lzbaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem a a dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
» 'A * • 80 k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 11. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k.
, A * . • -fl-^Ok.
Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Podučiven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in £ plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Štv. 37.	V Mariboru 15. septembra 1870.	Tedaj IV.
Ali bo zdaj vojske konec.
Ko se je po tridnevni krvavi bitvi okol Metza in Se dana, skorej cela Mak-Mahonova armada podala Prusom, in Bazaine spet bil v trdnjavo Metz nazaj vržen in se je tudi cesar Napoleon navlašč vjeti dal, rečemo navlašč, ker če bi bil hotel, bi lahko bil ušel ali v Belgijo in od tod po francoskem brodovju kamor bi bi! koli hotel. Vsak človek je mislil, da je zduj vojske konec, ki je namreč znal, da je pruski kralj Wilhelm v svoji proklamaciji na francoski narod rekel, ko je njegova armada stopila na Francosko; da se on ne bojuje z francoskim narodom, temuč s a mo z vlado — dinastijo —, ker pruski kralj je do zdaj vlado odstranil in Napoleona vjel. — Temn vendar ni tako, in Nemci se še dalje bojujejo s francoskim narodom, in kažejo s tem očitno celemu svetu, da jim je več mar za po-vekšanje svoje oblasti, kakor za svobodo in blaženost jim sosednega naroda.
Poti Nemcev so s tem postopanjem tedaj celemu svetu odkriti, oni držijo namreč do onega cila, na kterem stojijo le za vse evropejske vlade važne besede : „Nemci imajo nadvlado čez celo Evropo!" Ali pa bodo res prišli do tega cila? Mislimo ne! Sicer tudi zdaj vse evropejske vlade, ravno kakor leta 1866 mirno gledajo , kako se Prus spet hoče, kakor tačas, povekšati in ojaeiti, kako hočejo Nemci eno do zdaj najmočnejših vlad popolnoma potreti in onemoglo storiti, in po aneksiranju Nemčijo še močnejšo sto riti; upamo vendar, da se bodo druge evropske vlade še vendar ob pravem času zdramile in bodo videle strahovito brezdno, ktero hočejo Nemci poleg njih izkopati; upamo, da bodo to nevarnost spoznale in začele ostro postopati proti takemu ravnanju Nemcev; ker če pripustijo, da se evropsko ravnotežje po oslabljenju francoske vlade popolnoma razdere; če pripustijo, da bodo Prusi še po povekšanju svoje države močnejši in po tem še bolj ošabni postali; bodo morebiti čez nekoliko let to zlo obžalovali, da zdaj pri vseh teh važnih dogodkih roke križem držijo, ker se jim bode ravno tako godilo, kakor zdaj Napoleonu, ki je tudi leta 1866, ko so Prusi Avstrijo tako strašno ponižali, roke križem držal. Če bi Napoleon Prusom leta 1866 bil rekel: Počasu, to nei gre, da bi ti po aneksiranju dežel preveč močen postal. Ce bi bil tedaj Napoleon to rekel in se Prusom zoperstavil, bi ne bil zdaj pruski vjetnik.
Moramo vendar tudi tukaj odkritosrčno izreči, da ne obžalujemo Napoleonovega propada, ker trinoštvo smo in bo-demo vsikdar grajali in zaničevali. Francoski narod je zdaj trinoštva rešen, ki mu je do zdaj roko vezalo in od nekdaj svobodoljubui narod, bode znal svobodo braniti proti ošabnim in lakomnim Nemcem ; samo eno mu je pri tem pred vsem drugim potrebno: popolna sloga. Svoboda in sloga med vsemi strankami boste spet spodile sovražnika iz dežele, kakor ste to storile 1. 1792.
Z bojišča
O bitvi pri Metz-u 31. avgusta so še prišla te-le tanč-nejša sporočila: General Bazaine je hotel prodreti prusko vojsko in pri tej priložnosti je bilo krvavo klanje celih 30 ur noč in dan. Padla je na obeh straneh strašna množina
vojakov, posebno po noči, ko je bil boj z bajoneti in puškinimi kopiti. Ta bitva imenovana bitva pri Noisseville, ni bila zmagovalna za Francoze, ker so se morali v trdnjavo nazaj pomeknoti.
7. t. m. je bila cela armada na potu proti Parizu, iu prve straže so že prišle do Lion-a. Francoske vasi so vse prazne, vse ljudstvo je pobegnolo. Pri Mtilhausnu so hoteli Nemci čez Ren, bili so vendar od francoskih prostovoljcev nazaj vrženi in pobiti. Tukaj se število francoskih prostovoljcev zlo množi, ker kmeti vsi pristopajo (tedaj Prusom za brbtom). Ia Pariza se piše, da so oblegani Štrasburžani planili iz trdnjave na nemške oblegovalce in jih pobili 8—10.000 in jim tudi vzeli več kanon.
Pruski uradni časniki pišejo da so Prusi med bojevanjem pri Sedanu vjeli 125.000 Fraucozov, kapituliralo jih je v Sedanu blizo 83.000, med temi 4.000 častuikov, dalje so v trdnjavi našli 14.000 ranjenih. Dobili so Prusi tudi 400 poljskih topov med temi 70 mitrelez in 150 trdnjavnih topov, 10000 konjev in mnogo orodja za vojskovanje. V Belgijo pa je prišlo 3000 Francozov. Tedaj bi vsa Mak-Mahonova vojska bila štela pri Sedanu blizo 125.000 mož. Če je tedaj to res, da se je tako velika armada taki podala, je morala tukaj biti strašna izdaja.
9. septembra so prišli Prusi že v Montmirail in Sesanno in tudi v Chaumy. — Bazaine se ni hotel podati, ko se mu je naznanilo daje Napoleon vlovljen, temuč je rekel: „Kaj mene briga cesar, jaz sam imam povelje v Metz-u." Bazaine ima še 80.000 mož, z tako veliko množino se v Metzu tedaj ne bo mogel dolgo držati, posebno ker njim manjka dobre vode. —
Tudi majhena trdnjava Bič se še ni podala, temuč se dobro brani. Ujeti general Wimpfen je poslan v Kronstadt.
11.	t. m. so Prusi že prišli v Chauteau-Thiery in so obsedli La Tertč-Gancher.
12.	t. m. so Prusi prišli v Meaux in Melun, te laj so že samo 5 ur od Pariza.
Trdnjava Laon se je Prusom podala, ko so vendar Prusi v njo prišli, se je naenkrat razletela v zrak, mnogo Pru8ov in tudi mnogo generalov med njimi je tukaj našlo smrt, tudi mnogo francoske mobilne straže; inuogo pa je ranjenih. Gotovo je tukaj bila izdaja.
Trdnjava Thionville se Prusom ni podala in je dobro z živežem oskrbljena.
Napoleon je prišel 5. t. m. v Kasel in se je taki podal v Wilhelmshöhe. Njegov sin pa se je odpeljal iz Ostenda na Angleško.
Mak-Mahon ni umrl, temuč mu je bolje, čeravno je zlo ranjen.
Nemci so v sedajnem francoskem boju spravili više 1,210.000 vojakov na bojišče.
Trdnjave Metz, Strasburg in Bič se še zmirorn prav hrabro branijo.
13.	t. m. so Prusi celi dan ostro napadali trdni ivo Toul, bili so vendar popolnoma pobiti in so zgubili 10.000 ljudi.
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Kako gré sadje hraniti.
Nektero sadje se ne dâ dolgo hraniti, na primer: čreš-nje, slive, breskve, marelice in neka plemena hrušek, ampak se mora iz drevesa vzeto ali precej pojesti ali posušiti, ali pa prodati. Nektero sadje jabelk, hrušk itd. če ravno zrelo, ni brž dobro, temuč ga je treba nekaj časa v kakem suhom, zračnem, pa ne na solučnem kraju razpoložiti, vendar ue na velik kup, da se ne spari, marveč vgodi ali vmede, in prijeten slad dobi. Mora pa se vsak dan prebirati; slabo se za jabelčnik ali za sušilo obrne, uagujito pa je za jesib, celo gnjili- se na gnoj pomeče.
Zimski sad, kakor jabelka in hruške, ktere dolgo trpijo, se mora z veliko pazljivostjo spraviti, ko je lepo vreme, in s peci ji (brati. V zračni shrambi se tak sad na dilje na muhe postavi, da se malo izhlapi. Po tem pa, če zmrzovati začne, se varno prenese v klet, kder ni veliko svitlobe, pa tudi ne toplote nad 10 stop. R., ondi se spet varno razdeva tako, da se eden drugega ne dotika. Tako se ravnâ s sadjem, ktero je b> Ij žlahno iu nežno, in se hoče dalje prihraniti. Inače se tudi zauiore bolj trd zimski sad , n. pr. ko-smači ali mešanckarce, zimnike na dilje ali spletene lese, na ktere se nekaj slame dene, malo nakupičeno spraviti. Tak sad gré najmanj vsak mesec po dvakrat prebrati, zlasti po novem letu, da ga preveč pod zlo ue pride.
Tudi v zendji se dà sadje dobro hraniti, če se namreč jama skopa in streha naredi, da mokrote brani. V jami se sadje s suhim peskom zasiplje, kar ga bolj ohrani, kakor na sapi. Ravno tako se žlabneji sad v sod zdeva med pesek ali prab od oglja, da se eden drugega ne dotika; sod pa mora biti v kleti ali takem kraju, kjer ne zmrzuje. Tako se sad večkrat do spomladi obrani. Tudi v listje poviti sad se dalje prihrani zunaj kleti.
Ravno tako se s peškenim jesenskim sadjem ravnâ in delj časa ohrani. Letni peškeui sad pa ne trpi dolgo, razuu ce se nekaj pred popolno zreloto v hladni, zračni kraj spravi in redko po suhih policah nastavi.
Koščeni sad se ne dà dolgo hraniti; le slive nekaj časa zdržijo, če se v kako posodo med otrobe ali suh pesek posamezno zdevajo, tako ostanejo kedaj dobre do velike noči.
Za neke tedne se tudi ohranijo breskve in marelice v suhem pesku. Črešnje pa še manj časa trpijo. Nešplje in skurši pa morajo poležati, da se zmehčajo. Tudi orehi le kake 2 do 3 leta trpijo, morajo pa se dobro posušiti ali na sapi ali na peči. Kostanj se nadalje ohrani, če ga na peči dobro posušiš, potem pa ga je treba pred kuho 24 ur namakati.
O posiljatvi sadja.
Kdor sadje kamo pošilja, mora ga med otavo ali mah zdevati, da se eden drugega ne dotika; če se ga pa hoče dalječ poslati, se mora posamezen v popir poviti in med mah ali otavo položiti in zaboj ali sod napolniti. Kdor hoče češplje komu poslati, mora znotraj okoli posode otave nadevati in sad ž njo pokriti, da preveč vtiskov ne dobi. Tako se žlahna jabelka, hruške, češplje pošiljajo. Grozdje pa se v trtino listje povije, med kterim je modrina najbolj sposobna za pošiljatev, ker ima bolj trdo kožo. Vse drugo sadje ni dostojno, da bi se dalo brez škode komu poslati, ker se preveč združne, in ga tudi veliko vkupaj biti ne sme, kakor breskve, marelice, črešnje itd.
Da se mora sadje, ktero je med peskom ali prahom od oglja hranjeno, čedno omiti, se samo po sebi razumi.
Tudi ima nektero sadje svoj čas, da ie ugojeno in le takrat dobro, potlej mu pa dober okus mine, in toraj tudi ni več za shrambo in ne za pošiljatev. To naj se vé, da se o pravem času v basek obrne.
Pojasnila
postave glede povzdige reje goveje živine.
O službi in plači živinskih zdravnikov.
Živinski zdravnik dobiva po okrajnem odboru primerno letno plačo in je dolžen pri preiskovalni komisiji pomagati;
,tudi paziti, da se spoluujejo proti kugi zapovedani predpisi, ter mora pri ogledu mesa nazoč biti; za ozdravljenje živine mora posebej plačan biti. Prtličniše od plače posebej bi pa gotovo bilo, ako bi živinorejci sami zdravniku določili plačo na leto , n. pr. za govedo ali konja kakih 50 kr., za ovco ali prešiča 10 kr. na leto, in za to bi moral paziti, da se s živali v vsem primerno ravná; tudi bi moral zbolele živali brez plače zdraviti, le zdravila bi se mu morala v denarju povrniti. Po tem načinu je vsestranski dobiček; živinorejec si je lahko svest v zadregah dobrega in veljavnega sveta, bolezni se mu je veliko manje bati, in če se tudi vgnjezdijo, jih bode hitro soznati, predno je prepozno in mu žival pogine; a živinskemu zdravniku je tudi vstreženo, ker ima stalno, vrejeno plačo.
K §. 2. b.
O pospeševanju setve trav (rastlin za krmo.)
Za krmo se vse premalo skrbi, ter jej premalo prostora določuje; vse premalo se še spoznava, kolike imenitnosti je krma za povzdigo živinoreje in za povzdigo celega gospodarstva.
Priljubljena je skoro izključljivo setev zrnja; brigajo se vendar pri tem vse premalo /.a potrebni gnoj in zato tudi večue tožbe o slabih pridelkih. Tej napaki je le v okom priti, ako skrbimo za setev trav. On, ki to stori, lože živino redi, a živina mu tudi daja več mleka, mesa, tolše; on pa tudi lahko več živine redi in dobi tudi več gnoja, kojega bi le moral bolje spravljati, kakor se večidel zdaj godi.
Vsak gospodar vé, da zraste ua dobro pognojenem polju tretjina, časi celo polovica več, kakor po izmozganem slabo pognojeuein, »lasiravno se je po obeh isto posejalo, z istimi stroški iu davki.
Gotovo bode tedaj boljše, da se za tretjino, n. pr. na 6 oral 2 orali, poseje mauje zrnja: turšice (koruze), pšenice, rži, ječmena, ovsa, in se na uni 2 orali poseje trav, po ko-jem načinn se bode dobilo za druga 4 orala potrebnega gnoja.
Za našo deželo se priporoča vzlasti setev teh-le rastlin:
1.	N.iša pristna štajerska detelja.
2.	Za globokejša, ilovnata tla metelka (večna detelja ali lucerna), detelja, ktere se največ nekosi , celó do 120 stolov (centov) na oralo; kosé jo štirikrat v letu in prebije do 12 let.
3.	Za apnéno peščena iu apnéno-kamenita tla turška ali sladka detelja (Esparsette), neka vrsta detelje, ki se na takih tleh najbolje obnese, kajti nakosi se je 40 stotov na oralo in prebije tudi več let.
4.	Zelena grašica, zmes dveh tretjin grašice (graborice) in tretjine ovsa.
5.	Zelena turšica, na debelo posajena in zeleno pokla-jena živini.
6.	Sorghum sacbaratum ali sladkorov sirek, je prav dobra zelenjad, boljša od zelene turšice, ker sladKorov sirek štirikrat na leto pokosijo in vsakokrat kaka 2 črevlja visok izraste.
7.	Pesa (burgundska repa) kot pridavek k suhi klaji po zimi. Ona naredi klajo okusuiso in tudi krave po njenem vžitku več mleka dajajo. Na enem oralu pridelaš pese za osem goved za šest mesecev, ako jej ne potrgaš dokler raste, perja; tako shajaš s peso celo zimo in pokladaš govedu 20 funtov pese na dan kot pridavek. Na oralu pridelaš 300 centov pese.
8.	Pozna repa kot drug pridelek; ta repa ni ravno slaba, a vendar ni toliko vredna in tudi tako dolgo ne prebije kakor pesa; mleko po njej nekako neprijetno sladi.
Iz tega se dá posneti, da gospodar ni v zadregi s zelišči, ki so ugodna za krmo, a često nima dobre volje in dobro ue pozua koristnih trav, ki edino pomagajo, da bode vtihuila tožba o slabih letinah in pomanjkovanju potrebnega gnoja.
Dopisi.
Iz Maribora. Letos imamo tukaj kaj nenavadno vreme, vročine meseca julija in avgusta ni bilo skorej nobenega sledu; mraz in skorej ueprenehano deževanje je gospodarjem napravil str šuo mnogo kvara, ker žito se ni moglo ob pravem času domu spraviti in ga je zato mnogo
na njivah zgnjilo, ravno tako gnije tudi krompir m v mnogih goricah tudi še nezrelo grozdje. Otava je ležala več tednov pokošena na senokošah in se je celo pokvarila. Sadu je v naši okolici še precej mnogo, posebno sliv (češpelj), nima vendar nobenega okusa, če ne kislega. Vino bode ki-selo in ga bode mnogo manje od lani. Bučele nimajo dosti paše. Tudi iz Ogerske, Hrvaške in Kranjske, prihajajo enaki glasi.
Iz savinske doline. Jako se pritožujejo vozniki da Braslovčani od spodnje strani, kder se hodi od grobeljs-kega mosta gori, nimajo nobene priročne ceste v trg. Pošta in drugi vozniki ki rabijo uglajeno cesto, morajo po ovinkih hoditi v trg in iz trga. Kmetje ondošnje okolice, ki so že davno vidili potrebo té ceste, dogovorili so se, ter že začeli napravljati jo, a ker tržani, ki bi prvi naj imeli skrb, da se napravi ta cesta, niso hoteli pomagati, morali so opustiti to delo. Ondašnjim tržanom za kaj takega in enakega vsaj nič mar ni. Tudi so nekako hudi, a sami ne vejo zakaj , ker se slovenščina tako tišči v šole, češ, da oni sami so Nemci, iu otroci ondi niso slov. narodnosti. Zahteve nas Slovencev se jim nekako čudne in smešne zdijo. Radi bi se še šteli za kaj več, a manjka jim prave omike. Vsaj uiti nemški ne umejo, kakor kaže čuden napis na neki izveski sredi trga „Gastbaus cutn beiligen Kreitc." Le prava omika, če si je pridobé kedaj več, utegne jih privesti do tega, da bodo razvidili, da so naše zahteve tudi za njih dobre.
Iz Braslovc. Res so nam že znane mn ge iznajdbe in poskušnje, ktere jako povzdigujejo in zboljšujejo gospodarstvo. Priprosti kmeti pa vejo t» tem le malo, nekaj zato. ker se le trdno držijo navad svojih dedov, nekaj pa, ker ne verjamejo radi takim hvaležnim iznajdbam, ter se za čas le smejijo vsaki novosti. Viditi pa je vendar le že prt nas, da so začeli posnemati umno obdelovanje polja in sicer, d i sa dijo koruzo in krompir v vrstah. In to se da potem naglo in brez velikega truda obsipati 8 pripravnim plugom. M.r/, pa, kterega so prvega vidili tako delati iu so ga potem kinalo jeli tudi posnemati, je čast. g. J. Klein. Ta gospod daje tudi lep izgled s svojo sadjerejo in kako ravnati z gnojem. Naši kmetje posnemajo že radi,če vidijo da je dobro; in to, če sumi vidijo, je bolje, ko sto priporočil. Ob eueui se nad-jajo, da bode ta čast. gospod še večkrat pokazal jim kaj novega. Slava tedi.j temu gospodu!
Trst 12. sept. 1870 Tukajšni vinogradi obetajo silno mnogo in dobrega vina kakoršuega že 22 let nismo imeli, trte se vse pripogujejo iu latniki se skoraj lomijo, ako ne bo kake elementarne nevihte in toče, kar upamo, bomo tukaj bogato trgatev imeli, in nadjati se je prodajalcem posode za vino, obilno novcev pritržiti. Vreme imamo lepo in grozdje zori, da je veselje. Za našo tržaško okolico je potrebno pridelati obilno vina, kajti, to je edini pridelek, ki tukajšnega kmeta v dobri stan spravi. Mnogo let je že bila trta bolna, ali letos se še ni vidilo v okolici njene bolezni, bog daj, da bi se v prihodnjič ta uuičljiva trtna bolezen zgubila. — Kar pa se tržaških okoličanov v političnem oziru tiče, smo se postavili na dober temelj. Letošnji poslanci, zgolj vsi vneti za zboljšanje razmer našega naroda, se krepko v sej h poganjajo za korist domovine in energično zahtevajo pravice, ki nam po vsaki postavi grejo. Poslanci so: znani g. Cegnar, kakor voditelj tukajšne narodne stranke, pod kterega nasvetom so tudi ustanovili svoj klub z izvrstnim programom , ki slovenskim tirjatvam popolnoma zadostuje; gosp. dr. Nakič, Daluiatinec, izvrsten govornik in spoštovan od obeh strank; gg. Nadlišek, Sklemba, Nabergoj, stopajo prav tirjatno pot programa, kakor so si ga sami načrtali, in upati je, da se naše stanje na obalih Adrije, ako tako napredujemo, v kratkem zboljša, ker slovenski narod je, ki hoče proti zapadu kakor trdujava braniti onemoglo Avstrijo, ako svojim sinovom vstreže jim tirjatve potrditi.	J. D o lin ar.
Slovensko slovstvo.
Sesti snopič knjige „Opis in zgodovina Trsta in njegove okolice", ki jo piše in izdava znani naš rodoljub J. God i n a-V er d el s ki v Trstu (Via Fornedo št. 28), je prišel pred kratkim na svetlo. Popisane in po-jasnjeue so v vseh snopičih marsiktere tržaško-mestne in okoiičue stvari bolj važne tako, da jih vsak lehko zve, kte-remu so še neznane. Kakor se iz popisa kaže, je imenovani
gospod vse zvesto in dobro spolnil, kar je zastran tega obljubil v začetku svoje kujige. Prepričani smo, da, kdor je prebral te snopiče, iu pride, kot ptujec v Trst, da ogleduje osebno to imenitno mesto, ne bo potreboval nobenega človeka, da bi mu povedal, kaj važnga se v njem nahaja. V šestem snopiču se začne več ali manj kritično razlaganje zgorej omenjene zgodovine, ki bo zapopadlo po ondešnji opazki zadosti obširno omembo, ne samo tržaško-mestnih in okoličnih, temuč na primernih krajih tudi vseh drugih starih in sedajnih slovenskih zadev. Iz vsega pa se že sedaj vidi, da bo knjiga precej važna, iu ravno zato mislimo, da bi si moral vsak Slavjan, če je le nekoliko vnet za svojo ua-rodnost, in mu je sicer tudi resno mar za podporo našega slovstva naročiti. — Vsak mesec izhaja en snopič na 16 straneh iu cena mu je samo šest krajcarjev (so Ido v) in pol! Sicer pa naročnina znaša za tri mesece 20 kr., toraj za pol leta 40 kr., za 9 letošnjih snopičev pa 60 kr. Vsi snopiči se še lahko dobijo. Res prav m ijhen strošek in zato vsak naših rojakov lehko pisatelja podpira. Pisatelj ne išče nobenega dobička, njemu je samo pred očmi potrebna omika našega naroda. Segajte po tej dobri knjigici vrli rojaki !
Politični ogled.
Njih V e I i č. cesarje imenoval obrat-hofrnaršala grofa Kufsteina za predsednika gospodske zboruice in grofa VVrtma m Ftlufkircben-a za podpredsednika za prihodnjo sesijo. —
Državni zbor se je odprl danes 15. t. m. — V Gradcu se je tudi odprla razstava 15. t. m. in bo trajala do 1. oktobra t. 1.
Tirolski deželni z b o r je celo kratko zboroval. 13. t. tu. se je govorilo o cesarjevem pismu in volilo v državni zbor, potem pa je bil zbor sklenjen. V državni zbor so izvoljeni skorej sami konservativci med temi tudi Greuter.
Češkega deželnega zbora večina je napravila adreso na cesarja. Čehi in ž njimi veliki posestniki se v tej adresi postavljajo popolnoma na stališče znane češke deklaracije. Oni tirjajo popolnoma samostojnost češkega kraljestva, ki ima samo o sebi določiti. Ako cesar to pravo prizna, potem so pripravljeni v dogovor stopiti s postavnimi poslanci drugih dežel, kako se naj razmere 8 celo državo uravnajo, da bode močna. Deželnega zbora po dozdajni sestavi ne priznajo za postavnega iu tudi državnega zbora ne. Gledč ua zdanje evropejske razmere so za zdaj pripravljeni v delegacije voliti, a le naravnost iz deželnega zbora. Čehov tedaj ne bo v državnem zboru.
I'i Francoske so prihajali pretekli teden najzanimivejši glasi. Francoska republika se je popolnoma ustanovila in je bila tudi zvuureduo delavna, kakor se bo videlo iz sledečih naredeb in ukazov.
Sloveči republikanci, ki so do zdaj bili v pregnanstva, so prišli v Pariz, tako Viktor Hugo, Louis Blank itd. Vlada je odstranila kolek za časnike in politično prisego, pozvala je tudi poslance iz Londona, Dunaja in Petrograda domu iu je dalje ukazala, da mora vsak Nemec, ki nima posebnega pooblastila, v 24 urah zapustiti okraj Seinski in Seine Oisej-ski. Vse cesarske zastave so odstranjene in cesarjeve doprsne podobe razbite.
6.	t. m. je republikanska vlada zaukazala, da se morajo vsi vojaki pomeknoti proti Parizu. Za narodno stražo so imenovani vsi častniki, ljudstvu se je razdelilo orožje, vse se pripravlja na upor.
7.	t. m. General Palikao je prevzel vodstvo armade v Lyon-u. General Vinoy je prišel srečno s celo svojo armado v Pariz. Trocbu je razglasil to-le: Sovražnik gre proti Parizu, hranjenje glavnega mesta je gotovo, ukazi so razposlani, da se morajo vsi okrogi za brambo pripraviti. Vlada so zanaša na domorodni pogum vseh.
8.	t. m. je Trochu za ukazal, da mora vsa mobilua straža v 48. urah v pariške trdnjave priti. Vlada je ukazala da se mora sklicati ustavodajna narodna skupščina. Volitve bodo 16. oktobra t. 1. in volilo se bode po volilnem reda postave od 15. marca I. 1849.
Viktor Hugo je razglasil pismo ua nemški narod , da naj zdaj napravi konec vojske, ker je cesarstvo padlo. —. Francoski narod rad poda roko nemškemu narodu v spravo,
če pa Pariz napadnejo, bi to bilo vandalsko ravnanje in ne vredno mislečega naroda. J. Favre ,je poslal ministerstvo v mesto Tours, in pravi se, da se poda vsa francoska vlada tamo. Ptujih dežel poslanci so že tudi tamo odšli. Iz Pariza se privatnim ne sme več telegrafirati. — Trocbn je zapove-dal, da se morajo vsi logi okoli mesta Pariza vžgati, kedar se bode približal sovražnik. Tudi več lepib hiš je dal v Parizu podreti, ki bi bile brambi na poti.
Francosko republiko so dozdaj pripoznale Amerika, Švajca, Italija in Španjska.
12. t. m. se piše iz Pariza , da gre J. Favre tudi v Tours. Dozdajni poslanec v Madridu je domu poklican. — J. Favre je španskemu poročevalcu Olozagi odgovoril na priznanje republike: „Jaz upam, da bomo skupaj in zvezani napredovali. Imenitno je, da se v tej za Francosko tako strašni uri modrost politike kaže, ki bode_ v eno zvezo zedi-nila tri bratovske narode." (Francoska, Španska in Italija.)
Vlada je zavkazala.da morajo vsi Francozi domu priti, ki so vojaki pri drugih vladah. Cremieux je zastopnik vlade v Tours-u. 13. t. m. je bila velika manifestacija pred hišo amerikanskega poslanca. Washburne je rekel, da bode Amerika francosko republiko gotovo podpirala.
Iz P r n 8 k e. Vsi uradni listi so dobili povelje, razglasiti, da francoska republika ni državopravna in je edini pravi gospod Francoske, Napoleon. Pruska vlada tedaj spet hoče Napoleona na prest 1 postaviti. To isto se bere skorej po vseh nemških časnikih. Če se bo to res zgodilo, bo gotovo prineslo hud sad, ker Napoleon bode Prusom vse dovolil in na ta način gotovo vse druge popolnoma nevtralne vlade razdražil. Tudi francoski narod ne bo nikdar trpel takega ponižanja in sramote, teuiuč bo si gotovo pri prvi priložnosti spet podigel. Napoleonova dinastija se mora popolnoma uničiti, če se hoče napraviti stalni mir v Evropi in tudi Francozom se ne smejo vzeti dežele. V Elsasu in Lotringskem so že sami pruski uradniki.
Iz Italije. Italijanska vlada si bode tedaj gotovo polastila Rima. Vojska je že meje prestopila. Italijanski pooblaščenec je prišel v Rim naprej, da bi se pogodil do tega, da se papeževa vojska ne ustavlja veliki italijanski armadi, da se nebi zastonj prelivala kri. Papež je zato svojim vojakom zaukazal, da se naj ne zoperstavljajo Italijanom. — Papežu se hoče pustiti samostojnost. Četrti del Rima ostane njegova lastnina. — Papež ostane v Rimu. — Papež noče nič vedeti o nobeni pogodbi s kraljem.
Angleška je pisala v imenu vseh nevtralnih držav pruskemu kralju, naj napravi pomirje. Kralj še ni odgovoril na pismo.
V Španiji je ljudstvo bilo zlo veselo, ko je prišel glas, da se je v Francoski izklicala republika. Prej ko ne, bode Španija tudi izklicala republiko.
Ameri kanci so tudi navdušeni za francosko republiko. —
Noviear.
(Časnikarsko tihotapstvo.) — Pod naslovom „Slobodni Slovenec" slobodni kolikor canisanon canendo t. j. po naše: pes se imenuje zategadel pes, ker ne peje Cpoje), je začel izhajati listek kot priloga po domače pisana k „Tagesbote ftir Untersteiermark". Listek popolnoma samostojen je brez koleka, tedaj sumnja ne brezpravična, da je kukovično jajce nekih vladnih gospodov in njihove pritekline. Podpisan je kot odgovorni vrednik Mariborski tiskar E. Janžič, ki je nedavno v tiskovni pravdi „Slov. Gosp." pri konečni razpravi pred c. k. okrožno sodnijo v Celju predsedniku sodnije na vprašanje: „Vi g. Janžič, ste tudi zaslišali tožbo; kaj na to odgovorite? odgovoril: „Prvič, da slovenski kar nič ne znam", kteri izrek je pozneje še po svoje motiviral (Glej Slov. Gosp. teč. II. št. 18.) Naglo so se naučili 43 letni možgani vrednikovi „novoslovenščine"! V meglenem programu, v kterern se nekaj o domovini, svobodi, uravnavi (hoče morebiti reči „ustavi?"), o Avstriji mogočni in neo-kvarjeni, o domovini štajarski celi nerazdeljeni itd. kvasi, imenuje se slovensko ljudstvo ktero bere „Slov. Gospodarja", ^Slov. Narod", „Novice", „Danico" in druge slovenske časnike, naravnost „drhal", kajti le tako se d.«d6 maeti besede v programu: „Naši nasprotniki (to so vendar oni, kten so se dosedaj potegovali za povzdigo slovenskega naroda) so v deželi politične družbe osnovali, časnike raztrosili in si pri-
zadevajo na tako vižo za svoj namen celo drhal pridobiti". Tedaj ti slovenski kmet, ki nočeš spoznati da so Brandstet-ter-ji, Seidl-ni z priteklino vred tvoji dobrotniki, ampak , ki imaš zaupanje v svoje Herman e, Kosar-je, Vošnjake, ki se podučuješ iz „Slov. Gosp.", „Naroda", „Novic", „Danice", ti si pokroviteljem „Slob. Slovenca" drhal. Zapomni si to, pošteni slovenski kmet, o svojem času se bodeš znal po tem ravnati. Kar se zunaje oblike tiče, je listič reven, po za-držaju si romaš k i, po besedi pa naravnost beraški, kajti faktični (pravi) vrednik še davno ni prekoračil siovuiš-kih mej slovenske abecede. Iz celega lista pa se lahko vsak, ki namerjava kdaj kak list vredovati, nauči, kako ne sme biti list vredovan , če neče obuditi pomilovanja vsakega le nekoliko olikanega človeka.
(Pogumna žena.) Blizo loškega potoka na Kranjskem je kopala kmetica krompir, kar prileti volk iz bližnjega grma, žena mahne z motiko in volk se zvali, še zamahne drugič in tretje, in volk je mrtev. Ker zdaj spet dobi darilo kdor ubije roparsko žival, dobi tudi ta žena 25 gold, kar ji privoščimo.
(Morski volk) je bil spet vlovljen 7. t. m. v Puluj, bil je 15 čevljev in 8 palcev dolg in je vagal 25 centov; sama jetra so vagale 3 cente. Ribiči ki so ga vlovili , dobijo 200 gold. premije.
Tržna cena pretekli teden.	»N ce - 3 > >	dinu	>	Mariboru	1»	s <D O	>>	3 Pk
	fl.	k.	fl.	3.	fl.	k.	fl.	i
Pšenice vagan (drevenka	4	50 ;	4	95	5	—	4	50
Rži „ . . . .	3	30	3	60;	3	60	3	50
Ječmena „ . . . .	2	80	2	20	3	50	3	20
Ovsa „ . . . .	2	10	2	35	2	30	2	20
Turšice (koruze) vagan .	3	90	4	—	3	95	3	70
Ajde „	2	50	3	—	3	10	2	60
Prosa „	2	70	2	40	3	—	2	50
Krompirja n .	1	30	1	10	1	10	1	20
Govedine funt ....	_	20	_	27	_	24	—	25
Teletnine ....		22	___	28	_	24	_	24
Svinjetine črstve funt	_	28	—	28	—	28	__	26
Drv 86" trdih seženj (Klafter) .	9	—	10	50	8	50	11	—-
» 18" „ n	_	_	6	50	6	20	—	—
„ 36" mehkih „	4	_	—	—	6	20	8	—
» iS". „„.,..	_		4	50	_	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	80
„ „ mehkega „ „	—-	50	—	50	, —	45	—	70
Sena cent ....	1	20	1	60	I 1	70	2	20
Slame cent v šopah	1	—	1	50	1	—	1	80
„ „ za steljo		85	1	—	0	90	1	—
Slanine (špeha) cent	42	—	.42	—	40	—	38	—
Jajec pet za ...	—	10	|	10	—	10	—	10
Napoleondor velja 9 fl. 92 kr. a. v. tžijo srebra 123.—. larodno drž. posojilo 65.20.
IjOterijne srečk p.
V Gradcu 10. septembra 1870: 81 5« 87 3» 79 Prihodno sreekanje je 24. septembra 1870.
v
Št. dež. realna gimnazija
v Ptuju.
Vpisovanje dijakov v prvi in drugi razred bode dne 29. in 30. septembra t. ].
Ravnateljstvo.
r
Pisarnioa
dr. Sernec-a
v
Mariboru
se nahaja odsihmal na oglu poštne- in graške ulice, t Srebre-tovi hiši, št. 17.
i