Darovi za Marij anišče. Gospod dr. Iv. Križanič, kanonik . . . . „ Anton VolČiČ, posestnik .... „ Anton Lesjak, župnik..... Neimenovanka A. ....... Neimenovanka B........ „ Fr. Baumgartner, vojak..... „ Domin. Janež, duh. pastir .... „ Martin UlČnik, duh. pomočnik „ Ivan Hutter, profesor ..... „ Ivan Cibašek, župnik..... Neimenovanec A........ Neimenovanec B........ „ Ivan Mikš, župnik...... „ Ivan Soukup, duh. pomočnik . Rodbina Rebek-Govacich .... „ Viktor Steska, duh. pomočnik . Gospa Ivana Rupnik........ „ Marija Pečar ........ GČna F. Pressl-ova........ Gospod Jos. Zidanšek........ „ Ivan Skuhala, dekan...... „ Jos. Hvalenc, tržan...... „ Simon Bauer, župnik..... „ Davorin Antloga, posestnik „ Josip Jančar, učitelj...... Neimenovanec . . ..... Slavno uredništvo „Slovenca", g. And. Kalan, je odločilo doslej hiši....... Gosp. Janez Zupančič, župnik, hranilno knjižico z vloženimi....... gld. 3° 10 9° 50 80 2 5 5 10 2 10 2 2 10 5 JO 2 3 1 40 70 80 •••-. r~ Vsem dobrotnikom, kateri donašajo darove, da se popravi^ in utrdi zavod sirotnih dečkov, bodi tisočera zahvala. Skoda je velika, a še večje je zaupanje naše v Boga in blaga srca, ki nas ne bodo zapustila. Vodstvo Marijanišča. Razpis častnih nagrad. Od več strani se je v najnovejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjigah leposlovje. Da tej želji ustreže ter pospeši razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Slovenska Matica" po določilih „ Jurčič-Tomšičeve ustanove" 200 gld. častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko bi pa ne došla nobena takšna povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 100 goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvema daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti in jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebej. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tega za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slov. Mat." vsled § 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru „Slov. Mat." do 1. septembra 1895. 1. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjigo, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primerno odzovejo njegovemu pozivu. V Ljubljani, dne 10. aprila 1895. Fr. Leveč, predsednik. E. Lah, tajnik. Darovi za Marijanišče. Gospod Gregor Jakelj, župnik . „ Matija Torkar, župnik . Neimenovani rodoljubi po gospici Marici Žitnikov: „ Mihael Bulovec, duh. pom „ Jan. Kukelj, župnik „ Anton Zarli, župnik „ Vladimir Suklje, dijak . „ Ivan Črne, župnik . Družina J. Gomilšaka ¦s Gradcu..... Slavni pomožni odbor ^ Celovcu .... Več oseb iz Vipave po gospodu Fr. Rajčeviču „ Rade Marzidovšek, c. in kr vojni duhovnik „ Anton Hvalica, dekan . Anton Dolinar, duh. pastir Ivana Rupnik, posestnica v rld. Gospa Zadlogu Gospod J.Tominšek, vseučiliščnik ') „ Neimenovanec iz Ortneka „ Anton KlodiČ Sabladoski, nadzornik ..... „ Matija Wurzer, župnik „ Josip Grašič. župnik Po gospodu dekanu Ivanu Skuhali Čisti dohodek gledališke igre') učencev Franc -Jožefove šole v Ljutomeru o priliki godu g. Ivana Kukovca, šolskega načelnika „ Frančišek PetrovČič . Po slav. uredništvu »Slovenca" (g. A. Kalan-u) Nekdo v dan svojega godu..... Drugi darovi .... „ Neimenovanec „ Matej Slekovec, župnik 4.20 2.— A O 80 80 14.34 10.— 50.— 25- 3- 5- ') Z lepo opazko: „Stori to vsak dijak, narasel bo kupček." Hvala! Zdravi! 2) Igrali so igro: „Janko gre na ptuje" ti-le učenci: Janko Kukovec, Feliks in Emil Vršič, Irma Repič. Gospod Franc. Bračko, dijak, z nekaterimi tovariši . . . gld. 8.— „ Anton Jaklič, c. in kr. vojni kurat......„ 5.— „ Simon Kos, župnik . . . „ —.80 „ Josip Preša, župnik1) . . „ 10.— „ Ivan Skabar, cerkovnik v Barko vi jah.....„ 5.— „ Fr. Kramberger, kapelan, kot dar duhovnije v Ric- manjih......„ 4.— Čast. ubožne šolske sestre Notre-Dame v Gorici . „ 1.— Gospa prednica šolskih sester v Mariboru, s. Angela Križanič. daruje Ma-rijanišču zaslužek vseh tukaj delujočih sester za jedno četrtletje. „ Josip Meglic, kurat . . „ Anton Kosi. učitelj. „ Peter^ Svegel, ekspozit . „ Mil. Smid, Solčavski „ dr. Jos. Marinko, profesor Gospa Josip. Tollazzi, posestnica Gospod J.Nep. Črv, vikarij v Jam-ljah, dar vikarijanov i. dr „ Simon Ažman, župnik „ F. D., župnik „ Fr. Kovačič, provizor „Dobra gospa" . „ Josip Žagar, duh. pom Ganiti in s srčnim veseljem mora napolniti vse naše Marijaniščnike, da celo naši dobri in vrli dijaki s svojim darom nečejo zaostati. Tako se, je in se bo marsikatera solza žalosti preme-nila v solzo veselja zaradi take ljubezni do bližnjega. Bog povrni vsem tisočero! Vodstvo Marijanišča. » I . » 2. » 2. » 7- ?J 5- a ,, 10. n i5- n 10. n !5- » 1. ') 2. » 5- ') Z dopisom: „P. n. gospod urednik! Vaš spis o „Ljubljanskem potresu" mi toliko ugaja, da Vam nemudoma pošljem za Marijanišče 10 gld." Presrčna zahvala! Vivat sequens! Razne misli po potresu. .Ljubljanski velikonočni potres nam ne bo šel kmalu iz spomina, tem manj, ker se zemlja pod nami še vedno po malem potresa. Ljudje zato tudi mnogo mislijo ravno o potresu in ugibajo to in ono. Seveda tudi urednik ni zadnji, ki premišljuje razne stvari. Kako bi sicer kaj pametnega napisal svojim naročnikom, ko bi ne mislil in zopet mislil? Da bi le vsigdar našel mnogo resnice in veliko dobrega! Želi pač in se trudi, toda kako li doseza svoj namen, o tem sodi vsak naročnik po svoje. Ta urednika hvali, drugi ga tolaži, tretji ga kara in graja, četrti mu prideva najhujše stvari. Nekaj dobrega je vendar-le pri tem: Ako si urednik sam ne izpraša svoje Darovi za Marij anisce. dcL 30.— 47-85 5-— 3.68 5-— 1.— 7-— —-.20 —.70 1.— 2.— 1.— 2.— 27.50 36.91 Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Friderik Gospa A. Schubert, upravnica Gosp. Jos. Lavrič, župnik Gosp. M. Karba, zbirka žup ljanov...... Gospica Ana Zevnik: Mladino- ljubi Čatež-Krška-vas Gospa Ivana Tominec Gosp. Brezimni .... Gosp. Sim. Vidovič iz sv. Trojice v Halozah .... Gospa Marija Cebek iz svete Trojice v Halozah . Gosp. Filip Mavčič iz sv.Tro jice v Halozah Gospod Gašpar Križnik Gospa Terezija Grabnar . Gosp. Blaž Bevk, provizor Gosp. dr. Anton Medved med prijatelji nabral Gosp. Ant. Veternik poslal in sicer so darovali: učenci in učenke Trboveljske in Trboveljsko-Vodenske šole 28 gld. 91 kr.; gdčn. Ant. Sterle, učiteljica 3 goldin., gosp. A. Veternik, kapelan, 5 gld-Gosp. Fr. StepančiČ, župnik . „ Ivan Sušnik, kanonik . „ Anton Grizold, organist „ Anton Goršek, organist Gospa Josipina Kranjec, po- sestnica ....... Gosp. Josip Sigel, kapelan „ Miha Pak-Plešivec . Gospica Gabr. grof. Auersperg Gosp. Al. Soba, kapelan . „ Josip Fabiani, posestnik „ Ant. Volčič, posestnik . „ M. Ambrožič, mlinar . „ Ivan Hladnik, župnik . Gospica Katarina Ernst, za- sebnica.......„ 1.— Ne samo za vodstvo našega zavoda, temveč tudi za lastnika našega lista je neizrekljivo tolažljivo, ko vidi toliko prijaznosti in naklonjenosti. Lahko rečemo, da smo se v teh hudih dneh poživili v zaupanju do svojih dobrih prijateljev, ki so nam z besedo in dejanjem zatrdili svojo ljubezen. Dokler nas ta veže, ni se nam bati bodočnosti. Srčna torej zahvala vsem darovalcem, vsem povrni dobri Bog! 5- — 2, — 1. 10 2 — 10 — 2 — 60 5 80 5 — 5 .— 10 .— 2 .— 5 .80 Odlikovanje „Dom in Svet"-a. IN asi naročniki in dragi prijatelji nam pač ne zamerijo, da jim naznanjamo to-le novico: Nj. ces. in kr. Apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef je z najvišjim odlokom z dne 3. rožnika t. 1. blagovolil milostivo sprejeti predloženi VI. letnik „DOM in SVET"-a za c. in kr. družinsko fidejkomisno knjižnico. Povod temu odloku sta bili najbolj v lanskem letniku natisnjeni sliki vojvoda Leopolda III. in vojvodinje Viride, dveh pre-slavnih prednikov naše cesarske rodbine. Bili so še nedavno časi, ko so naš list celo pri nauČnem ministerstvu tožili, da deluje za nevarni panslavizem. A naši bralci dobro vedoT da gojimo, kolikor moremo, resnično avstrijsko domoljubje. Zato nas srčno veseli, da se je sedaj to priznalo na najvišjem mestu. S tem se je pa tudi pot za obrekovanje zaprla našim ne-prijateljem. Veseli nas iz tega vzroka odlikovanje našega lista, veseli zaradi naših dobrih sotrud-nikov, katerim bodi iskrena zahvala. Veseli nas pa tudi zaradi vseh Slovencev, saj ima tudi naša slovenska knjiga pot do milega nam vladarja; saj vidimo, da se naš svetli cesar raduje napredka naše slovenske knjige. Delujmo neutrud-ljivo, da se nam naša književnost čim dalje lepše razcvete Bogu v čast, v prospeh mile slovenske domovine in v slavo velike naše skupne Avstrijel Darovi za Marijanišče. Gospod Ivan Nagode, dekanijski administrator...... Neimenovan dobrotnik po gospodu Matiji Mraku, stolnem vikarju Neimenovan dobrotnik po gospodu Janezu Biku, duhovniku Po gospodu p. Kasijanu Zemljaku v Nazaretu učenci..... Med temi so darovali posebej: Francek, Micika in MalČica Turnšek po i krono. gld. Gospod Frančišek Šotel, gimna-50.— zijec . . ,....... Gospoda FranČ. Zorman in M. Gu-00.— derman........ Gospod Josip Pirš, posestnik . 10.— Gospa Marija Rožič za kapelo Gospod Matija Vilar, posestnik 7.68 Gospod dr. Frančišek Detela, gimn. ravnatelj........ Gospod Frančišek Ceket, posestnik Gospod Frančišek Marešič, župnik gld. 1.- 2. I __ I 90 2 __ I 80 IO --- Kresne ali ivanjske pesmi belokranjskih kresnic. (Zapisal Janko Barle.) (Dalje.) III. 2. Gradaška kresna pesem. V Gradcu se poje še druga, slična 2. metliškej (od 1. 1849.) samo da je daljša od one. Oj Janez, oj Janez gospod in Šentjanž ! Oj svetiga Šentjanža Krsnika božjega. V puščavi je prebival Let trideset in tri, Njegova jed je bila To prosto korenje, Njegova pit je bila Ta rosa juternja. Če zjutraj je zamudil, Je cel dan žejin bil Njegova postelj bila Ta trda škalica. Odeja mu je bila Zelena vejica. Sosede so mu bile Nebeške zvezdice. Njegova ljuba bila Nebeška lunica. Nato so pripeljali To dete Jezusa Oj krsti ti to dete To dete majheno! Kako bom Janez krstil Ker nisem krščen sam? Oj ti si Janez krščen V telesu maternem. Darovi za Marijanišče. Gospod Martin Malenšek, župnik gld. 10.— „ Frančišek MarešiČ, župnik „ 10.— „ Frančišek Boncelj, župnik „ —.50 „ Jožef Meško, kapelan . „ 1.— „ Lovro JuvanČič, župnik . „ 1.— „ Ivan Feltrin, vikar . . „ —.80 „ Ivan Normali, kapelan . „ 2.90 „ Josip Furlani, župnik . „ 1.— Čast. šolske sestre v Celju v imenu katol. podpornega društva ') Čisti dohodek igrokaza „Elizabeta(i . „ 100.— J) Četudi je katol. podporno društvo v Celju, ki vzdržuje slovensko dekliško šolo v Celju, samo jako potrebno podpore, vendar nam je podelilo — kot dar vdove — svoj velikodušni dar. Ker namerja imenovano društvo razširiti svojo lepo šolo, priredilo je loterijo s srečkami po 1 gld. Tudi upravništvo „Dom in Svet*'-a ima te srečke za razdajanje in jih po tej poti v korist vrlemu celjskemu društvu priporoča najtopleje. Celjska slovenska dekliška šola je za Celje neizrekljivega pomena, zato naj Slovenci tudi izven Štajerske pridejo celjskemu društvu na pomoč. r\d. IO.— 3 Gospod Peter Urh, prost itd. Matej Ropaš, glasbar Ivan Navratil, ravnatelj pri najvišjem sodišču . Mihael Saje, župnik . Neimenovan dobrotnik po g. dr. I. Kreku . L. Schlamberger, kapelan J. Žičkar, župnik v Vitanji GospdČ. Filom. baronica Lazarini . Gospa Marija Blažon, posestnica „ 2.90 Celjski tretjeredniki po g. p. Gregorju Jeniču......„ 50.— Kakor je stanovitna dobrodelnost naših prijateljev, tako je stanovitna in iskrena tudi naša zahvala. Prav sedaj med popravljanjem zavoda se vidi, kako je poškodovan na vseh straneh. Povračilo dobrotnikom so hvaležna srca naše sirotne dece. Vodstvo Marij anišča. Kresne ali ivanjske pesmi belokranjskih kresnic. (Zapisal Janko Barle.) (Konec.) VI. Podzemeljska kresna pesem. V Podzemlju, Otoku, Grmu, Zemlju pojo kresnice tako: Bog daj, Bog daj dobro večer, Za večerkom bolje jutro! Mi smo nocej malo spale, Vaš'ga polja varovale. Pri vas lepo pometeno, Pometeno, razmeteno. Pomela je lepa Mare '), Razmela je lepa Bare.-) Pred vrati vam jabka zrasla, Pod njo vam je hladna senca. V hladni senci posteljica. Dajte, dajte, ne štentajte, Nas kresnice darovajte: Pehar moke, jajca v roke! Če ne date vsega tega, Vsega tega, gotovega, Č'mo vam zeti mlad'ga sinka, Mlad'ga sinka za krsnika. Č'mo ga peljat v zelen travnik, Zelen travnik „pomorovnik" ; C'mo mu splesti zelen krancelj, Zelen krancelj „pomorancelj". Fala, fala na tom daru, S kterim ste nas darovali. pa x) in 3) Imeni hčera. Daroval vas Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Ivan. Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Bogu, Bogu in Mariji. VIL Borštanska kresna pesem. (Boršt, vas četrt ure od Podzemlja.) Začne se tako-le: Daj Bog, Marija, jen dober večer, Za večerkom bolje jutro! Mi smo nocoj malo spale, Vaš'ga polja varovale. Bolj vašega, neg' svojega. Pri vas lepo pometeno Pomela je lepa Anče Pomela je, razmela je. Zrasel vam je mladi junak, Mladi junak, lepi fantič; Treba ga je oženiti Z jenom mladom devojčicom. Z lepo, tanko in visoko, Z lepo, belo in rumeno. Dajte, dajte, našo pravdo, Dajte, dajte, ne štentajte! Če ne daste naše pravde, Zet vam čemo mlad'ga sinka itd. Nastavek in konec je kakor pri Podzemeljski; Darovi za Marijanišče. Gospod Ivan Žičkar, župnik . „ dr. Josip Lesar, ravnatelj „ Avgust Šinkovec, kapelan „ p. Konrad Stazinski, dar različnih gosp. znancev „ Martin Gregorčič „ Janko Barle, kancelista . „ Ivan Vodnik, načelnik postaje ...... „ Valentin Gajnko, kapelan „ Peter Mikek, dijak . . „ A. Kupljen, c. kr. notar . „ Ivan Pristov, kapelan gld. i.— 2.---- 20.---- 5-— —.30 1. —•5° .60 Gospod Franc. Čebular, dekan „ Anton Hribar, kapelan v imenu „Dobrovske tro- „ Mihael KlemenčiČ, kapelan „ Viktor Bučar, kapelan „ Neimenovanec .... „ p. Gregor JeniČ, kapucin Gospa Marija Javornik ?ld. 3 — 3 2 4 2 x3 5 Najiskrenejša zahvala bodi vsem blagim darovalcem! Glavna seja „Matice Hrvatske". JJne 23. rožnika t. 1. se je zbralo na letošnjo glavno sejo v društveni hiši obilo odličnih udov. Predsednik Tadija Smičiklas jih je pozdravil s primernim nagovorom, a tajnik Kostrenčič je narisal delovanje in stanje društveno v minulem letu. Med knjigami, katere bode izdala Matica za leto 1895., omenjam posebno profesorja Otona Kučere knjigo: „Naše nebo", v kateri bode poljudno opisal najbolj važne in zanimive stvari iz zvezdoznanstva. Ravno tako zanimiva bode tudi knjiga prezgodaj umrlega R. Lopašiča: „Oko Kupe i Korane", kjer bodo opisani gradovi od Kolpe na jug, knjiga, katera bode precej podobna knjigi istega pisatelja: „Bihač i Bihačka krajina". Oglasil se bo v Matici zopet njen nekdanji tajnik, profesor • dr. V. Jagič, kateri je opisal „Osamnaesti viek ruske književnosti". Omenjam še povest „Bez nade". katero sta napisala dva Hercegovca Osman Hadžič in Ivan MiliČeviča, a znana sta že pod imenom Osman-Aziz. Tudi Harambašič bo objavil svoje „Izbrane pesmi". Hrvaške narodne pesmi tega leta še ne izidejo, ker je smrt poprejšnjega urednika dr. I. Broza zapoznila izdanje, a Matica hoče podati svojim členom res klasično zbirko narodnih pesmij. Obeta se še več lepih knjig. Jako nas veseli, da število Matičarjev Še vedno in hitro raste, ker jih je bilo koncem minulega leta 11.295. Knjige so se tiskale v minulem letu v 208.000 iztiskih. Društveni imetek šteje sedaj brez krasne hiše 70.640 gl. 99 novč. Janko Barle. To in ono. (Črtice; piše Janko Barle.) I. l\a nebu se je smejalo zlato solnce. V zraku je plesala družba komarjev in drugih mušic. Okrog zvonika je krožilo par postovk, kokoši so kopale v prahu pri hlevu, a nekje gori na hruški je Čivkal vrabec. Vse mirno, ali vroče, vroče, uj! Tolpa otrok se je igrala na vrtu, skakala semtertje, smejala se, kričala in vriskala. Otroci so otroci, Česa jim manjka? Iztaknili so nekje za hišo nekoliko rmenih Črepinj. Od steklenice so bile. Kdo ve, kaj je preživela steklenica in kaj se je že vse pretakalo v njej, dokler ni dospela tje na smetišče? Domislil se je nečesa mali poniglavec, očistil malo razbito steklo, primaknil je je k licu, za-tisnil jedno oko in gledal po vasi. „0 jej, to je lepo, poglejte, poglejte!" — vzkliknil je. — »Vse je v zlatu, oj, kako se lepo vidi!" Otroci so ga obstopili. Vsak je hotel gledati na steklo. Drugi so pa hitro stekli še po ostale črepinje, saj bi vsak rad gledal. Solncece je lepo svetilo, in v Čarobni svetlobi, ko so gledali na steklo, lesketala se je vsa vas. Iz-prva so mislili, da gledajo kako začarano mesto, o katerem jim je pripovedovala po zimi babica za pečjo. To je bilo veselje! Čudili so se in od veselja klicali. Kar se je oglasil oni prvi in skoraj malo razžaljeno mahnil z glavo: „Hm, mislil sem res, da se kaj drugega vidi. Saj je to naša vas. Le poglejte, tam-le je Uboginova koča, tam-le Strešnikov kozolec, ondi RilČkarjev svinjski hle- Darovi za Marijanišče. Gospod V. Marčič, kapelan „ J. Kukelj, župnik . „ Anton Vonča, duh. pastir „ Miha Omahen, trgovec in župan ..... „ Janez Molj, župnik „ Kristijan Sturm „ Milko Sašelj, kapelan Po gosp. p. Placidu, provincijalu rld. 2.— 2 I 20 Gospod dr.J.Mlakar, kanonik i. dr. gld. 15.— „ Al. Puc, župnik ... „ 10.80 Najlepša vez, ki veže ljudi, je dobrot-ljivost na jedni, in hvaležnost na drugi strani. Kakor se naš zavod raduje dobrotljivosti blagih dobrotnikov, tako zatrjuje vsem resnično hvaležnost in prav zato upa, da ga tudi v bodoče ne zapuste Bog in dobra srca. Vodstvo MarijanišČa. Reki sedmerih modrijanov. Jf>m\j.oa ~wv ŽTTTa ccsSv. (Podaje p. L. H.) (Konec.) I. 2. 3- 4. 5-6. 7-8. 9-10. 11. 12. 13. H-T5- pravi: 16. ljive. 17-zavest. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25> 26 27. 28. srečni, 29 30 3i 32 33 kar si VIL Periander, Korinčan. Opravi vsako delo skrbno. Upanje goji. Bogoslužnosti se drži. Bodi skromen. (Pomni, da si umrljiv.) Skrivnosti skrivaj. Odgovarjaj o pravem času. Tajnih govorov ne objavljaj. Občuj z modrimi. Drži se resnice. Slušaj, kar se ti spodobi. Sinove odgojuj. Pripravi se, da boš vreden starišev. Starejšega spoštuj. Ce si zagrešil, popravi. Vprašan, kaj je največje v najmanjšem, Dobra duša v Človeškem telesu. Sladnosti so umrljive, kreposti neumr- Vprašan, kaj je sloboda, odvrne: Dobra Delaj pravično. Pravičnost posnemaj. Delaj, Česar se ne boš kesal. Čakaj ugodnega časa. Ošabnost sovraži. Umri za domovino. Ne zanašaj se na čas. Ne govori po sladnosti (za šalo). Imej prijatelje. Razveseljuj prijatelje. Naj so prijatelji srečni, ali naj so neti bodi isti. Dobrotnike časti. Bodi hvaležen. Obrekovanja se zdrži. Ne žaluj zaradi vsake stvari. . Ničesar ne delaj zaradi dobička; zakaj pridobil, mora dati dobiček. 34. Sramoten dobiček je najslabša obložba narave, bridek zaklad. 35. Ne smejaj se pri mrliču. 36. Obrekovanje sovraži. 37. V življenju naj te hvalijo, po smrti bla-grujejo. 38. Bolje je umreti v varčevanju, nego živeti v stradanju. 39. Bridkosti se varuj. 40. Ne zanemari samega sebe. 41. Sovraži prepir. 42. Dobre ljudi spoštuj. 43. Hvali, kar je lepo. 44. Ne povzdiguj se zaradi slave. 45. Upaj kot umrljiv, varčuj kot neumrljiv. 46. Vsem ugajaj. 47. Obrni se za vse (vsem ustrezaj). 48. Hrepeni po slogi. 49. Bodi priljuden. 50. Mirnost je lepa stvar, naglica nevarna. 51. Usmili se beračev. 52. Načelnikov se boj. 53. Kar si obljubil, to izpolnjuj. 54. Očes bodi gospodar. (OČi kroti.) 55. Varuj se nesramnosti. 56. Ce si srečen, bodi zmeren; Če si nesrečen, bodi razumen. 57. Nesrečo prikrivaj, da ne boš veselil sovražnikov. 58. Postave naj ti veljajo stare, prikuho pa rabi vsak dan novo (sveže kuhano). 59. Kaznuj ne le grešeče, marveč zabrani, da ne bodo grešili. 60. Svetuj nedolžno (t. j. tako, da ne boš škodoval). 61. Umakni se mogočnim;—• vladarjem se umikaj. 62. Ljudovlada boljša mimo samosile. Darovi za Marijanišče. Gospod Tomaž Kajdiž, dekan . gld. 5.— „ dr. Feliks Suk, kanonik . „ 10.— „ František Ohera^ župnik v Nyfanech (Gechy) . „ 1.— „ Iv. Krušič, deželni šolski svetnik . . . . . „ 5.— „ Lovro JanžekoviČ, župnik „ 6.— Gospod Tomaž Rožnik, kapelan . gld. —.80 „ Vincenc Mežan, kapelan „ —.80 Nekdo po g. dekanu Fr. Kummerju „ 5.— Po gosp. Josipu Novaku, župniku „ 2.— Bog plati dobrim srcem! Vodstvo Marijanišča. Lanska levovska razstava. (Spisal /. G.) (Dalje.) Kdor govori o levovski razstavi, ne more izpustiti Matejkovega paviljona. Slike slavnega zgodovinskega slikarja Matejka, razstavljene v tem paviljonu, imenujejo se lahko ilustracija poljske zgodovine. Matejko, kateremu so bili izredno znani zgodovinski viri, oživil je v svojih lepih delih vse znamenitejše trenutke poljske zgodovine. Izmed neštevilne množine slik v tem paviljonu omenjamo le štiri velikanske podobe, ki nas spominjajo štirih najznamenitejših dob v zgodovini Poljske: 1. „Hold pruski": Prusi priznajo nadoblast Poljske, in Poljska se je od tedaj (1. 1466.) razprostirala od Črnega do Baltiškega morja. 2. „Lublinska unija": Litva se popolnoma združi s Poljsko, za obe zboruje odslej le jeden državni zbor (1.1569.) 3. „Rejtan v Varšavskem zboru" : slika predočuje Varšavski državni zbor, ki je 1. 1773. vsled pritiska Katarine II. potrdil prvo razdelitev Poljske in se je Rusom, Prusom in Avstrijcem še zahvalil zanjo. Ugovarja samo Tadej Rejtan, nasprotniki so ga pa vrgli na tla in spodili. Slika kaže razklju-čenega Rejtana pri vratih na tleh, kažočega na razgaljene prsi. Obsuli so ga deloma jezni, deloma preplašeni zborovalci, katerim se z obrazov bere, kaj jih vodi. Nad zborovalci na steni zbo-rovalne dvorane pa visi podoba Katarine II. — duh, ki zapoveduje zastopnikom Poljske. 4. „Košciuszko pod Raelavvicami" — podoba iz bitve pri Ractavvicah: Košciuszko vodi svojo vojsko v boj. Okrog nje že leže mrliči in ranjenci, skozi redko drevje se vidi, da se v daljavi nekateri že bojujejo. Razven teh štirih slik pa, ki zanimajo gotovo vsakogar brez razločka, je še neštevilno drugih. Večje so še: „Bitva pod Grunwaldenom" (1. 141 o,), v kateri so združeni Poljaki, Litvani, Rusi, Tartari in Cehi zmagali Pruse in oslobo- dili Litvo njih napadov. Dalje „Jeanne d'Are" in nedovršena „Prisega Jana Kazimira". Ta paviljon je bil pač najlepši spominik, ki so ga Poljaki postavili svojemu velikemu umetniku. Kako se je šolstvo povzdignilo v Galiciji zadnjih 25 let, to je pokazal paviljon deželnega šolskega sveta. Posebno zanimiv je bil tudi paviljon obrtnih šol, kjer so bili razstavljeni izdelki obrtnih učencev: lončarjev, kolarjev, mizarjev i. dr. V slovstvenem paviljonu si lahko dobil pregled poljskega slovstva in vzlasti časništva. Da se je izkazal posebno poljedelski, živinorejski in rudarski del razstave, umeva se tako samo ob sebi, saj je Galicija v tem oziru prva avstrijska kronovina. V velikem poljedelskem paviljonu so razstavili pridelke, orodja, načrte za izboljšanje zemljišč itd. BuČelarji so pokazali raznovrstne oblike ulov, orodje za pridelavo medu in medice — poljske narodne pijače. Ribarstvo, katero se je zadnji Čas jako povzdignilo po društvih prof. dr. Nowickega, zgradilo je svoj akvarij, kjer si lahko opazoval te povodne gojenke. Od časa do Časa so kazali v posebnih hlevih konje — gališko posebnost — in drugo živino. Najznamenitejša je bila pa v tem oziru razstava posojilnic, in še bolj nego ta, razstava kmetovskih društev „Kolka rolnieze". Ta društva napravljajo po deželi, povsodi, kjer se ustanove, svoje gostilne, čitalnice in prodajalnice, ter tako vsestransko podpirajo kmetovalce. Da je bilo takih društev res potreba, to priča velikanski vpliv ljudstvo izkorišČajočih Židov in cepljenje malih posestev. Že leta 1882. je bilo 350.000 takih posestnikov, ki so imeli manj kakor pet oralov sveta. Kako je kmetijstvo vedno propa-