili, da se je ženska polastila emajlirane sklede, ki se je nahajala poleg hiše.
*	Grozen uboj na Vrhovcih. Na Vthnvvih pri Ljubljani je te dni 9 podivjanih 'anlov na gr-zen način razmesarilo in ubilo 38letnega zidarja Antona Babnika z Vrhovcev. Orožniki so s ur o veže že polovili.
*	Umor razkrit po petih letih. V okolici Su-botice v vasi Horgoš so prišli te dni na sled umoru, ki je bil izvršen pred petimi leti. Kotarski načelnik, občinski beležnik in policijski kapetan v Senti so te dni prejeli anonimna pisma, v katerih se sporoča, da je v Horgošu bila leta 1924. umorjena neka Ilonka Bozjakova, zločin pa da sta iz-višila Mihajlo Balag in Stjepan Tormay. Dekle je bilo pri posestniku Balagu za sobarico. Nekega dne je v Balagovi hiši izginila zlata verižica z medaljonom. Sum je letel na Ilonko, ki pa tatvine ni priznala. Dekle sta Balag in Tormay v hlevu privezala in ga pretepala, potem pa še z iglami po telesu prebadala. Ilonka se je končno onesvestila in umrla. Bila je pokopana in nihče ni vedel, da je bila umoriena. Na podlagi anonimnih ovadb je bila uvedena preiskava. Balag in Tormay sta končno priznala zločin. Tormay se je nedavno hotel sodno ločiti od svoje žene, ki je vedela za zločin. Sedaj je tudi ona podala ovadbo proti svojemu možu in njenemu prijatelju.
*	Vlom v Kostrevnici. Posestnik Janez Grabnar v Kostrevnici (občina Kanderše) je pred kratkim s svojo ženo delal na bližnjih niivah. To priliko sta porabila dva lopova, ki sta vlomila v hišo
Med. Univ.
Dr. France Hribar
specijalist za zobne in ustne bolezni v Kršk< r ordinira od 1. junija vsak delavnik od 8-12 in 2-5 ure.
ter odnesla obleko in perilo v skupni vrednosti nad 5000 Din. Ko sta v mraku Grabnarjeva prišla domov, sta našla okno razbito in v hiši vse omare Odprte. Ugotovila sta, da sta skoro do golega izropana. Vloma sta osumljena dva moška, ki sta hodila takrat mimo Razpotja in Mlinž ter sumljivo ogledovala okolico. Ker je gotovo, da bosta skušala razprodati svoj plen, se prebivalstvo pred nakupom svari ter opozarja naj osumljenca naznani najbližnji orožniški postaji.
*	Oče in sin zabodena. Na binkoštno nedeljo je tekla v Dobravcih pri Hočah kri. Skupina fantov je iz neznanega vzroka napadla domov vra-čajočega se 47Ietnega posestnika Frana Ekarta in njegovega 181etnega sina Ivana. Prvi je dobil tri težke sunke z nožem v hrbet in tudi poškodbo na glavi, mlajši Ekart pa je bil k sreči le lažje poškodovan. Oba je mariborski rešilni avto odpeljal v bolnico.
*	Zllkovec. V Čolnišču ima oglar Hočevar znatno škodo zaradi hudobnosti nekega 141etnega fanta. Ko je hotel zažgati kopo, je opazil, da mu je nekdo nasul v sredino odprtine kup kamenja in blata. Ko je to s težavo odstranil ih ko je bila kopa izžgana, je ugotovil, da mia za 1500 kg manj oglja kakor navadno. Zlikovca so dalje časa brezuspešno zasledovali, končno pa so pri nekem 141etnem fantu našli pilo, ki je bila oglarjeva last. Pred orožniki je fant končno priznal, da je poškodoval kopo.
*	Huda nasprotnica. V petek se je vršila na celjskem okrajnem sodišču obravnava o nekem sporu med 281etno služkinjo Nežiko in njenim fantom Jakcem, posestnikovim sinom iz okolice Št. Jurija ob južni železnici. Ker je Nežika pravdo izgubila, se je maščevala nad nezvestim ljubčkom kar v veži sodišča. Junaško je naskočila ubogega Jakca in ga močno obdelala po glavi. Posredovati je morala policija, ki je vzela hudo Nežiko na protokol.
*	Ukradeno In izsledeno kolo. Posestnik Miha Lenarčič iz Male vasi pri Ježici je spravil v petek dopoldne svoje kolo na Figovčevo dvorišče v Ljubljani. Kmalu pa je nezaklenjeno kolo izsledil neki tat in ga odpeljal. Oškodovanec je tatvino nemudoma prijavil najbližji stražnici in je stražnik izsledil kolo v neki mehanični delavnici, kjer ga je oddal tat, da kolo popravijo. Nerodni tat, ki je uporabljal kolo le nekaj ur, je kolo malo pokvaril in ga je moral oddati v reparaturo. Tatu1 so že aretirali.
*	Vlom v Cezanjevclh. Te dni so vdrli neznani svedrovci skozi okno v trgovino g. Štefana j Rajha v Cezanjevcih blizu Ljutomera. Tatovi so odnesli iz omenjene trgovine 15 m ševjota, 20 m klota, 20 m karirane sive svile, nad 6 m rjavega blaga za moško obleko. 9 m črtastega moškega! blaga in nekaj drugih malenkosti. Iste noči je bilo J vlomljeno v shrambo Ivana Rudolfa v Cezanjev-1 cih, iz katere so pokradli storilci 20kg suhega) mesa, 5 kg zabele in nekaj pijače. Skušali pa so vlomiti tudi v trgovino Franca Vrbanjaka v Bra-noslavcih in v trgovino Ignaca' Lavrenčiča v Borecih, kjer pa so bili prepodeni. Opisanih tatvin so osumljeni štirje nepoznani moški, stari po 30 let, ki so se priklatili v okolico Ljutomera najbrže iz Hrvatske.
*	Hitro prijet roparski napadalec. Neki mladenič iz občine Košce je danes zjutraj v soteski na desni strani Save pod »Cesarsko kamro» srečal moža s kolesom. «Kupiš kolo?,» ga je nagovoril mož. Fant je dejal, da bi kolo kupil, in vprašal je, koliko bi stalo. «Koliko imaš denarja?« je vprašal mož. Komaj je fant povedal, da ima toliko in toliko, je že dobil od neznanca s pestjo po glavi tako silen udarec, da se je zrušil krvav na tla. Ropar mu je vzel denar ter se odpeljal po cesti. Napadeni se je toliko opomogel, da je lahko šel javit napad orožnikom. Orožništvo je odredilo patrulje od dveh strani: Iz Zagorja in iz Litije. Pri gostilni Štrus na Savi sta se patrulji sešli po brezuspešnem zasledovanju. Ko pa so se litijski orožniki vračali nazaj, so opazili v grmovju nekega moškega, ki se je skrival. Obkolili so ga in zajeli. Zasačeni napadalec je imel pri sebi delav-
sko knjižico na ime Jože Belec, iz Grlova pri Ljutomeru. Oddali so ga v litijske zapore.
*	Vremenski vsevedež pove vreme za 18 do 24 ur
naprej. Ako pošljete 25 dinarjev po položnici št. 14.263 ali v znamkah, Vam ga dopošljemo poštnine prosto. Obenem bomo priložili poljubno knjigo, ki si jo Vi lahko izberete, in sicer eno izmed naslednjih: Fantič, Slovensko dekle, Prepevajte, Pojte, Boj in zmaga Palček Potep, Prijateljčki v ugankah, Pozdrav iz lomovine, Sadiarčki, Dinamit in antidinamit. Naročite takoj, da ne bo prepozno! Brezalkoholna produkcija, Ljubljana št. 14.
*	Med prijateljicami. «Svetuiem Vam, draga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHT-ov «RADION». Poglejte današnji oglas!«
ŽENSKI VESTNIKi
Za kuhinjo
Ce te dež napere.
Kmet je zaradi značaja svojega dela izpostavljen raznim vremenskim neprilikam bolj kakor drugi stanovi. Dočim se pripadnik drugega stanu oboroži pri količkaj dvomljivem vremenu vsaj z dežnikom, gospod celo s površnikom ali pelerino, ne boš zlepa videl kosca s suknjo, sušača in orača še težje, dežnk vzame na polje kvečjemu plevica ali pa mati ze senco dojenčku na ozarah.
Sredi najnapornejšega dela, ko je telo vse razbeljeno vročine, se ulije ploha, ki premoči kmeta «do kosti«. Vemo pa, da povzroča nenadna ohladitev pri vsaki stvari naglo krčenje, ki se oči-tuje pri slabih predmetih v razpokah. Ce se pa taka ohlajanja večkrat ponovijo, utrpi tudi dobro blago izdatno škodo. Prav tako je tudi pri človeku, ki ga razgretega napere dež in mora v mokri obloki domov, ko se je tudi zrak že precej ohladil. Slabše napadajo bolezni prehlada: nahod, kašelj, pljučnica, revmatizem itd. Močnejši prenesejo na videz dobro tudi večkratne temeljite premočitve. Na videz pravim, ker vsako tako premočenje razgretega telesa škoduje telesu, čeprav ne sledi bolezen takoj za petami. Nabira se namreč bolezen kakor voda v kozarcu in ena sama mala kaplja zadostuje, da prične teči voda preko roba. Potem si pa začuden, odkod naenkrat bolezen, ko si pozabil, kolikokrat si grešil nad svojim telesom. Posebno pc vojnih naporih je naš rod oslabljen in je vsako Igračkanje z zdravjem usodepolno.
Dj se izognte posledicam premocenja, je prva naloga, da se ga čuvate. Pomislite, če ni bolj pametno paziti na zdravje in potrpeti posmeh, če vzamete suknjo ali dežnik s seboj na delo! Za kmeta so najbolj prikladne nepremoč-Ijive pelerine s kapucami, ki so pa drage. Vsak delavec pa si da lahko napraviti pelerino iz navadnega gostega platna, ki jo sam napravi ne-premočljivo. Kupi v drogeriji ali trgovini četrt kilograma trdega parafina in ga nastrganega namoči v pol litru bencina, dobro začepi in da na toplo mesto, da se raztopi. Namazi pelerino s to tekočino s pomočjo čopiča in zlikaj z vročim likalnikom. Vesel boš tega dežnega plašča, ki je za tvoje zdravje vreden težkih tisočakov.
Ce te pa je že napral dež, moraš, če ti je tvoje zdravje ljubo, ukreniti naslednje: Premočen ne postajaj nikjer, temveč glej, da se čimprej preoblečeš. Preobleči se docela, zakaj ni nespametnejšega kakor naziranje, da srajce, ki je le na ramenih premočena, ni vredno preoblačiti. Napačno ravnaš in tvoje telo bo bridko maščevalo to tvojo nespametno trdoglavost. Nikakor pa ne zadostuje, da se preoblečeš le, če prideš s šklepetajočimi zobmi ves premočen domov. Moraš se še prepotiti, da se telo spet uravna. Čez dan se lahko prepotiš s težkim delom, na večer pa vzemi prašek aspirina (l gram) in čašo vročega čaja, sleci se do golega in se zavij v svežo rjuho, čez noč se dobro prepotiš in drugi dan ne bo ne nahoda, ne pljučnice, ne revir.atizma, kar vse stane človeka mnogo bridkih ur in mnogo denarja. — K.
Pečeno koštmnje stegne. Koštrunje stegno dobro operi, odstrani maščobo in vse kožice, nakar ga popari in ko se shiadi, ga nadrgni s soljo. Nato stolci prav drobno" vršiček timeza, majorana, dve zrni česna in kumne za noževo konico. V tem povaljaj na rezančke narezan pre-kajen špeh in pretakni z njim meso na gosto. Nato položi stegno v podolgovato penev, polij z vročo mastjo, dodaj še malo korenja, zelene, peteršilja, in malo popra. Stegno peci približno dve uri. Med tem ga pridno polivaj z juho ali vodo. Ko je mehko pečeno, ga zreži na srednje velike kose, zloži na krožnik, sok pa precedi na meso in daj na mizo.
Koštrunje stegno na drug način. Koštrunje stegno operi in poberi dol vso maščobo in kožice. Nato stolci v možnarju prav drebno vršiček timeza, šetraja. nekaj zrn kumne, zrno česna, malo popra, lovorjev listič in košček čebule. 3 tem nadrgni koštrunje stegno, zavij ga v prtič, ki si ga namočila v vinskem kisu. in pusti tako zavito stati dva dni. Nato odvij prvič, stegno pretakni s prekajeuiin špehom. nadrgni s soljo in ga pari nekaj časa pokritega, nato pa še v pečici, da zarumeni. Pri pečenju ga polivaj z mastjo in juho. Peci dve uri. S pečenega stegna poberi mast in mu prilij malo juhe, nakar ga razrezi, zloži na krožnik in polij s sokom. Daj na miza s krompirjem ali rižem in solato.
Pečene postrvi. Ribe očisti in nasoli, pokapaj jih s čebulinim sokom in pusti ležati pol ure. Nato jih povaljaj v moki in hitro speci na masti, a še ! bolje na surovem maslu. Ko so na obeh plateh J pečene, jih zloži na krožnik. V ponev pa daj ko-| šček limonine lupine, malo popra, muškatovega cveta, košček surovega masla in par žlic vode. Ko je dobro prevrelo, pridaj še par kaplje limoni-jnega soka. in ko je spet prevrelo, polij na ribe. i Zraven lahko daš zabeljen krompir ali polento
; in solato.
i
Dobri režički. Na desko deni četrt kile moke, 14 dek surovega masla, 14 dek sladkorja in 5 gramov pecilnega praška. To vse prav fino zdrobi, nakar prideni dve žlici sladke smetane dva ru-jinenjaka ter sok in lupine od pol limone. Naredi I testo in ga debro ugneti, nakar ga razreži na kosce in naredi rožičke. Pokiadaj jih na poma-zano pekačo, prst narazen, jih pomaži z jajcem in speci.
Praktični nasveti
Uporaba kmečkega platna. Iz kmečkega platna ! lahko naredimo prav lepe in trpežne zastore za vsako sobo. Te zastore okrasimo z barvastimi trakovi, našitki, gubami itd. Tudi kleklane vzorce iz bolj debelih niti lahko ustavimo alt prišijemo. Križni ubod v eni ali več barvah na platnu je tudi j jako učinkovit. Istotako lahko porabimo kmečko platno za pogrinjala na posteljah, za pne na mizi in druge okrase po sobah.
Kleklane ali Rlet-čipke postanejo prav hfpe,
ako jih. ko smo jih oprali, vtaknemo v mrzlo 'mleko. Mleko jim da neko trdost in medlo rumeno barvo, tako da izgledajo potem kakor prave čipke.
Kako treba pravilno namakati perilo. Razna pralna sredstva kakor tudi doma narezane koščke oziroma lističe mila moramo, kadar napravljamo perilo za žehto, pred uporabo popolnoma stopit! v vodi. Napačno ie umazano perilo, ko je še suho, pokladati v plasti, vmes potresati s pralnimi praški ali z lističi mila, in šele nato zaliti z vodo. Milo se prepozno stopi in tako učinkuje le na one dele, kjer se milo nahaja. A tam se milo tudi zaje v perilo in posledica so rji pod6bni madeži na perila. A sčasoma se blago na takih krajih tudi rado raztrga.
„Moje stanovanje pravi mlada gospa se har blešči Mica. „RADION mi
od snage,

olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro."
Varuje perilo!
Zefo praktična naprava za na ognjišče (štedilnik) je pločevinast ustavek, ki nam ga lahko naredi vsak klepar. Tak ustavek, ki ga denemo v luknjo, ima več prednosti: lonci niso nikdar črni, po kuhinji se ne kadi, vse hitreje zavre, prihraniš na kurivu in po zimi delj časa ostane štedilnik topel, oziroma bolje greje kuhinjo. Ustavek mera biti tako narejen, da lahko postavimo vanj lonce razne velikosti in segati mora kake 4 do 5 cm v štedilnik, kakor je pač ognjišče globoko.
IZ POPOTNIKOVE TORBE j
Prerano ga je ugrabila bela žena
Loški potok, maja.
Kruta bela žena je ugrabila iz naših vrst mladega moža, ki ie bil naš najboljši tovariš in prijatelj. Tisočera množica se je zbrala v soboto dopoldne, da spremi k zadnjemu počitku Ivana Rusa mL, kar ie dokaz, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Bil je član vseh naprednih in kulturnih društev. Pred hišo žalosti mu ie zapel pevski odsek gasilnega društva «Oi, Doberdob«, na kar se je razvil velik sprevod iz Travnika proti Taboru s premnogimi krasnimi venci, katere so nosili njegovi najzvestejši tovariši, lovci in gasilci. Iz najoddaljeneiših krajev so prihiteli številni niegovi prijatelji. Po dclegaciji je bilo zastopano Sokolstvo. Močan in izbran sokolski pevski zbor iz Ribnice in Sodr,ažice mu je zapel dve lepi žalostinki.
Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika v imenu lovcev tovariš Josip Košmrlj ter mu vrgel smrekovo vejico v zadnji pozdrav. Iz desetero pušk je odjeknila salva kot zadnja pocast pokojniku in trenutek nato ie turobno zapel lovski rog v pokojnikovem lovišču. Kot njegov najstarejši prijatelj se je poslovil od niega v svojem in v imenu nas vseh v vznesenih besedah naš g. Ferdo Wigele. S solzami v očeh smo se razšli z vprašanjem na ustih, zakaj si umrl tako mlad Naj mu bo domača žemljica lahka!
Pismo iz Amerike
Pittsburgh, 5.m^ja.
Ker mi je silno hitro tekel in končno potekel čas dopusta v Tojstni vasi v Adle.šičih. sem se napotil k ameriškemu konzulu, da mi podaljša dopust. Ker pa po izjavi konzula to ni bilo mogoče in jaz nisem maral izgubiti ameriškega državljanstva, sem bil prisiljen zapustiti drago domovino in se podati v Zcdinjcne države arheriške.
Prišedši v Havre sem videl, da je bilo precej omejeno število potnikov za Zcdinjcne države. Večinoma so šli v Kanado in Argentino. Slovenci smo bili le trije. Pretežna večina je bila Poljakov in poljskih Židov. Dne 17. aprila smo se vkrcali na brod «Paris», ki je odplul še istega večera. Drugega dne, to je 18. aprila, je bila silna megla. Sirena se je oglašala vsake pol minute. Kar naenkrat se je brod nekoliko stresel. Sli smo na krov in videli, da je brod pokvarjen. Nastala je velika panika na ladji. Vpitje žensk in otrok je bilo silno. Bili smo nekoliko milj od angleške obale. Kiralu popoldne sta prišla na pomoč dva angleška parnika in vzela potnike prvega in drugega razreda, dočim sc peljali potnike tretjega razreda s pokvarjenim parnikom nazaj v Le Havre. Tam smo zopet čakali t i dni na parnik «France», ki je odplul 22. aprila. V splošnem sta bila vožnja kakor tudi postrežba dobri. Le poldrugi dan se je brod precej zibal.
Ko smo prišli v New York, so nas, naturalizirane državljane, takoj izpustili na prosto. Slovenci smo s1? zglasili pri naši debro znani Frank Sakser State r- -'». Ko sem prišel v moj stari Pittsburgh, sem našel še vse svoje stare prijatelje h znance, ki sem jih zapustil r>red 18 meseci. Kar se tiče dela, je tu še precej ugodno. Kakor je podoba, bom jaz že nastopni teden dobil svoje staro delo.
Prisrčen pozdrav vsem prijateljem kakor tudi vsem bralcem «Domovine».	Nick Skube.
Listnica uredništva
Veliko Mraševo. Zal, nismo prejeli slike, kakor nam pišete.
pene sam!
LJUDSKO VSEUČILIŠČE
Alkohol — zastrupljevalec posameznika in njegovih potomcev
V zadnjem članku v tej rubriki smo govorili na splošno o kvarnem vplivu opojnih pijač na naše teio. Videli smo, da je alkohol nevaren sovražnik tako posamezniku kakor družini in celim rodovom.
Kdor popije ob priložnosti kozarec vina ali piva ali požirek žganja, ne občuti škode, ker telo kmalu izloči strupe, ki jih je prejelo s temi pijačami. Kdor pa pije vsak dan, čeprav zmerno, tako da se nikdar ne upijani, kupiči v sebi strupe, ki siccr delme.io počasi, ali vendar zanesljivo; slabe posledice se morajo pojaviti prej ali slej. Telo takega pivca je zastrupljeno, nima več odpornosti proti boleznim, kot jo ima telo vzdržnega človeka.
Oglejmo si sedaj, kako si tak pivec kvari in uničuje posamezne dele svojega telesa!
Alkohol suši in kvari sluznice, ki se jih dotika na svoji poti; zato je pijanec zjutraj hripav.
O pijancu je znano, da silno malo ie. Pijača namreč močno kvari prebavne organe, že-, lodčno mišičevje ošibi, tek izgine. Zdrava pamet ti pove. kakšne morajo biti posledice takega pojava.
Pri pijancu trpe največ jetra, dalje obisti. Alkohol pa kvari tudi pljuča in srce in močno škoduje krvnim žilam. Smatramo ga za glav-i nega povzročitelja poapnenja žil. Kakor vi« dimo, se loti ta sovražnik najžlahtnejših in najvažnejših delov našega telesa. Neštete mrtvoude je povzročil alkohol.
Alkohol vpliva dalje na možgane, omam-! Ija njih Staniče ter zmanjšuje duševno delovanje. pri tem pa razvezuje jezik, da blebetaš neumnosti. Za treznega so goste besede^ pi-> jančeve vedno smešne, saj se rode v možganih, ki jih je omamil alkohol, da ne morejo več trezno in pametno misliti. Ne bomo tu dalje opisovali, kako se vede pijanec, kako dela visoko leteče načrte, se baha, zabavlja,
preklinja, se vdaja trenutnemu razpoloženju .kakor žival in dela brez premisleka, skratka, se smeši, da se ga izogiblje vse, kar je treznega.
Kdor kvari svoje možgane vsak dan na ta način," mora slednjič občutiti slabe posledice svojega nespametnega ravnanja. Redno uži-vana alkoholna pijača mora nujno vplivati tudi na pivčev značaj. Kako so ti vplivi žalostni, smo omenili že zadnjič. Pijanec postane sirov, sebičen, razdražljiv in prepirljiv, malomaren v gospodarstvu, brezbrižen za družino, neredko se mu omrači tudi um. Alkohol rodi pogosto zločine, kakor tatvine, rooe. uboje. Niso to bajke, le prežalostna resnica ie. Le vprašaj zdravnike, sodnike, pa ti bodo vse to morda v še boli žalostni luči potrdili.
Omenili smo že. da alkohol ne vpliva le na posameznika, temveč da se maščuie tudi na potomcih. Alkohol ie rodni strun. Otroci staršev, ki so vdani piiači. so navadno bo-lehni. kažeio maihno odpornost proti nalezljivim boleznim. Možgani iim niso dobro raz-'viti, so večkrat slaboumni in obremenieni z najrazličnejšimi duševnimi boleznimi. Poleg tega podeduiejo po starših nagnjenje do oooi-nih pijač. Iz takih otrok postanejo večkrat zločinci. Njih nezakrivljena usoda je: življenje. bedno in težko med blaznico in ieeo.
Kako vpliva alkohol na potomstvo, nas uče žalostne izkušnje. Tu navedemo le en primer. ki pa je jako poučen. Zdrava žena Iz zdrave rodbine se poroči z zdravim možem in ima tri zdrave otroke: po moževi smrti se poroči s pijancem in ima tri bolne otroke, tretjič se poroči z zdravim možem in ima zopet zdrave otroke. Kai sledi iz tega? Nič mani kakor to. da pijanec ni zločinec le nad samim seboj, temveč tudi nad potomci, ki jih spravlja na svet. Tako jasno vidimo, da oiian-stvo zares uničuje cele rodove. Z alkoholom so beli Američani, ki so prišli iz Evrope, uničili črnce in indijanska plemena. Tudi naš narod plačuje demonu alkoholu ogromne davke ne samo v denariu. temveč tudi na zdravju, na življenski sili in moči. »Pretiravaš«. bo kdo ugovarjal. «Ce bi alkohol res tako uničeval, bi nas že ne bilo več.» K temu bi pripomnili samo to, da se pri nas ni nikdar toliko pilo kakor po volni. Res so tudi prej . uživali vino. a le po priložnosti, v splošnem ■pa pijanstva, kakor ga danes opazujemo, ni bilo.
Denar trošimo za alkohol, za boljše, koristnejše in trajnejše užitke oa nimamo. «Za 'pivo, vino in žganje je vedno dovolj denarja in časa, gostilne so natlačene, umetniške prireditve. gledališča, koncerti, poučna predavanja. izobraževalni tečaji pa skoro brez občinstva. In vendar, kako malo užitka nam •'nudi alkohol proti užitku, ki nam ga dajejo prosveta, znanost in umetnost! A za to ni nikoli denarja! Ni denarja za šole. za bolnice, za sirote, za siromake, za zanemarjeno mladino. za vse one. ki žive v bedi in jedinščini. ki nimajo prostora, kamor bi položili svojo trudno glavo. A za alkohol ga je vedno dovolj! Če bi vsi ti, ki pijejo, položili samo polovico tega, kar potrosijo za pijačo, na oltar domovine. kaj bi se dalo vse dobrega napraviti s tem denarjem, ki sedaj ne koristi v ničem in skoraj nikomur, pač pa škoduje narodu in posameznikom v vsakem oziru« (dr. Dobida).
zoper njega ostre ukrepe. Preiskava je dognala, da je Nikola velik pustolovec. Med vojno je kradel v neki bolnici zdravniške instrumente in se je na
podlagi teh nekaj časa izdajal za zdravnika. Neuko ljudstvo si je znal tako pridobiti, da so mu ljudje kar
nosili skupaj razne dragocenosti. Veliko množino
X Lažni car obsojen na smrt. Zanimiva obravnava se je nedavno vršila pred revolucijskim sodiščem v Umanu v Rusiji. Sodniki so razpravljali o zvitem kmetu Nikolaju, ki se je izdajal za carja Nikolaja II. in begal ukrajinsko prebivalstvo. Natvezil je preprostim ljudem, da je on Nikolaj II., ki je skrivaj pobegnil in ušel smrti. Njegov pojav je povzročil proti-boljševiško gibanje. Zato je sovjetska vlada odredila
Žrebanje v državni razredni loteriji
Dne 17. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 2000,— so zadele št. 5712, 84.597, 84.677.
Din 500.— so zadele štev. 7674, 7697, 8810, 8150, 10.822 20.191, 22.057, 22.099, 30.934, 34.726, 34.728, 34.742, 34.768, 46.155, 46.161, 46.171, 46.177, 58.282, 58.328, 58.352, 70.256, 91.744, 96.877, 96.895, 97,312. 97.382, 97.452, 97.459, 97.484, 107,947, 108.138, 108.176. 108 109.845, 109.855, 109.862. 109 120.234, 120.273, 123.552, 123
5734, 5740, 7550, 7581. , 10.857, 10.975. 10.979, 30.936, 30.947, 40.560, 40.567, 53.414, 53.466. 70.327, 74.653, 97.318, 97.323, 97.499, 99.777, ,202, 108.266. .865, 109.898,
34.641, 46.071, 53.471, 74.693, 97.327, 99.813, 109.708, 115.636.
,817, 123.832. 123.836. 123.993.
7605, 7610. 7641, 7653,
14.102, 17.940.	20.065,
34.709,	34.718, 46.131, 46.125,
55.825,	55.887, 34.502, 84.506, 97.365. 97.369,
100.709.	103.180,
109 749, 109.826,	109.828,
115.679, 120.157.	120.173,
34.696, 46.111. 55.822, 75.753, 97.339, 99.824.
Žrebanje dne 18. maja 1929.
Din 2000,— 30.912, 40.518, 109.860.
Din
8.143. 20.197, 40.555. 55.835, 66.699. 84.552. 91.782. 97.417, 100.706. 109.763, 115.653. 120.258,
500.—
10.854, 30.979, 46.036, 55.879, 70225, 84.563. 91.792, 97.471, 100.741, 109.774, 115.672. 120.259.
5.754, 10.861, 30.997. 46.102, 58.228, 70.277, 84.624. 96.835, 97.478, 103.163, 30.951, 115.697, 120.268.
5.756, 14.130, 34.605, 53.401, 58.263, 70.319. 84.635, 96.881, 99.737, 103.187, 109.808, 120.151, 123.545.
5. 17. 34. 53. 58. 70. 84. 96. 99. 107. 109. 120. 123,
761, 973, 688, 425, 269, 371, 692, 887, 760, 919, 857, 153, 915.
7.507, 17.985, 34.734, 53.446, 58.274, 74.601, 91.701, 96.890, 99.791, 107.932, 109.863, 120.161, 123.922.
7.682, 20.067, 34.758, 53.454, 58.324, 75.761, 91.719, 97.337, 99.795. 107.941, 109.900, 120.208, 123.929.
7.693. 20.072,
34.796. 53.469, 66.671, 84.514, 91.728, 97.376.
99.797. 107.966, 115.607. 120.230,
8.123, 20.084, 40.530, 55.804, 666.80, 84.550, 91.739, 97.403, 99.881, 108.118, 115.613, 120232,
Dne 21 t. m
t>ile nasiedme on nas kupi ene srečke izžrebane:
Vin SO.OOO št. 108.275
Din 2000__je zadela št. 96.844.
Din
10.907.
20.150.
40.535.
70.328,
84.690.
97.370,
107.931,
109.735.
120.238.
12^ °66
500,- štev. 7571, 7574.
10.957, 20.192. 40.536, 70.345. 54.695. 97.392. 107.934. 109.884. 123.569, 123.967.
10.974 22 007. 40 575. 70.380. 91 702. 97 418, 107.975. 109.897.
14.126 30.920. 46 042. 74.6S4. 91.759. 97 425. 107.992. 115 608.
7596. 7617. 7655. 7656. 8155. 8177, 3179. 17 920, 17.9,30. 20.005, 20.043, 20.080, 30924. 34.604, 34.634. 34.650, 34.659. 46.051. 46.144. 53.493. 58.347. 70.285, 34.510. 34.629. 84.655. 34.659. 84.678. 91 779. 91.786. 96.831. 96.851. 96.858, 99 711. 99.743. 99.780. 99.801. 99.831. 108.110. 103 195, 109.711. 109.721, 115.643. 115.666. 120.155, 120.210.
123572! 123.584. 123.5SS. 123.600. 123.833. 123.884.
10.843, 20.113, 34.670, 70.303, 34.681, 96.868, 99.8,32, 109 729, 120 217, 123.910,
Dne 22. t. m. so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 4.000 št. S4.0S1
Din 2000.— štev. 7663, 10.821, 14.141, 74.663.
Din 500.- štev. 5706, 5747, 5768, 5774, 7512. 7556 7595 7616s 7622, 7624.
7660, 7665, 8120, 8176, 8178. 10.986, 10.995, 14.114, 17.969,
22.044,
34.750,
55.871,
70.341,
91.797,
99.849,
108.224,
120.197,
123.885,
22.059, 34.773, 58.277, 74.689, 96.810, 99.872, 108.267, 120.224, 123.926,
22.060, 46.012, 58.279, 74.700, 96.828, 100.719. 109.761,
22.072, 46.045, 58.400, 75.788. 96.870, 103.122, 109.767,
10.832, 17.989, 30.929. 46.061, 66.6,53, 84.534, 97.313,
120.252, 123.936,
120.288, 123.956.
103.167, 109.768, 123.565, 123.963,
10.878, 20.014, 30.940. 46.139, 70.217, 84.562, 97.419,
10.886, 20.177, 34.645, 46.196, 70.271, 84.566, 97.487,
103.174, 115.641. 123.566, 123.983.
10.887, 22.003, 34.703, 53.405. 70.283, 84.570, 99.740. 108.104, 120.136.
10.967, 22.036, 34.707, 53.500, 70.320, 84.672, 99.790.
108.192,
120.156.
123.804, 123.846,
10.968, 22.039,
34.720, 55.805, 70.334,
91.721, 99.843.
108.220, 120.160, 123.881,
Dne'23"t m.'so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane:
Din 4.000 št. IO8.I6S
Din 2000 št. 7695, 17926, 40552, 74657, 75798, 123917.
Din 10.976, 20.012, 30.939, 46.084, 70.211, 84.532, «37.354, 90.721. 108.157. 109.885,
500.—: 10.9%, 20.022, 30.992, 53.431, 70.270, 84.565, 97.405, 99.723, 108.201, 115.622,
5772 7593 7626, 8136, 8137, 8160, 8200, 10.825, M-M5. 10 997 14 129, 14.131, 17.974, 17.993. 17.998. 18.000.
' ----- 20.163, 20.199,
34.775, 34.798, 53.461, 58.213, 74.607, 74.609, 84.668, 91.770, 97.448, 99.703,
20.092 34.727, 53.423, 70.326, 84.575, 97.432, 99.755,
120.265, 123.863,
108.252, 115.647, 123.563,
20.129, 34.730, 53.447, 74.604, 84.623. 97.439, 99.781,
22.025, 40.514, 58.288, 74.661, 91.776, 99.704,
22.049, 40.544, 58.338, 74.665, 96.882, 99.7J0,
22.056. 40.573, 55.853, 74.677, 97.317, 99.716,
99.860, 'l00'.727', 103.112, 103.114, mi30,
108.285, 115.668, 123.575,
109.723, 115.681, 123.592,
109.755, 120.104, 123.925,
109.801, 109.809, 120.163, 120.206, 123.951, 123.959,
10.942, 20.006, 22.071, 40.577, 66.679. 84.505. 97.348, 99.720. 108.136, 109.844. 120.262, 123.985.
Dne 25. maja so bile naslednje pri nas kupljene srečke izžrebane: Din 10.000 št. 66.642.
D hi 2000.-
Dia 500.— it. 10.816, 10.922, 20.130, 40.571, 5S.371, 70.276, 97.415, 108.168, 109.870, 123.510,
20.123 34.778, 58.272, 70.236, 96.S29, 108.143, 109.869, 123.293,
■ št. 58.241, 70.316,	84.522,	123.965.
5.709, 5.738,	5.766,	T.678,	7.699,	8.11H,
10.947, 10.985,	17.919,	17.941,	17.963,	17.979,
20.140, 20.141,	20.193,	22.006,	34.664,	34.677,
46.006, 46.059,	46.090,	53.426,	53.460,	53.483,
66.602, 66.613,	66.641,	66.670,	7.531,	7.566,
70.294, 70.322,	70.378,	74.642,	74.656,	75.768,
97.488, 97.491.	99.809,	99.861,	103.171,	107.904,
108.191, 108.212,	108.214,	108.225,	108.260,	108.261,
115.620, 115.649,	115.655,	115.664,	115.684,	120.112,
123.578, 123.857,	123.892,	123.913,	7.56S,	7.598,
8.157,	8,169,	8.175,
17.984,	20.066,	20.057,
34.722,	34.733,	34.749,
53.494,	55.866,	58.249,
66.688,	17.967,	70.233,
75.794,	91.755,	96.810,
107.944,	107.95U,	108.111,
108.274,	109.827,	109.856,
120.190,	120.246,	120.293,
7.618,	7.627,	7.666.
Juniju.		
Dobitki se bodo izplačevali po 21. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana,, Sv. Petra cesta 19.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Miha zna.
Miha je pri kovaču, da mu podkuje kljuse. Kovač izvleče iz žerjavice žareče podkev in jo pusti na tleh, da se ohladi. Miha misli, da je že hladna, ker ni več rdeča, in jo zagrabi, a se neznansko opeče.
«Dragi moj, ti moraš biti previdnejši in moraš drugače napraviti!® Kovač pokliče nato svojega |sina: «Daj, Gašperček, pljuni na podkev!« Ga-šperček to stori in podkev zavrei. «Vidiš, tako se poskusi, in če ne zavrči, potem jo še le primem.«
Miha pride domov in žena mu predloži skledo vročega mleka.
« Vidiš, Barbuša, česa sem se danes naučil, da se nikdar več ne opečeni, reče Miha in pljune v mleko ter čaka, da zavrči.
ilata so mu poklonili, da si ie dal iz njega vliti krono in žezlo. S krono na glavi in z žezlom v roki je stopil na zasilni prestol, katerega so mu postavili kmetje na nekem zborovanju. Nikolo je spremljala na teli pustolovskih potih neka ženska, ki se je izdajala za veliko kneginjo Olgo. Med ukrajinskim prebivalstvom so se z neverjetno naglico širile fotografije »carja in Carične«, ki sta »vstala od mrtvih«. Vlada je napravila sleparstvu odločen konec. Po daljšem opazovanju }e velela prijeti lažnega carja in lažno caričino. Aretacija ni bila baš lahka. Nikola se je branil z orožjem in je oddal proti zalezovalcem nad 60 strelov. Orožniki so ga slednjič prijeli. Oblastva so ga postavila pred sodišče, ki je njega in štiri može iz njegove najbližje okolice obsodilo na smrt.
X Ogromuo število nezakonskih otrok v Avstriji. 2e dostikrat se je pisalo, da je nravstvenost v Avstriji na šepajočih nogah. Najnovejša statistika, ki obravnava vprašanje nezakonskih otrok v avstrijski republiki, prinaša tozadevno zelo zanimivo gradivo. Na Dunaju, Nižjeavstrijskem in Tirolskem pride na svet celih 25 odstotkov nezakonskih otrok. Slabše je v tem pogledu na Gornjeavstrijskem, kjer doseže število nezakonskih otrok 32 odstotkov. Na Salcburškem in Štajerskem je pa naravnost obupno: tam dosežejo nezakonski otroci kar 48 odstotkov, na Koroškem pa celo 70 odstotkov.
X Cvetje s strupeno kačo ji je poslala. Na nenavaden način se je hotela maščevati v Ženevi neka ločenka nad svojo tekmovalko. Ko je izvedela, da leži druga žena njenega bivšega moža v porodni postelji, ji je poslala krasen šopek cvetlic po pošti. Porodnica je dala zavoj odpreti in je bila silno ginjena, ko je zagledala prekrasne krizanteme. Veselje pa ji je bilo kmalu skaljeno, kajti iz cvetja je padla strupena kača. K sreči je bila mrtva, vendar je porodnica dobila živčni napad, ki je njeno stanje spravil v opasen položaj. Policija je začela iskati pošiljalca in je kmalu izsledila okrutno maščevalko, ki bo primerno kaznovana.
X S padalom si je iz višine 7000 metrov rešil življenje. Francoski vojaški letalec Allegret, član letalske čete v Tliionvilleu pri Metzu, se je prošle dni dvignil z vojaškim letalom visoko pod oblake in dosegel 7000 m nad morjem. V tej višini si je nekoliko zrahljal pas, s katerim je bil privezan na sedež, da bi se lažje gibal. Nenadoma pa je potegnila burja. Aparat se je nagnil in izgubit ravnotežje. Pilot, ki je bil prej čvrsto privezan na sedež, je zletel z mesta. K sreči pa je imel na hrbtu privezano padalo, ki se je izvrstno obneslo. Odprlo se je samo od sebe in Allegret je polagoma srečno prijadral na zemljo. Aparat, ki je bil brez vodnika, pa je z velike višine treščil na zemljo ter se razbil na kose.
X Obsojen na poljubljanje svoje žene. Neki zakonec v Brooklynu je bil obtožen, da je pretepal svojo ženo, zaradi česar se je moral zagovarjati pred ondotnimi sodniki. Vodja razprave
je izrekel nad njim zanimivo razsodbo. Kakor je «K a 1 e f 1 u i d» se dobi v vseh večjih lekarnah in obtoženec prej svojo ženo vsak dan pretepal, [ drogerijah vsega sveta, tako jo mora sedaj vsak dan poljubljati. Kazen velja za dobo šestih mesecev, če ne bi točno izpolnjeval sodnikovih določb, ga žena lahko naznani in sodišče ga bo prikrajšalo na svobodi. Toženec je skesano priznal, da rad vzame nase pokoro, ki jo je zaslužil s svojo surovostjo. Prvi obrok je poravnal kar v sodni dvorani.
Junak iz Petelinje vasi.
Bolte pride v brivnico in razlaga, daje doma! iz slavne Petelinje vasi.
Brivec: «Čul sem, da ste tam taki junaki, ki se dado brez vode in mila obriti.«
Bolče: «Seveda smo!«
Brivec: «No, pa izvolite sesti, da poskusimo!«:
Bolte s kislim obrazom sede in brivec začne. Bolte stiska zobe in kremži obraz, a ko le preveS boli, reče: «Čujte, mojster, jaz nisem čisto iz Petelinje vasi, sem malo dalje proč, zato smete vzeti vsaj košček mila in malo vode.«
Skromni Gašper.
Sodnik: «Tatvino ste zelo spretno izvršili!«
Gašper: «0, gospod sodnik, jaz sem skromen človek in ne potrebujem hvale.«
Zmotila se je.
Vražarica: »Dobili boste bogatega mladega moža, ki vam bo izpolnil vse želje.«
Dama: «Čudno! Sedaj mi pa še povejte, kakol sc bom znebila sedanjega moža!«
Prednost.
Miha (turistu): «Moja fajfa mi je najljubša re3 na svet. Raj jo mam ku ta staro.«
Turist: »Zakaj.«
«Miha: «Zatu, k ji lolika odšravfam mund-štikl, babne ga pa ne morm ...»
Pozor!
Kupim srednje posestvo, tudi z vžitkarjem. V ponudbi prosim za vse pogoje. Vsak prodajalec aii izvoli naznaniti, koliko je v gotovini za izplačati. Ako so stari ljudje, jih vzamem na svoio skrb in bi plačeval na leto. Naslov: Alojz Vranič, Loka pri Zusmu,
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 7 Din. 2enitn! oglasi, dopisovanja Id trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov še posebej 2 Din. Znesek ie priložiti naročilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE«. LJubljana. Prešernova ulica it. 4.	Telefon št 3492.
164
Na prodaj je posestvo
50 johov, vse v dobrem stanju, obdelano, z vsem orodjem, eno uro od železnice. Na vprašanja se brez znamk ne odgovarja. — Pojasnila daje Martin V o d o v n i k, Scvnica ob Savi št. 46.
Išče se samostojen, starejši, samski trgovski pomočnik
za deželo. Nastop takoj. Plača po dogovom. Ponudbe je poslati takoj na podružnico «Jutra» v Celju pod šifro »Trgovski pomočnik*.
Hlode, hrastove
od 20 cm naprej, kupi vsako množino parna žaga V. Scagnetti, Ljubljana, za gorenj, kolodvorom.
Železnato vino
lekarnarja dr. G. P i - c o 1! j a v Ljubljani krepča oslabele in malokrvne, odrasle in otroke.	15®
Akademično krojenje
vzorcev (muštrov) za vse vrste oblek, plaščev, perila, čepic itd. Razpošilja po meri. — Anton G u b i n a, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Slovenija.
243
BOLNIM
slabotnim, potrtim!
Da bi se osvobodili raznih slabosti, potrtosti, prezgodnjega trpljenja in celo smrti, je potrebno takoj od časa do časa čistiti svoj organizem od strupov, katere prinašamo s hrano (mokračna kislina, urati. toksini i. dr.), ravno tako tudi zvišati njegovo moč s pomočjo energijotvornega preparata «Kalefluid» D. Kaleničenka. To sredstvo je neobhodno potrebno vsem onim. ki so izčrpani vsled raznih bolezni, slabe prehrane in napornega dela.
Brezplačnofranko pošljemo podrobno literaturo. katera vsebuje način za obnavljanje in jačanje izčrpane moči, zdravja in delovne sposobnosti. Obrnite se: Beograd, Molerova ulica 27. a. Miloš Markovič.
NAXO S - SMIRGEL
204
za vsakovrstno industrijo, kakor tudi šmirgel na platno nudi najceneje
Felix Toman, Ljubljana, Resljeva 30.
Samo perilo iz domačega platna se ne trga!1
Zato pa dajte v tkanje laneno prejo, da jo stke v domače platno tkalnica «K r o s n a» v Ljubljani, Zrlnj-skega cesta št 6. Tkanje najceneje. Domače platno v zalogi.	211
De&eie lusHinaste otrobe,
koruzo sa mletev koruzo ta krmo oddaja naj-_ ^ , v LJUBI ANI, Res-Ai V O L K Iteva cesta itev. 24.
ceneje tvrdka
Pri m a gonilna jermena
i u vse miinsko-tehuiČDe potrebščine vedno v zalogi pri tvrdki
CA0EZ & 8RCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
127
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri, zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in Igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmaUka. - Ceniki franka - Prodaja na obroke.
„TRIBUNA" F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
LJUBLJANA, Mestni trg 15
NA MALO
UstanovPeno 839
NA VELIKO
52	Telefon 2282
Izredna ponudba
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
kožno pelerino za dež
C. 0. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribie kože Imm. Odlično se ie ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna be-ležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi
za otroke) v dežja in snegn, za izlete in šport. Reklamna cena s posebno kapnco in etuijem sami Din 70*— tranko, zacarinjena, poslana po poštnem povzetja. Razpošilja A. Marik, ezport, Praga XII., I»ondyuska 57. („e ne bi ugajala, jamčimo zameno). Naslov natančno napisati.
Veliki ^«, ilustrovani
dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča
MEINEL in HEROLD
tovarna glasbil, gramofonov in harmonik
R. Lorger, MARIBOR št. 104 -B.
Violine od »5 Km. Uočne Harmonike od 85 l>in. Tam-burice od 9» Din. Uranioloiii od 346 l>in in dalje.
70
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno
MASTI N
ki pospešuje rast. odebelite? in omastitev domače, po sebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti JViastina so brezštevilna zahvalna pisma 1 Ceua 5 škat. 46 Din, 10 skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66.
Zahtevajte brezplačni
CENIK
s 1000 slikami
Roskopf ura 49 Din.
Ura na sidro (ankerica nekoliko boiiše izvršitve z 3 letnim jamstvom 65 tiin. Ista original patent preciz. Roskopf ura na sidro, pravi nikelj, kolesje nepristopno prahu tekoče vse v rubinih, posebno točna, 5 letno jamstvo
98 Din.
Ornega, Doxa in druge ure cenejše kot drugod.
Budilka 64 Din
z 2 zvoncema in 3let. jamstvom 69 Din.
I. KiilmaiM, Maribor št. 43/b
specialist samo za boljše ure.
m
Cvetje, zelišča, korenine in lubje
vse vrste, v subem stanju, kupuje v vsaki množini
R. Luckmann
Ljubljana, Ahaoljeva cesta št. 10.
Zahtevajte brezplačno cenik! 229
Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
Prva pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino:
Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladki, masiranje drgnjenje, o načinu kako se žival prisili da je mirna, o dviganju padlih ali bol nlh živali, o ranah ter kaj je storiti v
raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanju rogov,poškodbi ko pita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenju, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape-nianju goved in ovac, pri tujih pred metih v požiralniku, pretresu možgan, solniarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd.
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo.
Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča
v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica 54 (nasproti glavne nošte)
Slabi zobje
kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite z vporabo krasno osvežujoče Chlo* rodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, po* sebno z vporabo zobčaste Chlorodont-ščetke, ker ista čisti zobe tudi ria njih stranicah ter odstranjuje ostanka jedi, ki povzročajo gnilobo. Poskusite najprej z maloi tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8' - . Chlorodont'« ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospod® (trde ščetine). Pristno sarno v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Po« šljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55.
Q
P
BOLNI NA PLJUČIH!
Tisoti že ozdravljeni!
j Zahtevajte takoj knjigo o moji	247
novi umetnosti prehranjevanje,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more I poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje I in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha, j Resni možje zdravniške vede potrjujejo [ prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom j prehranjevanja, tem bolje.
Popolnomazastonj dobite mojo knjigo, I iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker razpošlje moj založnik brezplačno samo 10.000 izvodov, pišite takoj, da boste tudi j Vi srečni posestnik te knjige.
GEORG FULGNER, Berlin-Neukolln
RingbahnstraBe 24	Abt«ilnng 621 j
Najboljši in najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Obrnite se na :
Skodovi Zavodi v Plznju
se nahajajo v velikosti od do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. ZASTOPSTVO SKODOVIH ZAVODOV V LJUBLJANI
Selenburgova ulica štev. 7	m	Telefon 2966.
kakor vobče obolenja organov za dihanje leči od vojnih in državnih bolnic itd. kot izborno in zaupno priporočeno sredstvo
„Hudovscyra"
Dobiva se v vseh lekarnah škatlica za 32 Din, a kjer se ne dobi, ga pošlje za 75 Din po povzetju prosto poštnine edini proizvajalec	226
lekarna I. Hudovski, Subotica 90. Zahtevajte brezplačno poučno razpravo o gornjih boleznih!
Pljučne bolezni
Bronhitis
Kašelj
Astmo
Tuberkulozo
Slabokrvnost
izdaja za konzorcij (Domovine* Adolf Ribnika r.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Pran Jezeršefe.