VOLUME XLL — LETNIK ZLI
MACDONALD SI PRIZADEVA REŠITI KONFERENCO
PROFESOR MOLEY PRAVI, DA SME AMERIKA PRIČAKOVATI OD KONFERENCE DOSTI USPEHOV
Wash'jigton zahteva koncesije za popolno izvede* nje ameriškega programa. — Kriza glede stabilizacije dolarja »e je poostrila. — Po zatrdilu Mo-ley a nima konferenca nobenega vpliva na gospodarsko oživljen je Združenih držav. — Moley be ostal v Londonu teden dni. — Ruski načrt.
Proti Evropi je odpotoval ameriški pomožni državni tajnik profesor Raymond Moley, ki je eden najbolj intimnih svetovalcev predsednika Roose-velta. Odpotoval je s parnikom "Manhattan". — Pred odhodom se je posvetoval s predsednikom Rooseveltom ter dobil od njega zadnja navodila, ki bodo brez dvoma pripomogla k uspešnosti konference v Londonu.
V Londonu bo Moley nastopal kot osebni zaupnik ameriškega predsednika in kot svetovalec državnega tajnika Cordelia Hulla. Po enem tednu se bo vrnil v Združene države.
Ko so ga na krovu obkolili časniški poročevalci in ga vpraševali o tem in onem, je bilo zelo redkobeseden. Rekel jim je le, da zamore Amerika pričakovati od konference gotovih uspehov.
Ker je Roosevelt na počitnicah in ker sta tudi Hull in Moley zdoma, vodi državne posle predsednikov prijatelj, newyorski finančnik Bernard N. Baruch.
LONDON, Anglija, 21 . junija. — Ameriška delegacija na svetovni gospodarski konferenci je dobi-i a da nes od predsednika Roosevelta nove inštruk-
cije.
Pozno zvečer se je izvedelo iz zanesljivega vira, da Amerika toliko časa ne bo stabiliziriala dolarja, dokler ne dobi potrebnih jamščin, da bo njen program na konferenci odobren in sprejet.
Francozi so prenehali pretiti, da bodo zapustili konferenco, če bo Amerika odlašala s stabilizacijo
dolarja.
Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald skuša rešiti konferenco s tem, da bi potisnil zadevo stabilizacije v ozadje.
Pred pododsekom valutne komisije je imel zelo značilen govor Georges Bonnet, vodja francoske delegacije.
—	Kako je mogoče sprostiti kapital in ustvariti zaupanje, če zamore biti narod, ki se nahaja v zdravem finančnem položaju in ima uravnovešen proračun, težko prizadet vsledtega, ako druge dežele umetno zvišajo ali znižajo vrednost svojega denarja.
Debata se je vnela zaradi angleškega načrta, ki priporoča politiko cenejšega denarja in razširjenja kredita. I a točka je vsebovana tudi v ameriškem programu.
Delegati konservativnih dežel, ki imajo še vedno zlato valuto, so izrazili svoje dvome o izvedbi tega načrta in so svarili pred pretečo nevarnostjo.
Italijanski delegat Alberto Beneduce je rekel, da je treba zahtevo po kreditih na naraven način ugotoviti ter dostavil: —
—	Ako bi spravili v tek več denarja in razširili kredit, bi to dovedlo do velikih špekulacij, in posledica tega bi bila še hujša depresija.
Pred gospodarskim odsekom je govoril tudi delegat Sovjetske Uijije Maksim Litvinov ter predložil načrt za gospodarsko nenapadalno pogodbo, ki določa, naj se dstrani vse orožje gospodarske vojne.
p« tem je posebno obsojal Anglijo, ki je prepovedala uvoz ruskega blaga, ko je bilo v Rusiji nekaj angleških inžinirjev obsojenih zaradi sabotaže.
Nemiri v Avstriji se nadaljujejo
ROOSEVELTU JE STREGEL PO ŽIVLJENJU
RUSIJA JE OPROSTILA JZGNANCE
Sovjetska vlada je dala amnestijo 100,000 poli-tičnim izgnancem. — Delali so v gozdovih in rudnikih.
Moskva, Rusija, 21. junija. — Sovjetska vlada v Moskvi je dala svobodo 100.000 političnim iz-i gnancem. Ta odredba je bila izdana z odobrenjem Josipa Stalina in izgnancem bo zopet dovoljeno vrniti .se na .svoje domove.
Izgnanci. ki so živeli v gozdnih naselbinah in po rudniških kr:r-jih v Sibiriji, .so že pričeli odhajati proti domu. V.se se vrši mirno in javnost ni niti vedela za po-miloV-p-nje. dokler niso pričeli prihajati prvi izgnanci. ! iSovje»tske oblasti so na> povelje I iz <Kremija« pričele olajševati raz-I mere v jetniških taborili. Po sedanji cenitvi .se je že mnogo tisoč iz-! jrnaneev vrnilo v ki%>ir svojih družin.	- ____
V dobro poučenih krog'h domnevajo, da jr? dobro uspela žejtev v Ilusiji napotila sovjetsko vlado. <la je osvobodila jetnike in s tem razbremenila prepogosto naseljeni* taborišča.
IZJALOVLJENA REVOLUCIJA I V SAN MARINO
Zarota proti predsedniku male republike. — Za-1 rotniki so tudi hoteli po-žgati mesto.
San Marino, San Marino, 21. junija. — Policija je odkrila zaro-to„ ki je imela namen umoriti dva I novo <izvoljena najvišja uradnika najmanjše in najstarejše republike. prevzeti vlado in nožgati mesto San Marino. Mnogo oseb je bilo aretiranih v republiki in v Italiji-
•Zarirta je bila odkrita po listinah. ki jih je našla policija pri dveh mladih Sieilijancih. ki sta fotografirala, vladna poslopja v San Marino. Iz listin je razvidno, da ta dva pripadata skupini zarotnikov. ki so hoteli iz Italije udreti v najstarejšo in najmanjšo republiko na svetu in pričetu strahovlado. Zaitem bi imela priti v deželo neika visoko »sto ječ a oseba, 'katere imena pa policinja ni o'bja-vifca. in 'bi prevzela vlado republike.
Policija ni še našla vzroka za to zairoto in t udri ni izdala' iroen za<-rotnikov. O tem je bila 'Obveščena tudi italijanska policija in je po celi deželi že aretirana več sumljivih oseb.
tMesto s$.an Marino ima 3500 prebivalcev; republika pa ima 13 tisoč prebivalcev in meri 38 kvadratnih milj. Dežela se nahaja visoko v gorah 15 milj od Jadranskega morja.
ako leta. samo, da verni, kje je; toda prav zelo me skrbi, kadar leti dolgo pot eez morje, ker na taki poti se večkrat izgubi. Pa kadarkoli se je do .sedaj še izgubil, so ga aei vedno našli in tako upam, da ga bodo n-aali tudi jwnlaj.
j SIA M S KI UPORNIKI SO PREVZELI VLADO
Revolucija je bila brez prelivanja krvi. —Kralj se nahaja v palači ob morju. — Pregnan je bil že v aprilu.
Bangkok, Siam, 21. junija. — Tekom odsotnosti kralja Prajad-hipoka je bila njegova v'ada brez prelivanja krvi ovržena. Ta revolucija je »lična revoluciji 24. junija lanskega leta, ko je bila upe-ljana ustavna vlada.
Ob petih zjutraj so na strate-gičnih točkah zavzeli svoja mesta okoli vladnih poslopij vojaki in mornarji 'in po ulicah so bile razpostavljene straže.
Oddan ni bil niti en strel in prebivalstvo zjutraj, ko je vstalo, niti ni vedelo, da je bila strmo-glavljena vlada.
Kralj je bil v svoja palači v Iluahinu ob morju in uporniki .so takoj skušali dobiti ž njim zvezo. ... -Petkovnik Phva« Bahol Bolaba-vuha, ki je dan poprej odložil mesto vrhovnega- poveljnika- armade, ja vodil upor. Bil je voditelj revolucije tudi lanskega leta.
Vzrok sedanje revolucije je v tem. ker »vlada m hotela porabiti gospodarskega načrta, ki ga je predlagal Luan Pradit. ki se sedaj nahaja v Franciji.
T'pomiki so nekatere ministre aretirali in postavili novo ministrstvo in Bahol bo začasni ministrski predsednik, dokler kralj ne imenuje novega ministrstva. Bahol zahteva, da je sklicano narodno zastopstvo.
12. aprila' je kralj Prajadhipok izdal odredbo, po kateri je odpravil ustavo, razpustil vlado in prisilil Luana, ki je lansko leto po revoluciji postfad "ministrski giro-d-sednik. da je odstopil. Kralj je izjavil, da so Luan in njegovi ministri komunisti. Luan je tedaj predložil kralju desetletni načrt za ves gospodarski preobrat v deželi. Kralj pa s tem načrtom ni bil zadovoljen, češ. da je mogoče tak načrrt .samo v komunistični državi.
DUNAJSKA POLICIJA PREISKUJE STANOVANJA F A ŠIS T 0 V
DUNAJ, Avstrija, 2 I. junija. — V namenu, da vlada zatre vsako zvezo avstrijskih fašistov z nemškimi Hitlerjevimi fašisti, je kancler dr. Doilfuss izdal odredbo za preiskavo stanovanj fašističnih voditeljev.
LAKOTA NA KITAJSKEM
V nekdaj najbogatej š i provinci je že pet let lakota. — Od leta 1928 ni bilo nobenega dežja.
Šanghaj, Kitajska, 21. junija. — Kitajski časopisi poročajo o velikanskem .trpljenju in splošnem u-miranju v provinci Šensi, kjer vlada velika lakota. Ta provinca v sredi Kitajske je bila« nekdaj zelo rodovitna in so pridelali največ pšenice na Kri tajske ni. toda1 od let a 1028 ni bilo nikakega dežja in v celi deželi ni nobene zelene bilke.
iXa tisoče prebivalcev je pomrlo lakote. Drugi so postali roparji in preže na domačine, ki niso v tako slabem položaju. Domače živine je zelo malo. Ljudožrstvo se je razpaslo.
— Zelo mnogo je volkov v krajih. 'kjer je lakota, — pravi neko poročilo. — Vsako noč prihajajo iz gorovja in si poiščejo svoje žr-' tve med sestradanimi prebivalci.
Provinca Šensi se nahaja v se-veroosrednji Kitajski in inia površine 75,0(X) kvadratnih milj .ter okoli 6.000.000 prebivalcev. Ima dve veliki dolini, ki sta zelo pripravni za žitna polja, na gorskih planotah pa kopljejo premog.
Nariking, Kitajska, 20. junija. Kitajska narodna vlada je potrdila1 posojilo Reconstruction Finance Corporation Združenih držav iv znesku $50.000.000.
Poslanska zbornica je predložila svoj sklep vladi z naročilom, da aaj vlada imenuje posebni odbor, ki bo opravljal to posojilo, ki se ne sme porabiti v druge namene kot za razvoj industrije, poljedelstvo. za vodne naprave in železnice ter ceste. Posebna točka tudi določa gotovo vsoto z a. vojaške namene in za iztrebljenje roparjev.
Južnokitajska vlada v Kantonu je poslalai ameriški vladi protest proti temu posojilu. doIŽeč vlado v iXankrngu. da bo porabila to posojilo za državljansko vojno, do katere morai priti, ker je vlada v Niahkingu podpisala z Japonsko sramotno premirje.
Detektivi so ujeli sumljivega mladeniča.—Predsedniku Rooseveltu j e poslal trikrat "bombo".
Watertown, N. Y., 21. junija. — Kot izdelovalec bomb. ki je trikrat poskusil vzeti življenje predsedniku Rooseveltu. je bil odkrit 20-let-n\ -Joseph Doldo. Policija pravi, da je Doldo priznal, da je p<tslal v Belo hišo tri peklenske stroje.
Toda samo ena njegova "bcim-ba" je prišla v Washington. Bomba je bil naboj na vagine lovske pu->'kt>. ki pa je bil izdelan tako. da bi .se i/.prožil, ako kdo ž njim neprevidno ravna.
Doldo je tako bombo poslal v Washington še pred inauguravijo in kmalu zatem, ko je Giuseppe | Zangara skuša4! v Miami ustreliti i Koosevelta. pa je pri tem ranil či-1 kaškega župana ('ermaka. ki je za ! ranami tudi umrl.
Xeka nepoznana o.seba je na-zn nila poštnemu uradu, da je bil j paslan zavitek v Washington in i je bi! tudi najden 21. februarja, j Drugo bombo so našli v pošt-j nem uradu v Watertownu H. mar-1 ca. V zavitku je bilo tudi pismo,' v katerem pravi pošiljatelj, da jej Zangarov prijatelj. Dalje pravi to pismo:
—	1'bil bom vse predsednike, «rovt-rnerji> in milijonarje. Sovra-žuni policiste in bom positrelil vse. | ki jih dobim na ulici. Jaz tisti, ki je v Kansas ustrelil milijonarja. .
Da je 'bila predsedniku Koose-I vel tu poslanat če tretja bomba, ni bilo znano do danes, ko je policij- j ski načelnik Edward J. Singletonl to naznanil, ko je bil Doldo are-[ tiran.	j
- Policija je prišla Doldu na sled,' ko je bilo 14. junija odposlano p:- J smo na predsednika Roosevelt a.' Pismo je bilo pisano na listu, ki ga je'bilo mogoče dobiti samo v u-1 radii Jeffer.son County National ' Bank. <><1 tedaj naprej je policija-vedno stala na straži v banki. Doldo je v torek prišel v banko in zopet »vzel list. Policija ga je takoj ; aretirala.
Pri izpraševanju je rekel Doldo, da ne ve. zakaj je poslal predsedniku bombo.
MATTERNA SE VEDNO POGREŠAJO
Anchorage, Alaska, 21. junija. Vsled slabih vremenskih razmer je Iskanje letalca Jamesa Slattern, ki je bil na poletu okoli sveta. pa je izgnil na« svojem zadnjem poletu iz Harabovška v Nome v A'laski, zelo ovirano.
Več pamikov. med njimi parni k "Victoria", j-e zairadi ledu zaprtih iv zalivu St. Michael.
Matterrta pogrešajo, odkar je pred an i m tednom odletfe.l iz Ila rabo vska v Sibiriji v Nome.
Tudi aeroplani niso mogli najti njegovega aeroplana. Nad Aleuti visi gosta megla, vsled česar je Iskanje neuspešno.
Walla Walla, Wash., 217 junija., XWvzlie temu. da ni nikakih poiro-čil o James Matern, ima njegova žen-a Delia ^Lattern še vedno u-panje, da je njen imož živ.
—	Vem. da je nekje na azijskem ozemlju ali pa na Aleutskih otokih. — je rekJa. — Ta pot je bila najbrdj jvpvanw. Ni mi mar,
VERSKI BOJ
V NEMČIJI
Hitler hoče imeti Mueller ja za državnega škofa. — Vseučiliščnžki so se proti temu uprli.
BERLIX. N eniči^a, 20. junija. — Celih 90 odstotkov protestantskih dijakov na berlinskem vseučilišču je dvignilo protest, ko je Hitlerjeva vlada objavila, da želi imeti za nemškega protestentovskega škofa dr. Ludwiga Muellerja.
Dijaki so odkorakali iz zborov-i-ne dvorane in so se zbrali pred vseučiliščem, kjer so izjavili, da so pripravljeni postaviti se pod politično vodstvo kanclerja Hitlerja, ne pa pod njegovo versko vodstvo.
Ko je skupina mladih teologov odklonila, da bi se postavila proti dr. Min Bodelschwingliu, so jim na, zijski voditelji takoj svetovali, da izstopijo iz stranke, dasi so najstarejši Hitlerjevi pristaši.
V Koenigsbergu je izjavilo 140 p rot est a n tovsk ih duhovnikov, da ni resnična trditev, da so se zavzeli za dr. Muellerja kot. novega nemškega
škofa. Javno pa so se izrekli za dr. von Bodelschwingha.
za
Teologi luteranske. unirane in reformirane cerkve v Porenju in na Westfalskem so na svojem zborovanju v Essenu izrekli dr. von Bodel-sehwinghu svojo udanost.
V Bratislavi je prišlo med pri-staiši dr. von Bodelschwingha in dr. Muellerja na shodu protestan-tovskih vseučiliščnikov do spopadov, v katerih so bili rjuvosrajeni-ki tepeni.
t
iXavzlic tej ostri odredbi kanclerja Dollfussa se je metanje bomb, ki se že ponavlja skozi dva tedna, nadaljevaflo in odrezanih je bil o več brzojavnih zvez. Nazijci v Inomostu. so na • vladno oded'bo. da fašisti nesmejo nositi fašističnega znaka, odgovorili s tem, da so nosili cesarsko nemško zastavo — črno-rdeče-belo, katero je tudi Hitler pri nastopu vlade zopet obnovil.
V	bližini Dunaja je bil z dina-luitom raastreljen majhen most; na več krajih na Koroškem pa so eksplodirale bombe Sest koroških mest. je tudi naznanilo, da so bile porezaaie brzojavne žice.
Doilfuss je tudi izdal odlok, po katerem je zaradi svojega, delovanja proti katoliški veri razpušče-na svobodomiselna aveza.
Dunaj, Avstrija, 21. junija. — Xazijska stranka v Avstriji ni popolnoma odpravljena, kot kaže zadnja odredba Dollfussove vlade. Politično delovanje stranke ni dovoljeno. Toda nazijci imajo pravico postaviti kandidate za razna mesta, toda za svojega kandidata ne smejo javno »gitirati.
Kot sedaj izgleda, Dollfussova vlada noče nastopiti preveč odločno, da .ne bi s tem še 'bolj poostrila odnosa.je v s Hitlerjevo vlado. Avstrijska katoliška stranka se boji, da bi nemška katoliška stranka centrirana trpela preveliko škodo. ako bi bili v Avstriji nazijci zatrti. Vlada ne namerava razglasiti splošnega obsednega stanja ali pa uvesti smrtne kazni, kot so nekateri priporočali.
Vsi nazijski listi v Avstriji so prepovedani dn njih izdajanje je popolnoma prenehalo.
.Nastalo pa je vpra*šanje. ako poslanci v posameznih deželah še vedno uživajo poslansko imuniteto in ako smejo priti njihovi tovori v stenografski zapisnik.
V	zvezi z bombardiranjem v Kramisu. kjer je bilo ranjenih 30 oseb, sta bila aretirana dva osumljenca-, itretjega, čegaa- ime je znano. pa policij® še ii5če. Sedaj je dokazano, da so napadalci dobili bombe iz vojašnice v Kremsu. Vsi fašlstovski 'voditelji v Kremsu so bili aretirani in prepeljani na Dunaj.
Načelniki fašistične organizacije so imeli posvetovanje, na katerem so podali izjavo, da njihova stranka ni odgovorna za bombii" napade zadnjih tednov.
AMERIKA BO
PRIZNALA RUSIJO
London, Anglija, 21. junija. — Ameriška delegacija na londonski gospodarski konferenci pričakuje, da bo sovjetski 'zunanji komisar in delegat na konferenci Maksim Litvinov rta pravil prve korake, da izgladi pot za priznan,)« sovjetske vlade.
Litvinov je pripravljen storiti vse iv ta namen in je že napravil prve korake. Lit vinovu je bilo zaupno povedano, da naj skuša govoriti s posameznimi ameriškimi dolegati, ki mu pogovora me bodo odiklomili.	.
pj^^trf1,	flT AC NARODA	F^mSF7]
s zi&u^uLl čas i	• MJJXXU X i illiV/JL/il	^risr"
*7"°°_ i _ Lisi slovenskih jelavcev v AmertkL	75'°°° J
TELETOM: CHelsea S-3878	Entered m Second CUi« Mat JT September 21»"l903, at Um Port Office at Mew York, N. Y„ under Act of Congrm of March 3, 1870	TBLEFON: OHelsea 3^5*71
NO. 145. - STEV. 145. ___NEW YORK, THURSDAY, JUKE 22, 1933. — ČETRTEK, 22. JUNIJA 1953 1	VOLUME XLL — LETNIK XLL
"ffXifti lAlODA"
1 "Glas Naroda" _J
WKW YORg, THUBSDAY, JU NX 22, 19»
TWE LAMEST ELOVBW* DAILY te IT. ft. 4,
Owmd and Published by BLOTKN1C PUBLISHING GOMPAN1
(A OorpmtiM)
flfW.Ma Stew*.
c€ the corporation mod addi of
of above officers: New Yerfc Ctty, N. Y.
" O L A S NARODA* r (VeAee ef the Peepie)
Brery Day Except Suodnys and Holidays
lete Telia aa
■KRJClttClO th POl Iftl • •••••••
la fietrt leta.......
ko te
96.00 $8j00 91.00
faa New Xork sa celo leto......$7.0t
Km pol leU....................93.00
Se iDOMWtr« sa celo leto......97.90
Za pol lets.................... 93.SO
Dopisi.
Sntecrtptlon Yearly 90-00
Advertisement on Agreement
**qiaa Naroda" lsbaja rsakl dan UrtemSl nedelj in prasoiko*.
DopUl brea podpisa ta oeebaostl ae ae prlobfujejo. Denar naj se blagovoli ft'JTl po Money Order. Pri spremembi kraja naroColkor, prosimo, da m aam tudi prejinje blrallKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA", SI« W. 18th Street, New Yerfc. N- Y. Telephone: CBelsea 9—9979
Belo-Moste pri Ljubljani.
Maj nam je prinesel namesto toplclte hladno vreme in mnogo dežja. Reke so začele naraščati in bati ^e je bilo večjih poplav. Četudi so začele vode padati, vendar .so naredile male poplave mnogo škode na travnikih in setvah. 'Imeli bomo zopet vzrok tarnati in prositi "drage rojake v Ameriki" za pomoč. Kakor se meni dozdeva, so rojaki v Ameriki veliko bolj pomoči potrebni, kakor mi. Živimo namreč tukaj bolj lalikoniišljeno, kakor rojaki v Ameriki zanašamo .se preveč na različne }x>moči in se .smilimo sami sebi. Iz Amerike ne prihajajo več lepi tisočaki, ki so jih rojaki z žulji svojih rok prislužili. Postali smo tukaj precej kulturni, •skromnosti več ne poznamo, hlepimo ne samo po izobrazbi, ampak hudi po komfortu. ki ga kul-, turno življenje ravno pri«ese. Zapadli^ kultura nam je prinesla tudi "graft" in š« več drugih nečednosti. ki jih b<> treba s posta-v-ni-mi sredstvi iztrebiti. Mladina je tukaj ravno tako. ali pa bolj ra/.pottajena in samozavestna, kakor v Ameriki; starši in učitelji •so .sicor glede učenja strogi, ali plede srčne kulture čisto popustljivi in brezbrižni. Vsakega, "ki bi se predrznil kakega paglavca pokarati. napadajo matere kakor divje mačke.
at.
1. maja se je poročila v prijaznem &t. Vidu nad Ljubljano M as Ane Za rasni k. hčerka Mr. Miha Zavašnika iz Clowla-nda. Ohio, z g. Prane Cerarjem iz Vida. Xa ženitmanjskem ofl>edu je bilo prisotnih okoli 70 »»seb, veselje je prrmiila samo odsotnost nevestine matere in brata, ki se nahajata še oba v Clavelandu in ki se ju v kratkem pričakuje. Mr. Zavašnik, ki je že. *koro dve le»ti nr domovini. s»r je sezidal krasno hišo v Št. Vidu.
Miss Jeandtte Perdan. ki študira pri mojstru Hubadu petje, je pela 14. maja v Oficirskem domu v Zagrebu z velikim uspehom. Na programu so bile slovenske, hrvatske in angleške pesmi. Pokroviteljstvo te prireditve je prevzel ban Savske banovine v Zagrebu. Mlada, a energična gospodična je V Ljubljani v boljših krogih že jako znana in .se udejstvuje tudi kot učiteljica angleškega jezika. Priznati ve mora. da obvlada slovenski jezik popolnoma in to ji poveča kot rojeni Amerikanki ugled.
*
Rojak Grom, ki se nahaja že dve let i v domovini, je popolnoma okreval m se veseli življenja. -Vajdc se ga lahko vsaki dan v gostilni pri Ferlineu ob enaj.4tih dopoldne, kjer se krepi s pollkerč-kom Štajerca in ponosno kadi dolgo viržinko. ki je skoro ivečja od njega. Xa Ameriko in na "bloka-njrt" nič več ne misli. Obišče večkrat rojaka Mr. Zajca v ftiški. odkoder *ii donaŠH po potrebi nekoliko liste vodice, ki ogreva, posebno zjutraj, dušo in telo. Pozdravlja vse rojake in prijatelje v New Yorku in BrookIvnu.
Prijatelj Tone Pa»vli Tolmajner se. je moral podvreči v ljubljanski bolnici težki operaciji na zadnjem delu telefca. Xisem imel še priliko obiskati ga. upam pa. da je operacijo dobro prestal in da bo kmalo okreval.
Prijatelja Lojze Škraberja v Domžafla je oplazila <na eno ."rtran telesa kap. vendar je pa že čisto izven nevarnosti. Junaka kakor je
on. tndi kap ne vpogne.
*
•Nedavno sem prejel iz Cleveland a razglednico, ki me j© jako razveselila. Pihala jo je gospa Burja, soproga general štabnega podpolkovnika Burje iz Štipa, Srbija. Podpisanih je bilo na razglednici več prijateljev. Vsem se lepo zahvaljujem, da so se na ta aačin spomnili na mene in jim pošiljam svoje najprisrčnejse pozdrave.
Goape Burja pa želim najboljšo zabavo v krogu »tvojih staršev mi prijateljev. pa saj tako ne t»o dolgo doma ostal«, ker jo bo pri-šel gotovo njen viteiki soprog v kratkem obiskat in jo i>o odvedel ifrugo doMtroo •faffo-alavijo. Upata tudi, da je ajett oče
že okreval, k čemur je gotovo pripomogla skrbna »nega mamice Mrs. Plevnik.
*
Dovolite mi. da priobčim tukaj odstavek iz nekrologa, ki ga je spisal rojak, naš slovensko-ame-riški petsnrk Mr. Ivan Zorman o prijatelju Pavel Schnellerju. Bvo :
— Prelepi so bili oni davni časi. O, kje je tista čila, krepka bratovščina onih dni, ko nismo bili še zastrupljeni po moderni civilizaciji, ko ni 'bilo ne naprednjakov ne klerikalcev, ne socijalistov, ne komunistov, marveč smo poznali le čisto, odkrito, nr srcu dobro mislečo tovarištvo.
Te lepe stavke, ki jih je napisal mož, ki ima srce na pravem mestu, naj bi si zapisali vsi Jugoslovani za svoja ušesa; kako lepo bi bilo življenje, ako ne bi bilo preveč častihlepno«^i in hrepenenja po oblasti in ako bi se naučili držati wvojih načel, a vendar spo: štovati nazore drugomlslečih.
20. maja vkrcala sta se na par-nik ''Vuleania". <Cosulieh Line, v Na pol ju Mr. in Mrs. Anton Ool-letti iz Broklvua in bosta pripeljala seboj malo Marijo Obervval-der.
*
•Danes se je zglasila pri meni Mrs. Rose Rubich iz Library, Pa. Naprosila me je, naj sporočim potniškemu oddelku "Glas Naroda", 216 W. 18 St., njeno zahvalo za prijazno in zanesljivo postrežbo o priliki njenega vkrcanja na parabrod "Ile de France", Oompaignie Generale Transatlan-jtique. Imela je jako prijetno vožnjo rn izvrstno hrano na pamiku. Rekla mi je. da vsem si m venski m izletnikom, ki nameravajo obiskati domovino potniški oddelek "Glas Naroda" lahko in rada toplo priporoča. Pozdravlja svojega moža in otroke v 'Library. Pa., posebno pa še svojo prijateljico Mrs. Mary Siničič in jim kliče:
K a veselo svidenje!
*
Janko Kač. eden novejših slovenskih pisateljev, je spisal roman "Grunt". To je roman naše zemlje in našega kmeta. Roman je jako zanimiv in napet, ker popisuje v lahki dbliki življenje in pehanje grantarja. ki je z vsem svojim srcem navezan na grudo, ki jo je podedoval od svojih pra-dedov. ki zrvesto pazi na to. da ne ,bi prišel grunt v (tuje roke. ampak da ofetan? od roda do roda v domačih rokah. Delo na gruntu in v*»e življenje grimtarja. vsi stari in sedanji običaji in verska o-pravila so naslikana v tem romanu.
Prva izdaja te knjige je že pošla. pač pa ima mogoče Glas Naroda še nekaj izllsov v svoji zalogi. Rojaki, preskrbite si ta roman, ne .bo vam žal.
*
V tukajšnjem "Slovencu" je 6il dne 27. aprila priobčen članek o prijatelju Jože Zelencu iz Wau-kepaiia. 111. Brihtna. glavica je imela dobro idejo, da je podarila predsedniku Rooseveltu steklenico iz hibja, okrašeno s sliko Bleda. Priofbeena je bila tudi slika Jožeta. Reči moram, da se mi njegova slika ni posebno dopadla. ker ima na njej preveč kriiv. skoraj zid'ovtski no«, medtem ko vem, da ima Jože lep nos in da je bil radi svojega mnogo obetajočega nosu tudi pri damah priljubljen. Prijatelju Jožetu najlepše čestitke k njegovi ideji!
Pozdrav!
Joža.
Paul Smith, N. T.
Lepo se "Vam zahvalim, ker mi fcako točno pošiljate list. Vsak dan ga z veseljem prečitam. Če ne bo drugače, se bom naučil klobase delafti. Ko sem črtal tozadevni navodilo v št v. 136. sem se tako smejal. da bi mi kmalu «la<bo postalo.
■Delavske razmere so tukaj slabe. Človek mora že precej trdo delati. če hoče zaslužiti dolar na dan.
Pozdrav!
Toni Cimperman.
Chicago, HL
Cenjeni gospod urednik! Pro-aim, dovolite tudi meni za' par vrati« prostora r Vaftuai cenjenem listu. Kovtvenetja SNVtf Je nfara» 1*» in Vii poročevalec jo je dobro
Naši v Ameriki.
Peter Zgaga
SO PA RES OD HUDIČA .
opisal. Tozadevne dopise smo z zanimanjem brali.
iMnogo Slovencev si je že čtose-dja ogledalo svetovno razstavo «v našem mesltu. Velika udeležba se pa obeta1 v dnevih med 1. in 4. julijem. Dne 2. julija namreč se vrši v Chicagd jugoslovanski dan. Ravno isti dan, pa prireja Sloiven-sko-amerikanski klub (SAK) veliko umetniško prireditev. Take prireditve pravijo, da Slovenci še mismto vodeli in da bo nekaj'izredno finega. S pevskim programom, ki je prirejen in izbra'n nalašč za ta večer nastopi g. Anton Šubelj, priznani slovenski baritonist. On je pevec po božji volji in kot pev-skri strokovnjak in umetnik poznan od Atlantika do Pacifika. Za njim pa nastopi čarovniški strokovnjak, ki zna. kakor pravijo izvajati velika čudodela. to je g. John Grdima. Pra»viijo, da bo kazal take čarovnUke trike, da borne* vsi Ktrmeli. Ker bo dne 2. julija ob 8. uri zvečer ta velika u-metniška predstava v Chieagi. v Pulaski Hall, na 1709 South Ash-Land Avenue, ztnto je važno, da o-ni. kii so namenjeni na razstajvo, da naj se podajo v Chicago na razstavo gotovo v tem času. da bodo lahko vddeli to znamenito u-metniško predstavo dne 2. julija zvečer v Pulaski, dvorani.
Prenočišča so na- razpolago pri .sieveruskih družinah iin raznih slovenskih hotelirjih, kjer 'bodo po-seitniki našli zelo dobro slovensko postrežbo. Oni, ki bi radi v naprej naročili prenočišča, naj vpoštevajo tozadevne oglase v Glasu .Naroda.
Slovensko - amerikanski klub (SAK) bo skrbel za vse omenjene štiri dni med 1. in 4. julijem za primerno domačo zabau o pos?tni-kov. Dne 4. julija priredi ta klub veliki slovenski izlet na slovenske Brezje v Lemont, kateri je o«l Chi cage oddaljen nekako 22 milj. Izletniki .se bodo peljali v posebnih
V Ciavelandu se je podala na o-peracijo Mrs. J. Bavetz. Težko da bi imela katera družina toliko nesrečne usode kot preganja družino Baveitz. Pred tremi leti se je opekla >Mrs. Bavetz na obeh nogah do pasa. Eno leto je trpela velike muke, predno je itoliko o-krevala-, da si je mogla pomagati aa sn-oje potrebe. Potem jo je zadel mrtvoud na d^sno -stran tele-as. Nepremično je morala biti v postelji devet mesecev, nakar je toliko krevala. da je ht>dila za silo. Lansko leto si je pa starejši sin družine, star l(i let, zlomil nogo pri igranju žoge. In sedaj je pa Mrs. Bavetz morala zopet v bolnico na operacijo.
—	V Oregon Gitv. Oregon, je umrl rojak Joseph Zalar, star šele 21 hit. Pred sedmimi tetini je bil operiran na slepiču, nakar je nastopilo vnetje možganske mrene. Pokojni zapušča starše in sestro.
--Za1 srčno hibo je umrla v ni--
stu Verona, Penna.. rojakinja K:i-tie Drop, v visoki star<»sti 72 let.
—	V Johnstown. Pa., je preminula Angela Pristo\v, rojena Ko-' vaške, stara 26 let. roj. v Franklin. Pa. Zapušča moža. starše, šti ri bra.te in štiri seJtre.
POZDRAVI
avto busih tja in nazaj. Na Le-niomtskem griču pri Mariji Pomagaj pa" bodo posebn-i vešča ki doma od Metlike pekli janjce in mlade pujske na ražnjn. Pod košatimi hrasti pa bo na čepu hladno sveže in okusno pi»vo. Torej zabave J bo dovolj, vsestranske.
Nič drujrecia torej ne kaže, ka-kar da se vsi udeležimo razstave in ra'znih omenjenih slovenskih pro-I gramov •omenjene dneve.
V nadi .da .se bomo premnogi stari znanci sešli v Chicajri na razstavi, kakor tudi na Wnontskeni griču dne 4. julija, pozdravljam vse č.itatelje tega vrlega lista.
Joseph Bevčič.
Pred odhodom v staro domovino. kamor se podava na obisk, pozdravljava vse svoje znance in prijatelje, posebno pa družino mojega .brata ter družine: Peter Pi-čulin. Harrv Ličar. Podkobušek. Lojze Gojak, Jožef Vogrič. Tine Sme, Will Alex in teto Ano Pir-nat.
Pri tej priliki se zahvaljujeva potniškemu oddelku Glasa Naroda. kjer so mi za potovanje vse točno preskrbeli. To tvrdko slehernemu rojaku najtoplejše priporočava.
Jožef in Jennie Trušnovec.
Hiša se podira.
Pred leti je vse drvelo »v Ameriko. Po so razmer-* silile za boljšim zaslužkom tudi Jureta Mu-ža«rja iz Radovič pri Metliki. Šel je v Argentino. Sa-daj ni ne njega ne denarja. Dom pa je obiskala kr^-z». Na vsa okna je potrkala, tako da se je morala cela družina raz-bežati. sedaj se l>o razbežala pa še hiša. Te dni se je znašala ena stena, pa se bodo kmalu še ostale.
Pred odhodom 'v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance v Wooster. Barberton in Cleveland. Ohio.
Posebno se zahvaljujemo bar-bertonskeniu lovskemu klubu za obisk ter želimo predsedniku I^ckšanu. da kmalu okreva. Hvala driržini Vičič. ki so nas spremili na kolodvor in iskren pozdrav d nižin i Pavlrč in PrijaStelj v Rit-man. Ohio.
Hvala'Petru Zgagr. ki nas je ob času nagega bivanja v New Yorku tako prijetno zabaval.
Največjo hvalo smo pa dolžni osobju potniškega oddelka Glasa Naroda za nenavadno dobro, hitro in točno postrežbo. Kdorkoli namerava potovati v .stari kraj. naj se z zaupanjem obrne na to pošteno domačo tvrdko in ne bo mu žal.
^Na veselo svidenje!
Rudolph Pust, žena in hčerka,
iz Wooster, Ohio.
ONHU, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da je mogoče poslati vsoto do sto dolarjev brez ysake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpise spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOB MONET ORDER
I herewith declare that Money Order No_____________________________ la
•ent by me for the purpose of-—--
aad Is not fa tended tor the purpose of speculation, placing savings or making investment fa a foreign country.
I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 19th, 1933 or any regulation issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
CDfcfo)
|Q BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠUJ VSAKO POSlLJitTEV
SLOVENEC PUBLISHING COMPANY "Ghm Narddg"
WU VER SMR STREM	M# IOMC N. T.
Ne bom trdil, da vse. pač pa samo nekatere. Ženske namreč. Mojega prijatelja Tomija najbrž ne poznate. Škoda, da ga ne. V Dowutownu ga ,pozna sleherni o-trok. Nad šest čevljev je visok in korenjak od glave do nog. Pred štiridesetimi leti je služil pri knezu Windisehgraetzu za kočijaža. Za ta'ko službo niiso avstrijski mogočneži jK)brali vsako smet. Se sedaj. ko jih ima preeej nad šestdeset. bi se in ogel meriti z marsikaterim dvajsetletnim fantom. V šolo ni nikdar hotldl. in ne zna pisati ne čitati. V tem pogledu ga zavidam iz globine svojega srca.
•Ne 'bom prav do^ti modroval, pač pa nakratko povedal Tonije-vo zgodbo, potem j>h .sami presodite, če so res od hudiča ali ne . ..
— Ko sem se približal šestdesetemu letu — mi je praivil Toni nekega lepega večera — >em obračunal .s svetom ter se podal v puščavo kakor moj patron. Pečlaril sem v mali napolpodrti kajži, kakih petindvajset milj izven velikega New Yorka. Neke viharne jesenske noči pa nekaj na vrata potrka. Odprem in v kajžo stopi rev-še. vse premočeno in prepad?no. Komaj sem jo spoznal. Iz Penn-svlvanijif je bila prišla in je nekaj časa služila v New Yorku. Zdi se mi. da sem jo enkrat aii dvakra-t videl, ko je kelnarila' n -kje v Dowintownu. Rekla je. da sama ne ve. ka'ko se je k meni zatekla. Kakih dvajset let ji je bilo — tako sem aa hitro ugotovil in ji rekel, naj gr"> spat. ker sem se kmalu I naveličal n jenega pripovedovanja, ( kako je nesrečna, kako strašno nesrečna . . . Jaz sem lejjel v drugem kotu na tla. Tr»i ali štiri tedne je bila pri meni. Kuhala mi je je in pospravljala, jaiz sem pj sem-i n tja ka'ko ga Ion o rozinca 7rmr-evaril in prodal, da je bilo za kruh. kos mesa in druge domače potrebe. Tudi nnn ga je začela pokušati. toda pijača jo je vedno spravila v obup. Nekega »večera je pa dodobra zdivjala. Jokala je, kričala in trgala svoj ponižne eu-njiee s sebe. Ko se je malo pomirila, je napi-saiai na košček papirja nekega hudiča in rekla, naj grem v apoteko ter naj ji zdravila prinesem. Apotekar mi je dal Steklenico teinnordeee tekočin". V trenutku je odmašila, in hotela izpiti. Nekaj mi je reklo, da ne bo prrfv. in sem jo v čudni slutnji zgrabil za vrat. Bilo je še o pravem času. aLi pa ne. kakor s? vzame. Par kapljic lizola ;<i je že steklo po goltaneu. Planem na cesto, pokličem policmanu. polieman ambulance. — pa so šli ž njo v North Hudson Hospital. — Hvala Bogu
—	sem si misli — bo že vsaj v kraju. Po par dneh pa pride k meni polieman in nn pomigne. naj grem ž njim. — Zaradi žganja me bodo — sem .si mislil — pa* so m? zaradi babe. Le čakaj, da r.i povem. V špitalu sta bila razen po-licmana tudi dva šktnea s čudnimi papirji in velikimi pi*C*ati. Vsi trije so frohezdali v me. jaz pa ne vem drugega* po angleško kakor "olrajt". In sem jim na vsako zabelil: — Olrajt ! Tudi oni so rekli "olrajt". in smo šli v drugo nadstropje. Pri postelji v kotu je stala ona v sami kratki 3pital.ski srajčki. Škrie je rekel: — Olrajt!
—	Ona je pokimala : J - Olrajt! — Olrajt! — me je vprašal polieman. in jaz .sem moško odvrnil: — Olrajt! Na*o je'škrie nekaj bral, ona se je podpisala, jaz sem pa križ napravil. Potem smo pa vsi skupaj rekli: — Olrajt! — Ko mi je dopovedal a. da so me oženili ž njo. in da moram domov po njeno obleko, sem si takoj mislil, da ni «vse olrajt. Še teden dni je bila pri meni. potem je pa šla. Po treh mesecih sem dobil poročilo, da .*em postal oče krepkega fanta., zraven pa sodnikovo povelje, da moram ph če vat i za otroka vsak teden po pet dolarjev. No, pa reci. če res našo od hudiča.
Takrat mu nišami odgovoril na vprašata.je in tudi danes ne bom, ker se nočem nobeni zameriti, čeravno so .nekatere res take kot pravi moj prijatelj Toni.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
V JUGOSLAVIJO	V ITALIJO
Din 200........... ..........— $ 390 Ur 100 ........................... % 7 —
Din 300 ....................— S 5.70 Ur 200 ........................$13.70
Dfe 900 .........................- t 7.60 Ur 300 ........................$20.—
Din 500 ...............-........... $ 9-25 Ur 400 ________________________ 926.50
Din 1000 ...... ............... $18 — Ur 500 ............................ $33.25
Dfa 5000 ........................ $87.50 Ur 1000 ........................... $85.85
Za iapla&lo veCJlii zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJI« Za laptaOlo $5 00 morate poslati— $ 5.73
» » 91999 "	----41095
•• » 91990 "	"___$18.—
••	$3090 " "__$21.—
M >*_94090 " "___$41.28
" 99999 " '----$5190
yrlsnnRr OoM ▼ oftarcn kraju isctačSo v dolarjih. • lftffcia MkasUa tsvHujemo po CaMa Letter sa pristojbino 8L—
SLOVENK PUBLISHING COMPANY mG1R. Niroii' MU WM*T mh BTMam*	MEW, XORK, M. S,
v J	GOSPODARSKA KONFERENCA
Kar je bilo pričakovati, se je v resnici zgcxlilo: na b ve t o vn i gospodarski koiiterenei v Londouu se je pojavil zastoj.
Prve dni je nastopilo v; e govornikov, ki so v lepih in navdušenili govorili pozivali vse narode k sodelovanju, da se oprosti t r pee i svet niizerije, v katero je deloma po svo-ji lastni krivdi zašel.
Besede so bile res lepe, pa so naglo izzvenele. Ves optimizem seje moral kaj hitro umakniti gospodarskemu naei-jonaliztnu x>osameznili narodov, ki ne pomenja ničesar drugega, kot da si vsaka dežela prizadeva doseči zase največje prednosti. Pri tem se prav nič ne ozira, ako se to tfgodi na stroške njene sosede.
Z velikem hnijxmi je bilo zadnji leden zmagoslavno objavljeno, da je bilo poverjeno članu ameriške delegacije predsedstvo važnega odbora, kar naj bi bilo merodajno za vpliv Združenih držav.
Kmalu zato s<» pa začele prihajati vznemirljive vesti o sporih in trenju na konferenci.
Washington je jedva krotil navdušenje delegatov, kateri so začeli ugovarjati svojim izvedencem, in rečeno je bilo celo, da bo ameriška delegacija pozvana nazaj.
Da mora vladati v l^ondonu precejšnja napetost, je razvidno iz tega, ker je I »i 1 z veliko naglico poslan v London profesor Moley, eden najintimnejših svetovalcev predsednika Koosevelta, da bo dal ameriškim delegatom potrebne instrukcije in skušal preprečiti usodepoln sjx>r.
Že sedaj se pojavljajo govorice, da bodo Združene drŽave prav lahko izhajale brez stabilizacije dolarja in da bodo zamogle same hoditi svoja pota, če se delegatje dru. gib narodov na svetovni gospodarski konferenci ne bodo jzpametovali.
Kot najboljši primer gospodarskega nacijonalizma naj služi dejstvo, da se Francozi že pripravljajo naložiti petnajst odstotkov posebne carine na vse izvoze iz Združenih držav, ako bi se cena dolarju zmanjšala.
Pri tem seveda popolnoma pozabljajo, da bi se cena Rute risk emu blagu ]>ovišala, če bo dolar padel.
Kdinole če 'lm dolar hitreje padal kot bodo cene naraščale, bodo imeli ameriški eksporterji začasno nekaj dobička.
Ako lwi dolar za petnajst procentov cenejši in se bo cena, naprimer ameriški pšenici, za petnajst procentov povečala, ne bodo mogli Francozi tv pšenice ceneje kuj>ova-ti kakor poprej.
• -Vko na svetovni gospodarski konferenci ne bo prišlo do sporazuma, bo (»omenilo to udarec* za ves svet.
In evropske države ne smejo pozabiti, da bodo one/ od izjalovljenja konference dosti bolj prizadete kot ibo pa prizadeta Amerika.
HEW YORK, THURSDAY, JUKE 22, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAtLY in U. S. A.
0 BANKAH IN HRANILNICAH
Poljane nad fikofjo Loko. j
Tukajšnjn hranilnice dajo le bolj malo svojim »vlagateljem, ker kdor bi «<* na nje zanašal, bi sploh ne mogel živeti. JSe pripeli, da pride na pr. vsake kvatre na te hranilnice /.a razdelitev med v loin i-( ke, ki šeejo denar, par »totakov, -pa m? 2<>—."JO Din na vsakega ne pride. Ljudje *eveda »e »vedno j oblegajo hranilniee. če-tudi zastonj, ker %'sak bi iel v tuli tja. kamor' je iKussil poprej. Mestne hranilni-J ce dajo nekaj več, ker one že dobe obreMti od dolžnikov ter ka-' ko vlogo, kar pa na dežeJi ni pri-1 čakovat i. <V ima kdo tu in tam, že' dobi toliko, tla izhaja.
Sprva »e je lahko dobilo tudi
na deželi, četudi le malo. pa kdor
■ , j
je vzdržal teden za tednom, je navadno že vse izvlekel ven. kar je
i
itnej. Kdor pa ni hotel, da bi mu predbaeivali. da opravlja v pod-j ktreije denar in miftli. da bo »e pozneje lahko dobil, si navadno pra-t»ka u4fwt. Ni pa misliti, da bi oni. ee tudi bi dobili denar, pa spra-l vili v skrivališču. Eden ali dru-' gi. kr je mislil kdaj kaj zidati ali popravljati, bi to storil .sedaj, do-Mm bi o*tali vtaknili denar tv živila in druge premičnine.
Dasiravno za enkrat za denar ni nobene nevarnosti, se zato nihče ne briga. O bi ljudje dobili svoj denar kot bi hoteli, bila bi po de- ( Želi danes taka pr«»»periteta, kot ie nikdar poprej.
Kot eujenm, Poštna hranilnica še vedno izplačuje vloge neomejeno. pa po navadi ljudje niso tam ohranjevali denarja, pa če so. so le male zneske.
Danes ^e gcuvori. da se bodo sedanje razmero sanirale na en ali drugi način. Najbolj *e govori o nekakih bondih, za katere bi garantirali vsi kmetje dolžniki z nepremičnim premoženjem, katere bo izdala Poljeilel.ska banka, in ti t-oudi naj bi .služili tudi kot denar.
•Nekateri trdijo, da to ne ho dobro. ker ljudje tega denarja ne bodo obrajtali in tiščali naprej, dočim bodo bankovce Narodne banke za drža val i in s 1 «*m se bodo dvignile eene kot ob inflaciji. Mislimo pa. da t«> ne bo tako. C'e bo-<lo kmetje za te bankovec garantirali »» svojim premoženjem, zemljo in ostalim, ne nudi to danes boljšega kritja kot zemlja sama, ki ne more propasti in na katero »o že upniki vknjiženi deloma sami. (hidno se pa nam zdi. zakaj n«- bi prevzela izdaje teh bondman bankovcev Narodna banka sama. Ni pa še gotovo, kateri raznih načrtov bo prijel vpoštev. Tako vendar ne bo moglo biti venomer n i prej.
Pred ča,som, ko sem bil <v Ljubljani, sva prišla skupaj z nekim kovačem iz okolice Borovnice. Bil v Ameriki dalj časa. menda v Cumberland. Wyo. Dejal mi je: Današne razmere bi še ne bile pre-f labe. če bi človek že v.saj toliko dobil .da bi mo;»el živeti. Danes »mamo vsaj niir pred morebitnimi dolžniki, da na> ne nadlegujejo za na posodo. Sedaj se jih je lahko odkrižati. da nimaš in ne dobiš pa če je res ali ne. Izgovor je dober in po navadi drži. ("e bi je denar lahko dobival iz hranil-' nk\ bi te nadlegovali in če bi ne poHodil. bi prišel v zamero z ivse-mi. I.sto tako je dane* d^nar varen pred tatovi, ki bi jih bilo dovolj. če bi ljudje imeli denar in bi se na knjiži«-«* lahko dobilo. Tako pa mirujejo, vedoč. da ljudje nimajo denarja in r*e tudi s knjižicami nič n«* dobi. Odobrn-val je sedanje stanje, samo da bi bila varnost za denar od drugod. Pripovedoval je. da ko je prišel iz Amerike, so bile gostilne kot nekake "borze, kjer .se upilo. pilo in barantalo, in ljudje so imeli več denarja kot ga je imel on. Ren so bile krone, a imele so svojo vrednost, s katerimi si kupil več kot z dolarjem, četudi je imel višjo vrednost, a bilo jih je čim-dalje manj. Rekel je tudi, da se nsodo ameriškega d-narja razni y nemaniči bolj zanimajo kot on.
r----
ki ima še nekaj dolarjev. Veliko bolj so informirani, kako dolar .-ttoji kot na bankah.
Ko se bodo denarne razmere, izboljšale in Kpraivile na pravi tir, v kmete ali dosedanje dolžnike ne bo zaupanja. Ljudje, ki bodo imeli denar, ga ne bodo posodili kmetu in radi dali v hranilnice, bo-j«*č we. da bi ga Zopet n:1 posodili kmetu na vložnikov račun. Bodo pa itudi hranilnice in banke menjale svoje "prijatelje", ker marsikje je prišlo do prerekanja med dolžnikom in uradniki glede dviganja denarja. Ker so bili slednji navadno bolj robati, se jih je marsikdo zapomnil, da če bo še ttMkgel priti do denarja tu in tam, ga ne vloži nikdar <več, Nasprotno pa bodo tudi hratulnilce in banke morale gledati, komu bodo v bodoče pogojevale denar.
Sliši ,>e. da .so n katere investirale -v razna industrijska podjetja. ki so danes v konkurzu ali pa drugače hankerotna.
Oodilo se je tudi. da se je po-sojeval denar na poroštvo, ko poroki niti ficka niso imeli razen
•velikih urit, in so "stali dobro" dolžniku za več dto tisoč Din, da je prišel na noge, ali kupil kako podjetje. Obratno si je pa še on lahko zopet na tihem izposodil enako vsoto na vknjižbo podjetja, ki ga je že prej kupil z denarjem, ki ga je d</bil iz hranilnice s pomočjo "porokov", katerim, če tudi jih je desdt ali več. in če nič nimajo, se jim tudi ne more nič vzeti. In ono podjertje, če je še prav kaj vredno, je 1« par tisoč dinarjov, in jih še toliko nihče ne da, ker jih nima. Kdo bo trpel, "poroki" ali hranilnica? Nihče drugi kot* Upniki, ker je njih denar izgubljen.
To naj za danes zadostuje. Ce mi bo čas dopuščal, se bom že še kaj oglasil. Precej sem že pisal, a vsega še ne. Nimam pri tem namena. da bi s tem pisanjem v kom vzbudil domotoaje. Lepa je domovina. pa Č3> kruha ne da. je še boljša tujina.
Pozdrav vsem Poljancem in drugim hraleein (»las Naroda, posebno pa Petru, ker če bi danes sem prišel, mislim, da bi se pri n js >e ne izgubil. Precej se> je ( spremenilo v naši dolini »v zad-j njih desetletjih, a vse vendar še ne.	J. B.
MADŽARSKI DRŽAVNIK O SLOVANSKI NEVARNOSTI
ALI STE ZAVAROVANI
ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI.
kot najbojšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki s'ovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanov tev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte ra pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na: — GLAVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
VEC PROSTOSTI DORAŠČAJOČI MLADINI!
POKOPANA SKRIVNOST VEČNE MLADOSTI
Dnevnik "Santiego de i ti i le" je priobčil te dni zanimivo poročilo o smrti 132 let stare < armele Past ene»-< >i >a-zo. Starka pa ni bila zanimiva samo po svoji .starosti, temveč je imela za seboj tako pestro življenje, da je bila znana po vsem Santiagu. Rojena je bila leta 18tX) kot čistokrvna Indijanka v mestu Anr;«ico. kjer prebivajo večinoma Indijanci. Že kot dete je doživela mnoge vojne z belimi kolonisti. ki so vedno bolj prodirali v deželo Indijancev. Ko je dorasla. se j«* omožila in rodila s:na. ki je dobil ime Ignaeio in ki ga je mati naratvnost oboževala. liila je vzorna mati in važno poglavje njenega življenja zavzema baš os veta za sina. <*armelina popularnost je bila v prvi vrsti v vojnih pustolovščinah. ki jih je doživela kot prostak v čikski armadi.
V	pacifički vojni v sedemdesetih letih preteklega stoletja je bil poklican k vojakom tudi Carmr-Iin .>in Ignae'o. V bitki pri mestu Dolores je bil težko ranjen in je ranam kmalu podlegel. Njegovi materi je bilo takrat že 70 let, toda bila je še tako čila in mladostna, da bi ji bil človek prisodil kvečji mu 30 let. Smrt ljubljenega sini ji je zadala tako hud udarce, da ga ni mogla preboleti. Ni pa pretakala solz. kakor druge matere. temveč je prisegla, tla se bo sovražni pemanski armadi kruto maščevala. Preoblekla se je v moškega in se prijavila kot dobrovo-Ijee k dobro vol jskem u odredu 6. čilskega pešpolka.
V	krvavi bitki pri Jluari je bila ranjena in šele ko ko jo v bolnici zdravniki prevezovali, so u-gotovili. da je junaški vojak ženska, Dolgo si je morala prizadevati. da .si ji zopet dovolili vstopiti iv armado iji naključje je naneslo. da je služila baš v stotniji.
ki je po zmagoviti bitki zasedla peruansko glavno mesto Limo. <'armela se ni borila samo junaško, temveč z izrednim navdušenjem. saoj jo je spremljala v vseh bitkah ^hvest. da se maščuje za svojega sina. Se <v poznejših letih se je udeležila priletna dama kot poročnik Opazo večjih vojn. Borila se je v bitki pri La Noria v državljanski vojni leta 1891 in še leta 11107 se je odlikovala kot 100-letu.a starka v bojih pri Iqui-que.
Kakšpa je bila tajna večne mla-rfosti te jnna.-ke žene? Tik pred smrtjo je bila še tako mladostna in čila. da bi ji človek prisodil kvečjemu 50 let. Njena zunanjost se 7. leti sploh ni izpreminjala. Tnirla ni od .starosti, kakor bi človek mislil, temveč pobrala jo je zahrbtna hripa. <*e bi slučajno ne bila dobila h ripe, bi biJ-i Gotovo živela še nekaj let.
Vsi. ki so Carmelo Pastenes poznali, trdijo, da je morala poznati tajno večne mladosti, razna skrivnost zelišča, ki jih poznajo samo Indijanci po ustnem izročilu morda že več tisoč let. ne da bi belo-kožci mogli kaj i a vedet i o njih.
Omeniti je treba še. da so podatki o rojstvu Carmele Pastenes povsem točni in da je tudi točno v.se. kar je se v o njenem dolgem življenju. Zadnja leta svojega življenja je starka mnogo potovala. ne da bi jo dolga potovanja utrudila. Baje nikoli ni bila bolna in sploh ni vdela, kaj je bolezen. Tudi drugim ljudem ni verjela, da so bolni, temveč je vedno zatrjevala. da si bolezni izmišljujejo. Bila je mini ljudmi nekaj posebnega in škoda, da je vzela tajno dolge mladosti s ,s"-boj «v grob. Na zadn :i poti .so jo .spremile velike množice prebivalstva Santia«ra.
......... 1 1 ."
One, ki pridejo v Chicago na svetovno razstavo. — opozarjam, da imam na razpolago lepe sobe in o-kusno domačo hrano.
JOE BEVCIC 2272 Blue Island Ave., Tel: Canal 1288
Ste namenjeni v Evropo?
Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vse-kakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno.
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street Hew York, N. Y. >
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink.
PrwlMdnik; FRANK HOTKO
6u7 E. 73rd St..
New York Ctty Podpredsednik: MICHAEL UREK.
17IS Gates Avenue,
Brooklyn. N. T Tajnik In arhivar: JOSEPH POGACHNIK.
580 Liberty Avenue.
Wllllston Park. L I Blagajnik: PETER ROOK.
72-23 67 Plaoe.
Glendule, L. I.
Zapisnikar:
RADO VAVPOTICIT.
22-IS — 28th St..
Astoria. L 1st Nadzorni Odbor: ANTON KOSTRN-ITv.
101-21 — 85 Rd..
Richmond I1I1I. L.. I. ANTON CVETKOVICH MS Seneca Ave
Brooklyn. N. T FRED VKLEPKC
72-26 — «7 Place.
Glendale. L. I.

Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za na tančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
Tr> društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplača lo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00.
Druitvo zboruje vsako četrto soboto v svojih druttvenlh prostorih v American Slovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn. N Y.
SLOVENSKI RESTAURANT
111 ST. MARKS PLACE NEW YORK, N. Y.
Dober jabolčnik.
FREE LUNCH Pripraven prostor za privatne družbe; godovanja itd.
Za pose t se priporoča — Joseph Dvarschak, lastnik
Razvoj evropske mednarodne po-Htike je, kakor vse kaže, madžarskim revizianLstQm 'bistveno pokvaril račune. V ospredju politi<"-nc-ra zanimanja sU>ji tudi v .svoji končni redakeiu merodajen za evropsko meddržavno srru pačijo. Obenem je energični in dalekovidni nastop Male antante pa tudi Poljske mn->«ro pripomogel k odstavitvi revizijskega vprašanja dnevnega reda. S tem je seveda načrt ožje-pra bloka Italije, Nemčije in Madžarske mno^ro izgubil na aktualnosti. tem l>olj, ker prišla zaradi avstrijsko-nemške naq»etoesti prvotno zamišljena pritegnitev Avstrije v to kombinacij j izven vpošteva-nja.
Dan n m» v resnih političnih kropili o posebni italijansko-madžar-sko-nemški zvezi, ki naj bi imela za prvi in najbližji cilj doseči revizijo versailleskih mej, več ne raz-1 pravlja, manj pa se smatra n-'stanovitev take skupine držav za [konkretno možnost dosledne dobe.
Izjemo tvori samo Madžarska, ki še vedno upa. da m* udejstvi navedeni načrt in da vendarle pride do premaknitve mejnikov na ozemlje sosedov ter do obnovitve kraljevine sv. Štefana v velikomadžar.skem Kniislu.
Znano je. da se je madžarski j premier Goemboes močno odmak-I nil od p rlitik", ki bi stremela po j temnejši zvezi z Avstrijo in k^kor-,koIi tan<rirala bodoT-o ureditev nje-1 nega razmerja z Nemčijo. Riskiral je c<>lo spor z legitimist!, akoravin njihovega vpliva na Madžarskem ni podcenjevati, samo, da si ohrani prijateljstvo Hitlerjeve Nemčij«, ki seveda obnove habsburške dinastije in prav |>OKebno še madžarsko-avstrijske personalne unije ne bi rada videla, dokler se še ni tnipo-vedala priključitvi Avstrije kot se-stavnega dela ujeti i njene Velike Nemčije.
Madžarska reviz:onistična propaganda n«* opusti nobenega sredstva za popularif*acij > i>olitične teze in išče na vseh straneh zaveznikov, k t bi ji pomagali duseW njene veliko-madžarske cil'e. I*oleg ministrskega predsednika Goeuibocsa je glavni pred>tavitelj madžarskega imperializma grof Bethlen, ki se z !«•-sedo in j>eresoni trudi, da zainteresira merodajni svet za1'justice for Hungary" in prepriča evropske države o rievzdržnosti in krivičnosti položaja, ki je bil ustanovljen v Trianonu in ki ga na madžarsko škodo hočejo po vs"j sili ohraniti in fruktificirati države Male antante. Nedavno je priredil Bethlen serijo političnih predavanj v tem smislu v Berlinu in Nemčiji, kjer je pričakoval največ radovednih u-fces. Da ne bi napravi vtisa ozko-srčnega ma<lžarsk?^ga šovinista, ki je mirno pripravljen mnva zanetiti svetovni požar, če si lahko za to ceno prilasti krpo tuj«* zeml:e, se je postavil na stališče dalekOvidnejja svetovnega politika in je <rovoril o grozeči slovanski n Ivarno-ti. ki ograža svetovni mir in prinaša po-gibelj germanstvu, romanstvu in Madžarom. Ni znano, kako daleč se je madžarskemu grofu posrečilo prepričati nemško javnost, vsekakor pa je po po v rat ku s svoje predavateljske turneje smatral za potrebno prijeti za pero in še v tisku j>onoviti pred vso javnostjo, kar je z živo besedo tolmačil nemškemu občinstvu.
V budimpeštanskem vladnem dnevniku "Budapest! Ilirlap" objavlja grof Bethlen te dni vodilne politične ideje, ki jih je razvijal na svodih predavanjih. Največja nevarnost za trajni mir v Evropi je po Bet h leno vem mnenju "slovanska n varnost". Ce bi bila v svetovni vojni izmagala carska Rusinja, bi ne mogla srednja Evropa izgledati drugače, nego izgleda danes; tedaj bi se bil oklenil slovanski mir, ki pa tudi ne bi mogel da-|ti slovanskim narodom več ka-kor 'si pansfavistični voditelji pred voj-jno n:so megli predstavljati niti v
I' najsmelejših sanjah. Zahtevanesra koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo — tako nadaljuje Bethlen — mirovne pogodbe niso pripustile, ustvaril pa se je vendarle geografski položaj, ki grozeče pri-.tiska ne le nemški in madžarski narod temveč tudi Rumune. Zaradi tega so narodi v Srednji Evropi stslno vznemirjeni in mirovna konsolidacija ni možna, dokler je ger-
manst*.ifj, madžarstvo in romanstvo obkoljeno in zaprta po slovanstvu.
O kon» kveneah, ki jih Bethlen izvaja iz svojih tako prikrojenih prem is, ni treba razpravljati. Jasno je, da se kliče:o vsi ki so po Slovanih "ogrožemi", na skupno prizadevanje, da se v intersu miru v bistvu spremeni stanje srednje-evrop^kega, .zemljevida.
| Zanimivo je, da očividno prišt va madžarski grof med slovanske po\-zrocitelje nevarnosti za svetovni niir tudi Poljsko, ki uživa sicer v madžarski javnosti če že ne simpatij pa vsaj nevtralno razpoloženje, j Toda brez iluzije na občutljiv" točke Pomorja (koridorja) in Gorenje Slezije bi bilo težko prepričati o slovanski nevarnosti za Nemčijo. In ravno nemško pomoč bi r«*-1 vizinoistična Madžarska predvsem rada pridobila za svoje politično stališče. — Se bolj zanimivi pa so Betlilenovri sirenski glasovi na a-j d reso Rumuni;e. Je sicer jasno na prvi pojrled. da bi smatrala Madžarska za izredno velik uspeh, če bi se ji posrečilo zrahljati trdne vezi Male antante in pritegniti k j.cebi Romunijo iz kroga njenih se-' dan jih zaveznikov. Toda. dasi je .gotovo, da bi Madžari za usjiešnn snubitev Runiunov bili pripravljeni doprinesti marsikatero žrtev, v ndar bodo v Bukarešti težko našli vero. da preti Rum uniji nevar-' nost od slovanske strani, ne pa iz Budimj»ešte. od koder že od leta lf>18 neprestano prožijo lačne <>;"i I in grabežljive roke na rumunsko ženil ;o. Zato tudi že pred nekaj I tedni lansirani projekt, da naj l»i se ustanovila n-kaka avtonomna j Erdelj-ka pod mednarodno kontrolo. ni našel pri Rumtinili nobenega odmeva. Tudi zagotovilo italijan-Kk"fra poslanika, izgovorjeno pred kratkim na univerzitetnem banke« u v Bukarešti, da Italija ne bo do-. pustila nobtniecfa krše-nja rumunske integritete, ni ni'»*rla spremeniti smeri rumunske državne politike.
' 1'raška konferenca Male antante j<- dokazala, da ta politična zveza trdno stoji in da . je nobena na-sprotniška ponuba. še manj pa intriira. ne bo mogla zrahljati. — Praški sklepi pa so tudi povedali vsemu svetu, da Mala antanta sicer ne dopusti razpravljanja o re-viz'ji. <la pa v.traja na n-dotaklji-vosti mej in ureditve, ki so jo u-stvarile miroMne pogodbe baš z o-zirov na ohranitev trajnega miru in evrojwsketra ravnovesja. Ravno politika Male antante ie dnkaz. da je deplasirano govoriti o slovanski nevarnosti, kajti slovanske države — in to velja tudi za Poljsko — hočejo le ohraniti, kar je po pravici in po pogodbah njihovo, ne kažejo pa eks-panzivnosti niti tam, kjt r bi wo pravico lahko zaht<'-vale repatriacij > starodavne slovanske zenvl'e in nenaraMio odcepije-nj■» etničnih delov.
Že samo vrsgled j ugoc Jo venskega naroda dokazuje, kak«) resno je slovansko spoštovanje mednarodnih-pogodb. C'e pogledamo naše nvje <hI iuia. za pada in severa, st1 moramo bolestno zavedati, da bi prav za prav ravno mi morali prvi klicati po pravični reviziji mej. T'merje-nost državne i>olitike. ki Mkljub danemu položaju vztraja na ohranitvi po mirovnih pogodbah ustvarjenega stanja, je pač najtehtnejši dokaz iskrene miroljubnosti in dejansko zavrača vsako trditev o grozeči slovanski nevarnosti.
"Koliko je staro det"" je vprašal modrce atensko mater, ki mu je pripeljala malega sina, da bi ga •vodil in vzgajal.	\
• "Še.st let mu je", je odvrnila mati. "Kmalu jih bo imel sedem". J "Ce je tako", je rekel filozof. I "ne inoriiin napraviti nič. Privedla si jra k meni št'ri leta prepozno. Njegov značaj se je že izoblikoval".
| Tako pred 2500 leti! Toda n i-Ičelo. ki ^a je izrek l tisti modrec. I se je zaradi svoje resničnosti ohranilo do današnjega dne. Prvih sedem let detiiLstva je tista doba. ki je najmočnejša po vplivu iti odloči značaj. In v tej dobi smo priče ovir ia vtesnitev. ki jih naprtijo mlademu duhu in telesu in se vse poznejše življenje izrajajo v slabo, kolikor ne napravijo škode, ki se sploh ne da popra«v'ti.	t
j V vsaki Iii-i bi moral biti avto-: J mat. ki bi zabeležil zvok 4<rNe stf--Iri!", ki ga za v pre mati ali vzgo-jjiteljica otroku. Oe bi ta avtonia-tičuo naravnani register vsak večer preglelali. bi nas njejrr^vo ročilo osupnilo. Kaj bi našli.' T.r:-vijalne, a zato vztrajne ovire naravnih dejanj. Gladovanjc in uničenje človeka zaradi trenutne tolažbe ro-diteljev. Jetništvo duše. ki je podobna mučenemu kaznen-eu v ma.hni kletki. Morda je deklica. torej tudi žena. lii često "več trpi. Matere so po prirodnem zakonu n-i sinovih aktivnejše inte-J resi rane kakor na hčerah, zato dovoljujejo sinovom več svoboščin.' Očetje pa se malo brigajo za svo-' je nedoletne otroke, če jih ne .smatrajo za ljubke igračke. Tako tu-( di ne spoznajo vzrokov in uču-k<*v — dokler ni prepozno.
Pri povprečni družini nas zani-| tna samo negativna plat. In ev se ozrem naokoli po na"<'in moder-! nem svetli, morem samo čutiti, daj ne*rativn • stran močno Lzstop:i na-| vzlie velikemu napredku blagi-1 ^njo otrok v našem rod'!.	j
Nekega dne me jo ob skala izi. bražena £*<spa iz odlične družbe in me pre dla za svet. Slo je za pet let staro deklico, katero so bili za-' sačiti, ki» je vzela nekaj drobiža | iz t orb Ve tvoje matere, da bi si zanje kupila slaščic.
Vprašal sem jo: "Koliko drobiža ji pa da.ste.'"
"Drobiža?" j- vzkliknila začudena mati. "Saj si v teh letih ne želi nikakrga drobiža, ker bi ga enostavno izgubila".
"Lepo", .sem dejal, "vi kopičite neprrliko nase in na otroka. Vi ravnate s svojo hčerjo prav tako. kakor so ravnali z menoj, dokler nisem dovršil -nojih študij v (>x-fordu in nisem vstopil v vojsko. Zatiranje staršev me je pogubilo za vedno. Prisegel sem zato. da ne 'boni nikoli trpinčil otrok na
takšen način. Ali naj vam povem, kako sem poskušal njih ivodstvo in usmerjanje.'"
Začel sem ji v največje začudenje pripovedovati, da sem dejal drobiž svojemu sinu in svoji hčeri od tretjega leta dalje.
Otroka sem navajal k temu. da sta sj nabavila dragocene predmete. Potom vvojih napak sta se morala — učiti. S praktičnim primerom jima je tudi bilo pokaza-no. kako treba (»hraniti to. kar je dragoceno, posebno če je šlo za nepričakovana darila tet ali stricev. Vsak moj otrok je imel lastno hranilno knjižico in nekaj denarja za silo. ki <ra j \ lahko porabil v stiski. Ivo ji* bil fantiič star sedem br je ponosno odprl svoj lastni bančni račun v eni izmed velikih bank v mestu. Niti jaz, niti njegova mati nisva m'.slih na to. da bi se vmešavala v njegove zadeve. On lahko dviga in deponira dr tiar kakor se mu poljubi. Tudi hčeri bodo dane enake priložnosti. Naš ir<-črt vzgoje se ji- sijajno obnese!. Otroci imajo dovolj svobode, da se lahko gibljejo iu še lahko r ovijajo svojo mladostno domišljijo.
Prostor! Svoboda kretanja! To, menim jii geslo pri vodstvu dece. Prostor-v vsakem oziru, du"evnnm in telesnem.
Duh otroka, ki z leti bolj in bolj dozoreva in se širi. rabi tudi čedalje v» e prostora za svoj razvoj, prav tako. kakor je potreben prostor det tu, če začne izteziti svoje drobne u le in jame z njimi o-tepati i »k rog sebe. Vsako nerazumljivo ali nestrpno zatiranje pomeni ovrajočo zavezo pred očmi. Prostor pomeni trajno in Ijubez— njivo vzpodbujanje — s t "in po-;;tane bistveni činitelj pri vodstvu | dece. Zatiran.;" pa je direkt no za I nika van je vzpodbuje. Dajmo t>-j troku duhovno prostat — in v'-, deli bomo, da smo si s tem zasi-jgurali dragoceno glavnico z o-ll>restmi in z obrestmi za vse ži'\-lj nje.
Ali moram omeniti zla. ki se j>o-ra,;aj«» neprestano iz zatiranja ali I iz za molče van ja spolnega znanja.' ! Tu sta predvs 'in potrebni preprosta eux»stavnost in odkrite/it.
Vsak zdrav otrok je že po naravi določen za to. da čisto po svoje preizkusi življenj?. Zakaj otrok začne svoje lastno življenje s čistim in nebo jazi jivim izgledom. Otrok se not'e okoriščati z izkustvom drugih. Opustimo poskuse. ker so nepotrebni! Kako pogo-stoina za tremo njegov paskrri s tistim b sni m "Nikar!" — že v kali.
V Angliji se govori mnogo o novem razvit ku Conimon weal t ha (meščanske družbe). Ta raz»voj mora priti, pospešil pa ga ne bo "umetni človek" in .stroji, marveč preporod jasnookih. srčnih pustolovcev. moških in žensk, ki nanovo obnavljajo državo in družbo. Za britske starše našega časa tiči v »Korit vi in vzgoji teh novih pustolovcev celo prihodnost. Od nje bodo imeli korist oni sami in njih domovina. Kaj bo prišlo iz tejra ! I"Vzpodbuda ali zatiranje?" "Ne smeš!" ali Smeš"?
A. Corbctt-Smith.
"OIAI NAHODA"
jmu~Li. ..j, ,	i i

"O L A S M A I O D i1
WW TOg, BWMDIT,. JUH 9Lr1f88t
Pri naročilih za več kot $L— damo 30% popusta
V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SUCNE VSEBINE
■nfiTiuuiTigJ'f^vcn'rinii ■ ■ ^Ng^jy^itHtiniTrfgiT^i^gnTBCTmHiSniCTT^T^
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 We* 18th Street, New York
ZEMLJEVIDI MOLITVENKI : IGRE :
.iliiii.ii.fr., •Hlilii.'iUft-'.ai"!'!'!'" 'iflilllilillMIIIII{^f^illlllillM
§
S
SLOT ENE DAILY in IL 8. A.
RAZNE PESMI S SPREMLdKVA* '
NJEM:
Domovini, (Foester) ....................M
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Labarnar)
ro tn petero rasnih glasov ......„J1
Jam M rad rudečib rol, moški sbor s bariton aolom In priredbo aa
dvospev ____________________________JN
V pepelnlčni nofl (Ssttner), kan-taC&ta za soli, zbor ln orkester
Izdala Glasbena Matica —_____71
Dre pešati (Prelovec), aa moikl
abor ln bariton aolo	flt
PESMARICA GLASBENI MATIČKI
1.	Pesmaric«, uredil H aba d ..JIM
2.	KoraSke slovenske narodna
pesni (SvikarSlC) 1. 2., ln 8. ar. »kUDaj ------------------- _ 1j—1
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodno himne „...„11 št. la. Sto čutiš, Srbine tain] „...11
St. 10. Na planine ______________________11
St. 11. Zvečer .......................~~.11
St. 12. Vasovalec .....................11
St. 13. Podoknica ..............JI
Slavček. zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................................21
Lira, srednječolska, 1. ln 2. zvezek
po M
Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali mo2kl zbor. 15 pesmic. (Pregel) .......
Mešani in moški zbori (Aljai)
zvezek: I'sa lin 118; TI veselo poj; Na dan; Divaa noč..........41
6.	zrežek: Opomin k veselju; Sveta noč; stražniki: Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo _______________,41
7.	zrezek: SlavČek; Zaostali ptič; Domorodiia Iskrica; Pri Bvadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo ,41
8.	zvezek: TI osrečiti jo hotl (me-6an zbor) ; Prijatelji ln senca (mešan zbori ; Stoji, solnčice stoj; Kmetski hiši -------------------..41
CERKVENE PESMI
Domači glasi. Cerkvene pesmi sa mešan zbor ..........—.....................
12. Tantum Ergo (Premrl) ......„„„J4
Maš ne pesmi za mešan zbor —
(Sattner) ............................—.......JU
12 Pange ILngua Tantum Ergo Go-nitori. (Foerster) ...........................51
12 Pange Lingua Tantum Ergo Qe-nitori (Gerbič) ................................M
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) ..................„...........„46
19 obliajilnih in 2 v časipresv. Srca Jezusovemu (Grum) ..„...........H
Mlssa in honorem St. Joseph! —*
( Pogacbnik > .„........„...........„.„„.„„.41
Kyrie .............................................M
K svetemu Rešnjemu telesa —1
(Foerster) ...............................«0
Sv. Nikolaj ........................................U
NOTE ZA CITRE
Koželjski: Poduk v igranja na
citrab, 4 zvezki ........................tAl
Bari pride io. koračnica ............______JN
NOTE za
TAMBURICE
Slovenske narodno pesmi aa hali
raški zbor in petje (Bajuk) ....l.S|
Bom šel na planince. Pod puri slov. na rod n iii pesmi (Bajuk) ............1.-J
Na Gorenjskem je fletno ...............L—<
RAZGLEDNICE
Nesryor&ke, Različne, duča£ „.........„41
Velikonočne, božične In novoletna
ducat .......................................„„.„„.41
Is raznih slovenskih krajev, dacat .41
Narodna noša, ducat................„......41
posamezna po -—....................„.....J|
*
ZEMLJEVIDI	!
Stenski zemljevid Slovenijo na mol nim papirja s platnenimi pregibi --------------------------------------7J4
Pokrajn I ročni zemljevidi:
Dravska Banovina _________________JI
Slovenske Goric«, dravska ptuj-
■ko polje ...................................Si
Ljubljanske in mariborske sklati JI
Pohorje. Kozjak___________M
Prekmurje In Medomnrje_______J4
Canada ............................ M
Združenih držav, veliki_____.49
Mali .........................................„lj
Nova Evropa______________________„J1
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, AtIxssm, Colorado, Kansas, Kentucky la | Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po..............11
Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia. Obis. New York — Virginia, OMa. Now York m vsaki po-----------------41
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order «11 postne znamke po 1 ali S oeota. 0« pošljete gotovino, rekomandlrajtj pismo:
Ne naročajte knjig, katerih m «
cenika.
Knjigo poetu amo poitstihs prost«
"GEA3 NARODA11 i
mw. ll lhwt -mrnm loti
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
1.	zv. Vojoomir aH poganstvo____35
2.	sv. Hade brezdno _____________________Ji
3.	sv. Vesele povesti __________________35
4.	sv. Povesti in slike _________________Jt
5.	sr. Student naj bo. — Nal vsak-
danji kruh -----------------.... j|
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...............................................le
4.	zv. trdo veiaao. Vsebuje S. povesti ................................................jj
5.	sv. trdo rezano. Vinski brat ........JI
G. sv. trdo vezsno. Vsebuje 10 povesti ------------------------------------5«
IGRE
Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj ,60
Cyran de Bergerse. Herlčna komedija v petih dejanjih. Trdo ve-ssno --------------------------------------------
Edela, drama v 4. dej........................60
Gospa s morja, 5. dej........................75
Lokalna ielesnie*. 3. dej...........„....M
Marta, Semenj * Ricbmondu. 4.
dejanja ...........................................Je
Ob vojski. Igrokas v Štirih slikah ....JO
Tončkove aajne na Miklavšev večer, Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjih „..................................„„.«6
R. U. R. Drama v 3. dejanjih s
predigro, (Čepek), ves. ................45
Revizor, S. dejanj, trda vezana .......75
Za krit in svobodo, Igrokaž v s. dejanjih ________________________________________L..J5
Ljudski oder:
4.	zv. Tihotapec. 5. dejanj .............00
5.	zv. Po 12 letih. 4. dejanja...........60
Zbirka ljudskih lner: 3. snopič. Mlin pod lemljo, . Sv. Nefa. Sanje ...................................JO
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ...................JO
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov............JO
15.	snopič. Torki pred Dunajem, Fabjola ln Neža ____________________________JO
20. snopič. Sv. Jast; Ljubezen Marijinega široka ——.„.»...„.„....30
PESMI in POEZUE
Akropol is tn Piramide ...................JO
broSlrano .„.„„.„„.„„.......„«..„.....JO
Azazel, trdo vez. ..............................1.—
Balade In romance, trda vez ........1.25
Bob ca mladi sob, trda ves ......—40
Krsguljčkl (Utva) ..............................65
trdo vezsno ..„„..........................80
Moje obzorje. (Gangl) ___________________1.23
Narcis (Gruden), broš. ....................JO
Primorske pesmi, (Gruden), vez.....J5
Blatne (Albreht), broš-------------------30
Pohorske poti (Glsser). broi. .........JO
Oton Zc^.uClč: .
Sto ngank .............................„.„...„50
Vijolica. Pesmi za mladost ...........„60
Zvoniki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ..„—-—JO
Zlatoreg, pravljice* trda ves -------60
PESMI Z NOTAMI
NOTE ZA KLAVIR
(Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 sveskov. Vsak zvezek po ....... JO
• mladinskih pesmi (Adamič) JO
NOVE PESMI S SPRBMLJEVANJEM
KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) .......•„»..».....................80
Bbst narodnih pesmi (Prelovec) JO
ME&ANI IN MOŠKI ZBOR
Slovenski skordl (Adsmlč):
L svesok -------—----------„.-------75
11. zrezek ... ..^.....7.............1____„„75
PenMsdsashl oAmevl* IL sv. ...... .45
Ameriška slovenska Hra(Holmar) 1— Orlovske Warns (Vodoplvec) .......1.23
16 stoikih in smianih zborov —
(AdsmiČ) __________.41
MO0KI ZBOR
Trije moikl zbori (Pavčlč)
Izdala Glasbena Matica ...........40
Narodna nagrobni ta (Pavčlč) -----J5
Gorski limiiil (Labaraar 2. sv.
DVOGLASNO: Na« kimal------------------------M
MEŠANI BM>H« i HjHN^ft^j^IMMnf w .41
fit 25. Poslednji infill nspih.
II. del_________________________
St. 26. (L. Andrejev) Črne mask«. poslov, -loslp Vidmsr, 82 str. broi._______________:______Si
fit. 27. (Pran Erjavec) Blupo
eetosst la problemi shrbotsa sn brezp serine, 80 str.. broi.----S5
fit 29. Tkrsaa sin spis, trdo ves....1.20
fit. 31. Roka rsks _________________________.25
fit. 32. Živeti _____________________25
fit. 35. (Gsj SslustlJ Kriap) Vojna S Jugnrts, poslov. Ant. Dokler, 123 »»rani, broi. ___________,J0
fit. 30. (Kssver Meiko) Listki, 144 strsni __________________.____________„65
St. 37. Dams fn Hvali _____________30
St. 38. Tarzan In svet________1.—
Stev. 39. La Boheme __________________H
St. 47. MlsteriJ daio _____________1—
Stev. 48. Tsrzanovo iivaU ............JO
fitev. 49. Tarzanov sin, trd res ....1 JO
St. 50. Slika De Graye -----------1.20
St. 51. Slov. balado ln romance____M
St. 54. V metržu _________________________1.—
St. 55. Namišljeni behrik _______________JO
St. 56. To in edkraj Sotle......„........JO
fit. 58. Glad (Hamaunl _______________00
fit. 50. (Dostojevski) Zspldil Is mrtvega doma, L del______________I—-
St. 00. (Dostojevski) Zapiski is .mrtvega doma, 11. del ......_______L—
St. 01. (Golsr) Bratje tn eeatre„„.75 St. 62. Idi jot. I. (tel (Dostojevkl JO
St. 62. Idi jot, II del ______________.JO
St. «4. Idi jot. II L. del ______________JO
St. 65. Idi jot. IV. del ..„......„........JO
Vsi 4 deli ----------------------- 3.25
St. 66. Kamela* skosi oho šivan-
ko, veseloigra ..„—-------------„„.«41
Slovenski pisatelji n. n.:
Potrtsns povest, Msravska	slike, Vojvoda Pero 1 Perica,	Cr-ilcc ...............................................
Tigrov! zobje ........-------------------—.....-1-—
Tik za lrnts ••...„•..............„•.„..„..„74
Tatič, (Bevk), trd. ves. ..................75
Tri Indijanske povesti .—i--------U
Tunel, soe. roman .................—1.20
Trenutki oddiha ................—..——99
Turki pred Dunajem .........—„....—JO
Tri legende o razpela, trd. ven. .....05
Tlesč in ena noč (Raps)
res. mala Izdsjs .......................1«-
Lgrabljeni milijonar ----------- 1-20
V	krempljih inkvizicije -----------1.30
V	robstvn (MatlČIČ) ______________1.25
V	gorskem zskstja ______—-----------IS
V	sklspnjsku Okrog sveta:
1.	del „.„..... .m.«w.H*.*«wwHiin i .i *.,..J0
2.	del „„. .....................
OBA SKUPAJ--------------^160
Veliki inkvlsfltsr ---------------—T ' -
Vera (Waldova), bros. ......35
Vojska na giHnimi, s slikami -------18
Vttimr, (Rabindransth Tsgore),
trdo vessao	.75
broil rano „„.......«..„.....„..^. ••••.„... J?
Volk speksi ulk In druge pavsstL.„l^
trdo vessno ........................1J9~
Vojni, stfr all pogsnstvo, 1. sv. ____J5
V	pustiv je ila, in. sv.------------JI
Valentin Vodnika Izbmni spM _M
Vodnik svojemu narsda ..._.............J!
Vodnikova pratika L 1027 _______56
Vodnikova pratika L 1926___JO
Zmisel sssrtl ___________________JO
Zadajo dnevi ■■wlaigb kralja_M
Zadaja kmelha vsjrimT!__.75
Zodsjs pravda, vsa ...................„....70
Zmaj Is Bosne-------7»
Življenje slov. trffem, labrasi spisi
AleSbvec, 8. sv. eknpaj i i ,1166
Zlaltkopl^.„..._______-J10
Žsalhl mOs'Ksftnels--41
Zmote la kones gdč. Pavlo__4^
L delT™!!!^--.40
11. dil -----------40
Zaamenje Mirih (Dopis)-------«0
Z ognjem In Mm__J—
Zločin in kazen:
L In IL svosek ........................
vezana ...^i.—...........................Jp
^ImSf"1^","'^ 1' M-
Tisoč in saa noi:
I. svesek ...................1 JO
ilkl !jWBt
• nnoi skopaj —.........mxn
Praski jndek--------------------25
Prisega Huronakega glavarja ______30
Pravljice la pripovedko (Koiutnik)
1. svesek ---------------------------.40
2. svesek .........................„40
Prvič med Indijanci_______________30
Preganjanje Indljasmik srisjsnsr-
jev---------------------3».
Revolnrijn na Portngalshem _______SO
Rdeča In bela vrtalen, povest-----30
K^fcis ...........................
Meča koksrda_______------------1J3
Soriaat Biavolo. ves,	1.60
Slovenski Mjivec ------------------.40
Slovenski Robinzon, trd. ves._____75
Stric Tomova koča ___________________JO
SueAkl Invalid_____________________________J9
Skosi Mme Indijo_______________90
Sanjska knjiga, mala_________________60
Sanjska knjiga, velika ____________»0
Sanjska knjiga, (Arabska) ---------1J0
Spomini Jugeelovaaikega dobro-voljen, 1014—1013 _________________1J5
Sredozimcl, trd. ves._______________JO
broi. -------------------------------|f
Strnaote vojne --------------------------JO
Siiri smrti. 4. zv___________________35
Smrt pred hiie ____________________________Ji
Stanley v Afriki ______________________________J6
Spomin znanega potovalen ___________1J0
Stritarjeva Antholegtjs, broi____JO
Stoto Sest s, povest Is Abrncev ____....JO
Sin asedredjega lovca, Potopisni roman------------------ ------------------10
Študent naj bo, V. sv. ...................M
Sveta Nstbnrgn ------------------------------Ji
Splsje, male povesti------------------------36
Stezeeledee_______________________________JO
Šopek Sasmiarke _____________________J5
Sveta noč .w„..........„.„m.„„.„.......„....J0
Svetlobe In sence __________I_________________L20
Slike (Uefiko) ________________________JO
Spake, bumsreaha, trda ves. ...___..JO
SHARESrCARRVA DRLA:
Macbbet, trdo ves.________________________JO
broiirano ....—..........................._T0
Othelo___________________________________70
Sea Kresne noči______________761
Splošna Knjižnica:
St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjinm grada, iz virus povest, UM str..
bristrsno __________________________________31
fit. 3. (Ivsn Rozman) ..Teetnseent ljudska drama v 4 dej., broi. 105 strsni _____________________S
St. 4. (Cvetko Golsr) ..Poletne klaajo, Izbrane pesmi, 164 str^ broi* rs no--------------------------„J0
St. 6. (Novsk) Ljuobsussnsst „.-36
Za siovenako mladino priredila Utva. 111 strani, broi._____________Ji
fit. A Akt Ker. 113______36
fitev. P. (Univ. prof. dr. Prane Weber.) Prejemi sodobne £!•-sefije, 347 strsni, broi.--------70
fit. 10. (Ivsn Albreht). ..Andrej Ternone, relljefua karikatura ta mlnnlestl. 55 str., broi.____Ji
poslednje**** Goll<l, PMerfl('vl
fit. 14. (Dr. Kari Bnglii) Denar, narodno-geopodarskl spis. poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str, t broi. -----------------------------30
fit. 15. ffdmsad la Jalto ds Gon-
court, Benee Msuperin -----------------.40
fit. 10. fJsaka.AsttMc) Življenja
pesmi. 112 str4 broi. ...___________.41
fit. 17. 1 (Prosper Msrimee) Verne dale v. vkah, povest, prsvel Mir-
Ko .Pretnar, 60 etra. —-------JO
»
fit. IP. (Gerbsrt Hsuptmsn) Po- f~ topljeni zvsn, drsm. bajka v patih dejanjih, poslovenil Anton Puatek, 124 strsni. broi. ________N
fit. 20. (Jul. Zcyer) gimps« In Ksmnrssshl japonski roman. Is čeMIne pre vel dr. Frsn Brads«. 154 strsai. hrsi._____01
fit. 21. (Prilotln 2olns) Dvaaajet krntkočasoth mftli, IL, 73 str. broi. ......................................
At 22. (Tmstco) Krsntserjeva
fit. 23. (Sopbokiesy Antigona, ial-aa Igra, postov, a Gstar, «0 otr.
Mbus-"-»'"i«..................,10
tt 4& Lb Ralasr) MiM s ^tmjiJir.lM iftt'fttr;'-' brsA ...................m
Izbrani spisi dr. B. Dolenca__60
Is tajnosti pri rode__________50
Is ssodernegn sveta, trdo ves. _1.60
Izbrani spisi dr. tvaa Mencinger:
2 srezks ___________________________1J6
Igračke, broiirsno ............................JO
Igralec _____________________________75
Janko in Metka (sa otroke)_______30
Jernsč Zmagovat, Med plazovi___—50
Jutri (Sirug) trdo ves___________.„..75
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh 10 s>ezkov,
lepo vezanih ____________________.......10.—
0. zvezek: Dr, Zeber — Tngssmr
broAlrsno __________—----------— .71
Jusn iMw»riJa (Povesti Is ftpsnskega
Kske se sem jaz likal
(AleSovec) 1. zvezek__________..JO
Kak« sem se jaz likal
(Aleiovec) U. sv. .............Jtš
Kako sem se las likal
(Alefiovec( 111. svesek „....„...„60
Korejska brata, povest Is mlslJonov
v Koreji ________________________JO
Krvna osveta ____________________JO
Kmečki pont (Senoo) ______;__________.66
KnhinJs pri kraljici gosji oeiiel ..J6
Kaj se je Markam majalo ____________J5
Kazakl __________________________________60
Kriiev pot patra Kupljenika_____.76
Kaj se je Izmislil dr. Oks ______________.45
Levstikovi zbrani spisi __________________.JO
1. zv. Pesmi: Ode ln elegijo; 8n> net je: Romance, bris de la
legende; Telmnč (!<evstlk .....„70
i. zv. SNka Levstika In njegovo
kritike io polemike--------------76
Ljubljanske olike, Hlftni Ustnik, Trgovec, Kupčfjek! strsZnlk, ITrsdnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natsksrcs,
Duhovnik. Itd..........------------------J6
I/O v ns ieno (roman) ----------------------66
I^Mifer _________________________________________1.—
Marjetica .......................................M
.Materina žrtev ____________________________53
Mojo življenje _______________________________76
Mali Ixird ________________________________________JO
Miljouar brez denarja-----------------71
Maron. kričsnski deček It IJba-
nona ..........................................25
Mladih zanlkernežev Motal ftivo-
topls ____________________________75
MUnsrjev Janes ______— „.„.„----------Ji
Musolino.............................—..........„46
Mrtvi Gosta« -----------------------------------35
Mali Klatež ________________________________.71
Mesija ..............................................JO
Malenkosti (Ivsn Albrecht) ..........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovenska mladino .......................21
Misterija, roman----------------------— 1-—
Možje.....................................U0
Na različnih potih __________________40
Notarjev nos, bnmoreska „♦.........—.J5
Narod, ki Iznrira ___________________40
Naia vas, IL del, 6 povesti-----JO
Nova Erotika, trdo ves ---------.70
Nafta leta. trda ves------------—76
broklrana .„.„.....„~.„. . —JI
Na Indijskih otokih__________M
Nafti ljudje______________________.41
Nekaj is ruske zgodovina-----------J5
Ns krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojulh pohodov tdvie-
ga slovenskega polke --------------—U0
Ob 50 letnici Dr. Jaaesa K. Brska .„25
Onkraj piaiouda ---------------------JO
Odkritje Asmrihe, trdo vessao----60
mehko vezana —, ...„—-.-.....JI
Prspreisnsvs sgeibs------—---JI
Parfti In zanki ---------——------—-25
Pater Kajetan---------------------—V—
Plugvhiski otok .................—...........^Jt
Povest o sedmih obeieelh-----M
Pravica kladiva -----------------------JB
Pabirki Is Rein (Albrecht)-----U
Parlftkl zlatar----------------------JJ
Prihajat, povest —«—................~Ji
*ežtgalec.....................—----------------33
PoveetI, pesmi v proof (Baudelaire)
trdo vezano -----------------„.1^—
Po strani klshak ------------------
Plat zvena.......................................Mk
Pri stricu____________________M
Prst božji -------------------—----33:
Patri a, povest is irska jnasiks do-
Prva IJabesen „..„.„......................»H
Po gsrah In doHnah________Bi
Pol litra vlpnvta--------------jM
Poslednji Mehikanec________M
Pravljice H. Msjar--------33
Predtržanl, Preiern la dragi ovot-
Prigodbe čebelice MoJe, trda vss L— Ptice soUvke, trda vss______ft
Pred nevihto____Jj
___________ . _ ..
MHMMMMMMMMiM^fMMnalV
Plrid --dn finliaj ............ ,., ........33
Obrtno knjigsvedstvo _____________2J0
Perotninarstio. bnrftlrsno -----...... 1 JO
Pravila za oliko ________________________.65
Psihične motnje ns slkehetskl pools ri ___________________________________75
Prav« io revolucija (Pitamlr) .......JO
Predhodniki In idejni ntemelji ruskega Ide Jail zmn ________________LM
Radio. »Miovni pojmi Is Radio
tehnike, vezano ........................2.—
brofiirano ...................................1.75
Kotni slov. italijanski In itall-
jantiki-slorenski <lovar -..........JO
Slov roška narodna mladina
(obsegu 4."»2 strsai» ______...... .. 1.50
Spretna kuharica, trdo veza os ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze,
le|to trdo ve/ana ......................J-—
Sadno vino _____________________________40
Sadje v gospodinjstvu _______________„75
Ltbcnik angle&kega jezika
tnlo vez....................................lil
broširam* ..................................1.25
1'vod v filozofijo i Ve her)	I JO
Veliki slovenski splsovnik: zbirka piiiem. listin In vlog za zasebnike in trgovce —............1.25
Veliki vsevedež ................................„.30
Voftčilna knjiživa .............................JO
Zbirka domatlh zdravil ....................JO
Zdravilna zrtiftča .................................40
Zel in plevel, slovar naravnega
zdravilstva.............................„.1J0
Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ...........1.00
Zdravje mladine ................................1.25
Zdravje ln boleien v domači biftl.
2 zvezka ------------—...........—1.20
Zgodovina Srbov, Brvatovln Slovencev Old Hi)
II. zvezek ............. ...............„10
Prorokovalne karte________I —-
POVESTI in ROMANI
Agitator (Kersnik) broi. ................JO
Andrej Hofer .....................................JO
Bene&ka vedeževalka ........................J5
BelgrajskI biser ..............................Ji
Beli mccescn ....................................„40
Bde noči, mali Junak _______________________6i
Božično darovi ...............................Ji
IloŽja pot na Bledu ...........................„20
Božja pot na Šmarni gori .................20
Cankar:
Grešnik l*nard. broi..................71
Mimo življenja .........................JO
Moje življenje ..........................75
Romantične dufte ............—........00
Balkansko-Turika vojska ...............-30
Balkanska	s slikami .........25
Boj In zmaga, povest .......................„20
Blagajna Velikega vojvoda ............00
Boy, (roman) ........—....................—«5
Burska vojska ----------------------------4®
Beatin dnevnik .....—---------—..........ii
Čarovnica .........................................
Cretin a Borograjska .......................43
Cvetke ...............................................25
Čebelica ...........................................»
Črtice iz življenja na lunetlh ------35
Drobiž, in rasne povesti —
Spim I Mllčioaki .—..............00
Dekle Eliza ......................................11
Dalmatinske povesti ......................J5
Dolga roka.....................................JO
Do Ohrida in Bltoljn ........................73
Doli z orožjem .................................-JO
Dve sliki: — Njiva; Starka
........(Meiko) ....................................00
Devica Orleanska ..............................JO
Duhovni boj .......................—......„.J6
Dedek jo pravil; Marinka ln ikra- V teljeki __________________________________.43
EHsabeta ...............................M
Fabijola ali eekev s Kstsksmbsb .45
Fran Baron Trenk....................-.......M
Filozofska zgodba -----------------------JO
Fra Diavolo _________________________________M
Goiopodariea sveta ........................40
Gostilne v stari Ljubljani ______________60
C.rftka MytologlJa____________________L—
GRUNT, roman ............................1.50
Gusarji ....._....„„.-----------------------------.75
HadM Moral (Tolstoj) ____________.40
■čl psptda, ves.------------------L—
Hektarjev meč_______________Bi
Hedvlka ----------------------------------40
Hodi tasi. Blage daio, veseloigre .75
■dean (Kmetova) -------------------.46
■odo pre line (11. sv.> .............M.
"iSSL ..... a
g. Bronte . j i i
u,	.. tt-i.	.... _________ __ ^
MOLITVENKI
• VETA URA
v platno ves............JO
v fino usnje vez .........„.IJi
v na j fine j že usnje vez 1.30 v najfinejše usnje trda ves ...........................—J JO |
SKRBI ZA DU&O
v platno ves.___JO
v fino usnje ves ............1 JO
v naj fine J te usnje ves 1J0
RAJSKI GLASOVI
v platno ves._______JO!
v usnje vez..............„..1.20 j
v fino usnje ve*. _____1J4 j
v najfinejfte usnje ves. 1.60'
KVIfi&U SRCA
v. tiriitirano usnje ves. JO
v usnje vez______________ JO
v fino usnje vez.........1—
v najfinejše usnje ve«. 1J6 v nsjfinejše usnje Vda
vez .............................130
v oel celluloid ves. .......1.20
NF.OUA NAS DOM	,
v ponarejeno....................1.—
v nsjftnejše usnje ves 1.50 v najfinejše usnje trds ve« ...................................1J0
MARIJA VARH1NJA
fino vez ......................„.. " 21
» fino usnje ...................1.56
v najfinejše usnje trda sez .................................IAi
Hrvatski molitvcniki:
Ctjeha Jsi avost', fina vez............L—
Slava Bogu. a mir ljudem, fina ves 1.50 ■ajfloeJAa vez ........................l.M
Zvonžec nebeški, v platno............... JO
fina vez ..................................I-1— !
j
Vlenac. osjflneJfta ves --------------1.40
Angleški molitveniki:
(za mladino)
( hud's Prajerbook*
v tsirvar'e plstnl<-e vezsno -----M
v Iteln kmt vezaoo ........,..„„.!.11
Come Unlo Me —............................-30
floo vezano „..„.........„.„.„.........Ji
Kejr of Heaven:
fino vezano ..............................„35
v usnje »t-itsno .........——,„^„„.7ti
* «»*jfinej&e u«nje vptsno ........1-20
l / A m lit AH LE I
Key of Heaven:
v eetoM vezsno ......................1.20
v eelol«! najfinejši vez ............IJ0
v fino usnje vezano ------------1J0
Catholir Po« krt Manual-
v flno \isiije vezano ................1.30
Ave Maria:
v fino uunje vezano -------- —.-1.40
POUČNE KNJIGE
AngleMto slovensko berilo ............t.—
Amerika In Amerika n«i (Trnnk) 5.— Angel Jaka aložba ali nank kako-se
naj Strele k sv. ami! ______________.10
Boj nalezljivim boleznim ______________75
Cerhidiko jetero..........................„....1.20
Pomoči žlvinozdraviiik broširano
Domači vrt ..................................lJi
Govedoreja ....................................1J0
Oospodlnjstvo __________________________...1J0
Jugoslavija (Mellkt 1. zvezek 1J6
svesek. 1— 'J snopi« ________l JO
Kletarstvo (Skalickj) .........
Kratka srbska gramatika -------------M
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov —-------------.JO
Krim m postane dHavtjan Z. D. .25 Kako ee poatmie ameriški državljan .15
Knjiga o dostojnem vedenju _______JO
Kubična RaČunica ___________________*
liberalizem .......................................JO
Materija In eneržija..................1J5
Mlada loto dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem. L zv. .......................JO
IL zv_________________________________M
'Oba skupni M centov)
Nasveti sa hišo ln dom________...L—
Nsjboijin slov. Kuharica, 006 str.
lopo ves. (KailaAek)--------J,—
IMHfcm hem nBtoiJa:
tli A 8 H A K O D A*
mw YOBK, HOliPiT, Jtnttj^ 1983
wtm
TEB LA&OB8T VhOVtWM DAILY ta V. S.
• __ ___________ 2» '
O 1 KRATKA DNEVNA ZGODBA J I
Mjj ,m»i »jggsgsar^f -, r»*	.TWMfHWfllTMIill 11 ilii1 "Pggl^HBPMMiffi
ZYGMUSD SOVAKOW8K1:
H U N I
•mehko, drugače hi vam lahko škodovalo. Kaj ste imeli akrlatinko !....*'
Zopet v diru okrog. Nismo mogli /.«• ve«" izdržati. Vse nas je bolelo, i In >iii se zapazili niso. da se sme-j'tno! t""ir»to nič! Šele ko je enemu stoln odletela noga. je "w^nil Ja-nek. da ho že dovolj.
"Sami vemo. kdaj ie treh« nehati! Ne potrebujemo tvojih zabitih metov!"
In bili bi še jezdarili. ko bi jih ne bil Bolek ustavil. Oglasil se je s tankim glaskom, kakor njihova "niademoiseelie":
"Prenez parde de ne pas taeher vos pantalons !"....
Hipoma so obetali in si ogledovali hlače, Grobno * > .se ustrašili ia Ždžiš j«* pričel tuliti.
"Fiat i ne bodo padale! f*e "ma-d'-moišeelle" vidi. vas bo tepla*!**
Nič več niso odgovarjali in Zdžiš še huje zajoka). Toda treba se je bilo spraviti k jedi. Celo smilili so se mi. ker so takoj pobledeii. Steer pa niso še niti prvega grižljaja mukoma pogoltnili, ko je stopila v sobo njihova ''mademoiselle" in rekla:
"Veni'Z. venez. mes enfaots...."' A hipoma ,ie nehala govoriti. Ker je (»pazila hlače. Zapnala i p peklenski vriše. Kakor da bi se bilo kdo ve kaj zgodilo. Tako je pritekla naša mati z njihovo materjo. No. in čez nekaj časa je odšla. In ko so odšli, sem videl, da se njihova niati od j naše mame še poslovila ni.
In mama nar.t je rekla, da je od i nas :zelo grdo. Da še ne vemo ne. kakšne neprijetnosti iz tega lahko nastanejo.... Toda potem, ko smo ji ,v^p priznali in ji povedali o škrla-, tinki. se je malo nasmehnila, ker | teh dečkov ni imela zelo rada. In 'ko je Rolek naznanil."da jim bo ta-! koj pisal, ker so vendar izgubili !stavo in morajo dati laterno ma-piko in flobertovko. je rekla mama. naj si tejra ne drzne....
Opoldne t^ga dne nismo, imeli zrezkov. Huni so jih pojedli.
In Bolek iim je le pisal radi la-terne in puške. Še odgovorili m" niso!....
VODNJIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nair
in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom.
Xvročila tprejema:
"GLAS NARODA" 216 W. 18th-Street New York. N. Y.
SnUH IN LJUBEZEN V DRUŽINI
Nosilna stebra družine sta strah in ljubezen in ta dva sta se začela (majati v svojih temeljih. Ce hoče-.mo obdržati družino na človeški
Ivieini — svoje naravne oblike: — mož — žena — dete sploh ne iao-re izgubiti — moramo ta dva stebra znova utrditi, d asi se ve .strah in ljubezen v družini za Aove rodove ne moreta pomeniti čisto vjk -ga ti-stega. kar doslej. Mladina se je obrnila proti napačno uiwvane-mu strahu in žensko gibanje je razkrilo omalovaževanje žennke osebnosti v družini. To je v resniei pretreslo družinske temelje, a ta pretres je bil naraven in zdrav in mora služiti le kot prehod k novemu razvoju navzgor.
i
Moža in žena imata naravno nalogo, da sta oče in mati. in st* v ta namen tudi prejela potrebne duševne očetovske in materinske .sposobnosti. Temeljna moževa krepost je. da je očetovski. in temeljna ženina. da je materinska. Na tem dejstvu. da sta onadva oče in mati. izhodišče življenja. temelji spoštljivi . trah otrok Ho staršev. Kajti na podlagi tega strahu so starši, ki -o podarili otrokom telesno življenje, tudi izhodišče za dnevno in nravno življenje s*vojih otrok. Očetovstvu pripisujemo predvsem strah, materinstvu pa ljubezen. Ta povdarek ie dejansko pravilon. le da očetov-«ki strah učinkuje prepričevalno Ie. če je združen z očetovsko 'ljubeznijo. in materinska ljubezen more oblikovati otrokovo osebnost le v zvezi z materinskim strahom.
Strah more ob"jati duševno in nravni življenje v svobodi. Čim veeji je strah, tem mani je treba sile in moranja. in — kar je za veliko staršev tetŽlco umi jim resnica — čim več je moranja. groženj. ušnic, čim reč je kazni, tem manj ie strahu. Večina težav med starši in dorašeajoeimi otroci nastaja ;z dejstva, da starši ne nmejo te temeljne resnice, da more strah učinkovati le v svobodi, da izvira iz t vzgojiteljeve notranje moči in s*1 tudi obrača na notranje sile otroka.
Strah ne obuja samo spečih go-j en čevrh sposobnost i. marveč vzgaja tudi vzgojitelja, ker zahteva od njega- neomajno oblast nad samim seboj in neprestano premočrtnost življenja. Jeza -in popustljivost, v čemer vzgojit elit najčešče greš?, izpodkopljeta strah. Skoraj vsi spori meti starši in otroei izvirajo iz pomanjkanja strahu ali pa iz napačne umevanega strahu. Mlad člo-,vek hoče. da ga vodimo, t^da ne na povodeih. ne s samovoljo močnejšega. marveč da ga vodimo |>o njegovih lastnih najbol ;ših zmožnostih. Mladostnik je silno občutljiv za \sako nasilje nad njegovim bistvom. a hvaležen za vsako spoštovanje njegove volje. V naprej Izdelane programe. > tremi jen ie, da ira oblikujemo no lastnem tipu. po praviei odklanja. Na predpise in opomine, sploh na be«ede se mlad človek ne odziva. Kakor izredno občutljiv instrument je pa sprejem-Iji v za vse. kar prihaja iz istinito-sti in naravne gotovosti vzgojitelja. | Ne z neprestanim "To moraš" *i» "Tega ne smeš", marveč s svojim zgledom navajamo mladostnika, da obvladuje in obrazuje nagonsko življenje in razvija vse svoje sile po svojem lastnem notranjem zakonu.
Svetega strahu, ki je «začetek vse izomike in izobrazbe, se nauče o troei od staraev, če kažeio ti resnično, dejansko, nohlinjeno spoštovanje d«) večnih vrednot in do preteklosti (lastni starši, navade in običaji, zgodovina, ne pa z opomini, z besedami, pa naj so te še tako lepe in pogoste. Tak strah ne potrebuje nobenega na d zora val nega sistema in mu ni treba na vsako vprašanja odgovarjati s točnim "da" ali "ne". Strah se ne konča s šolsko dobo ali z 21. letom. Na njem se užiga otroška ljubezen, ki se nikoli ne zmanjša, marveč vedno lepše zori.
Strah ne stoji v brezzračnem prostoru. Korenini vedno v verskejn aH etičnem idealu. Svetovni nazor staršev daje strahu njegovo bitnost. Skupen, enoten svetovni nazor je ena najmočnejših sil, ki ohranjajo družino. Posebno danes, ko so otroei izpostavljeni tolikerim nezanesljivim, problematičnim, nasprotujočim si vplivom, je strah, ki ne po *nA omahovanja m nemirnega Ivi-
panja zdaj sem >zdaj tja, nujno potreben.
Strah v družini je tista sila, ki oblikuje značaj. Cilj vzgoje je. da vzgaja otroke v samostojne, notranje svobodne, prave, resnične ljudi. In najboljše smlstvo v ta namen je pravilno umevani strah. Za ta cilj in za to sredstvo >e poteguje tudi nova mladina. Ki pobija le ti-«>to vzgojo, tisti strah, ki hoče iz o troka napraviti sužnja, mu v vsem vsiliti svoje lax»tno mnenje in voljo in brezobzirno te|rta otrokovo pii>-vieo do lastne biti. Roditelji, ki so notranje mladi in razumejo mladino. si zato prizadevajo, da utrdijo v svoji družini strah, ki deluje odznotraj iu obrazuje osebnost, ne pa jo ubija.
kakor tudi pojavljanje ledenikov.
Na solnčno površino vplirajo strahotni viharji, ki povzročajo o-gromne motnje in ki se oblikujejo v silno visoke plamenake sub-lje. ki dosepajo višino 100,000 do 250.000 kilometrov. Toda ti plameni kaj hitri zgrnejo, včasih v nekaj dneh, včasih pa tudi v nekaj urah.
TEZAVR1RANJE ZLATA
Ko je leta 1931 Anglija opustila zlati standard, je bila najvažnejša posledica, kar se tiče zlata, da so se mobilizirale velik ^ zlate zalojre v Indiji. Višja nakupna cena za zlato je z ozirom na drugače skoro neizprenienjeno kupno moč denarja povzročila, da je prišlo v Indiji teza<vrirano zlato na dan. Leta 1931 je že Indija izvozila za 25 milijonov zlatih funtov zlata, leta 1932 pa celo za 50 milijonov funtov. Zaradi tepa so lahko tudi zlate zaloge emisijskih bank narasle za višjo »v.soto kot je bila lanska produkcija zlata na svetu, ki je znašala 101.5 milijonov zlatih funtov.
V Ameriki je sicer bil prepovedan z 18. aprilom izvoz zlata. V okvirju Rooseveltovih ukrepo>v proti krizi dolarja pa je bilo najstrožje prepovedano tezavriranje zlato, kar je imelo za posledieo. da .se je zlati zaklad federalnih rezervnih bank zelo povečal v zadnjih dveh mesecih.
•Na evropskem kontinentu so tudi nastopile posledice ameriških- ukrepov. Že dolgo časo ni bilo tak<> velikega strahu med velikimi kapitalisti kot ravno sedaj. To dokazuje dejstvo, da se je zopet začelo tezavriranje zlata v največjem obsegu, kakor smo ga poznali samo v mesecu septembru in oktobru leta 1931. torej neposredno po padeu funta.
Gibanje zlatih zakladov važnih evropskih emisijskih bank je v zadnjem času kaj značilno. Tako je na pr. od srede aprila do srede maja. torej v teku enega meseca izgubila švicarska Narodna banka za 347 milijonov švicarskih frankov, holandska banka pa 246 milijonov. Obenem se je zlati zaklad Banque de France zmanjšal za 3f> milijonov, zlati zaklad Batik of England pa ponrečal za 54 milijonov švicarskih frankov (Neuc Ziircher Zeitunp). To pomeni,, da je ves odtok iz Švice in Holaudije šel na hnland.sk i in pariški trg, kjer so ga nakupili predvsem zasebniki za tezavriranje. Cenijo, tla je v teku enega meseca prišlo tako v roke zasebnikom okoli 500 do <>00 milijonov frankov.
To tezavriranje je danes razumljivo. ker se govori sedaj po padeu dolarja tudi o drugih valutah, da so sla%e in se je začel naval na Holandijo in Švico, ki sta najbolj izpostavljeni. Vendar Švica ne namerava opustiti zlatega standarda kakor zatrjujejo ofieijelni krogi z ozirom na zaloge ziata. Seveda če ne gre zlato samo za normalne plačilne potrebe, ampak za tezavriranje. potem je nevarnost gotovo večja.
O položaju v Združenih državah naj nam služijo ti-le podatki federalnih rezervnih bank za 25. maj. Zlati zaklad je ponovno na-rastel za 31.7 milijonov na 3,449.2 milijonov dolarjev, obenem pa je ves zlati zaklad Združenih držav ostal skoro neizpremenjen: 4.314 milijonov dolarjev. Nadalje se je obtok bankovcev skrčil za 78.6 milijonov dolarjev, obenem pa je narastel obtok takozvanih federalnih rezervnih banknot »a 10.0 na 84.2 milijonov dolarev. Celokupna cirkulacija denarja se je skrčila od 5.852 na 5.795 milijonov dolarjev.
Angleži eenijo. da je bilo v teku enega meseca od In. aprila do ;15. maja kupljeno za tezavriranje 21.2 milijonov funtov zlata. Premi ja je zelo narasla, vendar je t •zadnjih dneh nekoliko. Dopustila.
VPLIV SOLNCA NA LETINO
Od salnčuih žarkov in solnčn"-ga izžarevanja je odvisno vse organsko življenje na zemlji. Prav tako vpliva solnee na,razne zračne in morske tokcive. Solnee je tista sila. ki ustvarja dež. ki prinaša hrano reku m in v odo pa (loan. Brez solnčne energije bi ne bila mogoča klorofilna asimilacija rastlin in radi tega tudi ne nobeno življenje. f'e je vse organsko življenje na zemlji odvisno od solnčnega izžarevanja, potem ni čudno, da se opažajo v življenju na zemlji motne, kakor hitro se te pojavijo tudi na solm-u. S pre
ce jšnjo gotovostjo lahko trdimo, piše E. Eselagon. ravnatelj pariške zvezdarne. da je površina solnea pri toploti 6000 Celzija v neprestanem valovanju in da posredno 'o 1 i neposredno oidaja vse fizikalične žarke, če izvzamemo morda Hertzetve valove, katerih navzočnost se ni l>ilo nmjjoče dokazati v solnčnem izžarevanju. Nekateri žarki tvorijo svetlobne valove. ki jih tudi oko opazi, drusi zopet, kakor" so ultraviolet ni in infra rdeči, ostanejo človeškemu
VAŽNO ZA ^ NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnine. Prra številka potne ni mesec, rja dan m tretja pa leto. Zadnjg opomine in račnne smo razposlati za Xoro leto in ker hi žete~ li, da nam prihranite toliko ne-potrebnega deta in stroškov, zato Vas prosimo. da skušate na-roe n no praročasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašim kraju uli pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tud% druge, naselbine, kjer je kaj n<l-ših rojakov naseljenih.
j CALIFORNIA:
San Francisco. Jacob Laoahin li
i
COLORADO:
Pueblo, Peter Culisr. A. SaftiC W&lsenburg. M. J. Bayuk	*
INDIANA:	>
Indianapolis. Louis Qanlch
i
ILLINOIS:
Aurora. Mary Bufeliar Cbt« ago. J. BevCiC. J. I-uknuicb Cicero, 4. Fabian (Chicago. Cteero in Illinois>
Jollet. Mary Bumbicb, Joseph Hro» vat
Iji Salle. J. Spellch Masioutah, Frank Aujfustin Nortb Chicago. Joic Zelene

Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v tiari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V$led naiš dolgoletne tkuinje Vam ta moremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno m* hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnila.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje «« sploh vse, kar je ta potovanja potrebno v najhitrejšem času, tn kar je glavno, ta najmanjše stroike.
Sedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kar pred no se dobi it Washington^ povratno dovoljenje, BEEN-T BY P M HM IT, trpi najmanj en mesec.
PiHie torej takoj ta brezplačna navodila in tagotavlja-mo Vamr da boste poceni t* udobno potovali.
t i • ' '
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 We* I St K Street New York« N. Y.
!iiiiiiiir^iiiiiiiiiiitiiii;»iiiMiiiHiMtH^^;i
NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN
"GRUNT"
(Spisal Janko Kač)
kar jih je izalo po svetovni vojni, ima v zalogi
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Cena
$la50
Poziv!
Isdajanje lista je ▼ zvezi s velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato na] pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "<*. M."
oeesu neividna. Solnee polejr teira tudi daje ogromen tok elektronov. katerih hitrost .se približuje hitro.sti .svetlobnih žarkov.
Katere »o torej motnje, ki se navadno pojavljajo na solneu iu ki na druga strani povzročajo tudi motnje v življenju na zemlji ; Najbolj vidni so «olnčni uiadeži. ki se pojaivljaj na .sol ne n v različni velikosti in ki so v nepre.sit-a nem raz%-ojn. Ti madeži .so v resniei velikanske vzdolbine na površju .soluca. ki m> včasih giblje. kakor premer zemlje same in dosežejo globino do lOO.OfH) kilometrov. Včasih se ra.adelijo. včasih -zopet .se pojavi čez nje nekak sveteči most. potem zopet se prikažejo iz njih žareči ko.si. kakor bi bruhal iz njih vulkan. Na teli madežih .se vršijo v.se mogoče iz-premembe. kinetične, dinamične, kalorične, električne -in elektro maprnetične, ki jih j>otem čutim« mi na zemlji. Ko j;re mimo solne ni meridian, obrnjen proti zem
£SO>
Iji. povzročijo ti madeži mairne-t.ične motnje, ki odbijajo kompas in vča.sih motijo eelo brzojavna prenašanja. Ceprajv se izdi na prvi pogled, da se ti solnčni madeži ne .pojavljajo redno in da je tudi njihovo trajanje različno, ko vendar natančna preiskovanja dokazala. da so te motnje periodične. to je, da se ponavljajo v določenih časovnih razdaljah. Dobo teh period so pred 100 leti odkrili na nepričakovan način.
!Nek priprost avezdosloree, ki se je bavil z zvezd oslov jem za zabavo. je začel sestavljati statistiko o povprečni eeni pšenice na Angleškem, kakor se je sukal**- v daljšem razdobj-u. 1'gotovil je. da so se redno ivsakih 11 let pojavila nihanja v eenah žita. ki so bile odvisne od bogaAe ali slabe letine. In kje naj bi bil vzrok periodičnih sprememb, ki so nastopale v žitnih letinah, ako ne v izpre-membi delovanja solnea? In v resniei sta astronoma Sehwabe in za njim Carrinsrton kmalu dokazala. da se madeži na solneu pojavijo irsakrh It let. Tudi izpre-membe višine gladine jezer Njas-sa so kmalu spravili v zvezo s temi TI-letnimi cikli madežev na solneu. Izhlapevanje jezera je pač 'v zvezi s silo solnčnega izžarevanja. Prav tako je bilo mogoče razložiti redno se ponavljajočo sušo X Indiji, kateri je sle<tiX*vfafcota>
KANSAS: I (iirard. Agnes Motnik
Kausas City. Frank Žagar j
MARYLAND:	x
Kltziniller. Fr. Vmiopivec	. ^
Steyer. J. ('erne (ia IVnna^ W. Va. in M<U
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
MINNESOTA:	1\ ,
Cliisliolm. Frank Gou2e	-s
Kty. Jus. J. Pesbel, Fr. Sekula Kveletb. I.otiis fSon2o	I '
Cilliert, Louia Vessel Hlbbliiff. John PuvSe Virginia. Frank Hrvatlcb ,i*
MONTANA:	~f
Rfiunilujt. M. M. Tanian Washoe, L. Cbampa
NEBRASKA:
Omaha. P. BroderU-k
r
NEW YORK:
Oowamla, Karl Strninha Little Falls. Frank Maale
OHIO:
BarlMTton. John Bahint. Joe HHl
Frank Troha Cleveland. Anton Bo»>ek, Cbaa. Kar-linger, Jacob Resutk. John Sla^ntk Euclid, F. Bajt Oirad. Anttwi NRKride Lorain. Louis Balant. John Kum5e Warren. Mrs. F. Rachar Yo'nn^stown. Anton KlkelJ
OREGON:
Oregon City. Ore.. J. Koblar % '* *
PENNSYLVANIA:	* \
Ainhridxe, Frank JakSe BraddcK-k. J. A. Germ Brouxbton. Anton Ipavec Claridge. Anton Jerina Conemaush. J. Brezove« Export. J. Previfi. Louis 8M»m»g|li Farrel. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn. Ant. TauželJ Luzerne. Frank BaUocb Manor, Fr. Demshar Meadow Ijinds. J. KoprlvSek Midway. John Žust Moon Run, Frank PodmilSck Pittsburgh in vso okolico, TtaftcSM Arb
Pittsburgh. J. PogaCar Presto. F. B. Demshar Readng, J. Perdirc Steelton. A. Hren
Turtle Creek, J. SkerlJ. Fr. Scklfrer West Newton, Joseph Jovan
WISCONSIN: Milwaukee. West AlUs, Frank Skak Sbeboygan. Lea Majcan
WYOMING: Rock Springs, Lraii Tanckar
Diamondville, Joe Rolleb
Vsak zastopnik ha« ptffiita m iv*> to, katera Ja prejal.
UPRAVA "GLASf NARODA"
■■■ i ■ ii ■ . iM-ii ti'ittf iI*I ^ l^i
Mi smo preboleli sapice. *»ni so rravkar okrevali o»| skrlatinke. Ve. Homer mi imeli opraviti s ti*lo svo-j ;o akrlatiuko. I);« iMpiee sploh nič niso. da j« š«*le »krlatiuka {loalenj tokntra. l>a bi bili lahko umrli, nji- ! I»t»v« mati celu že jokala. Ošpiee ' pa so neiinuiirst. V»ak <dr«»k jih
cVJOi. Tako nu primer ima njihov hišnik sin in vendar je ta iiuel < -ipk*e. Oni pa ne! Zanje sploh
ne »[mmIoIh. da Iti |m ^krlatinki do-bili takt* l>edaste ošpice.
In ko da bi bilo to premalo. prišli k nam v velili rokavicah! Nalašč jih ui>o slekli, ampak mo tako motovili z rokami okr<>£ sebe. da -itio t^ rokavice %e<lii3 imeli pre»i ix'mi. V na-, je vrelo. Oblečeni -»o bili v temmnn^lre mornarske jopice in bele hla<"e. Bilo jih je ravno troje, kakor nas — ne-ln«.jr«H-e. da bi k.ir tako ktmčalo.
Nedelja j>» bila. Morda bi še \>*e mirno poteklo, ko hi ne bita prišla v t "bo njihova Francozinja in nam naročila, naj pazimo na bratrance, /akaj ravnokar so imeli škrlatin-ke.... d a nek in Il<»lek sta »hI jeze kar škrtala ■» zobmi in pri odhodu je Šp dodala: "Prenez ^arde d" ne pas taeher vvj pantalorn.!'
In takoj nato na.> vpraša Ro-tran : "Avez voits eompris? Hek'a je, naj ne zamažemo hlač. Papa jih je prinesel iz Pariza. Vsak par stane di-settisoč frankov....*'
Tu se pričelo že razlociv) bliskati. Najstarejši med nami. Rolek. je neprestano zrl na bele hlače. In n' črlinil besedice. Videl sem samo. da nekaj razmišlja. Roman znova pričel in izpraseval, ali so nam med bolamijo z ijzr * vbrizga- . x ali zdravila. Njim namreč so jih.... Privihal si je celo rokav in pokazal mesto, na katerem pa ni bilo videti liikake shdi. Samo da bi nas poniževal.
Pa ne ie javil Janek : **Naa stric . umira!" Da v^aj nekaj p->ve. Toda fckoinijrnili so z rameni in Alfred je rekel:
*'Ttuli nekaj! Mi imamo jutri pogreb stare matire!**
Gotovo je lairal. Prav kakor .Fa-nek o stricu. Ali vedeli nismo ni-^•«-sar več pozidati. Bolek je še vedno tiho sedel. Sel«' čez dokaj ča-h» se je oglasil :
Jaz še >am ni^em vedel, za kaj gre. Janek gotovo tudi ne. oni pa -»o takoj p>stali nemirni Vai trije. Ir. najmlajši, Žtlžiš. kaj neki je to. ti Huni.'
"O, to Ml taki ljudje, ki nikoli ne stopijo s krtuja-.. Pa čemu bi
Odpravite tiati strah
Kir»fc i »d (»«"•« »tt» kol jih rlrugi motje In lun« o|>ruvlj.«)u—nt l[rlM lrp«-tt v»ltd , Itrrvrllkf t»«n<n»1l In	HI« v-'
nI ■riiuviilk 4MnlJ*li*t }*■ i«n«pr«-d|»l»,| ki Je	v talai pri liao^ih in «»• pro-
i1«*h v kkMrnah. 1*1 »• lm«*n«>j«
Vimtka »i»-IiI<mih-h. j«- jam^en«* — en dolar ■gm« m •*•• iiimv zdravljenja. Nabavite •t eno al^klenl«-«! (e danaa—nI tr«*ba Is-aublll ni« mi/l fpani-a Ako f»oti-m. ko ate vseli le 'alitete ekozl dvajeel dal, ni- j •te Badovoljni, ee vam vrne vai denar, | —ari ne risk tre ie ničesar.
vjis zanimalo? Saj vi itak ne more-' te h n htiiiNki način nif>4i je*4«..." "Kaipa! Lahko tsa jemo!" "Ne klepeči neumnosti! Zato je treba biti mož ali pa <mI otroških [dni vajen. Tako k > mi. Vsak izmed nas je utrjen...."
"Mi tudi! Še bloj!"
"Tfala! Vi ste imeli škrlatinko.
lahko l»i škodilo____*'
*'To tebi nič mar! Stavimo za kar ht>če«. da jra lahk^» jemo!" "Zgubili la»-te!'* "To Immo še viileli!** In stavili s<» nami. Oni za magično laterno in puške floliertovko. Iti Bolek je rekel, da dobe, ako pojedo meso. od na* akvarij z zlatimi ribicami in kolo. -laz Nem se eelo malo čudil, zakaj nihče med nami ni imel akvarija, ne kolesa, oni pa .so prav y>tovo imeli laterno in piiško. Sicer vendar ne bi stavili. P i Bolek je ze vedel, kaj dela. Naposled — saj so sami hoteli!
"Žal mi je za vas! Samo da pott m ne bo naša krivda, če zbolite!M "Ne bojte >e! Kako se to je.'" "M«-so mora biti .sirovo. Položiš f*n pni sedlo in jahaš na njem. dokler se ne zmehča." "In če ni konja?" "Prismoda! Položiš na stoli?o in jezdiš na njem!" "Res je!"
Bolek me je poslal v kuhinjo, ker sm > vedeli, da bodo opoldr ? zrezki. Pe* nasproti stanujoče stranke jih bo prevzel na svojo vest. (ia bomo že na kak način potegnili iz zauate. Napotil «rm se v kuliinjo. Katica je stala ob stedilr r;ku. Zato sem ji dejal, da jo mama kliče. Odšla je. vzei sem tri ko-sr mesa in v vrnil v sobo. Tain je bil že velik prlušč in trušč. Iz vse-pr la so vpili : "Pa ravno jedli pa boin6! Boste ž** videli!"	\
"Francozinja vam ne dovoli! — Bojite se je'"
" Francozinja ? Mademoiseelle ! Ce Se enkrat kaj takega rečete...."
"Vas nemudoma naseka!*
K sreči so s»* pomirili, ker sem prijel z mesom. Janek ie menil, da končtio ne vztraja pri tem. da bi tudi Ždžiš jedel ntPwt. ker je še * majhen. Tisto majhi*n.... Sevedi j-- pričel Žtlži« zbijali z nogrami in tri it i <mI samega, častihlepja. Morali smo privoliti. Ce pa sam sili .'....
Prati trm ini zra^tlo nobeno želi. - - _,
Položili Mino na vsakega treh na tlanjačev kos mesa. Iloteli .so. d.i bi tudi mi pojedli kos. toda Bolek ni pristal na to. Sai so oni stavi-1. ne mi! Sicer pa ni to za nas nip novepa. Mi pa skoro vsak dan je-, mo.... 1'dali se.... Nato >o .sedli ni stole in jezdili na njih po sobi.
"Samo ne pozabite, da morate vse poj<sti! Vse! Niti prižljaj ne sine ostati! Sicer je v>e zaman!" "Ne boj se!" In naprej <»krop uiiže.
Če« nekaj
čiisa se ie Alfred ustavil in vprašal, ali je morda že dovolj zjahano. I "Še pretrdo! Mora biti prav
*OLAI I4IODA"
WEW YORK, THUBflDAY, JU WE 22, 1933
THS LARGEST 8LOYENF DAILY ta U. 8. ML
.csr
DEDSGINfl
BOMAJf IZ
ŽIVLJENJA
ZA "OLA8 NARODA" PRIREDIL I. H.
53
Half skoiu'ffie z rameni.
—	7, aradi njegH v resnici ne bi ganil niti .s prstom — samo zaradi vas st>m bil v .skrbeh, gospod ravnatelj. Včas h je zelo nepremišljen, in ko enkrat pride na krmilo, ne bo na Rodenbergovih napravah nobenega veselja.
Oba se ^pogledata — M rte tlx ruti. da mu bo Ralf v vsakem slučaju vdan zateznik. Niti najmanj ni .slutil, da je Ralf vsako njegovo be»edo pretehtal. Toda pri vsem tem — zadnje je hotel izvršiti sani — brez Haifa, 'brez kake priče. Ralfu poda roko in s svojo običajno hinavsko prijaznostjo pravi:
—	.Mogore bo z leti kaj drugačen, gospod doktor.
—	Tpajmo in tudi želimo mu to, goapod ravnatelj. Ve,sel pa a«m, da vas vid >m pred seboj /.dravejra in nepoškodovanega. Kaj bi se zgodilo * tovarnami brez vas!
Zaupljivo ga Mertens pogleda. Toda sedaj, ko se je veliko razburjenje poleglo, opazi, da so njegovi živci dobili močan udarec, ko ga je Ralf ravno v trenutku, ko je mislil, da je že na koncu svojih želja, nenadoma potegnil nazaj. Majhna omotiea ga spre-*cti in omahne, zato se nasloni na Halfovo ramo.
—	Čudno mi je pri srcu; strah za tega pobalina me je preveč razburil. V kintini moram popiti en konjak; ali greste z menoj?
—	Rad. ako mi dovolite; priznavam, da potrebujem tudi jaz srčno okr pčilo. Strah mi je prešinil vse ude. zlasti še, ker sem videl prestrašeni obraz. Xa <vsak način moramo sedaj tam postaviti varstveno ograjo, knjti tudi za delavce je ta prostor nevaren. Takoj jutri jo bom pustil postavili, da se ne pripeti kaka nesreča.
Oba gresta v kantino in si naročita konjak. Meji tem izmenjata samo malo br zpome.iubnih besed ter si nato podasta roke in se ločita. Mertens pro zopet v .svojo pisarno in kar pade iv naslonjač, da se razvedri pred prestanini strahom.
I)a se mu jo tudi sedaj izjalovil načrt, da ni mogel uničiti Henrika, ga je navdalo z divjo je*o. Svojega namena Henrika uničiti tudi sedaj še ni opu.stil. Ravno nasprotno: požrešna želja, da bi to izvršil, se ga poloti tem bolj in čutil je, da tegra ae bo mogel »več dolgo prenašati, da bi ga še trpel polpg .sebe. Kakorhitro se mu bo nudila zopet kaka priložnost, ni* je bo .še tretjič prislužil — in tretjič se- mu mora posrečiti. Imel je že drug načrt, predno ga je današnja priložnost zapeljala — in sedaj mora biti izvršen ta načrt. Nekaj časa mora še Igrati .skrbnega in dobrega strica, da nikdo ne bo sumil, kako zelo sovraži svojega nečaka.
Tudi proti dr. Berndu mora biti od sedaj naprej previdnejši kot je bil do sedaj in mu ne sme preveč zaupati. Torej — ijrrati dobrega in skrbnega strica — in s leni mora takoj pričeti. Zopet vstane in gre k Berndu v pisarno, kjer je upal, da bo našel Henrika.
Henrik je bil zopet v pisarni; sloni pri risalni mizi in brez »vsakih muslr poteguje črte na rob papirja. I\o Ralf vstopi, se obrne k njemu in gi krčevito prime za roko.
—	Vem, gospod doktor, danes se vam zahvaljujem za svoje življenje. četudi si ne morem še vsega razložiti. — pravi s hripa-vim glasom in v licu »e mu nategujejo mišice v veliki razburjenosti.
Globoka yinjenost .se poloti Ralfa ; molče ga pritisne na svoje prsi ter tra nekaj črta trdno drži. k<rt bi pa moral sedaj še enkrat redili pred veliko nevarnosljo. Konečno ga i-zpusti in mu pravi s pridušenim glasom :
—	Hvala Bogu, da stojite pred menoj zdravi in nepoškodovani! T orla obljubili ste mi, da boste bolj previdni. Ali je to Taka previdnost, ako v«, na tako nevarnem mestu sklonite nad velikim *t roj«"m 1
Henrik globoko vzdiline in vzdih zveni kot stok.
—	Mislil sem, da sem sam; niti najmanj nisem slutil, da je prišel Mertens po stopnicah za menoj.
—	tK sreč-i *em ga videl, ko je -šel za vami prorti strojnici Tedaj s« me poloti velik nemir. Včasih pridejo navdanenja. katerim mora človek vedno slediti. Hvala Bogu, da seni to storil!
—	In — kaj se je potem zgodilo?
—	Ko sem Moril v strojnico, sem vas videl stati zgoraj in sem videl vašega strica — vedi Bog. kot »ver se je plazil za vami po «topnicih. Ni res. da me je nek delavec opozoril; nobenega človeka ni bilo, razen mene. To sem si samo izmislil, da sem mogel doseči, da je Mertens moj čin razumel tako. da ne bo mogel sum "t i. da na va* pazim in sem vas hotel rešiti. Ne vem. kako sem prišel po stopnicah za Mertensoni; strah za vas mi je moril dati peruti, kajti od nr«* je bil oddaljen samo nekaj stopnic. Pri-e« s^m ravno še O pravem č.-.sii, da sem videl. ka.ko je dvignil roko. da bi — nočem izgovoriti, hočem verjeti, da vas je hotel držati. Kajti, ako bi bi moral misliti, da vas je hotel pahniti navzdol, potem — bi ga moral zadaviti kot stekleira psa!
To izgovori 'Ralf kot krik; njegovo razburjenje je slednjič dobilo duška v tem kriku. Henrik ga gleda s pekočimi očmi in njegova roka se ukrade v roke njegovega rešitelja.
—	Ljubi — ljubi gospod doktor — prosim, pomirite se — takega vas še nikdar nisem videl.
Ralf se pomiri.
—	Ni čudno, če mi živci popuste; preživel s*m strašanske trenutke, ker sem se bal. da bom prišel prepozno. In pri tem sem se moral premagovati in to prokleto komedijo nidaljcnati — da ne prične sumiti, da m* je samo bojazen za vas vodila k temu. Saj bi bil vse vtajil. ako bi mu naravnost v obraz rekel, da je — no, prav gotovo bi satrjfval. d* vas je hotel držati.
Henrik se glasno zasmeje.
—	Mene držati ? — Tega vendar ne verjamet-, gospod doktor?
Žal. da nimam nikakega dokaza, gospod Henrik; saj nisem
mogel čakati. da bi inogH dognati, ali vas je hotel držati — ali — pahniti z odra.
Henrik se vrže Ralfu na prsi, ga objame z obema rokama ter ga živo gleda.
—	Samo mir. gospod Henrik — hvala Boga. vse se je dobro izšlo.
—	Tfvsls za vašo vedno pripravljeno pomoč, gospod doktor. Toda prosim da me v*/- ne nazivljate "gmpod" Henrik; izpustite "go*pod", *aj. kadar svh «ama. Recite mi "ti", in ne maram, da iz vaškh ust kako drugače slišim. Vam se moram zahvaliti za svoje življenje, to je gotovn — in midva sva vendar prava prijatelja.
—	Za celo življenje, dragi mladenič, toda potem me tudi ti ne sm*2 vedno jeziti s tvojim "gospod doktor", meni je imel Ralf.
Veswdo st:*ne Henrik njegovo roko.
—	To si štejem v veliko čs*t. dragi Half. Že davno bi te bil rsd proail, da >bi me tiksl. toda nisem se upal.
—	Tudi jsz sem si to želel, toda m'wlil sem si, da kot bodočemu ravnatelju Rodmbergovih tovsrn tega nisem smel ponuditi. Jjanea pa — d*ii«*t, dragi moj, sem si pridobrl to pravico — čutil sem, kako drag hi mi — ko sem te tam gori »videl v nevarnosti. Toda morava biti selo oprezna; Mertens ne sme opaziti, da tako
ij. Ptej-le me je iveijsio iru^ogo premsgo-

<=>CJLSIAj£s
ITALIA- COSULICH
V	SLOVENIJO
PO SOl.NČNI JUŽNI PROGI
V	GENOVO AU TRST
VELIKE RAZKOŠNE LADJE Najhitrejša ekapreana vožnja do SLOVENIJE po Sredo* dozemikem morju.
R E X ............24. junija
Conte di SAVOIA .. 8. julija 1-irektne J<-iezmšk«- zve*e v/. Genove. Potnike t.o H|jr«-j< 1 zastopnik družbe ter Jli bo piiivoCamii) spremil na liilre l.rattJV akc. VfJ7.ere v Slovenijo Direktna služba Co TRSTA
SATURN IA ....... 5. julija
VULCANIA ...... 29. julija
I>ruR.-i orip'.ut ja.: Conte Grande 29. Jun.; Roiv.i 1. julija; Augustus 12. Ju'. Krasni prostori — Izvrstna ki.hinja. vpra&i j kateregakoli agenta ali ua. v uradu ITALIAN LINE 1 State St.. N V.C.
ran
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X, PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
<Ull.ililjl?LPnjliL1gl,lllil »IHIIIIIHIIM Mimum
amxcmiimf
SHIPPING NEWS

150 LET ZRAKOPLOVA
■
nist, odvreči z vso obleko in vsem ostalim nej»otr bnim bremenom, da sta se mogla vzdržati toliko časa v ^ ra k n in tla nista padla z balonom vred v morje, j V tedanjem času je bil zrakoplov ž:* (»o vsem svetu znana zna-mcaiitost in že 1. 17H4. je b-rl:nski inženir Ilavne izdal spis, v katerem je opozarjal na uporabnost zrakoplova v vojne namene in na potrebo, da ga napravijo 11 odvisnega vetrov. Ideja vidljivega zrakoplova je tedaj nastala že ol> poletih s prvimi baloni, a treba i«' bilo skoraj Mo let. da so jo r.ros ničili s pom m" j o propelerjev. vsakovrstnih motorjev in posebne oblike, ki so jo (bili zrakoplovom. Pr b lem je reži knnčn'»vel:avno prnv za prav šele grof Zeppelin - o-jim sistemom. I >< ► nj go v«'ga izum 1 pa je r.rakoplovstvo bilo ve-* iili manj domena akrobatov, ki s> na ta način razkazovali svojo s;*n*t-nost senzacije željni masi. Med prvimi piloti so bile tudi ž" žensk* in ni tedaj ženska v zračni plovbi nobena pridobitev našega časa. Delali pa s > ji . eveda v t-m ptrtlroč' 1 ovire in še 1. 1853. je nemška po-lieija prepove^lala ženskam vsako letanje.
23.	junija:
Olympic v Chertiourg Miniittotika v Havre Veenduni v itoulo^nc
24.	Junija: (.'liatiip.ain v Havre iJex v OSenoa
lli enien v Bremen
27.	Jl nija:
Le.iatnan v Cherbourg
28.	Junija: l>ert*tiguria. v Cherbourg Hamburg . CJiertiourg
iS. ju iija:
Come (Jrande v Genua 30. junija:
AJ.ijt-»uc v Cherbourg Si.t tend a 111 v Houlugne
t. julija:
l'ari>» v Hnvr« I.Hfi->ei*o v liavre i. Julija:
Kuropa v Bremen 5. julija:
Salurnia v Trst Aiiuituna v Cli«rhotirg
Deut«« hiand v Clierbuurg
f>. ju1 jn:
lie <if tunip v l'nvre tulila:
(Torite di S.lvoU v Genoa 1. julija: Hri»mfn v Bremen
12. julija: Xi \v \ ork v Ch<-rhoiirg (»lyniple v Cherlj<iurg
t4. julija: 1 'hnrr.plaln v Havre rtotterdain, KoHerUain 15. Iuflj.it
R--x v Grnoa Ik-rengaria v Cherbourg tS. julija:
I.eviathan v Cherbourg 19. lu'ija:
M .oiiiiitnn v Havre Albert llallin v Cherbourg 20 loti
Ifsli«; v Cherbourg 21. Juliia:
I .n f;i * h| t e v llnvre RurniKi v ltrpm<-ii Statendiim v liouligns
je drugi balon bratov Montgolfie-rov pristal blizu majhne vasi, s » l>ritekli vaščani pod vodstvom dveh (menihov s kamni, vilami in cepci nadenj in ga uniči'i — a takšni dogodki niso mogli več ustaviti razvoja enega največjega izumov v človeški zgodovini. ! Temeljna ideja teg;) iz ima ni bila naravna sama po sebi i:?č novega. Že v sodnjein veku so pognali , zmaje, napolnjene s segretim smerno znamenje in strašilo pred anm -, tla mi. I iikšen nest\»>r >o segreli z ognjem v gobcu, zrak v njegovi , notranjo ti se je raztegnil in je napihn*] telo, da je plavalo na drogu. Tenia teh prvih vo;nih balonov niso mogli dolgo stoletja razviti po. | polneje, dasi so mmgi genialni iz I umitelji. kakor izumitelj zračne se-jsalke Otto von Guericke, dali v tn smer mnoge uporabne pobude. Se-J le Montg->lfiera sta storila prvi od-jhčilni kttrak. Nekoliko mesecev j)t> -startu njiju drugega balona, se je dvignil že prvi človek, Nkairnar Pilntre de Rozier, z novim balonom v višino. Ta prvi polet je trajal 4 in p'»l nrnute — to zato. ker se zakurili pod balonom sam ti za kratek ča< pred startom. Potem so v gondolo kmalu namestili pripravo, ki je segrevala zrak v balonu tudi med poletom, a kn* je bila s tem združena nevarnost ognja, so kmalu nadomestili zrak z lahkim vod'kovini plinom. iS tako napolnjenim balonom se je pcsrečilo d\icma pilotoma ž:- 1. 178,). prele-teti Rokavski preliv od Dovra de Calaisa, k;er sta pristala 'v veliki slavi, čeprav b^-^z — hlač", ki sta jih morala, kakor piše sedanji kro-
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENK KUOM)
0 NAVADAH PRI SPANJU
lun «um
$2.— NaroUte gm pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
SIC West Uth IItnC M*« Vark Cll>
I
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
»
Prepričajte
y
Spanje ni tako preprosta zadeva, kakor izvira iz ankete, ki so jo priredili pred kratkim v X- \v Yorku n. Pri tem so odkr.li. da iruajo moški bolj zdraivo spanje od žeiL-.k. Ženske so zveč r j»rej utrujene (od tekanja okrog, od gla-dovanja v "korist" lepote in vitke linije itd.), zato prej zaspijo, a se zjutraj tudi prej zbude. Popol-^ danska za.sj»anost se loteva pribllž-( no polovice moskl'h in dveh tretjin žensk. Skoraj <vsi moški nosijo pižame, le malo jih nosi spalne srajce, polovica žensk ne nosi pižam. Štiri dekleta so odgovor.la. (la pri spanju sploh ničesar nimajo m sebi. Tri četrtine ljudi, ki ne' morejo zaspati, ne zaspi jo od ža-1 lost i.
VELIK POLETNI IZLET V STARO DOMOVINO
na slavnem Cunardovem ekspresnem parnku
AQU1TANJA
5. JULIJA
X:isi nde'i /.•■m i 1«*k.i iz'«'ta bodo irne'i Izbrane kabine z mo«i«-riio oprema, hruiio i>o njihovem »ikusu in razne diuRP posebne pre«lnostl.
Z M E R N E C E N E
POD OSEBNIM SPREMSTVOM
Pišite po ilustrirano knjižico z vsemi drugimi pojasni l.
LEOZAKRAJŠEK
. Gencai Travel Service 1369 SeconJ Ave, New York. N. Y.
CUNARD LINE
26.	Julija:
tlaiubuig v Cherbourg irrt-8. Uoowvtlt v Havre
27.	Julija;
liremeit v Uren:«n
28.	Julija:
Vi emiairi v floulogne lie tie frame v liuvr«
29.	Julija: Vuleama v Trat Atiullatiiit v Cherbourg
2.	avgusta: WashlnKlon v Ila%re I>eutsehland v liambuig
4.	avgusta:
Olympic v Cherbourg
5.	avgusta: Champlain v Ila\re Conte di Savoia v Clenoa Berengaria v Cherbourg
3.	avgusta:
Leviathan v Cherbourg Europa v Dremen
9. avgusta:
New York v IJainhurg
11.	avgusta: l*aris v Havre MiiJ<-slic v Cherbourg II itteriiam v ltoulogue
12.	avgusta:
Salurnia v Tr«t A>iuitai.ia v Cherbourg
15.	avgusta: Bremen v Bremen SLatendam v Boulogne
16.	avgusta: .Maanullan v Havre Alb- rt Ballin v liumbuig
19.	avgusta:
I'e de France v Jlavre Kex v Genoa I 21. avgusta: | Heliance v Hamburg
23. avgusta: i 1 »lympie, Cherbourg
2\. avgusta:
j Champlain v llavre I Kuropa v Brem<-n
25.	avgusta: Vct-niam v Boulogne
26.	avgusta:
I Koma v '>nna I Bere n Kar ia v Cherbourg
29.	avgusta: Leviathan v Cherbourg
30.	avgusta:
I >e 1 irash»- v Havre Majestii v Clierl«nng Manhattan v Havre Heutschland v Hamburg
31.	avgusta: Bremen v Bremen
2.	septembra:
funti di Savoia v ^!enoa Volendam v Bouh'gne
5.	septembra:
lie de Frani'ft v Havre Ktatenriam v Boulogne
6.	septembra: Aiplitania. v Ch'-rbonrK New York v Hamburg
3.	septembra: Olympic v Cherbourg
9. septembra: Paris v llavre Vulrania v Trst Ki 1 ropa v Preim-n
13.	septembra: Lafaj'ftle v llavre Manhattan v Havre Berengaria v C"lierti»>»irK Albert Ballin v Hamburg
15.	septembra: Itotlerilam v Boulogne Majestic v Cherbourg
16.	septembra: Ilex v Genoa Bremen v Premen
18. septembra:
Ileliance v Hamburg
20.	septembra: Champlain v Havre
21.	septembra: A<iultanla v Cherbourg
23. septembra: Saturnln v Trst lie de France v Havre Wendam v Boulogne
26.	septembra: Kuropa v Bremen Statemlam v Boulogne
27.	septembra: Washington v llavre Mauretania v Cherb»mrg TJeulsi-liland v Hamburg
29.	septembra: Paris v Havre Olympic v Cherbourg
30.	septembra:
C>»nle di Savoia v Genoa
... SKUPNA ... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI;
AQUITANIA preko Cherbourga--------5. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
"ILE DE FRANCE" preko Havre--------6. JULIJA
Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23
za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebnof da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
PIŠITE'ŠE DANES NA:
Slovenic Publishing Company
TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street	New York, N. Y.
vanja, da bi še dalje igral .sramotno komedi-jo, .samo da sem mu dokazal, da nisem bil v .skrbeli zaradi tebe, temveč v prvi vrsti zaradi nje-ra. Ako pra hočem razkrinkati, mora biti prepričan, da .sem njegov zaupnik m da grem ž njim čez drn in strn. Ne bo odnehal, dokler ne do.seže .svojega cilja, da bo edini gospodar Rodenbergo-vih naprav. Da to preprečim, moram na videz biti na njegovi strani in ga inorr.ni prepričati, <la se tudi jaz ne ustrašim v.sake«*a dela. -Ravno ta dva ponesrečena poizkusa bosta v njem povzročila veliko nepotrpežljivost in ga bosta silila, da bo .skoval nov uničevalni načrt — imam občutek, da se je danes samo poslužil dan^ priložnosti in kakor da bi imel -še nek drug načrt. Še enkrat te prosim, IIe.nik. da si izvanredno previden, jaz pa 'bom vse zastavil v to, da mu dokažem njegovo zlobo.
—	O, "Mertens j-e zvit lisjak.
—	Tudi najzvitejži človek napravi kdaj kako neumnost in jaz ga bom.zasledoval pri vsakem njegovem koraku. Da se je danes lotil tako velike predrznosti — saj -bi ga v resnici mog l videti kak delavec; ivedno more biti kdo v veliki strojnici, ne da bi ga kdo takoj opazil — mi je dokaz, da svojih želja ne more več brzdati. Do sedaj je imel pri svoji zv>tosti še vedno srečo, še nič mu ni bilo dokazanega, toda enkrat se bo mogoče vendar-Ie izdal, tako ga ga morem zgrabiti.	j
Henrik zopet prime roko svojega zaščitnika.	|
I — Da te imam ob svoji strani. Ralf, se morem zabval'ti dobri usodi. Mertrns bi tudi moffel koga najti, ki bi z Merten.som zašle-' do val iste cilje — potem bi bil jaz izgubljen. Ko bi Eva Marija vse to vedela.	,
—	O tem ne sme ničesar vedeti, dokler za tebe ni nevarnost minila. Ali sme vede-ti. da se tikava?
—	O. seveda, to jo bo zelo veselilo; in enemu človeku vendar smem zaupati, kako ponesem sem na tvoje prijateljstvo.
Rešilen nasmeh se prikažn na Ralfovih ustnicah. Toda naenkrat se zgane; zopet je videl Mertensa iti iz ravnatelj.skega po-.slopja.	J
—	Mertens prihaja ; mogoče pr -de k nama.
—	Potem rajši pr<;.i izginem. Kajti sedaj ga ne morem več srečati s potrebno mirnostjo.
—'Moraš Ilfiirik. hitro vzemi kako delo in -si> mu ne izda i; pregnati mu morwva rv.so bojazen, ftele. ko bo zopet odšel.	ili
domov.
Henrik stori, kot mu reče. R- If in tako sta bila navidezno oba zatopljen® v svoje delo. ko se zaslišijo koraki pred vrati. Takoj nato se od pro vrata. Kot bi bila presenečena, oba pogledata od d«»la Mortensu v oHraz. :z katerega. Je žarela .suma Ijobeznjl-visst in dobrota. ko pogleda Henrika.
—	Slaba vest ga preganja. — si misli Ralf in ga ul.uidno pozdravi, kot vedno, dasi bi ga bil najrajši vrgel po stopn:eah.
(Dalje prihodnjič.^
•V junija 178.'$.. torej pred 150 leti, se začenja zgodovina letečega ' človeka Brata Jožef in Štefan Montgolfier, tovarnarja papirja v malem francoskem mestu Anno- ' nayu, sta tega dne pred stanovskimi zastopniki svojega rojstnega kraja, spustila v zrak svoj prvi. s segretim zrak un napohreni balon. J l'speh je bil ogromen. Montgolfiera sta pitala prava narfKlna junaka, ki so ju .slavili s posebnimi plakee-tami in z velikanskimi slavnostmi. ! Ženske so nosile frizure **a la Montgolfier*', senzacionalni po-; kus sta morala takoj ponoviti tu- 1 di v Parizu pred še večjimi mno- ' žieami, ves svet je postal pozoren na te ptiskuse, in jih je ruieel po-' t-nemati. Ljudstvo na deželi, ki ni se n česar vedelo o n;ih, je smatra-] Io a* zraku plavajoče krogle seveda še dolgo časa za hudičevo delo. Ko'
I