List 24. Tečaj XXIX spodarske ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr m pol leta 1 gld. 80 kr V • 1 • posilj po posti pa celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr četrt Ljubljani v sredo 14. junija 1871. O b s e g : Našim bčelarjem Kako murve obrezavati govejo živino na Kranjskem bili počasteni. (Dalje.) Imenik gospodarjev, Posilne delalnice za sprejem v kako gluhonem (Dalje.) Telovadno in boriteljsko imenoslovj ki so pri letošnji delitvi premij za lepo Kako primerno pripravljati gluhoneme Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja. (Dalje.) Slovstvo Iz govorniških (Dalje.) Dopi Novičar Gospodarske stvari. Našim bčelarjem. Ljubljanski trgovec gosp. Miha Pakič poskrbuje bčelne panove, ktere je po vecletnih skušnjah in učenih bukvah Dzirzonovih osnoval fajmošter gosp. Luka Porenta v Bohinji. Že se taki panovi s premakljivimi lestvicami raz-pošiljajo po vsem Slovenskem in kmetijska družba dalmatinska jih je že tudi přejela za subvencijske v srečno skušnj o. Bčelarji! v krátkém bodete razveseljeni z novo knjižico, ki v domaći prijazni besedi bode potrebni poduk dajala o teh novoslovenskih panjovih. Ali bode naša kmetijska družba res osvkr-belabčelarskzbor?*) Ž. Kako murve obrezavati. Spisal Eihard Dolenec. Marsikdo se bode morebiti temu napisu posmejal zdaj učiti , toraj ta nas hoče obrezovanje murv še češ, ker se vendar že toliko let pecamo s svilorejo tudi z obrezavanjem murv! y 9 Res je to drznem se vendar vprašati: je pri nas navadno obrezavanje tudi pravo? — Kdor bolj šega ne pozná 9 ločno odgovarjam: ne. odgovoril bo naravnost: da ) jaz pa od- Navadno 9 popolnoma napačno obrezavanje murv imel sem obilo priliko opazovati v goriški okolici i uuui vMMv piunu uvan v i^uiíorwx uauxivi , kjer je, kakor je znano, sviloreja jako razširjena, in kjer sem celih 6 let preživel. pravim obrezavanjem sem se pa še le v Klosterneuburgu (blizo Dunaja) seznanil, tedaj v kraji od Italije, kjer murve izgledno obrezujejo, jako oddaljenem. Clovek bi se moral temu čuditi ter prašati : kako to svojih murv jako zanikrno aJ marljivost obraća, se to pri nas vrši. Italijan pred vsem na to pazi, da svojim še mladim , visoko debelnatim murvam, s pažljivim izreza-vanjem in skrajševanjem vejic pravo kronino obliko podeli rezoja se mora v jeseni ali pa godaj na pomlad, ko še murve niso sočne, izpeljati). Najlep ^v^iw«, —^ , ~ ~—~-----, —r—.)—/" —» in gotovo tudi naj boljša oblika, je oblika kotla koršno nam dodana podoba predočuje. p 9 ka I Ta oblika dovoli, da se notranje mladike ravno da bi moglo vendar naše obrezavanje slabo biti, vsaj tako krepko razvijajo kakor vnanje, kajti prostora in smo vendar tako rekoc na pragu Italije? — Da, na zraka imajo dovolj. Pa tudi za obrezavanje je Jako pragu smo 9 naučili. pravega obrezavanja se vendar nismo izrejo in obrezavanje prilična; obrezovalec zleze namreč v sredo, in od Med tem, ko Italijan na * Nam še nič ni znano o njem; jako korišten pa bi gotovo bil. To željo bi morala kaka kmetijska podružnica doseže lahko vse vejice. Zadobi enkrat drevo pravo se v kakih letih doseže, potem še le se sme s pravim obre- obliko, kar sproziti, ki je za bčelorejo posebno zavzeta in nacrt tacega zborovanja centralnemu odboru v Ljubljano v prevdarek in 9 zavanjem, da od nje dobiva perje tako-le vrši: y pričeti ; ktero se Na vsaki veji najdemo spomladi mladike 9 in sklep poslati. Ysaj so podružnice velike žile, ki naj bi iz še več), ktere so v preteklem letu vzrastle. Polovica srca (centralnega odbora) vodile dobro kri po deželi , pa mu vseh mladik se mora zgodaj, ko še niso sočne, na dve jo tudi dopeljevale; kajti centralni odbor ne more se šopiriti očesi na tako imenovane palce (Zapfen) skrajšati; za „previdnost", ki edina ima za vse skrbeti. Vred. druga polovica se pusti pri miru. (Grlej podobo.) 188 Kedar se zbudí zopet rast, takrat zaženejo očeša ostalih mladik, kakor tudi ona na palcih, zelene vejiee. Zdaj ni treba druzega, kakor ostale neskrajšane mla- Premijí premijo s 40 gold za tel so dobili Anton Homač iz Gradaca t da OBtanejo samo palci s odrezanimi mladikami dike gladko odrezati, tako svojimi vejicami na drevesu. se potem krmijo (futrajo) sviloprejke. Tako izpeljano obrezovanje se potem vsako leto ponovi. Ako primerjamo to obrezovanje z navadnim, pri kterem se vsako drugo leto vse mladike popolnoma odrežejo, vidimo, Prvic se pusti tako drevesu dosti perja, ktero, kakor znano, rastlinam živalskim pljučem enako službo opravlja; po perji namreč dišejo rastline. Drugič ni rast skrajšana, ker na palcih ostale ker pa gosp. Homač ni hotel denarja vzeti, je bila premija priznana najlepši telici za njegovo gospoda Ignacija Premer-ja iz Primosteka. . premijo s 30 gold. g. Jožef Rožič iz Rožicevega premijo s 30 gold. Janez Slanec iz Vrčič. Vrha 9 da je v vsakem obziru koristnejše. Mesto tretjepremije za bike sta dobila premij e za teli ce: vejice rastejo brez ovire naprej. Da! one rastejo v se veliko krepkejše, kajti ves sok, ki bi imel v odrezane mladike iti, se zlije v nje prestrižena rast in obilnost soka storite, da dosežejo / Oboje je jako važno. Ne- mladike palcev malokdajšnjo velikost i m ako svet , v kterem drevo raste, sam po sebi slab. Je tudi dokaz naj omenim, da stoji v trtnici (Rebschule) tukajšnje vino- in sadjerejske šole kakih 200 osem let starih murv ? njih mladike so sploh čevlj ev dolge, in to v svetu, kteri iz golj naplavljenega peska obstoji. Ka-košne mladike pa da z navadnim obrezavanjem dose- žemo y ni mi treba pripovedovati ; vsaj jih vsak dobro 9 in s 30 gold, « ožef Strucelj iz Gribelj s 30 gold. Mihael Jelenič iz Butaroga. Premije od gosp. dr. Zavinšeka darovane po 15 gold, sta dobila: gospodar Anton Mavrič iz Metlike 9 in i) Nikolaj raničar iz Rozalnice. Očitno pohvaljene so bile telice iz Kropške grajščine, gospé Zofije Haringove iz Crnomlja, gospodarja Janeza Balkovca iz Hrasta. (Konec prihodnjič.) Podučite stvari pozna Tretjič se potem načinu murve vsako leto ob- rezavajo, in dasiravno pride le polovica mladik vpravo ) rabo perja več, kakor ga na enako velikem, navadno ne-rodno obrezanem drevesu v dveh letih dobimo. Posilne delalnice. Kaj je posilna delalnica, bo še marsikteremu ne J / ^V*^**» ^ ▼ " ^ ^ * * w v w a m f J^ J J V J^r V/ MAJbUVf Vi VAUlliJLVMl J M U V III WiJL M» « Wk w m mm vu aa w izraste vendar v vsakem letu čez polovico tistega znano, in vendar ima Kranjska dežela svojo že več let To ) dragi moji rojaci, je po mojem prevdarku delalnice xct, in .druge dežele so spoznavše korist te ustanove, na pr. Stajarska, si tudi napravile svoje lastne posilne edino pravo obrezovanje murv, ktero je na Laškem v navadi poročam. ) m ktero našim gospodarjem živo živo pri- zakonik št. 24) Postava za Kranjsko dne 15. julija 1870 Iz Klosterneuburga poleg Dunaja. delalnico in po kt odločuje, kd se sme oddati v posilno Namen te ustanove poti zanikerne in lene ali pa Imenik gospodarjev 9 sicer Ijudem nevarne in škodlj ljudi privaditi ječnosti y zmernosti, pokor za delo pa zmožné jcini, bogabo- tako delu da bi si mogli tudi v prostosti pošteno v v jc^iivoLi ^ tai\u j ua MI oi mugii tuui > ^xvyuwvovi j/vuivuv ki so pri letošnji delitvi premij za lepo govejo kruh služiti. Odločeno ie, da se sme člověk v ta na- "V • • T" • 1 1 »1 • 1 It • « ^ « " • • 1 lé. 1 • živino na Kranjskem bili postavljeni. (Dalje.) men od lllCll UU \J Qlc O CUC V U U £J 1 C bj 1JLL OÛ.U U1 tuui T vvtu. času ne pokazal, da misli postati pošten in delaven let in ako bi tudi v tem Crnomlji 4. maja. Premije za plemenne bike so dobili: premijo z 80 gold. dr. Jožef Z a vin šek, grajščak člověk, pripreti tudi let Navadna opravila v delalnici so pa tkavska y čev- 9) iz Metlike s 40 gold. g. Anton Homač iz Gradaca. 9 Ker ni bilo hvalevrednega tretjega bika, je komisija izvanredno sklenila, naj se ta premija s 60 gold, za 2 premiji ljarska, krojaška in mizarska delà. Kdor je za taka delà nezmožen ali pa že prestar, da bi se jih privadil, mora pa presti, prejo viti, delati škatljice za žveplenke in druga lahka opravila. Mladi ljudje se pa morajo učiti kterega teh rokodelstev; imajo tudi vsaki dan solo se učé kršćanski nauk brati pisati m ra- po 30 gold, za 2 telici porabi. Tudi dr. Zavinšek je od svoje čuniti. Trikrat na teden se vsi drugi poducujejo v kr premije za plemennega bika dve mali premiji po 15 gold, za dve telici daroval. ščanskem nauku, vsaki dan so pri sv. maši, v nedelj Premije za krave so dobili: in praznikih pri pridigi, in ob sobotah in nedelj ah po pold premijo s 50 gold. Janez Blut iz Kloštra pri Gradacu pri večernicah Da so posilne delalnice človeški družbi zeló ko 2. „ s 40 gold. g. France Dovgan iz Crnomlja. Prva premija je bila kravi gosp. Antona Homača pri-sojena, ktero je pa blagodušno najlepši za njegovo kravo pre- ristne, je gotovo nega JC guiuvu j kajti iJUUJCj XVI OU JL HUUUUH pohujšljivega življenja, zarad lenobe ali hudo delstev posamesnim ljudem in celim občinam v veliko M ki so zarad razuzda nadlego in škodo, in se pasejo le od uli poštenih pustil t namreč gosp. Janeza Bluta. Očitno pohvalj so bile k m gospoda Antona Bar ta, grajščinskega oskrbnika iz )9 99 99 99 99 Antona Prosenika iz Metlike Polj ; JL x v o u ii i i\ a Ići lUCbUJVC , v Andreja Stonič-a, župana v Crnomlj in delavnih ljudi, smejo se dati v delalnico in tako odtegniti daljšemu, morebiti še hujšemu ravnanju, to z blagim namenom, da se poboljšani vrnejo zopet nazaj. I Tožba sosebno kmeckega stanu na deželi in sa- silne berače, rokov- Franca Adam iz Telečjega Vrha iz Gradaca 9 Jakoba Sopiča Ivana Vukšiniča iz Rozalnice 9 motah je splošna zopor nadležne, nače in cigane, ki so pri zdravih udih iz gole lenobe vsem huda šiba in kterih se kmet boji kot ognja, pa se jih ne more ubraniti ne z lepa ne z grda ravno 9 tako se nahajajo ljudjé, ki nimajo nič in ne delaj 189 niS, živé pa dobro, od kterih se tedaj gotovo ve, da se živé le s tujo lastnino. Vsi taki ljudjé so posebno zreli za posilne delalnice. Tedaj notri ž njimi! Žu-panstva naj to priskrbé in pri okrajnem glavarstvu za to se oglasijo. Gotovo bi bilo po tem mnogo škode odvrnjene in občina, ki spravi take ljudi v varnost, bi imela še zmiraj dobiček, ako bi tudi iz lastnega žepa za njih oskrbovanje v posilni delalnici kaj plačevala. Da stroški, ki za vzdrževanje posilnih delalnic naraščajo, niso zavržen denar, ampak da so obrnjeni v očividni prid sploh, kaže že to, da so tudi sosedne dežele in sicer z velikimi stroški si napravile enake delalnice (štajarska si jo zida ravno zdaj), dasiravno jim je bilo mogoče svoje obče škodljive osobe poslati v posilne delalnice drugih dežel. Mogoče, da bi kdo mislil, da posilna delalnica deželi ne more mnogo stroškov napraviti, ker prisiljenci delajo in si tedaj živež sami prislužijo. Al tukaj je treba najprej v ozir vzeti to, da se ljudje k delu si-lijo in v adi j o v delu, kterega morebiti še svoje žive dni v rokah niso imeli, da so nekteri med njimi, ki več dni na mesec zarad prestopkov sedé v posamnem záporu, da jih mnogo z boli, da se za delà, ki se izdehijejo v posilnih delalnicah, veliko manj plačuje kot drugej in sicer zato, da se delo lože dobi, ker je treba skrbeti, da ga nikdar ne primanjkuje. Tako se plačuje v ljubljanski posilni delalnici: od funta preje po 4—14 kr. (za predenje), za vijanje od funta —2 kr., za tkanje platna od vatla 2—9 kr., za tkanje cvilha od vatla 2 — 8 kr., za tkanje prtov od vatla 5 —11 kr., za beljenje od vatla 1—3 kr., od novih moških čevljev 80 kr. — 1 gold., od manjših 40 — 60 kr., od poddela po velikosti 30 — 56 kr., od ženskih čižem 35 — 40 kr., od otročjih čižem 14—30 kr., od podplatov 6 — 40 kr., od suknje 80 kr. — 3 gold., od kratke, kmečke suknje 50 kr. — 1 gold., od hlač ali prsluka 35 — 44 kr., od manjših sukenj 20 kr. — 1 gold., od manjših hlač ali prsluka 12 — 30 kr., od srajc po velikosti 10 — 30 kr., od spodnjih hlač 10 — 14 kr., zaslužek mizarjev se računi na dan po 35 do 50 kraj c. Ker pa mnogo stroškov delà vzdržavanje poslopij in inventarjev, oskrbništvo, zdravništvo, duhovska opravila, nadzorstvo, hrana, obleka, kurjava, svečava in druge reči, ki so pri takih ustanovah neobhodno potrebne, zatoraj bodo posilne delalnice pri domaćih prisiljenci h zmiraj zaklade od dežele potrebovale. T. v „Pravniku slov.". Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančić. (Dalje.) 5. Gluhonem je vkljub mimiki vendar na vse strani oviran in omejen. §. 14. Opazovali smo, koliko se ima gluhonem mimiki zahvaliti. Pa, čeravno je ona za-nj take važnosti, kar tajiti ne moremo, tega vendar nikdar storiti ne more, kar govorjeni jezik pri polnočut-nem otroku. Ona mu — se vé — pot odprè v društvo; a to društvo je omejeno na njegovo najbliže okrožje. Kakor hitro prestopi sam prag domaće hiše, je tujec brez tolmača, pred durmi sose-dovimi ga že ne razumejo. Kajti, čeravno je mimika vsacemu člověku prirojena, vendar se pri gluhonemu tako izobrazi, da se je moramo posebno naučiti, kar je le mogoče, če smo dolgo ž njim v vsakdanji dotiki. Po tem takem je tovaršija njegova omejena tako, da ga mimika samo v relativnem pomenu zopet postavi v društvo, da tedaj zarad tega še ne more dospeti do človeške samostalnosti. Res nam je mimika priča gluhonemove izobražlji-vosti in podpira tudi njegov razvoj; pri vsem tem je pa njen vpliv na gluhonema veliko manjši, kakor je vpliv govor j enega jezika na polno-čutnega otroka. Zakaj? Prvi vzrok ti či v tem, da se polnočutni govorje-nega jezika nauči, gluhonem si pa svojo mimiko, kolikor je njemu vlastna, sam vstvariti in izobra-ziti mora. Komaj zagleda polnočutni otrok beli dan, mu že pride govorjeni jezik nasproti, in spremlja in oklepá ga zmeraj in povsod. Kakor hitro se pri njem vzbudí duševna delavnost, ga ona uči in veže, on se jej pa ne more umakniti. Deteta prava učiteljica je mati, ki opravlja to svojo službo z marljivostjo in velikim vspehom. PoduČevati ona ne misli, sledi le materinski ljubezni in nježnosti, hoče svoje dete le kratko-časiti, ž njim igrati se; pa brezi namena, ne da bi se jej dozdevalo, podučuje otroka in pomaga ne hoté z najvećim vspehom k njegovemu duševnemu razvoju. Ona pelje dete k stvarém in mu je po imenu našteva, govori o kakošnosti, podobi, rabi, o tem, kar stvari imajo, kar delajo itd., in obrača ob enem pozornost deteta na vse to. Na primer: „Pojdi sem, tujca, pojdi! Mica hoče s teboj igrati se. Daj, Mica, ročico, gladi tujco! Tujca ima mehko dlako; ej, ej kako mehko. Lej, lej ! — tujca ima dolge mu-štace! Koliko tac? ena, dve, tri štiri! Tujca, kaj imaš dolge kremplje? Ne smeš opraskati Mice! Kako govori tujca? Mijau, mijau! Zdaj pa tujca v skedenj teci in miš vlovi!" — Tako se pravi igrati se, otroka kratkočasiti, pa kako podučljivo je to za-nj; in enak vpliv imajo na otroka vsi, s kterimi pride v dotiko, od kterih se uči govoriti. Res je detetu marsikaj le temno ter mu se pomen sli-šanega le od daleč dozdeva. Tudi mogoče, da kaj slabo razumi, ali pa, da besedo obdrží brez njenega znanja pomena. Ker se pa taka kratkočasovanja vedno ponav-ljajo in dete neprenehljivoomikujejo, zato se one napake tiho same ob sebi odstrané, vrh tega se pa z napredu-jočim naučenjem jezika zmiraj redkejše prikazujejo. Te neovrgljivo zeló velike prednosti za razvoj duševnih močí in za pomnoževanje vednosti, gluhonem nima — ravno, ker se svojega jezika ne naučí, ampak si ga sam vstvariti mora. Drugo prednost ima polnočutni v tem, da se jezik uči, ki njegov stan neskončno prekosí. Mimika je delo posamesnega gluhomutca in njena ubož-nost, surovost in okornost se tedaj razumó same ob sebi. Na našem govorjenem jeziku je pa cimpralo na milijone ljudi veliko rodov zapored. Njega primerjajmo jezeru, v ktero se neprenehamo razii va brez števila večih in manjših potokov in rek, kojega obširnost in globočina od dne do dne raste. Umetnija in vednost, kupčija in obrtnija, sploh vsaka stran človeškega delovanja je vir, ki nam jezik bogati. Misleći in pesniki, preiskovalci starih spisov, potovalci, ki se iz tujih kra-jev domů vračajo, vsak prinese jeziku svoj dar, ga množí in žlahti. Iz tacega neizprazljivega jezikovega zaklada smo vsi od otročjih let sem zajemali, on nas redi še sedaj v omikani tovaršiji in z branjem dobrih knjig. Bogastvu našega jezika se moramo zahvaliti za veči del naših vednosti; abstraktně misli, ki jih ž njim izrazujemo, ostrost enopomembnih besed, s kojo loču-jemo in naglašamo različne pojme, natančnost, s ktero obrazimo razmero predočeb in misel, imajo neprecen-ljiv vpliv na naš duševni razvoj. — Gluhonem vsega 190 tega nima. Kakor je revež on sam, tako reven in nerazvit je jezik njegov. Tudi veče vednosti onih j ki pridejo ž njim v dotiko, mu nič ne morejo pomagati. Oni se mimiko od njega učé brez skrbi za njen razvoj; oni so ž njim gledé medsebojnega obče-vanja na enaki stopinji omike ter mu ne dadó kot to, kar že sam vé. Slišeč otrok gré poslednjič sè svojim jezikom, kamor ga srce pelje. Kak pomen ima občenje, lahko pa marnim mhh mm a}j y m razvidimo, če primerjamo mestjana z deželanom rokodelca, ki se mora pečati z raznimi ljudmi drugače, ki živi v svojej pohlevni osamljenosti. Naj-očitniše opazuje to učitelj pri svojih novih zrejancih. Kak razloček, celó pri enacih zmožnostih pri onib ki so domá imeli priložnost različnega občenja in pri tacih, ki so ostali brez vspodbuje sebi samim prepu-ščeni. Poslednje moramo dolgo časa piliti, predno se vzbudi njihova podučljivost, prvi so pa zgovorni, ročni in jasni ter ne čutijo težav pri primernem poduku. Omejenost občenja zmanjša tedaj razvoj gluhonema. (Dalje prihodnjič.) Znanstvene »tvari. Poročilo o XXI. skupščini Matičinega odbora 31. maja 1871. (Dalje.) Odsek za izdavanje knjig je s tiskarjem gosp. Blaznikom sklenil pogodbo, vsled ktere natisne 2500 Schoedlerja III. snopić pólo po 45 gold., 2100 Letopisa 42 gold. (Odbor to pogodbo vzame na vednost.) za 1871. Fr. Koke je poslal proračun za tri zemljovide y ktere je si. odbor sklenil izdati za 1871. leto. njega zahteva: . za risanje in vrezovanje: Vsled Avstralije........ 85 gold. Afrike Rusije evropske 2. za tiskanje v štirih barvah 3. za papir v 6000 odtiskih 4. za kamene 165 185 480 130 30 17 77 yy yt }y Telovadno in boriteljsko imenoslovje. Sestavil Ivan Z. Veselý, načelnik „Sokola" ljubljanskega. (Dalje.) Radschlagen, kozelec metati. Ristgriff, prijem v zgornji po- logi Risthang, vesa na nartili. Risthieb, mali v pologi zgornji. Ristlage, pologa zgornja. Ristwelle, kolo na nartih. Rittlings, jež. Rolle, kolce. na Rahe, rajna. Rappier, topi mec. Raum, prostor. Reck, drog. Reckschwingen , vihtenje drogu. Reckiibung, vaja na drogu. Reichhoch, dosežno. Reif, obroč. Reihe, vrsta. Reihekolonne, vvrstena kolona. Rotte, ceta. Rottenpaar, dvočeta. Riicken, hrbet, hrbet pri re- zalu. Reihenkorper zbor. Riicken, premakniti se. Reihenmarsch, poliod v vrstah. Riickenklinge, izboklo rezalo. Reihenstellung, razstava v vrstah Riicklauf, tek nazaj. Reihenweise, po vrstah. Reiteln, jahljati* Reitsitz , j ež - sej a. Rennbahn, tekališče. Rennen, tekati. Reteriren, umakniti se. Richtung, namer. Riege, oddelek. Riesenaufschwung, velevzlet. Riesengriff, veleprijem. Riesenschwung ganzer, veletoč celi. Riesenschwung halber, veletoč na pol. Riesensprung, veleskok. Ruckmarsch, pohod povratni. Riickschritt, korak povratni. Rlickschwung, zakolebljej. Riickwarts, zadej. Riïckwartsabschieben, odsun od zadej. Riickwartsmarsch, pohod nazaj. Riickzug, umik. Rumpf, trup. Ring ; krog. Ringen, boriti se. Ringer, borec. Ringkampf, borba. Ringkâmpfen boriti se. Ringplatz, borišče. Rippe, rebro. Rist, hrbet, nart. Ristabschwung , kolebniti tlém na nartih. Rumpfbeugen vorwarts, pripo- gibati trup pred-se«. Rumpfbeugen riickwarts, pri- pogibati trup za-se. Rumpfbeugen seitwarts, pripo- gibati trup v stran. Rumpfdrehen, obraćati trup. Rumpflieben, dvigati trup. Rumpfkreisen, krožiti trup. Rundlauf, kolotek. Rundlaufen, koloteči. Rundlaufzeug, orodje za ko- lotek. k Rutschbahn, drkališče. Rutschen, drcati. (Dal. prih.) Potem bi imenovani trije zemljovidi stali 1075 gold. Dalje je Koke poslal: račun za ravnokar dovršene in tudi že raz- poslane tri zemljovide. Ker se vjema s po godbo 9 zato se mu je za zemljovide plaćalo kameni, na kterih so ri 1191 gold. Potrdilo, da so sani zemljovidi, Matičina lastina. To potrdilo se izroča g. blagajniku, da se shrani v blagajnici. gré z vezi s temi tremi zemljovidi je nagrada, ki Cigale-tu za velik njegov trud pri slovenjenji in popravljanji. Gosp. Cigale zahteva za svoj posel Naj slavni odbor g. Cigaletu iz- primerno nagrado. reče nagrado. (Odbor mu privoli 150 gold.) Pri tej priliki predlagam : „naj slavni odbor za prihodnje tri zemljovide (Afriko, Avstralijo in evropsko Busijo) zopet naprosi njenje in popravljanje in pové, za kolikošno nagrado Cigaleta, da prevzame slove- hoče prevzeti to delo. (Odbor pritrdi nasvetu in pooblasti odsek za izdavanje knjig, da se konecno dogovori z gosp. Cigaletom.) Odsek, izvoljen pri občnem zboru, da pregleda in presodi ter potrdi odborov račun za 1869/70. leto, v da J® dopisu od 20. februarja t. 1. (štev. 59) naznanja omenjeni račun po najnatančnejšem preiskavanji popolnoma veren, točen in spravedljiv spoznan, ter v imenu občnega zbora prosi, naj slavni odbor vsem istim gospodom, kteri so po svojem varčnem gospodarjenji pri malih stroških mnogo pripomogli k mnogovpešnemu dosegu društvenih namer, zlasti pa blagajniku g. dr. Jer Zupancu iskreno in v istini zasluženo zahvalo izreče za njegov marljiv in nekoristoljubni trud. (V znamenje zahvale gg. odborniki vstanejo.) Gosp. Giontini je pismeno potrdil pogodbo, ktero je bil z gosp. predsednikom ustmeno dogovoril za pravico, prvemu snopiću „nauka o telovadbi" preskrbeti drugi natis. Vsled te pogodbe g. Giontini Matici za to prepuščeno mu pravico po dovršenem nátisku plača 20 gold. m) Društvo „Vendija" v Gradcu si. odboru hvalo izreka za podarjene mu knjige. Gosp. Janez Lapajne učitelj knjig za idrijsko národno bukvarnico. v Idriji prosi pa vi ; Gosp. Janko Gantar, učitelj na Planini pri Vi-prosi Matičnih knjig za ondašnjo šolsko knjižnico. Gosp. L. Robič prosi za knjige za 1870. leto izdane, ki bi jih bil imel dobiti njegov brat Andrej » 191 Matičin ustanovnik, umri 18. febr. 1870. leta je doživel 1870. leto, za ktero so se izdale knjige. češ, da Casništvo je znamenje političnega gibanja; ono je zna menje političnega življenja narodovega ; ono je spo Naj slavni odbor vstreže vsem trem prošnjam. znanje potrebe splošne in vspešne omike. Narod, kteri (Odbor pritrdi.) ima živo casništvo, kaže s tem 7 da čuti v sebi zrelost Pri tej priliki g. dr. Razlag nasvetuje, naj se tište in pravico, gibati se na političnem polji. Politično ne- knjige, kterih Matica more še oddajati podaré tudi zreli narodi nimajo časnikov. Neupravičeno je dandanes tisto puhlo besedovanje bralnemu društvu" v Mali nedelji na Štajarskem. Gosp. Lésar podpira ta predlog ter izreka željo, da bi da slovenski narod ni še politično zrel, — daje surov se več takih družeb in knjižnic iz Štajarske oglasilo da nima še tište omike, ktera bi mu pravico dala sa Matične knjige in stavi predlog: naj odbor pooblasti ponosno vstopiti na stran drugih narodov ' 1 . ° . . .u . ■» •• . V • v. i______.___1___•• _________1___ • _____1 _ 7 7 se > da nima upravništvo ali tajništvo, v*«, jnu »^ —— , — potem prihodnji skupščini sporoči, kterim društvom ali mora še zmirom ponižno vklanjati drugim narodom, knjižnicam so se podarile knjige. (Odbor pritrdi oběma kteri so morebiti v omiki dva tri korake dalje kakor lim ustreze in vselej še terminologije za znanstva in uradovanje da nasvetoma.) (Dal. prih.) Slovansko slovstvo. 77 Jugoslavija" se bode imenoval časnik , ki začenja j ulij a meseca izhajati vsakteden v veliki osmini v Bukureštu. Za Avstrijo mu je cena za celo leto gold. gold. 7 za pol leta 3y2 gold. 7 za četrt leta 13/4 mi, — da nima zmožnosti za posebne svoje potreb-ščine sam skrbeti, ampak da je treba voditi ga kakor malo dete. Naš lepi slovenski jezik, v kterem se pi-šejo izvrstne knjige in časniki različnih vrst, in zrele misli in ideje, ktere se v njih razodevajo, so temu priče. Od nekdaj je slovenski narod bil drugemu narodu suženj, kajti jezik njegov bil je sistematično zatiran v javnem življenji, — a vendar ni bilo mogoče zatreti v Naročnina naj se pošilja na A. Andrič-evo njem narodne zavesti. Tudi tega priča je sedanje gi tiskamo pod naslovom: „Imprimerie A. Andric 77 rest, Intrarea Rosetti Nr. 7" 7 Buku- banje našega časništva. Kdo neki bi bil mislil da 7 dopisi pa na vredništvo „Jugoslavija" Bukurešt). „Jugoslavija" hoče po programu svojem pripravljati pot zedinjenju Jugoslavenov to je naše 7 bode pod teškim jarmom trpinčeno truplo mile matere Slovenijo še kdaj oživělo? In vendar oživělo je, da, že Vodniku je bila prilika dana zapeti: 7 Hrvatov, Srbov, Slovencev in Bolgarov. Vrednik časniku je Jovan Pohár, Slovenec, rodoljub trdnega značaja. Vrtić. Pjesme Franje Krsta Frankopana. „Ilirija vstáni!" Vstala je , — al pravi časi, časi krepkega razvitka za-nj o še niso bili prišli; še enkrat je zdihajoča omedlela, še enkrat je zamrla, častiti predsednik z „Novicami" kneza Tržačkoga. Izdao Ivan Kostrenčié v Beču tiskom D. Albrechta u Zagrebu 1871. Pod tem naslovom je ravnokar na svitlo prišla za-nimiva zbirka, 10 pól obsegajoča, Frangopanovih pesem, ki bi bila morebiti še mnogo mnogo let v dunajském arhivu državnem zakopana ležala, ako, kakor velecenjeni izdatelj gosp. Ivan Kostrenčié sam v predgovoru pravi, ne bi bil přišel v Beč slavni predsednik jugoslavenske akademije dr. Rački, iskaje gradiva za objašnjenje one žalostné urote, zarad ktere sta dva moža plemenitih hrvaških rodovin Peter Zrinski în Franjo K. Frankopan leta 1671. v dunajském Novem mestu po odloki cesarja Leopolda I. bila ob glavo djana. Po naključbi je gosp. Kostrenčié v snopiću 1843. leta pa je naš izbudil omedlélo našo mater, da nikdar več ne zamrje. Gospoda! to djanje pred blizo 30 leti, ob času, ko je on skor samec stal podpiran le od male množice rodoljubov na IV/ wu. IU«1V WUUIilUV; XUUVijUUUV , XXCk polji JLlCXl- rodnega delovanja, je pravo zgodovinsko djanje v 7 na- povestnici Slovencev, ktero posebno le tisti ceniti mo remo, ki smo v onem času živeli in opazovali ovire in težave, s kterimi se je on moral boriti. Po tedaj imenujemo „Novice" pomladansko solnee, pravici ki je narodu našemu zasijalo po dolgi dolgi zimi, in očeta Novic" očeta slovenskega naroda. Gosp. dr. Razlag nam je dokazal, kaj so nam viharji 1848. leta přinesli, in res Je 7 da so oni viharni časi zasejali plodno seme našemu časništvu 7 77 Hungaria" našel zbirko hrvaških pesem, ki jo je, kakor predgovor pesnika samega kaže, Frankopan pod imenom „Gartlic za čas kratiti", > živi, da politično živi. dati. ze nameraval na svetio Pesmi tedaj, ki bi bile imele zagledati beli dan u / u V leta 1671., zagledajo ga še le leta 1871. Ce tudi v zgodovini jugoslavenski imenitni Frankopan ni bil tako, da danes že imamo veliko vrsto časnikov, kteri nam ka žejo, da slovenski narod resnično Naj po vsem tem zdaj odgovorim na prvo vpra sanje dr. Razlaga: koliko in kakošnih časnikov je Slovencem treba? • v-. Ako bi mi tako materijalno podporo imeli, kakor pesnik 77 ni vrtlaria' natus" — vsaj sam pravi, da „moja meštria i so pesmi njegove vendar drage svetinje slovstvu jugoslavenskemu, za ktere smo jako hvaležni gosp. izdatelj u. Kar pa je nam Slovencem o teh pesmah še posebno milo, je to, da jezik v teh poezijah očitno kaže, da starohrvaški jezik je zeló podoben bil Cena Vrtiću v jako lični obliki je je nimamo, — ako bi bogatih mecenov imeli kakor jih nimamo, rekel bi : naj izhaja toliko slovenskih časnikov, kolikor je listja in trave, kajti vsak slovensk listek je pripomoček našemu napredku. Ker pa naš mali narod ni bogataš, ker nimamo mnogo mecenov, in ker našim u 7 časnikom noben „dispositionsfond zato pa več slovenskih časnikov izhajati ne more ne siplje podpore 7 kar slovenskému. ÛMIIV j^JCM V \j\J OIUVV/UOB1U VCVOIIIIVU V XíJXlC*. J Cvvl JUt< JUiUlC , XVA1. toliko, kolikor jih revni naš narod sam plačati more. gold. 20 kr. Naj bi tudi naši rojaki segli po tej zgo- tem odgovoru leží tudi odgovor na misel dovinski spomenici t naj bi se časniki izdajali ne samo po podpori naročnikov, temuč tudi po denarni podpori narodnjakov, to govorniških vaj. časništvu slovenskem. Tretji večer govorniških váj, kterim predmet je bilo casništvo (časnikarstvo) slovensko, je gosp. Fr. Potočnik pričel z blizo sledečim govorom: Casništvo je zrcalo politične zrelosti vsakega na- podpori narodne subvencije. Je 7 po Gospodje! če je časnik kakoršne koli vrste res narodu korišten in potreben bode ga narodno občinstvo rado samo podpíralo z na ročnino; če pa časnik za-nj nik, kteri je subvencijoniran od ktere stranke koli odvisen in mora plesati po pišalki svojih gospodov. 5 kaže, da ne mara nima naročnikov, s tem narod Pa tudi je pomisliti, da čas- je ; Po vsem tem pridem do sklepa, v kterem sem roda. Cem politično zrelši, čem bolj omikan je narod, edinih misli z gosp. dr. Razlagom, da je za nas mali tem bolje in tem bolj razširjeno je njegovo časništvo. in revni narod dosti en vélik političen slovensk časnik, 192 kakoršnega V v „Slov. Narodu" ze imamo. straní sem slišal željo, naj bi se ta časnik v Ljubljano Al od mnogih teligencijo ti in » humaniteto" preliberalne okrajne vlade pod regimentom Fladungovim. Neka Marija Osterman Y središče Slovenije — preselil; morebiti bo tudi mo- iz Ograje (Suchenrâuter) hiš. št. je 16. maja t. goče sčasoma stroške tega časnika znižati, če bo Ma- ob treh zjutraj nagloma umrla. Bila je 22 let stara in tica svojo tiskarnico imela. O tem pa se ne skladam z v osmem mesecu noseća. Mož njen je brzo tekel gosp. dr. Razlagom, da bi nam dnevnik ne bil potr eben. Po mojih mislih bi nam dnevnik bil jako v toda Kočevje, da bi se naši če mogoče, vsaj dete rešilo korišten druga pa je: alibi se mogel vzdržati, in iz nič pokopati! okrajni „consules" zaukažejo ženo meni tebi Û.U1 lOlCLL , vlJL Uga pa JU . «Ilt KIM. DD UlVgV/X V ÙU1 JU C* V X f 1U JU puixupuibl i — Vprašamo le: ali mar ni nobene po- tega ozira ne morem podirati mnenja dr. Razlagovega. stave, da se take žene morajo obducirati, morebiti 1 • i 1 • • it 11 y • 1 1 I • 1 If v 1 • 1 «il// 1 • * • • 1 T^i w 11 Dalje mislim, naj za vsaki del naših slovenskih rv ^ r*Vi n ^ rk 4» /Î V\ i IV» ní AAM MATTI AAÍ ^ řV A U Vil fllr A celó se pred Kaiserschnitt" narediti itd.? Po naših krajev izhaja tednikjjn sicer „Novice'* za Slov. Gospodar" za Stajarsko, „Primorec' morsko" in „Besednik' še izhajali stanovski listi: „Pravnik" in za mladost „Vrtec". dobrega šaljivega lista. Gradivo „Brenceljnovo Kranjsko, morebiti neumnih mislih je mogoče, da so živo dete v maternem telesu pokopali? „Um Antwort wird gebeten", za Pri- za Koroško. Zraven njih bi kajti ljudstvo je neizrečeno nevoljno v onem kraji. Da! „Danica", „Učit. Tovarš", ako se pri nas civiliziranih decembristih taka godi, kako Želeti je slednjič še neizrečeno omilovanja vredni ste — federalisticni surovi je Slovenci! — To je faktum, ki naj ga častiti ljubljanski po mojem mnenji premalo objektivno in preveč osobno. „Sanitatsrath" v prevdarek vzame, da se izvé, ali sta Ako bi drugo pot nastopil in bi za vodilo imel „utile dulci". korišten > bi bil narodu. gospoda Fladung in Pfefferer pravo vkrenila ali ne. Imel bi Vam Konečno še malo besedic o nemškem časniku. še marsikaj poročati, kar čujemo iz „srca" U tem predmetu se je že veliko govorilo; nekteri Rhein" je člověk tako, aa ie se maio, pa se misli v skozi in skozi nepotrebnost in celó škodljivost nemškega tretjih nebesih, in se ne briga več za zemeljske reve. Kočevskega, pa očaran od melodij „ďie Wacht am da malo , pa se misli v časnika trdijo; drugi pa ravno tako dosledno dokazu- Iz Kranjskega 6. junija Dopisnik iz Brega jejo potrebo in korist nemškega lista. Jaz danes o tem na Primorskem od 17. maja piše o ondašnjih razmerah, "pa mu niso znane tamošnje. On pripoveduje o učitelj- mogoče, da drugi pot kaj več ne bom obširno govoril; povem. Danes tedaj le par besedi. — Gotovo, gospodje skih zadevah v Dolini in Boljuncu, al njegov nacrt moji, nemški časnik za većino našega naroda, ki nemški ne ume in tedaj takega lista ne bo bral, n i treba 5 za čitalnice, za sokola itd. ni potreben, nam je za brambo naših pravic, naših svetinj tudi potreben , po- nikakor ni podoben sedanji dobi. Una dva učitelja, ki ju v vrsto narodnjakv šteje, ništa službe sedaj zapustila ampak eden vže pred poltretjim letom, a tudi > ne zarad slabe plače, ampak le na boljšo službo je šel. stenja našega naroda nasproti veliki čedi nasprotnikov Drugi je odrinil pred poldrugim letom, a tudi ne samo na zemlji domaći. (Govornik našteva zdaj te vrste nasprot- zarad slabe plače. Kaj pa naslednika, v kteri reci ništa ne spolnujeta popolnoma, kakor na- nikov in konČá z očitno pohvalo sprejeti govor svoj tako-le:) svojemu poslu kos? Ali Takim ljudem se mora „taje j;u*uu«n, a-*.«j ju pic**!^«, ovionv runjv , o> vj^« ^uoi» • u kaj hudobija, kaj resnica, kaj laž. In v ta cilj in konec rodnjaka, zanemarjata mar svoj posel? taje u povedati, kaj je pravica, šolske postave velijo, svojega posla? ništa Vsi oba pa niso bil bi korišten nemšk časnik. Dopisi. enakih zmožnosti a tudi ne pripravljeni za prilizovanje ; kaj tacega tudi dopisnik tirjati ne more. dopisnik, da Dalje pravi čitalnica v Boljuncu hira; vprašam le: ali ni morda tudi dopisnik kriv tega? A to se ne godi Iz Trsta 11. junija. (Eojanska Čitalnica) je imela samo čitalnici v Boljuncu, temuč tudi mnogim drugim dne t. m. izvrstno „besedo", v koji se je tudi igrala kterih pa dopisnik ni hotel omeniti. Čitalnica v Bo- Dobro jutro" s takim vspehom jgra splošno zahtevanje občinstva 18. dne t. m. ponovila. da se bo na ljuncu je imela v začetku 15. maja 1870. leta 62 udov al žalibože! kako so mesečne plače odrajtovali, izvzemši Vljudno se vabijo k tej veselici vsi udje; neudje pla- kakih 10 udov? Pozvedite gosp. dopisnik to pri pred sedniku sami. Brez hrane pa no bena čitalnica na krep Čajo 50 soldov vstopnine Koj an 8. junija Odbor. Gledé na dogodbo 18. u. m. kih nogah stati ne more, tedaj tudi Boljunska ne. Da stavim učitelju g. Boninu sledeča vprašanja: Prašam bi samo učitelja Dolinski in Boljunski Čitalnica zdrža Vas prvič: ali hoćete Vi res posel druzega Time v sa vati mogla, tega vendar nihče zahtevati ne more, kdor v okolici tržaški prevzeti? Pokazali ste res omenjeni pristransko ne sodi. Prav je, da se sèm ter tjè malo i L1U1 li uauivi pigvAvti t i. unciaau oiv luo uuiv/ujum piiouauoau uc ouui« x la v J ? o^uj tgi da ste kos brezverskemu poslu. — Vprašam Vas podreza, kjer je národno gibanje zanikerno dan drugič : ali res mislite, da se Vam bode to tudi sponeslo narod zbudí iz spanja y da se na zemlji slovenski, med čisto samimi Slovenci? Prašam Vas na dalje: ali res mislite, da Vas je tržaško suje starešinstvo proti naši volji zato k nam poslalo, da krivda naj se ne pripi-takim, ki niso krivi ali vsaj ne v prvi vrsti krivi. obžalovanjem smo Iz Cerknice juni] a |V| Vri? brali v 21. listu „Novic" dopis iz Cerknice, ki napada našim otrokom branite h krščanskemu nauku hoditi? neke prav poštene in priljudne mládenče iz Cerknice Povem Vam, da nam je ljubša lepa priprava naših otrók (dopisnik je imenuje „rumene fantičke"), češ, „da so za sv. obhájilo, kot vsa Vaša puhla modrost, od ktere pri vsej svojej otročariji poštenega moža v krčmah tako radi kvasite, spričalo daje „historijica od 12 Vaši „modrosti" najlepše čebrov vina". Kaj kar s e 14 J e da hočem s tem reci, boste menda lahko razumeli > ako ob splošno zaupanje pripravili, pri zadnji volitvi tudi zgodilo". — Ta glas je od konca do kraja — neresničen. V Cerknici ni noben ne preteklih volitvah, ki pa gotovo niso bile izraz občnega uc, poprašajte dobrotno enega ali druzega učitelja oko- poštenjak izgubil splošnega zaupanja, in to najmanj o lice tržaške, ki je tudi dober organist. Gospodine Bonin, dve leti in pol ste svoje rožičke skrbno zakrivali; mnenja. Ko je dopisnik pisal svoj dopis, šinil je va-nj zdaj ste jih pokazali, in to je prav, da vsaj vemo, ka- ravno oni duh neprijaznosti, ki je vsakemu političnemu ne biva noben nemškutar košna načela Vas vodijo! Kmet, ki ne mara za brezverstvo. delovanju sovraž. Tukaj } česar ni menda na vsem Kranjskem; ravno tako gotovo Od Kolpe 8. junija. A. R. „Novice', da ne bi Vam povedal neko dogodbo Ne morem si kaj, je, da bi se ne dala napraviti nikjer ložeje taka čitalnica > i ? kakor v Cerknici, ki bi v resnici a ne samo po videzu drage prav mično historijico, ki jo je čez kočevske hribe pri- zdatnejŠe delovala gledé na národno gibanje kakor tudi nesla sapa iz Kočevja do nas, in ki nam priča „in- na oživljevanje narodnega čuvstva, ko bi tukaj, kakor 193 marsikje, ne kraljeval vrag moči slabečega razpora. In ravno te baže rodoljubi, kakoršen je „rdečesrajč-nik", si na vso moč prizadevajo spraviti vse križem in vsejati ljuliko puljavice in prepira. Res je, čeravno žalostno, da ne pride v Cerknici živetna Čitalnica tako dolgo na noge, dokler se nekteri teh rdečih ne odstra-nijo, ki mislijo, da so monopol vsega rodoljubja samo za-se v nájem vzeli; dokler ne izgine izmed njih oni trapasti duh, ki je zapeljuje, češ, da ne more biti domoljub, kdor ne razsaja po krčmah, kakor oni sami, in da je vsak vže izdaj alec ali odpadnik, ako mora o priliki govoriti tudi tuji jezik! Smešno je vrhu tega, da se taki domišljujejo stebre slovenske ; vsak drug, ki se ne zaliva pri njihovi mizi, ki ne kriči in ne raz-graja, jim pa je grd nemškutar! Konecno še to-le: Oni štirje, ki je „rdečesrajčnik" tako neusmiljeno pred svetom crni, so tihi in dobro vzgojeni mladi ljudje, ki je po vsej pravici vsa občina spoštuje, in želeti bi bilo samo to še, da bi se dopisnik „rdečesrajčnik" nad njimi izgledoval in svoje šetinje za vselej slekel. To bi bila še edina pot, po kteri bi „rdečesrajčnik" mogel še sprejet biti v čitalnico, ako se kedaj v Cerknici ustanovi; drugače bi mu to mogoče ne bilo. Iz Ljubljane. — Iz zanesljivega vira se nam iz Dunaja poroča vesela no vica, da je Njegovo Veličanstvo gosp. Mihaelu Prégl-nu, odborniku in blagajniku, in gosp. Andrejů Brus-u, tajnikovemu ad- I'unktu družbe kmetijske, v priznanje njunega mnogo-etnega neutrudljivega delovanja podělilo zlati križ za zasluge. Slava! — (Iz seje odborové družbe kmetijske. — Konec.^) Ker ministerstvo kmetijstva želi zvedeti knjige, ki so bile spisane od leta 1850. za šole, ki stojé pod nadzorstvom kmetijske družbe, ali ki jih je kmetijska družba sama izdala, je bil dr. Jan. Bleiweis naprošen, naj on sestavi imenik teh knjig. — Vodila, ki jih je zastran kmetijskih razstav ministerstvo kmetijstva •odločilo, je odbor na znanje vzel. — Rokopis, ki ga je gosp. Rihard Dolenec družbi poslal o čbelar-stvu pod naslovom: „kratka razprava o dobro Dzirzoniziranem kranjskem panju" s podobo razjašnjen, je odbor s pohvalo sprejel in odločil, naj se natisne v „naznanilih družbe kmetijske". — Veliko škoporeznico, ki jo je družbi iz Frankfurta fabri-kant Moric Weil na ogled poslal, je odbor kupil za družbo, ker ta mašina res prekosí vse dozdaj znane. — Odlok ministerstva kmetijstva, da odbor sme na vrtu družbe kmetijske iz državne subvencije napraviti zgledno gnojišče, je bil z zahvalo sprejet. — Na pismo gosp. grofa Lanthieri-a, da bode grajščina Slap kmalu popolnoma zavarovana za namenjeno vinsko in sadjerejsko šolo, je odbor sklenil odpisati gospodu grofu, naj bi se to dovršilo vsaj do 15. julija, da kmetijska družba more napravo te šole predložiti prihodnjemu deželnemu zboru. — Po nasvetu podružnice Bohinske so bili gosp. pl. Viktor Pantz in učitelja gospoda Grm in Mandele za ude v družbo sprej eti. — (Poslednja seja deŽ. Šolskega sveta) je bila že pod predsedništvom novega c. kr. deželnega predsednika pl. Wurzbacha. Bral se je dopis prejšnjega dež. predsednika barona Conrada, kteri udom deželnega šolskega sveta naznanja, da gré po svojem pokliču iz dežele, ter se pri vseh udih deželnega šolskega sveta poslovlja. Sklene se, da naj dež. šolski svèt na to pismo odgovori in se pismeno poslovi od bivšega deželnega predsednika. — Potem se je pričelo posveto-vanje o pravnih razmerjih ljudskih učiteljev. Premembe v tej postavi so bile večidel sprejete po premembah šolskega odbora deželnega zbora. — V postavi za preskušnje v ljudskih in mestjanskih šolah od leta 1869. so bile nektere premembe sprejete po nasvetu dunajskega učiteljskega društva, druge pa ne. — Sklenila se je prošnja do ministerstva nauka, naj do-voli denarne podpore (nagrade) pisatelj em, ki se lotijo spisovanja knjig realističnega obsežka za ljudske šole kranjske. — Rokopis slovensko - latinske slovnice prof. Žolgarja je bil v presojo dan izve-dencem, ob enem pa se povabita profesorja Horvat in Zepič, naj pošljeta tudi svoja rokopisa v pregled. — Se več druzih pa za občinstvo manj važnih razprav je bilo v tej seji. — f. (Iz učiteljskega društva.) Odbor kranjskega učiteljskega društva je v svoji zadnji seji sklenil, tudi to leto v šolskih počitnicah napraviti občni učiteljski zbor za Kranjsko, in to kmalu po hrvaškem učiteljskem zboru. Pri tej priložnosti bode tudi razstava šolskih pripomočkov, v kteri namen se je že tudi volil odbor štirih učiteljev. Zanimiv je bil predlog predsednikov, da bi se za izvrstna pismena delà o odgoji, o nauku, sploh za delà na šolskem polji delila darila ali v denarjih ali dobrih pedagogičnih knjigah, da bi se tako še bolje izbudila marljivost in delavna moč posamesnih učiteljev. Se vé, da seje ta predlog z veseljem sprejel. — Druga reč, o kteri se je v tem shodu posvetovalo, bilo je vstanovljenje društva na pomoč revnim šolam v vsakem obziru, po izgledu drugih dežel, ki imajo „Schulpfennigverein-e". Udje tega društva naj bi ne bili samo učitelji, temuč posebno tudi drugi, kterim je šola pri srcu. Odbor vendar ni mogel naloge vstanovljenja tega društva na-se vzeti; zato menda pride pred občni učiteljski zbor. — (Zarad odprave kranjske najdeniŠnice), ktero je lansko leto sklenil deželni zbor, je došlo deželnemu odboru pismo c. kr. ministerstva notranjih oprav od 26. maja t. 1., ktero pravi, da vsled Najvišega sklepa od 19. dne t. m. provizorno sme sicer že prihodnji mesec nehati ta naprava, v ktero so se dosihmal na deželne stroške jemali nezakonski otroci; al da se definitivno, to je, konecno veljavno odpravi ta naprava, treba je to, da prihodnji deželni zbor svoj sklep drugače, to je, tako stori, da se zarad odprave naj de-nišnice dovoljenja prosi Njegovo Veličanstvo. — Po takem je tedaj gotovo, da je deželni zbor dosegel važno stvar, da vsaj s prihodnjim letom neha ta naprava, ki je deželi prizadjala silnih stroškov. — Pisarnica priv. c. kr. Rudolfové železnice na Dunaji je deželnemu odboru odgovorila, da se na po-stajah gorenske železnice naredita napisa : Radoljica- Lesce in pa Radeče-Fužine. — Po privoljenji c. kr. deželnega predsedstva od 11. dne t. m. bode jutri, to je, v četrtek večer v Ljubljani razsvitljava v spomin 251etne vlade Očeta vsega krščanstva, papeža Pija IX. Spodobi se, da vsa Ljubljana brez razlocka svoje veselje razodene za tako redko-slovesni dan, kakoršnega ni bilo od dni sv. Petra in ga morebiti ne bode več. Pokažimo tedaj z razsvit-Ijenjem, da nismo sovražniki svoje lastne cerkve. — V petek ob 7. uri zjutraj napravi katoliška družba cerkveno slovesnost pri sv. Petru, zvečer ob 7. uri pa „besedo" v čitalnični dvorani, v kteri se predstavljajo tudi žive podobe, med kterimi bode ena kazala Slovence pred papežem v Rimi letošnje leto. — (Tretji večer govorniških vaj o slovenskem Čas-ništvu) je še živahneji bil memo prejšnjih; obširno so govorili gospodje Fr. Potočnik, dr. Mencinger in Grazeli, še drugi so le krajše opazke delali. Govor gosp. Potočnika prinesó „Novice" danes na četrti strani; govore druzih dveh govornikov prinesemo prihodnjič. Gosp. dr. Razlag je po končanih govorih željo izrekel, naj bi predmet govorniških váj po do- 194 gnanih govorih o časništvu bila Hermanova knji- zastavo, žica: ,,zur Organisirung des niederen offentlichen Dien- prikazen Po ) da letih dunajskega zborovanja je to p č stes in Steiermark und zur Revision des Gemeindege- je postala manj vsegamogočne klike centralistične setzes". Čeravno ta knjižica ni pisana za Kranjsko in je bila prva zmag ; vendar tudi nam zanimiva zato slovenskega prvaka, s kterim načelih, ne moremo skladati. ker a«f AXiftujoau j je ujbga luiuioiuioiva o pi|JULUUUjU pUdlâUUCY UU11Sft.111 , 11 izvira iz peresa roljskih, kranjskih, primorskih in še nekterih druzih njega ministerstva s pripomočjó poslancev poljskih seda ti pa se, vsaj v glavnih ki se štejejo k državop 9 (Nasi brambovci) so res korenjaki. Pohvalil jih je unidan, kakor smo povedali v našem listu, da V • □vin nu iu f VISI iij v • jív J/MW Duv/ju uv>i\ c*j y ua JU ULI 1 Li i o LCI X1UUCU VY ĆII ti trije oficirje na- razrušil ustavoversko koterijo; al od tega nima še no ravni opoziciji in zmirom se za-upajo ministerstvu, čeravno dosihmal še ne vi-dijo nikakoršnih djanj, ki bi vtrdila to zau- panje. To pač štej neral sam. Zdaj pa slišimo šega domaćega polka, ki so bili poslani k vojaškim bena dežeia nič. Sp ekaj da je minister Hohenwarth > vajam naših brambovcev, znaj o jezik domaći (slovenski) vsi drugi pa nič! Naši fantje morajo po takem res iz-vrstni korenjaki sama besed Poglejmo narodov je tedaj še zmirom y zdaj premagajo jezikovo neved- račun za letošnje nost učenikov svojih. Gledé na to preočitno napako Finančni odbor je d računil na 345 milij biti, da se kako zbornica razpravlja d leto oficirjev, da vprašamo le: ali je namen gospodov vrle brambovce učijo in vadijo vojaštva, ali pa da nase zato , o kterem zboruj t r o š k in 556.940 gld V ze več dni za 1871 pre y doho dk oni dobij o >> zulage ) [Cesar je iskal, je skujpil.) Nek majhen dohtarček j pa iz direktnih in indirektnih davkov po dosedanj meri in druzih prejemkov na 333 milij gold.; — po takem zmanjka konec leta 11 milij in 949.907 pa velik nemškutar, je te dni v neki družbici, kjer je in 607.033 gold., ki se bodo morali pridobiti po kaki po naključbi bil govor o roparjih, ki so iz Suhe granice (Marijnega dola) pridrli na Kranjsko, sarkastično drug tekle poti Razp o proračunu so izprva gladko ) dokler ni přišel predlog na vrsto zamrdal, rekoč, da oni graničarji so menda le hoteli sterstvu dovoli 120.000 gold, za tako imenovani naj se mini 1 simpatije svoje kazati Slovencem zato 7 da so se za sitionsfond' e 7 to je » dispo ? za skrivne potrebe, o kterem mu ni pridobitev njihove zemlje potezali v deželnem zboru treba računa položiti. Tù spet je po hudi borbi zma kranjskem. ljub pri tej priČi tak0-le: „J»w, xív/, mmuni, - o mux- ^uoiu patije so različne; še veliko več simpatij pa morajo predlog Neslano to čenčarijo mu zavrne domo- galo ministerstvo, kajti zopet so nekteri „ustavoverci" „No, no znabiti s i na- pustili svoj tabor. Živahna debata je bila tudi o 7 ki ga nasvetoval finančni odbor naj se Prusi imeti do naših dežel, ker se jih klati čedalje škofu v Lineu zapre nekoliko dohodkov (temporalia) več krog in krog". To slišati nos pobesi majhni dohtar- dokler trdovratno nepokoren vstane državnim postávám ček pa véliki nemškutar. — Marijedolce so vjeli in Med poslanci, ki so govorili zoper to resolucij 7 zaprli, go s tje. , je pruski prijatli pa se sèm ter tjè jemljejo v rekel tirolski poslanec Giovanelli, da škof Linški le Ali Je mala peščica W ——■ J J J .l ^ v v^ *v » miavaaa y vli« u1xv1 jullioili ± u peterih roparjev iz Suhe škofovo dolžnost spolnuje, ako se ustavlja brezverskim granice kranjski deželi bolj nevarna kakor truma „pru- šolskim postávám skih prijatlov u Avstriji, bode prihodnost učila, kajti HrvaŠko Volitve posla v deželni za- že Berolinski časniki pruske vlade sprejemajo do- grebški so končane. 10. t. m. so bile zadnj pise pemskih Nemcev v svoje liste, v kterih nemško je tudi pri volitvah zadnje dni národ na ) dnj ak Stare zbor Zmagala zemljo pemskega kraljestva sans gêne imenujejo „drugi sicer tako, da 50 je izbranih tov (Magjaronov), stranka o v, 13 7 Slezvik-Holštajn"!! in m pa Slava narodu trojedne kralj Novicar Iz Dunaja. domaćih fn ptujib dežel. Ogersko Sopet pádel en list z ministerskega drevesa Andrassy-evega : Ho rvat h je popustil mini listu „Novic" prerokoval Kar je naš telegram v zadnjem sterstvo pravosoďja in Bitto nastopil njegovo mesto zgodilo se je. Zbornica po- Francosko slancev je z večino 10 glasov (77 proti 67) sklenila, kom še zmirom da se obravnava državnega proračuna za 1871. ; ; Parizu. Sreča Pariza. — Krvava sodba uporni- ; sicer je na videz mir v da je vřeme tako zimsko mrzlo, sicer seka ua ou. uuiavuavu ui aa « u v^c« j/i vi hvuuw «m» ■»■• w » jl », j.. ai i nu. ut xc, vac* jc va cluc tcirvvj JJLU o kteri so se na vse kriplje ustavljali zagrizeni „ústavo- bi malo zakopana trupla pobitih hudo kugo napravila verci" od tistega trenutka, ko je cesar mrzlo sprejel Državni zbor je p rek li cal postavo, po kteri so na njih adreso in jim odločno rekel, da ministerstvo, sledniki nekdanjih franeoskih kraljev morali v pro- ktero oni preganjajo, ima zaupanje njegovo. 77 Naj tem ministrom cesar le zaupa, so kričali po svojih čas- gnanstvu živeti nikih mi „ustavoverci" jim ne zaupamo in jim ne bomo dovolili ne solda ne". Mislili so Herbstovci in Giskravci, da vsi njihovi privrženci bodo ž njim po- al hudo Telegram m Noyicam" iz Dunaja 13. junija na glasovanje ta stvar tegnili, kedar pride so se goljufali: 10 njihovih sicer „vernih duš" jih je zapustilo na dan glasovanja, poslanstvu se odpovedalo, poskrilo ali celó proti njim je glasovalo 10 poslancev, večidel vélikih posestnikov in ces arskih urad-nikov, ki so se zbali jeze vladine. Dr. Costa je v daljem izvrstnem govoru predlagat resulocijo: naj vlada pripravlja ustanovitev slovenske ju-ridićne in filozofične fakultete v Ljubljani. Po živahni debati je padel predlog le z malo većino. Poslanca slovenskega Štajerja (da se Bogu smili!) Seidl in Brand-stetter sta tudi zoper glasovala! lastnega tabora vsula prava toča 77 figamožje << 7 77 strahopezdljivci4 t 7 77 Zdaj pa se je iz zabavljic čez-nje ; izdajalci" in enake psovke bile so dar njim, ki so bežali iz ustavoverskega tora. Neki Gross in c. kr. sodniški svètnik Tom-schitz, kterega so si nemškutarji celjski iz volili za svojega možá, sta bila prava „figa-možá", ki sta be-žala; 8 druzih je potegnilo za njima; tudi grof Marg-heri, kranjski „ustavoverec", je zapustil „Tagblattovo Kursi na Dunaji 12. junija 570 metaliki 59 fl. kr. Ažijo srebra 122 fl. kr. Narodno posojilo 68 fl. 85 kr. Napoleondori 9 fl. 85 kr. Loterijne srećke: V Trstu 10. junija 1871: 72. 9. 48. 84 75 « Prihodnje srečkanj Trstu bo 24. junija 1871 Odgovorni vrednik: Jožef Golé. — Natiskar in založnik: Jozef Blazilik v Ljubljani.