Po^nlna ©iacana v sšlaraašsij© stav. VJ ^a?a* P osamcznc številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naiiednje^a dne ter stane mesečno U )<$*—, za ino* »emstvo D li' dostCvH*0 na ^ora D 11’—v izkaznice D 10*—, imiu-.xj po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA"' MARIBOR Jurčičevo ulica itev. 4« Posamezne številkoi Navadne Din —*7Si ob nedeljah Din Is—• UREDNIŠTVO »e flahaj* v boru, Jurčičevo ni. it. 4, I, notV strop Telefon intsrurb H. 27& UPRAVA se n«h»j»' v Jurčičev alici st- 4, prhli&r. desno 'olo (oa fci- 24. — Sli^, po.'itnftiWr*vw račun štev. 11.787 sm amammsmi TgBBMHBžSlZWS&E3BE&MfflEBEBB3£5imEi3!3&EaEm& Naslov ^ 11 j i ž ii i c a i i Ljubija Pdaribor, sreda IS. februarja 1925. Lolo: VS. — Številka: 39. SMkSSESC CURIH. 17. febr. (Izv.) Sklepni točaj. Pariz 27.15. Beograd-«50. London 24.79, Praga Milan 21.57, Newyork 519.50, Dunaj 0.007515. ZAGREB. 17. febr. Pariz 321.50—326.50 8vjoa 1177—1187, London 291.70—294.70, naj 0.0855—0.0875, Praga 181.-0 184.z0, an 251 K —254, Dolarji 60.84—G1.S4. Prad fcrostskifffl s Današnja seja minictrskega sveta. — Tiskovni zanen in urugo. BEDGPAD. 17. februarja. Danes ob 11. urt se je začela seja ministrskega sveta, ki je trajala do 13. ure. Politični ’rogi sodijo, .da je imela ta seja važen Pomen. Pretresali so se osnutki, tiskovnega, zbcrovnlnega in stanovanjskega jckona. Za podlago tiskovnemu zakonu so Vzeli od. prejšnjih ministrov izdelani o snutek; ki ga je na nekaterih mestih korigiral minister Snskie. Osnutek pridi? koncem tedna v definitivni obliki zopet Pred ministrski svet. Nadalje je bito sklenjeno, da se ukine sekvester nad imetjem bivše črnogorske dinastije |er bo tozadeven zakonski predlog predložen jned prvinvi zakonskimi osnutki no-vi Narodni skupščini. Za danes popoldne napovedani kronski svet se bo vršil’ jutri, v sredo ob 5. uri popoldne. Ne bo zgolj seja ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom, am- pak pravi kronski svet, kakor ga določa ustava. Udeležile se ga bodo vse tam označene osebnosti: Ni še natančno znano, s katerimi vprašanji se bo posebno Davil kronski svet, vendar pa je gotovo, da bo pretresal celotni notranji in zunanji pOiov.nj države, vsled česar je-umevno, da vzbuja v vseh političnih krogih tudi ■ned o-pozicijo — živahno zanimanje. • Danes je bil sprejet v avdijeueo minister Trifunovič. V ostalem ne kaže 'politično 2ivljc:>e nobenih posebnih dogodkov. V-skupščinskem -predsedstvu se je začelo protokoliranje poročil, ki so jih poslali državnemu odboru glavni volilni odbori. Poročila odpirajo in protokoli rajo skupščinski, uradniki v navzočnosti člana državnega odbora dr. Ilohnj.eca. Danes dopoldne* so rešili ].0 poročil. Ostala še prihajajo. Rodijo, da pred 1. marcem ne bo mogoče ugotoviti absolutno natančno imen vseh izvoljenih poslancev. Dem® m swet^D ■r- Smrtna kosa. V Vojniku pri Cel.iu je umrl nenadne smrti v nedeljo dne 35. Im. upravitelj hiralnice g. Frane Hribernik v 62.. letu sta rositi. Pokojnik je bil ^o-/, poštenjak, vesten uradnik in mož ^ela skozi celo. svoje življenje. Pogreb ^Ojnika se vrši v torek, dne 17. tm. ob 16. uri na pokopališče v Vojniku. — Dne 16. km. je umrla na Vranskem ga. -Tul i -jaPa Osetova, žena trgcv-ca g. Oseta v 57. letu starosti. — V Vojniku je umrl v nedeljo, dne 15. tm. g. Roman Hiihn, veleposestnik, v 81. letu starosti. Bil je dolgoleten župan trga Vojnik ter je užival, udljuib temu, da je bil po rodu Nemec, Vsled svoje pravičnosti vsestransko .-pestovanje. Bil jo tudi soustanovitelj kopališča Radenci. Vsem blagopokojnim časten spomin, preostalim pa iskreno sožalje! — Ustanovitev stanovanjskega sodišča za mariborsko cblast. Ukinjena .ic dosedanja kompetenca stanovanjske oblasti II. stopnje v Ljubljani, v kolikor se je raztezala, na mariborsko oblatit. Za Upravno področje mariborskega velikemu župana je ustanovljeno samostojno stanovanjsko sodišče, v katerega je imenoval g veliki župan gg.: Rajka M u-' [.ačku, srezkega poglavarja pri veli-Žu,panst,vil v Mariboru kat predsed-r ka in gg ckr. sodnika Ivana V rab-lA' ^.ravnatelja moške kaznilnice :n dr. Alojzija T r s t 0 n j n k a, srezkega Po- s bi var j a pri. velikem županstvu kot da na. -- Kako cerkveni fanatiki skrunijo Vero. Včeraj je bil v 81 o v. Bistrici pogreb nacionalista Lojzeta Pinter.h. sina tamosnj. veletrgovca. Ker je prišla na pogreb deputatijlv Orjune in Sokola, je sl o ve n j ob i sl r i »k a duhovščina sklenila, da bo pred odprtini Krobdm de,u„,,.ubrala svoje Pohtieno sovraštvo do Or ju nasev. Kaplana sta (dogovorno z dekanom) zahtevala, da se morajo Orjuuaši odstraniti, če hočejo, da bodo pogreb spremljali duhovniki. IDr pa se. oj-ju baši njiso hoteli ukloniti farvvškemm povelju, se je dekan Cerjak formalno udal in je z očitnim zaničevanjem opruvil cerkvene obrede in urno odšel s pokopališča. O tej demonstraciji cerkvenih fnna tikov, ki zlorabljajo celo smrt političnega nasprotnika za svojo zelotsko politiko, bomo še govorili. Naj dekan Cerjak ne misli, da bomo slovenski naprednjaki žli mirno miiuo njegovih izzivanj. Ne gre. za to, kaj misli on o Orjuuaši^ ali kaj mislimo mi, gre za to, ali -me katoliški duhovnik nekaznovano zlorabljati svejo cerkveno funkcijo proti katoličanom, ki ne spadajo v njegovo stranko. Nismo več v Avstriji, reverendissime, zato bemo govorili odločno in brez par-donn. — Kakšen ho novi stanovanjski za-kem? Minister za socialno politiko je dal te dni novinarjem kratko izjavo glede novega stanovanjskega zakona, ki bo v kratkem izgotovljen in skupščini takoj predložen. Zakon bo uredil razmerje med hišnimi posestniki in najemniki, zaščitil bo gospodarsko slabejše sloje. Javni lokali, prodajalne in delavnice bodo predmet svobodnih pogajanj med interesira-nirni strankami. — Jugcsiovenski konzulat na Roki je te dni začel poslovati, začasno v hotelu RoyaJ. — Albanija bo vrnila Ev. Namn Jugoslaviji? Po vet«teh iz Tirane ,ie nova albanska vlada priznala jugoslovansko pravico do samostana sv. Nauma, ki 'ga je mednarodno razsodišče pritrdilo Albaniji. Kakor znano, .le odnose med nr.šo vlado in prejšnjo albansko vlado najbolj -kalilo boš vprašanje Sv. Nauma, ki so si ga Albanci lastili iz same gole. mz-žnje do Srbov. Samostan sv. Nauma .ie eden najlepši') spomenikov srednje roško srbske preteklosti. — Albanska vlada, jo baje že obvestilu o svojem sklepu he.aško razsodišče in Društvo narodov. — Fcrad beg Draga — stavka z, gladom, Znani cižeimi.iotovski voditelj Nerad, beg Draga, ki je bil zaprt radi nekaterih kriminalnih dejanj, stavka žo štiri dni z gladom. Odklanja vsako hrano in zahteva, naj ga izpir-to na prosta. Vest je vzbudila v Južni Srbiji silno senzacijo in hodže v džamijah molijo za njegovo zdravje. — Radi nesrečno ljubezni v smrt. Dne 15. tm. ob 21.. uri se je sobarica hotela »Beograd« v Slov. Bistrici Genovefa Las-baeher zastrupila z lizolom. Predno je prispel zdravnik, je^ bila mrtva. Vzrok samomora, je nesrečna ljubezen. — Požar v Hotinji vasi. Dne 12. tm. okoli 19. uro ,te začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika in gostilničarja Franca Šušteršiča v Hotinji vasi, občina Orehova vas. Požar so kmalu pogasili, vendar pa je zgorelo nekaj sena in gospodarskih strojev ter vse leseno podstrešje zidane stavbe. Škoda je krita z , zavarovalnino. — Fožar pri Sv. Antonu v Slov. gor. Dne 12. tm. okoli %21. ure se je vnela lesena in. s slamo krita bajta kočarja Jakoba Potrča v Cenkovi, občina Brengo-va. Hiša je bila na mah v plamenih in kočar, ki je že trdno spal, si je r ženo komaj rešil življenje ter nekaj obleke. Vse drugo je pogorelo do tal. Ogenj je vslcd močnega vetra oplazil 5 korakov oddaljeno hišo kočarja Sir,čeka. ki je bila po bliskovo v plamenih. Še preden so ■ mogli preplašeni sosedje ka.i storiti, je tudi ta hiša poslala žrtev ognja in družina je j c dva- rešila najpotrebnejšo obleko. Ker je pihal močan veter, a voda je bila oddaljena, so se- morali sosedje silno truditi, da se ni razširil požar tudi na druga poslopja v bližini, — Heizciulorff umira. Znani bivši avrtrijekl vojskovodja gen. vori Hotzen-dorff je nevarno cbolol in pričakujejo vsak čas katastrofo. — Državna pomoč za staro književnike in novinarja na Češkoslovaškem. Iz Prago poročajo: Češko-Izvr.ško minisnr-stvo proerete je podelilo stalno državno pomoč češkoslovaškim književnikom in novinarjem, ki no morejo več tel a ti. 20 novinarjev in književnikov .ie dobilo po 12.000. trojica po 10.00, 12 po CfiCO, 13 po ,1000 5K pediporo. Take podporo se bedo delile .vsako leto. — Orožnikova tragedija. Pred nekaj dnevi je v beograjski umobolnici storil samomor invalid Marko Vulovie, ki je služboval d el j časa kot orožnik v Beogradu., Njegova življenjska zgodba jo nenavadna, Pri neki ulični demonstraciji je udaril Vulovie s puškinim kopitom nedolžnega pusnnta. Ta je čez mrlo časa umrl na posledicah udarca. Od tistega dne se začenjajo orožnikove muke. Neprestano ga je grizla vest in .on očitala, da je ubijalec. Začel je postajati ■melanholičen, orožniški pekli? sr mu je zdel 'zc-prnr in po je posvetil trgovini. A tudi tu ni imel miru. Pamet mu je slabela vedno bolj; maščevalni privid človeka. ki ga je lili s kopitom spravil s sveta. j" postajal prod njegovimi razkrojenimi živci vedno prožnejši. Naposled no ga izročili v bla^-uco. kar ga ie še bolj potrlo in je prostovoljno odšel v večnost. No. so še vendar pri nas ljudje, ki umirajo zaradi — vesti. — Krvavi karneval. Minule dni so priredili monakovki umetniki veliko maškarado. Nenadoma se je ogk-i-il iz povorke mak re vol verski strdi in dve maskirani ženski sta so vzgrudili krvavi na tla. Preden je prišla pomoč, sta obe umrli. Dognali so, da je r.aki umetnik sprožil revolver, prepričan, da ni nabit. Ta šal n je imela tragične posledice. Ena izmed ubitih je bila žena odličnega moriakovskega slikarja. — Dve tisoč lot staro vino. Madžarski listi poročajo o zanimivih izkoprnah ra južni obali Donave. Izkopali so kvarne rimske starine, ki potrkajo H dobe rimskega cesarja Valeneijana, kateri je u-mrl v mestecu Ilregctio, ki je nck-.T* stalo na sedaj pusti donavski obali. Med raznimi dragocenostmi so našli tudi krasno kristalno posodo, v kateri .ie bila sladka, silno krepka tekočina, po vsej verjeti o-sli vino. Neki delavec, ki je s vdelava1, pri izkopavanju, je brez dolgega premisi jan. ja posodo izpraznil. Dvatisočletna rimska kaplica mu je silno teknila. A že čez nekaj minut ga je prijel spanec in je spal nepretrgoma tri dni in iri noč: Ko se je vzbudil, ni hrtel verjeti, da je prespal toliko časa. — Oj ta festrot ... V plesne dvorane se polagoma prenašajo navade atrikan-»kih pragozdov in ameriških prerij. Razlika je pač samo ta, da «o primitivni plesi prirodnemu človeku kos njegovega življenja, način, s katerim izr-i./.a svojo čustvenost, dočim. so par foni'ranemm frakerju zgolj izraz pešajoče pameti in gnile hiperkiilture. Kaj čuda, ce moderni pleisi odpošljejo toliko :ple*.:ilc-?v v blaznico. Tako je bila pred ic-sa.i dnevi oddana v blaznico londonska plesalka ■iniss Ana Cunning. ki je plesala fov.trot 50 ur zaporedoma. Nazadn je so ,,i morali dajati ha glavo mrzle obkladke; a noge so še vedno vrtele. Prihodnjega cue so in v.nnvli mod il.mobolue. Msrlfeapsic® wes8l.', Maribor 17. tebruarin i91’5’ m Uvod v slovensko literaturo i? podal «noči v »Ljndi-ki univerzi« gosp. dr. Ivan Lah iz Ljubljane. V enournem predavanju je odlični gost'naše': L j.-univerze« očrtal razvoj slovenskega Mof? stva od prve knjige, ki jo je daj Trubar, do nastopa velike generacije Stritarja Levstika in Jurčiča. Uvodoma je lopo o~ značil razmerje med narodom jn njegovimi preroki — pesniki in pisatelji, vpliv slovstva na naiiod in naroda na slovstvo. Nate je v širokih potezah, a markantno in pregledno opisal genezo slovenskega slovstva — reformacijsko dobo. S pravim užitkom je sledil tudi literarno izobražen slušatelj predavata* ljcvemn sočnemu in plastičnemu opisovanju Trubarjeve dobe kakor turli poznejše dobe, ki se je začela za naš naiod v času francoske revolucije, ko je dobilo slovensko prebujenje svoje naj m orkan t-nejše poosebljenje v Valentinu Vodniku in njegovem prosvetljenem krogu. Od ilirizma, s katerim je naš narod prešel svoje ožje meje, je predavatelj privedel slušatelje v Prešernov krog in je s to čudovito literarno osebnostjo, ki je združila v sebi slovenstvo in pnsvitleno evropejstvo, zaključil uvod v slovensko slovstvo. Kakor je’bilo pričakovati, je g. dr. Lah. ki slovi tudi kot dober publicist, podal poljudno, a kljub temni globoko zasnovano predavanje, ki je napravilo na občinstvo najboljši vtis, s čemur je pričal buren aplavz na koncu predavanja. Udeležba je bila razmeroma jako dobra. m Slovenske pokrajina v »Ljudski univerzi«. Četrtkovo (19. februarja) predavanje »Ljudske univerze« bo posvečeno slovenskim pokrajinam. G. ravnatelj Pirc bo uvedel slušatelje v lepoto slovensko zemlje. 39 skioptičnih slik iz vseh krajev Slovenije bo pojasnjevalo izvajanja priljubljenega predavatelja. Predavanje se bo začelo ob 19H. (mala kazinsko dvorana). n Glos s prleškega gostilvanja. Prejeli smo: Rte je te ali tak. Knkti so en prečastiti gospod iz Mcvnrogn lepo razložili. Prleki povsodik, še na Kitajskem pa Japonskem, gde .imajo svoje kolonije in je 'tu-tan-pa-tnn razširjen naš jezik. — še lepe store šege no navade. Posebno'se držijo prijatelskih pa rodbinskih, gele se dosti je, pije pa poje. Začne sc navadno s himnoj: Dere sen ja inali bija, te jn luštno blo. Tiidi cd našega zadnjega gostovanja v Kiikavi gre sanjo en glos po celi fari: Blo jo zlo luštno pa veselo. Pa je tiidi lrhko blo, ker so lvidje drsti vkup nadevali: jestvin, mesovja, celo krapce, pa vina, tak da so še dr ligi večer ost a j n-ko meli: Pijača pa je že prte vsehnolm. Pa je tiidi potrebno blo, ka smo telko sneli, da so prišli prežari pa pomelaji. O totih, ki so bli lepo sprejeti, pa je same en guč. Eden zmed njih, venda kak-šnj rešetor, je bijn tak nasiinjeni; no nadevani. ko mi je mejo puco poznbig so-boj vzeja: eno lepo, rdečo pa velko. Na n joj nemrre spati, kvečjemi če jo 'majo skrito pod štampetrm; tak trde rebra mu. Tota puca 'mo. tiidi miihe; gre «am6 v dežji na sprehod; pr. še te jo moren v rokah držati: pod njeno .iainko ali hiklo pa lehko grejo po trije ali štirje. Prosim' lepo enoga izmed totih, naj jo nazaj pr-nese, ke sen si jo jaz san izposoda. Naj zroči puco (marelo) pr’hišniku v »Narodnem domi! —ja—ne. m Naj večjo filmsko senzacijo v letošnji sezoni bo nudil z jutrišnjim dnem mariborskemu oibčinstvu »Grajski k i n o«. Predvajal se bo monumentalen velefilm »Kočni gsmark«, občudovanja vredno delo francoske filmske industrije, ki gre zmagovito in ob . nečuvenenr zanimanju občinstva cd kina do kina, iz mesta v mesto. Film Jvoenigsmnrk« je s tehnične strani reprezentančno delo, s katerim se lahko meri le’ redkokateri drugi film, s vsebinske strani pa je za kinematografsko občinstvo nepozaben dogodek. Film se naslanja na roman Pierre Bcnoi /i in zajema za nnš rod naj-zanimivejšo debo: svetovno vojno. Ker Stran ?, »T 4 B n TT *jr r,:ra r.Tarroarsr.TMgrr - aa-MMc T/g* ^ MmrHfcawz«B »nraufc-jmna^ j 1. X od srede, 18. do nedelje, 22. februarja ffUl iHi eiemo BE5B52DaCa»i" ES 1858 Naiueiiii in nailepil fiEm sveta! DEL od pondeljka, 23. do čelrtka, 26. februarja m 377 KOltflGrlšllffAK lE« Glej notico v današnji številki. bomo jutri obširneje sporočili vsebino, pred seboj mojstra, s katerim se lahko opozarjamo za sedaj le na današnji o-glas in pristavljamo, da je vstopnina neznatno zvišana, da pa bo vsakomur žal, kdor bo slišal o tem filmu, pa ga ne bo videl. ■m Tatvina v okolici, V noči od 10. na 11. tm. je neznan tat odvedel iz nezaklenjenega hleva na »Pesniškem dvoru«, ki je last posestnika Simona Praha v Na-rnncih. 7 let staro kravo. Kdor bi izvedel kaj sumljivega o tej tatvini, naj javi policijskemu komisnrijatu v Mariboru ali pa orožniški postaji v Lajiers-bergu. m 7, ttPee. Včeraj okoli poldneva je šofer K. R. obrnil pred hotelom Moran osebni avto, da bi se odpeljal v cen trum mesta. Prav v tistem času pa je privozil na motornem kolesu P R in zadel s kolesom v avto. Sunek je bil tako močan, da se je motorno kolo znatno poškodovalo. P. S., ki k sreči ni dobil nobeno poškodbe. se vsi e d +ega ni mogel peljati naprej. Škodo ceni na 2500 din. Šofer zatrjuje, da ni mosrel avtomobila o pravem času ustaviti. Avto ni bil poškodovan. — Rnoči okoln 10. ure se je nudilo na Aleksandrovi cesti nekaj za radovedneže: Srečal se je neki carinski sluga s človekom, katerega sumi, da trga v n 'egovem zakonskem paradižu prepovedani sad Prevarani soprog ga je že d n’go zasledoval. ko pa sta se snoči srečala, je dal duška svoji užaljenosti. Šele stražnik je rešil ljubimca iz neprijetnega položaja. m Za Dijaško kuhinjo je, daroval g. IIj Milkovič namesto zakni«neiih cvet!’" za umrlo mater g. Perdo Leekevm-in, 50 din. — ( Denar v našem urednist vri)- m M“stm kino. Od torka 17. do vključno četrtka It) feb v. se predvaja krc pop fil.m »Arzkrogeln« dvorski norec, dvor«ka ljuibavna komedija v 6 činih v glavni vlogi Balin Almirante. m S a vez muzicira podružnic" Maribor, si dovoljuje vljudno opozoriti cenjeno občinstvo in vs® prijatelje srrribe, da se vrši koncert njenega pomnoženega orkestra v spomin np združitev vseh godbenikov pred enim letom k' 2fl. febr. 1995 v v?ch lokalih Grajske kleti fdobičgp gre za podružnični ne-inmmi sklad). Odbor prosi za prav številno u-deležbo. * V petek dne 21) velik delu) kcne-rt z diverznimi umetniškimi vložki v v"15’5 ponaša vsak, tudi največji oder. Uspeh je bil vsled tega tudi zmagovit. Publika je bila navdušena in tako viharnega 0-dobravanja in tako srčnih ovacij menda si nismo doživeli tako zlepa. Obisk je bil dober. H. D. x Cerkniško jezero in okolica. Spisal Miha Kabaj, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. Uredil Fr. Sterle, akad. slikar. S 24 slikami in 1 zemljevidom. Založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Kabajeva knjiga o Cerkniškem jezeru je res nekaj posebno lepc-a, ker jo krasi 24 umetniških slik na satiniranem umetniškem papirju, ki nam že same po sebi predstavljajo posebnosti našega krnskega sveta. Poleg tega je knjigi pri-dejnn lepo izdelan zemljevid okolice Cerkn^Sltega jezera, ria katerem bralce lahko pazno sledi izvajanjem pisatelja. Knjiga nam odkriva naravni čudes in opisuje posebnosti kraškega sveta, ki jih vsebuje naša nova domovina .Jugoslavija. v tričetrtinskem pasu ob Jadranskem morju,.skoro od Soče do A1bnn skib gora. Poleg Popovega polja je Cerkniško jezero najzanimivejši pojav našega kraškega sveta. Tu Kabaj nam poda v lepi in zanimivi obliki ta on?s. tako da človek sledi z zanimanjem njegovim izvajanjem; kar pa ne vzbudi zanimanja živa beseda, ga odkrijejo lepe slike. C" c : Občuj zbor RK Celje. Bedni občni zbor RK Celje se vrši v četrtek, dne 1!). tm. ob 1č90. uri v hotelu Balkan. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu članstva. kavarni. >71 ” L m Sokolska maškarada dne 21. tm. v Narodnem domu. Kakor se nam poroča so predpriprave za maškarada že v polnem teku! Prijavljenih je že več skupin mask, ki bi reflektirale radi njih obsežnosti na posebne prostore• v dvorani da to pravočasno javijo veseličnemu odseku Narodni dom! 7a kar najrazličnejšo zabavo popotnikov je v cbili meri preskrbljeno! Za dobre pri grizite-1 bodo skrbele naše požrtvovalne narodne dame! Izborna vimskn kapljica bode spirala 0-sušena grla! Za sladko^nedneže bode pripravljenih ncbroj slaščic in »krofov«. Sovražnike alkohola bodeta Ldažila sladki malinovec in limonada! Največm privlačnost večera bode pa Modra špi-Tia«. v katerej bode preskrbljeno zn najboljša in najizdatnejša zdravila vsek-dajn>h skrbi j in težav! Kdor linče pokopati lriošnti prodpust v najbolj venelem razpoloženju, ta naj ne zamudi pose ta Sokolske m n »k e rad e! —n— -mr-—-'—----- Priprave 7 c V?s*. v« e sokolski zlet v Prači. (CEPS) Praga, začetkom februarja. Priprave za ta veliki vse.sokolski zlet v Pragi v juniju in juliju 1926 so že sedaj v polnem toku. Glavni problem je bil sokolski stadion, kajti sedanji štabe omeji le na ugotovitev, da smo imeli I dion na Letni ni dovolj velik za takšno Narodno 8fedat!5že. TJFPF.TtTD A R. feb. Vdova Pošlinkr Ali A Torek. 17 (Kuponi). Sreda. 18. feb. Mignon. Ab. F, (Konooi). Četrtek. 19, feb. Pri čaju. Ab. C (Kuponi). Zadnjikrat. Petek, 20. feb. Zaprto. ' K!: Kultura m umatnott. x Verdi — Trubadur. Gostovanje baritonista ljubljanske opere, gosp. H. Popova. Za zagrebškima gostoma, gg. Vučkovičem in Hržičem je nastopil kot. tretji gost v vlogi grofa Lune, g. Popov. — Poročilo o tem umetniškem dogodku naj ogromno manifestacijo. Sklenjeno je. da se v strahoviskih kamenolomih za Patri-nom zgradi nov orjaški stadion. Praška občina je že prepustila zemljišče državi in se bo spomladi začelo z regulacijo te rena. Sokolske korporacije so izbrale odbore in pododbore za zletne priprave. Glavno delo ime. sedaj finančni odbor, ki izdeluje načrt za kritje visokih finančnih bremen, za potne stroške 'n za prehrano ter prenočišča gostov. Razen tega že pretresajo podroben zletni program, zlasti za vaje na prostem. Za ženske vaje je spre je* načrt načelnice žiž-kovskega Sokola Bursrrove. Izdelam je tudi že načrt za proste vale naraščaja Program za moške telovadce še izdelujejo na podlagi trinajstem predlogov razn;h sokolskih edinie. Odboru pa so se zdeli vsi predlogi preveč komplicirani in je sklenil, da bo samostojno izdelal dvoje verzij, ki jih bo najprej praktično preizkusil. Ni še določeno, koliko Sokolov bo izvajalo proste vaje, vendar pa je sigurno dn bo število, znatno večje neo-o ra zadnjem z’etu, kjer je iznašalo 12.000. Na prihodnjem vsesnkolskem zlotu bodo tekmovale med srho tudi posamezne župe, da. posamezni kraji in tudi poedini stare mi telovadci. Novo bo na tern z1 etn sodelovanje in tekma med sred iješolsko oirdodino. • Praški vsesokolski zlet bo hkrati vseh ju vosi nvn n skl b Sokolov. zlet jfnvier de Montepin: SNrvrcos! rdeče hiše. nmnn iz francoskega življenja. 51 dorsibodi se že postavi na pot, Tu je tvoj poveljnik — On je, je bj) ali še bo. Te besede je zapisal nekoč Voltaire pod Amorjpvim kinom. Nikdar ni bila izrečena večja resnica. Potemtakem bo Venerin sin Cupido nekega dne premagal s svojo nasilno roko tudi olago in čisto Marcerito. Storil bom vse, kar se da. da se bo to zredilo pre ikomogoče. Moj načrt obstoji za sedaj v tem: oimprej se moram seznanit? s poveljnikom. spoznati n ion-ove navade ‘n jih primerno izkoristiti tako, da se nu prikupim- nate šele bonu eknš®l priti v njevo-vo lpso. 7 drugimi besedam'; naj pastir sam pripelje volka v ovčji hlev. Ali in kako mi ho uspel ta načrt, ti sporočim v prihodnjem pismu. Piši mi na troj na- I slov; gostilna »pri Magdeleni« v Vesou-ln. — Ne vem, ali ti lahko porečem: Na =ko-r nošnje svidenje, kajti trenutno nisem vec sam svoj gospodar in Boo- vedi ke-daj bom po-stal zopet. Najsi sem blizu ali daleč — iskreno C stisnem desnico in ostanem Tvoj prijatelj TTenrv Vemer. P. S. Odprl sem pismo, da bi Te zaprosil zn uslugo. Po grofovi terasi sodim da Margerita zelo čisla cvetlice, t oslji mi « prvo pošto kar največ različnega cvetličnem, semenja in sicer — kolikor b0 mogoče — turskega, grškega n.J,'Peanskega. ker sem se vrnil iz tistih krajev in mi lahko rabi za Pretvezo. 7e v naprej Ti hvala. Vedno tvoj jj y> XXX. Zbližanje. Štiri dni pozneje je odposlal naš mladi znanec istemu prijatelju v Pariz pi-smo naslednje vsebina? . Dsoda mi gre na roko, prija- telj. Smer Pa sem ji tudi pripomogel k temu. Stavil bi, za kolikor hočeš, da bom rez osem dni največji zaupnik starega jnnnikn. Cnj in proso-d? sam. pripovedo-val ti bom dejstva, ne da bi jih sam presojal. Previdno in spretno sem izvedel, da ljubi poveljnik strastno samo tri reči na svetu: svojo ženo. ribolov in šah. Meni so ta njegovi nagnenja sila simpatična in se bova glede njih lahko sporazumela. Prvič, tudi jaz ljubim njegovo ženo in ne želim ničesar bolj ko da bi mi ona vrnila ljubezen. Drugič: sem jako spreten ribič na trnek in tretjič: urnem zel° dobro igrati šah. Tzvedel sem, da poveljnik vstaja ob lepem vremenu že ob pol šestih zjutraj in se napoti v mesto, sprehajajoč se nekaj časa po parku. Nato zavije čez travnike k potoku, kjer sede pod vrbo in levi ribe. Domov se vrne ob pol 10. uri ln čele tedaj zajtrkuje. Hitro sem storil sklep, ki je bil sicer prenrost. a je obetal čeden uspeh. Odprl sem kovčeg in izbral med mnogi mi albumi, v katerih so bili načrti in risbe z mojega potovanja, čist album1, pripravil svinčnik in «e v zgodnji jutranji uri napotil čez travnik v bližino vrbe. nod katero je običajno posedal stari grof. Podniraite Jun. Kiatico! nroefaj; moln lii^a s pnrfc-n^snilfom. !ep* n :va ao d idižc farno cerlcve 9/i rcc od Mn*ibr,ra. Vrunča -: Špindler. — Tiska Mariborska tiskam«. \ i