|q»- ZMtnSi^Tjj J St. 2. V Gorici, v cetvrtek 8. januvarija 1874. TeSaj IV. „So<5a" izliajsi vsak cetvrtek in velja s posto preje.i!iui.v ali v Gorici na dora ; poSiijana: Vse leto . , . . . . {'• 4.50 . Pol leta .,...,. 2 3D Cetvrt leta .... ;, 1.20 Pri oznanililt s. pLiC-uje za uavadno pristopno vrst..: 8 kr„ ce se tiska 1 krat .................--7—^ ,7 » .. u ksft ....."...... 6 ,, ,» ,. „ •« fcmt Zfi vece drke po prustom in vsak pot 30 kr. za kol. k. SOČA Posamczne Stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici pri PatevnollijUiin So-harju; v Trstu v tobakarnicah „ViA del Belvedere 179- in „Yhi drila caserma GO" -Narociiiua in dopisi naj se tlago-voljno poSiljajo uvedniku: Viktorju Do* kneuv Gorki, Con. del Cristo 186 Mta iiviuskega trga,kder ae nahaja tudi uprav-niStvo. — Uokopisi se no vracajo j dopisi naj so blagovoljuo frankujojo. — Pelal-coiii Indrugim nepromosSnira se narofaina zniia, ako se oglase pri urodnifitvu, Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Kftid Btoktje, zlasti sedanjo na§o dobo znaei neko kaj zlvo hrepem'oje po spreuiembab in napredku, ka-tero se tudi pn.ktieuo pokazava v neutrudljivem, ne-presturtem ddo\anji na vsakovtstuem pelji cloveSkega zivenja. Nam 11 starej§e onuke v Evropi so pasebuo roddni, in tnj leta, kate.o ue bi svotu podarilo kake novo iznajubti sti ue bi na dnevni red stavdo ali uovih vprusanj, ali pa btarejih ne popabnilo, da se bolje razvijajo, in celo dozenejo. Za to smo tudi ua politicuem poiji videli prave dudeze, videli sin > usta-iiovti Italtjo, Nemcijo m tin ska oioda sebliza od.due do tine svojemu koncu. Kar smo puhtega ali gujilega podedovali u.l pruteklosti ua katervmkoli polji, to je palu ali pada, in z.votvt.rue ituvoati se ustvurjajo. Vse to se godi tern hitreji, ker so tudi zaostati narode po-sebno blovuui v vrstu slopih, da zamudo popravijo, in da jih ne zatro brezobz.rno m vrteee kolo casa. 0-braca in pienateja se vse, in drugace m zivi v domuci hiai, obc.ui, sol;, mej uarodom, v drzavi, in colo v cerkvi uij vec nekdujuega niiiu, kajti boj je tmstal mej drzaviimi in cerkvenimi drustvi, in mej verniki iste cerkve. Vse to ve^oljuo gibanje se je pa umogocilo, ker ptomiSljevuitje iu hrtpenonje po napredku njj ve6 last-i ost tajnib u^endi krogov, kakor poprej, tt*mu6 ste potteba napredku in luepeiienje po nj< in presutule ne-lzmerno uiuuzico in ste stopiie tudi v biso rokodelca in kmetu. Vsi so zudeii ,)remiyljevati, kaj iu zakaj so, zakaj je to in uuo, kako bi raoraio biti, in kako bJ se dalo popraviti, kar je nap^nega, Skodljivega ali ne-praviunega. PoprejSne tile trudni ljudje odmetajo stare pred-Svdke, odtres«jo od st*be ostauke iz srtdnjega veka, t?r sUipajo v posest svojih r.aravnib pravic pa svobode, LISTEK. (Poleg Anastamja Gruna sloM Bagdan Trnovec.) Na strazi hodi vojtiik mlad, Blisci tie mu muSketa; Unkraj foda pa turSktb vad Se zalo dekle Seta. Med njima Donova suini V valov kipeci sttasti, Ka mrtvo, zivo vse deli, Duhov, sveta oblasti. Kar tam cveti, kar tarn hlepi, Za vse je s tega kraja: Alj naj zivi, alj naj veni, Alj naj se ne zaraja. Cvetice, ki stoje unkraj, V ujegovem so pogledi, Ko da jih videl je kedaj, Le senjent v rajski gredi. Pa s&dja zktega loljkajn, Ei v logu tam je grnjskera, ObeseDO je dalec za-nj Vjsoko v vrti rajskem. In tursko dekle, ki ondod Ob reki se pomika, Za-nj Bmrtui semo roma hod, Duha je njemu slika. Ofiest »je, ki se bliice V zavoja belem krasi, Kak zvezdici ste dvej svitle V meglenem mu p;>jasi. Kot dviga potnika ob no6 V visave §dipa zarja, Objame zelje skrirua mod Osrcje gi-aniSarja, Uze misli, da pogled je vprl V duliov deielo Cudno, vse je, kakor da bi se zatalu zopet locitt svetloba od terae. Pa kakor so bill takrat veliki presunki v na-ravi, tako so tudi zdaj pri 61ove§tvu zravea mirnega delovanja velike silne pr^kueije, in tn glavne stranko opazujemo pri tem vrenji id«j. Prva sili naprej, zato so zovejo naprednjaci; drugi so se tntruSdi teh spremerab, vecidel za to, ker se Skode boje, upirajo so torej iu zadrzavajo, kar je le mogofte, Sami se imenujejo kon-ser\ativi.e, a prvi pa pravijo, da so mra5njaki. Tretji so ? sredi, iak&i poSasmtga, bolje mirnega razvoja, za to se imenujejo moderados, zmernjaki. V takom boreuji so na vrhu stall zdaj ti zdaj ti. Naprcdnjaci so pa vedno najved trpcli v tern boji, in so le v novejSih Lasih bo jim je posredilo predreti so svojimi mislimi, za to se svet prav zdaj najhitreji pomika naprej. Ue praSamo, ah so taki dogodki naravui in po-trebni, odgovoriti inoramu, da so eulo neogibljivi. Splob v naravi mj pocitka, za to se tudi nasa zcmlja veduo spreminja, kar eel6 prosti ljudje opazavajo. Nn-ravoalovci pa tlokazujejo, da so bile tudi silovit*, gruz-ne katastrofe, dokler nij postala zeralja lepa iu pri-merna ?,ivaUtvu in clovecanstvu. Vidimo dalje vsuko leto, da se elementi vedno bojujejo mej seboj: Clovek je pa sin te znmlji>, tedaj je popolnoma naravno, da se tudi dlove§tvo spreminja. Uv) je pa tuiuu tako, nastajajo tz spremenjenih okoluustij uove zelje, nove potrebe, nastaoejo novi po-lozaji; zatorej mora clovek po tem vse preuareditigno-vim fiasom primerno, ee je moder, in 6e se jzaveda svojih koristij. Pravico do takega delovanja ima vsak rod, ker je vsak za se svoboden. On ne more biti vezan na preteklost proti svoji volji, kajti umrli rodovi ne-majo ve6 pravic, vezati nas, prav za to up, ker so uze umrli. Kakor so imeli oui pravico, za se skrbeti po Ko ne bi nekaj tam zazrl, Kar 8 to ga veze grudno: Na cilili konjih peketa Za-nj spahij druzba grda, Lvldi se med, kadi megla, Iskri podkev se trda. la ago, ki se vlegel v mah Ob vodi fiibuk pije, Ki dim-oblake kakor prab Iz cevi pu§ke vije. MuSketo svojo vojuik zdaj Zabutne v tla sidito, Da groma strese ves se kraj V strmenji plahovito: Knj udi trupla zdravega Za kol bi tukaj stali, Kot revna, stara pesterna V okuzeuem Spitaii? Mostove koj pripravite Za kola in za kooje, Sim z ladjamt pribrodtte Za pe§6ev silne gonje. O^etov boja stra§nega Se nisino zvojevali, Kristjane dela mnozega S« caka v zemlji zili. §e zm:r sramote tam jo znak Polluue nad molejo, Naj ondi kriz se digue v zrak V podobo Sastljivejo. §e mnogo miljenih oces . Tam y krivoverstvu biodi, Ki cakajo, da krst v nebes Veselje jih privodi. Res fiudezev §e poln je <5as, Kdo bi verjel zaista, Da turske deve ta obraz Bi tacega stril krista. svojom, prav tako jo imumo mi in jo bodo imeli bo™ do6i rodovi. Da je to vecuo gibanje in uapredovanjo CloveStva dejansko in resnicno, do distega nam to dokazujo zgo« doyina od prvotne pravlji^ue dobo do denaSujega dne. Saj nij oua drugo nego povest vseh sk^ro nebrojnib dogodkov iu spr?raeinb v eloveianstvu, in tako zaui-mivu je, kakoiSua mjso uujboljda dramatidna dola pr-vih pesnikov. Po tem takom je bill, je in bo vtufuo uapredovanjo uloveStva iioogibljivo. K tumu spodbada tudi cisti kristJHuski uauk; kajti pisano je : Bodito popoluoraa. Kedor pa sega po popolnosti, iipo faoto in sumo po sebi uapreduje. Tudi beremo pri apo-steljuu Pavlu : Vse pretresovajte, in kar je dobrega, brunite. Kudor pa tako dola, uaprednjak je v pravom in uajlepSem pomonu. Zntoraj ako I1060 kedarkoli, da ostane svet, kakor&eu je bil nekedaj, da se hranijo za-sttirelo naredb(», neumnost in btaro kopito, gresi zoper naiavo m eloveski poklic, in nomogocuoiti tirja tak konservativec. Kedor Be pa so silo vatavlja rasvoju, napredku in obduo tirjamm spremtmbam, drazi nnrod'.*, ki siti in uevoljui takega trino&tva, sili z uporom odgovorijo. Lo on je potem kriv vseh neugodnih ali uesrecnih nu-sledkov .narodom in sebi vSkodo. Poglejmo Bourbonce v Fraueiji, Itabji in na Spanjekem, uze tc? jo zadosti. Nemgki zgudovinar Sclmeller, profesor v Gradcu 1. 1«10. pise 0 tem tako le: nBili so, in so kralji in ministri, ki ntislijo, da morojo, in smejo dulati, kar jim je drago le takrat, kadar je ljudstvo neumno in je v verskih zadevah slepe vdanosti. Motijo se. Bilt so, in Se so jduhov-tiiki, ki menijo, da se jim .najbolje godi, kedar se ne drznejo c«b narodi izrefii ne n:ijmanj5e dvombe 0veri svojdi prtdnikov in o6ak«»v. Motijo se. Bili so in §e so posvetm, kateri so prepriiani, da je laze vladati, (Novelica, poieg Ludovika Bowitsch-a). (Konec.) Cvetice so cvele i zopot odcvetale. Charles Vittoire misli ravno zapustiti Paris se svojo trumo ter podati se v Lyon ali knmor je bil na-menjeu. Lepa cig«nka ima odriniti se svojim vodjo. nTi me ne sprejmeS Alfred? nTi zna§ moje sree, kako nujno treba, da tukej ostanem, vsaj moram Baj nekobko umiriti svoje do-maciuett. .Piepricana sem o resnici tega, kar mi praviS, pa vsaj take zrtve Fiorina tudi ne pra§a; a jokala bo tvoja ljubica, ce jej bo delj casa biti brezi tebe. Lo-c>ni od tebe bo Ijnbosumnost jedia sree. — Ali vdati se moram v bridko osudo, ker moj upor bi nic* ne po-nmgal. Charles Vittoire me pred preseCenim obrokom po nikakem ne spusti, — polu leta je res dokaj casa, preteee pa vondar i potle padem zopet na tvoje prsi. — Obiskat mo casi vendar lehko prides i da si bo5 pri meni le malo uric, bode mi vendar to tako dobro delo, kakor rosa oveneli rozici. Tvoja mila podoba ne bo obledela v moji du§i, poljubovata te bom v duhu dihaje v neme diamante tvojega meca svjje globoko cutljaje, - Ti mi po noci v sanjah, moja zvezda mi: bo§ meju delom po duevi*. ..... ' Tudi Alfred je vse obljubil, kajti bila je neka de-monska mofi, ki ga je vezala na Fiorino; goreca lju-bezen ga je preplela s tisud tankimi, a iieatrghivinit oiti. — ¦ , . ,.. ,. .. Toda z njeno podobo, ki ga jebila opijanite, zgi-tula je tudi s casom pieje tako silna ljubav i ta o-mota spp^raeiiila se je kmalu v trezno premislievanje. Kakor je bil Fioriuin zaduji pozdrav oddonel v Markizevera uScsi, i tak se tudi v njegovi duSi nij ved Kakqr izsanj prebuje&jame to de la Mare odslej j zavedati, dedaljo pqaorniSe jame opazevati svet, katQ- in je vec mini v drzavi, kedar je ijadstvo surovo, ka-kor ce je oapiodavajoce. Motijo se vsi. Naj le berejo v krouikafe alt povedkair tz temoih, surovih stoletij. Kaj nam ,te pnpovedujejo ? Nobeu kralj nij yaren, svojega prestoi.-i in celo zivenja ne. Ministn ninsstre odstranjajo s pomocjo zapletkov, strupa ali meca. Gozdi in ceste dajajo zadoati akrivaliSd, da siloviti vitezi po-bivajo tovari&e in druge Ijudi. Duhovne, skofej in svetuiKe ailno napadajo, ropajo in kamnajo. NisBiia stanovom vzamejo vse pravice, in celo tolazbo toziti pri soduijah. Vendar pa 80 se vrstili prazniki in praz-niki, iu zidali so cerkve zaporedoma; vendar so obi-skovali vse grobe mucencev in svetnikov, veudar so podolnomu ven,vali vsako legendo, iu iuc dvomili o njibtesnidnosti. Od kod so pa pnhajali ti veliki ne-redi? Od tod, ker nijso narodi uma si bistrili, da bi bili razumeii vzrok iu bistvo raznih stvarij*. Po tern takem nespametno delajo posvetni in m-posvatui vladarji, in sploh vi§i, ki se boje inisijeuja iu razvitega uma pri Ijndstvu, ki se upirajo naprudku. Njih dolzuost je nasprotua, njira je nainrec siopiti na celo napredovanja in ga vodtti a pi;,vicnummodro ro-ko. Lepe vzglede iraamo pred ocmi: Viktorja Ema-nuelain druge. Se bo|ja nespumetuo delajo pa uarodi, kuteri im-slijo, da ? temi, nemariioati in po starem kopitu zi-veti, je najlapse. To je dandmes nevaruo Slovanom, nam Sloveucem celo pogubno; kajti ua§ polozaj je tak, da moremo obstati Id todaj, Ce vse moot napinjauio, in se skazuvamo ˇ vsakem obziru, in na vsakem polji. Zatoraj naj se pognmno zcdmijo vsi stanovi na§ega naroda v klieu : Naprej Slovenci! 8, seja dne 7. januvarija ob 5. uri popoludne. Nawocni bo vsi poslanci, razvuu barona Pretisa in Pagliaruzzija. Predseduje dezelni glavar grof Co-roniui, Ko je zapismk poprejsnje seje potrjen, nuznuni glavar, da se bo moralo zborovanje vsuj do 21. t. m. skleniti, kakor inu je uarocil g. cos. namestuik, ker zadnejo 23. zopet seje drz. zbora. Poroca dalje, da je odgovoril gosp. namestnik na pritozbo, katero mu je bil pod a I dezelni odbor .zaradi mnogoterih nepoatavnostij, ki so se nekda gudile v cenilnih komisijah in zastrun piovisokih ceu v ruzgla-Seni cenilni tarifi. V svojem odgovoru opravicuje g. namestnik nostopanie vladnih opravnikov v raznih cenilnih komisijah iu zagbtavlja, da je prezgodnja iu ue-opraviceha bojazen, ka bi vtegnila nasa dezela vsled novo ceriitve preoblozena biti z davki. Dottori predlaga naj se izroci namesttiikov od~ govor posebnemu odseku 5 ndov v ruzpravo. Ces.; komisar opazujd, da bo vladni odgovor na interpellacijo ob isti zadevi v prihoduji seji priobcii, in da bi se predlog, kakorsnega je sprozil Dottori, lehko do takrat bdlozll. 1 rega je bil pozabil za casa svoje ljubezenske norosti-; I I videl se mn je zmirom prijetni§i i lep§i. I On, katerega so bih zapeljali crui kodri Fiori- I nini; on, ki drugib zvezd nij poznal, kut Fioriniui i I ofiesi; on, ki se nikedar nij zazri v drugo nebo, nego I I v cigankino jasao celo; on ki.je bil ves uaraven mik j nze izgubil: prasal se je zdaj kakor v drhtavici: kde I sem ? NiJLem li re§en jecnth spon ? I 1 Hudoval se je, da je bil tako oslepljen, tako slab, I 1 tako lehkomiseln, i jezil se je mu! njo, da ga je mo- I 1 rala na tak nacin osramotiti. I I Pad mu jo duso raoril §e marsikedaj spomin na I 1 Jiarobno ciganko, toda <5as ozdravi mu d^ioma srcne I j race. Vrhu tega tesila ga- je nekobko tudi inisel, da I 1 bi res ne bilo casino za takega gospoda, zdruziti se s [ 2 ciganko. j 9Dal bom Fiorini lep kos zeralje i k temu se ne- I I kaj denara, da se bo mogla ziviti. Gledal je pa vec I I ne bom, da, me zopet ne premoti", tako je mislil Mar- I 1 kiz sam pri sebi. [ I . NalaSd je bolje ppgostoma, kakor doslej, obiskoval j j hi§o bogatega barona Blatteau-a ter je snubii njegovo I I ljubezDJivo hSerko. Bl.atteau je rad ustregel Markizevi I I zelji, i to Se tolikanj raji, ker je bila njegova Ivanka j mlademu gospoda.'uze preje vdann. 1 ,Tbj,a da^ Ivanko vzamemtt, dejal je de la Mare, 1 positilo bo;Fiorino, da ne bo vec mislila na me; ob j I enem se tudi meni tem gotovejse zamori spomin na njo. I Priprave na 2enitovanje so so delala; gostije so I I nameravali napravtti v gradu Blatteau-ovem, kije stal I I nekaj ur od, Pariza. .. j i Kolibr lehko jprijetno pa si je mislil de la Mure. a hojo v cerkev k poroki, toiiko. zugalna bila mu je v I » resnici. I- , ^° deievnji i vihannVnoclnapocil je cudolep dan. I. Ptiee so Sgolela, po grmovji, i ovetice so razsipale ¦;-' sladko vonjayo v jasui sinji zrak. I Ivanka je bila v zenitvanjskem kiuci, sicer res | P^ ^Ijfiek, toda Markiza je vendar zona obha- m jala, keOar se je priklonil, da bi svoji nevesti poljubil ft roko. I p>;8i je bila Ivanka tako mila, tako nezna, | Dottori ugo^arja, da je vse eno, ali se odsek danes ali prihodnjic voli. Saj se mu bo pozneje tudi lehko odgovor ua interpellacijo izrocil. Predlog Dottonjev se sprejme in po fconcanem dnevnem reda so bill izvoljeol ti-le udsekovci: dr. Pajer, Beuardeili, Cerne, Doljak, Dottori. Mnogo nov»h pet cij se izrocSi peticijskemu odseku. Poslanec Dottori opravicuje nenavzodnost Pagliaruzzija, katerega so zadele nove nezgode v druzini in priporoda, naj mu dovoli zbor dopust za nedolocen cas. Sprejeto. Po prestopu na duevni red poroLa poslanec Gan-dussi o racunskih sklepih za 1. 1872 werdeuber§kega, ilezeluo-obcinskega, stipendijskega in soiskega zaloga, kateri se brez ugovura potrdijo po odsekcvih predlo-gih. Glede stipendijskega zaloga priporoca odsek, naj se nukatt n st pendiji, (mej katerimi btanicevi, povik-Siijo ali pumuoze, za kolikor ho se pomnozile Uuticau glavuice, Poslanec Doljak poroca o proracanu stipendijskega zaloga za 1. 1374., kateri se potrdi po predlogu iinaudnega odseka. . (. Dr. Pajer bere odborovo porocilo giede poilpore, ki naj bi se dovolila za novo ceato v.zgornji so§kt do-liui mej Soco iu Tiento na Bovskem. Odbor nasve-tuje v ta naiuen 4000 gold, ki naj bi se placali v stirih letiuh obrokib, kakor bi deio napredovalo, s pridrzkom, da se ce»ta vvratt mej skladovne, da via da tudi dovoli primereu donesek iz dizuvuega zaloga in da se poprej doioci, koliko bu moral bovski okruj skla-dati za isio deio. Winkler meni, da bi bilo prav, ka bi se do tidua cestna crta ob enem za skladovtio izrtkla iu predlaga, uajseodb>rov prodiog izro6; enemu odsekuv razpravo z uarocilom, da pndlozi eventuelno tudi de-zl'Iiio postavo, vsled katere bi postala cesta, ki se na* meruva delati mej Buvccui, !Soco in Trento, skladovna. Maurovich uaavetuje, naj se ta stvar izro& peticijskemu odseku. Doljak priporoca sici;r, da bi se dovolila na-svetovaua i>o Ipora, kedar bo deio zagotovljeuo; a, da bi se tudi ua to pazilo, da se bo cyst i delala in do-bro,delala. Nasprotuje pa temu, da bi se nova cesta wrstila mej skladovue; pravi, da pozna dobro doti6ue krajue razraero in da more zagotoviti, da tamoinji prebivalci uze. lehko svoje o la Mare si je bil sicer mej tem nekaj moci zopet ,pridobil, ali bil je kmalu v tem, izgubitt je v novo. | I ko je stopal po stopnjicah v cerkev, omahovali sti mu koieni. Ivanka ga prime mocneje pod pazduho. Kar zmezne se i zasidi nekaj po aiujem zraei; — Markiz zgrudi se omoCeu na tla. Vse prizadevanje, da bi mladenica zopet obudili k zivepju, bilo je zastonj. Ko so ga slekli, nasli so majho|i mefi, kateri mu je bil zabodeo globoko v srce. Njego^ rocaj bil je - diamanten i na njein bilo je vrezano ime: „FiorinaB. Nekaj dnij po tej dogodbi na§li so truplo lepe ciganke, ki jo bila nekedaj mej trumo glumadev Charles Vittoir a, mrtvo na bregu reke Sene. ' ! ___________ $* Leban. Trento skladovna. Porocevalec se ne iiioim vjemati z Doljakovim mnenjem, da tamosnji prebivalci uze lehko izuaiajo svoje blago. Vse kaj druzega je nositi ali pa voziii in ceste so povsod priporocljive iz naiDdno-go-spodarskega stali§6a. Konecuo opazi, da nema ni6 proti temu, da se odborov predlog izroci kakemu odseku v razpravo. Pri glasovanji obvelja Maurovich-ev predlog, da bode ta predlog razpravljal petieijaki odsek. Dr. Deperis poroca v odborovem imenu zastraa zdrozenja obcin v vede 2upanije. Doticni projl-ig iu na6rt postage, o katerem hocem prihodnjic kaj veL go-vonti, se izroci posebnemu odseku sedmih uduv v mz-pravo. Izvoljeni so v ta uameu poslanci dr. Deperis, Cerue, Winkler, dr. Xtgon, Benardelliin CandifHST;------ Winkler poroca v imenu odseka, sestavljeuega iz celega zbora o nacrtu postave, po kateri se doioci zadnji obrok za nazuanilo pravic, podvr^eaih zemlji§d-no-odve^ui u ravnavi. Po odsekuvem predlogu se potrdi sledeca postava: wPruvice, katere so podvrzeae po §. 6. cesurskega patenta od 5. julija 1853 uiadoma odkupu uli uredbi, morajo se f. kr. dezelni koimsiji v Sestih meeoih po lazgiabitvi tu postave naznamli tako, kakor veleva e-dikt. od 18. septembra lb55. Po preteku to dobe ^zadenejo stroSki za uradua opravila, katera opr.tvi c k. dezolua ali krajua komi-mja, uiio btraukd, ki jo dolznu podati doiiciio nazna-mlot pa ga nij vio^ila o pravem ca^u; placati |pa je mora nasprotna stranka, kadar su iazso zivenje svojib poJloznib, i ue uditt toleta. Ali m.i:< nijso na§i otroci po bozji podobi ustvarjeiii? in Vi, kot dahovni pastir, ste se tako neotesikiio i*/.n/i!.' ter naSo niladez priinerjali neumni zivini. S ten k.«/oie, koliko Vam je mart ouiika rala-dezi. Kot prvo»e>Jiiik. J/ajnega §ols. sveta, bi moiali tern vecjo pnlnziost dajati omiki niej Solsko raladino, ne pa krutiti ji 'v'wlja do splosuega poduka. Bog prcvidi tukujsuu solo z boljiui prvosednikom in obemo z drugitn dusnim pastirjem. Dopis h tulcajSne obcine v „Glasu* St. 2. t. in., je po dnbu iizm dopisuna pravega, koji Mi slepiti slav-uo obfiinstvo z ncresnilnini podpisom: „Vet; ob&inarjev". 2elel bi vBeh tistib obuiiurjev lastuorocui podpis javuo natisnenega videti, da bi tpoznat, so )i v resnici obciuarji ali no. Dopisun bode najhitrcje isti sam, katerega dopis zagovarja. Vva&->& Vas torej, g. vikar, kako se predrzueto, tako nesmmno debele lazi kovaii i govo-iiti, kar niklu tnj bilo i biti ne more. Poglejte se samt sebe ol g!ave do pete, videU buste ter pnznati morali, da VaSe podetje je puhlo. Dalje bo moje -Mjo, da bt javno ua^uauili vzrok uuke Vase nupakn, uze veste kukel Tudi s»te se v svojem dopisu izrazili, da tisti, kateri je iz Tr&ta priromal, da ne ljubi Vas za to, ker zaki*a svoje oimkaoolno obnaSanjs. Toda bog ga varuj, ukoli Vas omike iskati. Nij dolgo tega, kar je nastopilo novo leto; to jo zn.mo vseinu ohrinstvu i lepo navado imnjo vsi narodi tega sveta, udeu drugenm vosciti novo leto. Take lepo Sege »o tudi tukajSno obcmstvo drzi, i si vuSei vsako novo leto inej sabo vse dobro. Po druzib obfiinah itniijo tudi gg. duliovni lepo navado, novega leta dan, duSno vuSeilo svojim obcinarjem izrefii; a le na& gosp. se uij toliko potiudd, da bi izrekel majbno voS&lo svojim duSicam. Ako tu li zvenaj crkve, vendar zve-sto i pazljivo si»m poslu&il VoAn pridigu novegu lota; a dobro sem rnzmnvl, da Vam je vtdiko vec iuari po-litikovati, nego skrbeti '/.< dunni blagor, 55a zdaj lucniin, da jo dove.'j tako, da jaz kotdo-pisnik ovega dopisa ne juvim svojega imena, ah v bo-doce je bom, ako bo^te g. vikarij zoleli. Ako bode potreba, seat pripravlj-n nadaljevatt.*) •) Kaj tudi mi vovemo dopisniku v Glasu iz Veliksh 2abclj» I il.i mi nijsm^ nobenv^a duhovna z blatom tuvtaXi; odkrili amo fe resnico in tako dobro podprto rcsnico, da «e ticka duhovska ob* last, katera je namcmvala kazen^ko po^topati proti nam, nij upala toga atoriti, ker niaroikedo je uicnda preprican, da brcz dokazov v roci mi ne govoruno. Cndimo ae Gl. dopisniku, gde je on vlofil vei obfiinariev, ker na originalu nascp dopisa, na katerega Glas odgovarja, wo.nili podpisani nekateri najveljavnejsi ^abljanjo, katerib. podpise pa mi nijsmo porabili h la&tuega nagiba. URED. V Trstu 5. jan [Izv. dop.] Na podlagi doplsov iz Tista v „SoLi" in rbL Narodu-1, v katerdi se razkriva umazanost utitelja Bonina, kakor njegovega matadorja M. Ferlugn. je priaesel ^Cittadino* zopet v nedflju 4. t. in. vvodni clanek „NaSi okol.cMiiia, v katerem se na prvi mah spozna dopisutk in to je rojanski Atiia na pedagogienem po!j;t k'teri je uze vetikrat Saturnove okroznike astroaoimcno nieril in ako se ne motim tudi z luno se trkal. Ubogo Oloveci", pott pal si na zadnji akord prav po zajc«vo in nijsmo ti nevosiljivi, ker mr-6esi tvoje vrste le od nesnago zive. Zdaj pa k roci. Dopisnik zacne svoj uvod <»e §•»-lami v okoiici ter preidu poL;>si vedno v roki 3 kadil-nico, polno lutneii na izvelicani 3. laSki razred v Ro-janu, kateri je bil prav za prav le zarad dveh osob, stanovljen. Sreena vas v okoiici, katera ima 3. laski razred, kajti po dopisntknvem mueuji s« labko, kateri se po njegovi metodi laiko nauci, prezivi v italijan-skem Trstu, vsi drugi morajo gladu trpefi, ker ue u* m?jo tako potrebnega jezika. Vso moc in zagnzenost oi>rne pa proti Stoveucem trzaskim in celo Kranjcem ne prizanasa, ces, da ag.tuajo proti magistratovi nc-posuivnosti ter da se upajo se cez one dubovne, kateri na magistratov bobvu tolc'jo, kaj ziniti, posebno okrajne koiuisarje, kateri so v njegovih ofieh polni za-slug. Vzemimo na pr. v prvi vr&ti Furlugo v Roj:mu, Luksa na Proseku in Majiti v Bazovici, to ti je trojica kriviSnikov, katerib jim nij para v deveti de^eli, za to pa tudi casniki veduo njih pocetje prmasajo. ter raz-svetljujejo njih hudobije. Ferlnga v Rojanu je bil ostet neduvno v .Citta dinou zaradi taks, katere jesamovoljno odljudij, kakor za 2emtovanje pobiral, akoravuo rati mkakorLue ne pripadajo. 0 teh ljudeb bi se dalo noL in dan pisati, toda kedo bo veduo v eno in isto meso pikall Prihodnji6 Vam priskrbim kaj druzega! Okolican. V Ljubljani 5. jan. [Izv. dop.] (+ Dr. Ferd. 2u-panci6. — Dei zbor. — Volitev novega dez\ poslanca. — Presirnov album, - Koze.) Vrlega kraujskega rojaka nam jo te dni smrt pobrala, 23. dec. je namreS v 68. leta svoje starosti na Dauaji umrl ondotni advokat dr. Fe r di n a n.d % u p a n 6i 5, Ljubljandan, superintendent znamenire Knafflove usta-nove. Luka Knuffl, Gurenjec, 'zupuik v iirusNrussbaclia r,a spudnjem Avstrijak-m m prolesor t-.iogije na du-najski velikt Soli, je zapastil z oporoko od 16. jun. 1671. svojo imovjnu na Duuaji v ta numen, da se iz nje osujjojo 4 stipendije po 50 gold, za 4 kranjske studente na dunajski universiteti. To ustanovo je zad-njih 18 let oskrboval dr. Ferd. 2upauci8, ki je se svojim bistrim, podvzetuim dubom, se svojo ob6eznano nesebicnostjo in pozrivovalnostjo po tern se svojim ob-§iruim jurididnim znanjem Knatflovo ustanovo tako povzdigial, da je dan danes u^e 36 st:pendij po 240 gold, katere v^ivajo na Dunaji studirajofii Kranjci. Pa se se bode s easom §tevilo stipendij pomnozilo. Pravicno je bilo, da se je v dena§nji, precej zanivi in dolgi Reji krnnjskoga dez. zbora de^olni glavarobeb slavuih kranjskib rujakov i Knaifla i ^upanfiiia z le-lepim govorom spominjal. V zahvalen spomin obeli bhigih mo2 jo ves zbor se svojib sedeiev vstal. Dr. Razlag in poslanci: dr. Zarnik, Karol Kude2, Gariboldi in Kozlar potom izrocc zboru predlog o preuaredb* uditeljskih p 1 a c. Kranjska je ena tistih dez el, ki ljudske uOitulje najslabfio placuje. Ker so na Ko-robkem, Stajerskem i drugod uditelji boljSo ptaLaui, se jib je uze ronogo s Kranjskega drugam me^elilo in lo preseljevanje se bode zdaj so v vefii meii nadaljevalo, ktr je i Koroika i Stajerska ljudskim uCileljum pro-teceni mesoc place izboljsala. Bati se je torej, da bi najboljSi ucitelji ne zupustili kranjsko dezele. Zatorej predlaga petonca omenjenib poslancev: \M. zbor na-lozi dez. odboru, da uaj do pnbodnje sosijo izdela in zboru predion postavo ob izboljsanji uciteljskib pla& V pnbodnji seji bode dr. Itazlag svoj predlog zago-val'jnl. Pri debati o postavi uovib gruntnib knjig se dr. Zarnik oglasi in prav dobro govori proti svuboi&i-nam, katere zoper vso pravico v^ivajo dezolnotabeUki posestniki. Posebnega predloga sicer no stavi, ni'go sit mo to krivico koustatiru. Dalje so na predlog dr. Z a r u i k a sklene prositi vlado, da odpravi p o s 11 n o 1 e g a 1 i z a o i j o. Za ta predlog so glasovali vsi po* sianci ra/.en baron a Api'tiltererua. Na prodlog dr. Pokljukarja sklono zbor pri vladi vloziti petieijo za losko zeloznico. Podpornemu drustvu modroslovsko fakultete nn Dunaji so je dovolilo 40 gold podpore. To so najzanimivejdo stvari iz denasnjo sejo dez. zbora. 8. januvarija se bode volit v Postonji na mesto umrK'ga Korena nov poslauec v krarijski daz. zbor. Narodni libeialoi so v ztu^ctka mislilt g Hrena iz Begunj za kaudidata postaviti. A ta ima toliko posla s gospodarstvom in trgoviuo, da nij bil pri volji kan-didature prevzeti, nego blagodusuo jo je prepustil po dogovoru tistib volilnih mo^, ki so boteli ,zauj glaso-vati svojemu prijatelju, velikeinu poaestatku g. Ado l-fu Obrezi, znauemu naroduemu liberalcu, ki je z g. Hrenom vred sklical znaui postonjski volihii shod, ua katerem se je bil dr. Razlag za kandidata v drz. zbor na mestu Hobenwarta postavil. Kakor iz prav gotovega vira vem, je te dni g. Obreza prostovoljno svojim voblcem mosko ubljubil, ka se bodo v ,dei. zboru vedno drzal narodne iiberalne strani. To su mi za tega dclj potrebno zdi opomniti, ker je Klunov list zadnji6 g. Obrezo iudircktno za kaudidata priporocal in sicer samo za to, da bi ali liberaloe razdvojd, ah g. Obreza pri liberalcih ob dobre )me pripravil. Sicer imajo pa klerikaki, dusiravno so' v l\>stonji, gder vo-lijo atari volilni mozje, se precej mocni. veliko smoio t>e svoj.mi kandidati. Za Zuleua, ubogega nesrecuega senozeskega Zelena, katen-ga bi.najraji v de2. zboru videli - nibee ne niara. li. Ivan V i 1 ha r, Ijub-ljauski trgovec, za kuterega na Pivki znaui konfuzni mnoriopisut kaplau agituje, tudi pri mno^ih klerikalnili volilcib uema posebuib simpatij. G. Jersau z Uncsi, tretji klenkalni kandidat, nema posebnega veselja do poslanstva. K.k>r vidite, klerikalci §e mjso naSli svo^ jega moza. Toliko loza bode zraaga g. Obreze. Pri tej prilozuosti bode, kakor Sujem, tudi dr. Razlag v Po^tojm svoje vuhlce skiical, da izve njih zelje, za kaj naj se v dr?.avnem zboru posebno poteza. Vedkrat se popra§uje, kaj je s P r ft 8 i r ti o v i m s p o m e n i k o in, katerega je slovensko pisateljsko drustvo v svojem obfinem zboru tansko leto ua svitlo dati sklemlo. Kakor mi je dobro znano, se Presirnov album v narodni tiskarni u-2e stavi Da pi So nij za-gledal belega due, ima svoj uzrok v tem, ker je bil prvic sklep, ka se knjiga izda v enem letu, prenagljen, kajti tekega obSirnega dela v ouein letu in poleg tega Se v tako nemiraem letu, kakor je bdo pretekto, nij inogofie dovrSiti; — in drugic zodrzuje knjigo tudi to, ker najva-znejsi, najpotrebm&i spis za album §e mj gotov. G. Lev&tik je namred prevzei nalog«> uasltkatt vso litcrarno gibanje o PreSirnovi dobi; to delo bi bil tudi do pravega casa dovrSil, a na§el je v tem, ko je sestavk pisal, v licealni bibliotheki mnogo do sedaj §e uigder porabljeaib in nikomar znanih Pre&irnovih piseni in piseai Presirnovib jprijateljev, kakor: Andreja Smo-leta, gra§aaka Rudeia, Matije Copa in drugib. Poleg tega je tudi Dezmau, custo* ljubljanskega mu,«eja, g. Levstiku blagodusno prepustil vso bogato Pi-eSiroovo zapuS&no, ker je muzej hrani, da jo pri svojem spisu porabi. Tako se je g. Levstiku nabralo mnogo ma-terijala, iz katerega nam bode brez dvombe ustvaril lmomtiio mojstersko literarno in kulturhistoridotf stu-dijo o PreSiruovi dobi. Vsako velko dclo pa potrebuje dobrcga casa. Veudar Sujem, ka g. Levstik v 4—6 teduih svoj spis dovrSi. Po tem se zaLne pridno ti-skati album, ki bode gotovo monumentalno literarno delo. Nadejam se, da se bode i pisateljsko druStvo po tem, ko izda to imenitno knjigo, spet obnovdo in ozivdo. Zaradi kozic je dez\ vlada vse Sole v Ljubljani do 21. jan., v Novem mestu pa do 27. jan. zaprla. Koze v Ljubljani zadoje dni se nijso sicer Sirilo, pa so za to toliko nevarnijSe in hujse. Politicni pregled. Nekatovi de^elui zbori, kakor soln^.cup^, predavelski, bukovinski in galiSki so uze skleaeiii; drugi so So skupaj k ve6emu do 23. t. m. Dr^atni 2bor so snide 21. t. m. in bode, kakor se sliSi,-' prcd vsem pretresal nokatere narodno-gosnodarsko postavo, Konfosijouolnih postav o sowije raini« sterstvo, katero ima v torn obziru yeaana roko m< radi alijanco z kardinalom Bauscherjem, boji in ka* kor so slisi, hofto pripustiti inicijativo v tej sjadovi drz. zboru samemu. Mioisterstvo se prav nic* ne upa in plava z vofiino dri zbora skoro v vseh v-praSanjih; toraj jo ministorstvo na jako Sibkih no. gab, vsak votorfiok ga zna podrcti. Na vsaki nadin pa bo bliznja soBija drz. zbora jako zanimiva, de» bate bodo burue; a Avstriji bo vso ,to malo po-magalo, kor rosnica iu pravioa je pri nas fa erne-rom v manjsmi, tako sicer, da je neki na8 dr2, poslanoc sam izrekel, da nij upati nift dobrega in. da ga ^ali, da nij pri plucu ostal. Ko smo 8V6J'./ zadnji progled pisali, jo bila sprava mej Mlado-in ''' Staroi!olu skoro gotova; mej torn pa se je vse pre* kucnilo, kar „Ncue freie Pressew z veseljom nazqa* nju. Stari so naznanili svojo kandidatno listo za poslance v drz. zbor in trdovratni, kakor bo vsi stari, izpustili so iz te listo vse tiste poprojSnje poslance, ki spadajo k stranki mladih; s tem je napovodan boj mladim in skoro gotovo bodo, ftiadi, tudi svoje kandidate postavili,. da bode po fcem^vo-lilna borba mej brati. Enako se godi na Eranj-j skein; uze so stari proglasili gosp. (Obrezo za kan-. didata v dez. zbor, ko pa vidijo, da hoCejo tudi'; mladi voliti Obrezo, kar naenkrai staknejo ^druzega kaudidata, gosp. Yilharja Ivana, s katerim bodo skoro gotovo propali, Trmoglavnost starih se studi vsakemu razumnemu Sloveku in prav to je zna-menje, da starim klcnka in da morajo, novi fak-; torji priti na krmilo. 8ploh pa je needinost Slo-vanov neko prokletstvo, katero je mnogo. krivQj' da< v Avstriji slovanstvo ne more priti ;do prave ve-ljiive. To je na vsak naciu zdaj velika nezgoda; a bog v<$, 6e to ne koristi za daljnej§e.6aso, kakor je Ncmcem koristil velik partikolarizem y obziru napredka. Na Francoskom je fmanfini minister Magne javno izrekel se za republiko in vsa vlada je menda prepricana, da mora ostati na Francoskem pri ;se-dajni drzavui obliki, vsled Cesar so bosta najbr^e dva legitimistifina ministra odpovedala, francpsl^a. zbomica je odgodjena za 8 dnij, po tem ko jepro-v raCun resila, vsled katerega ima Frudcoska Wk«;V 300 milijonov primanjkljaja za to leto. Na dpaajskem so se z novim letom ;|odi|r fiudno reCi in republika je tarn zopet v yelikl ne- , varnosti. Kortezi so ob novem letu,. zopet; skuj^.j stopili in Castellarju, dosedajnemu predsedniku^ pri u. dveh vpraSanjih nezaupanje skazalh,3 Salmeron* je V; • seji kortezov prosil Castellarja, naj Se ostane pred-sednik eksekufcivne oblasti, a zastonj, .Castellar-je^ f preobfiutljiv in prepo§ten remiblikaneo. Ko; se.to,;. po Madridn izve*, pride general Pavjazoborojenimi, me§5ani in topovi pred poslopje kortezov in tirja razpuSoenje kortezov. Vsled te .demonstracije< $*? prevzel Serrano predsedniStvo in sestavil novo minj-sterstvo, katero je sicer sestavlje&o pay^inijz,^,-publikaneev, pa vendar je Serrano, nezanesljiy yi , slisi se, da hoce delati v zmislu sina princa Alfonza,! Na gpanjskem je tedaj zopet najveoa ^me§nj%; va, nekateri generali so uie zaeeli delati na svojo roko. Ministerstvo je sicer izdalo razglasy ;v katerem opominja vse stranke, da naj se pomirfi, da se ostrani nevarnost, ki preti Spanjski od strani Xar-listov iu Intransigeutov, Ses, da si bo dezela. cesta ta dva sovraznika premagana, pad sama gospo-darja voliia. A vse to bo menda inalo koristilo in nbogi Castellar bo menda priSel do spoznanja, da za Spanjsko nij leka, ker samopridnost in strast ste tain priSIi do vrhunca in narod je tako demo-raliziran, da inn ne tekne, nego zelezna roka ab-solutizma. mmmmmmmmm Razne vesti. r»lov«>nifki \«ruil* »nst<>pi! j« *r»*6m»sodmo-svojo h-to. Ukljul* \sera ovimm in intngiim od blori-kuiue stmiii ofi.lrfcil seje in i/.hija nwlnj tako cvrstvo, da znvzima nnjlu/e prvo nuMu v jn.;oslovjinsla*in ii.»-vinurstvu. NaSim prijateljem, ki »f> za pjvxdigo sl»-venstva kolicknj brigajo, m kuteriui jt* kaj man, iia se o naSili potrebtih in krivteah ne molci, priporocamo, naj Re takoj narofo im e d i u i 81 o v e n m k i d n e v n i k. Naro&niua* ki ziiuSa 16 ft. na lata, za ljudske uoitolju in dijake pa le 12 ft. naj sepoiilja ^Nuroilni tiskiiriii" v Ljubijano. 1* Wabrelfne »e m\m pise 1. t. tn. Letosuju letina se je prav slabo obnosi.i; vina prav nuilo, dru-zih pridetkov tudi po malem. Se druga nesreea se je zgodila: Imeli smo izvrstnega ucitrlja, #. Cvcka, ta gospod je izvrstno poitticeval mladmo in tudi odrast-lim mladeniceni l>il jo pravi voditelj gleJe izobnizenja in izvrstnega petja v cerkvi r\ v ciialmei. C. je seduj odsel in dobili smo druzega ncitulja B. Na boziene praznike je g. uciielj saui pel, ker zttpaii iu ucitc!j niJ8ta bila zadovoljnu so slov. petjem, kar j« ranogo fantovLzahtevaio. Program za veselice I. (874 v slovenski Cita'iioi v Gorici: dne 11. januvanja: pbsna zabava; — 17. januvanja: pies; — 21. januvanja: plesna zabava; — 31. januvarija: pies; — 8. feoravarija: plesna zabava; — 15. februvarija: pics;— 1. nuweija: beseda; - 19. rnar-cija: boseda; — 6.13. 27. marcija: zoanstvena predavanja; 18. aprila: beseda 3 plewra. Za6etek plesov ob 8. uri, beaerl in znun^tvenib predavanj ob 7. uri zv. Na-rodena je Sitalnica na sledece liste: 1. Novice 2. Slo-venski Narod 3. Slovenec 4. Soca 5. Glaa 6. Danica 7. Besednik 8. Ufiiteljski tovarS U. Slov. Goapodar 10. Go-spodarski list 11, Vrtec 12. Zora 13. Obzor 14. Vienae 1ft. Brceelj 16. Humor, listy 17. NaSa sloga 18. Slo*% Tednik 19. Mosk. Viedomosti 20. Vaterland 21. Reform 22. Volksfreuud 23. Politik 24. Wiener Sonu. u. Mon-tags-Zeitung 25. Neue freie Presse 26. Wiener Tagblatt 27. Triester Zeitung 28. Ausland 29. Ueber Land u. Meer 30. Figaro 3L.Kikerikt.32. II Cofriere
  • je inielft 30. pret. obdni zbor, pri katerem so bill per acclamationeui voijeni vsi uze v lanski 52. stev. Soee naznanjeni odbormki. — Vsled te volitve obistinil se je enkrat mir v 6italnici in na-dejati se je, da bode citalnica od zdaj naprej postala zopet sredisce goriskih Slovencev obeii strank in da bode na tej poulagi zopet postala prvo socijalno dru-Stvo v Gorici. — Sad sprave se je «2e pokazal po 6i-tal. letosnjem programu, katerega prinesemo posebej v denaSnjem listu; malo kaka ditalnica bo imela toliko vesehc, kakor nasa: v kratkem predpustu nc manj kot 6 plesov, kateri bodo vsi obilno obiskovani, ker ima fiitalnica mnogo uadupolnih mladenicev, ki se vsi radi jucejo; v postu 2 veliki besedi s petjem igm in de-klamacijami in 3 znanstvena predavanja o fiziki, nara-yoslovji in zgodovini. Govorili bodo gg. profesorji Er-javec, Cebular, Santelj in pridruzili se bodo se drugi, 5e bod-> videli, da so predavanja ubiskovaua. Za-rad tega pa bo potrebuo da cital. dovoli vstop k pre-davanjem v prvi vrsti d!jakom visih sol, potem pa turn drugim oeudom, Slovencem iz Goriue in okolice. -Po veliki nodi bo v eltalnici se ena velika beseda s ple-som. Za besede je uze dobro preskrbljmo; dital. ima mnogo dobrih pevcev in igralcev in tudi nekoltko kra-snega spola bomo videli nadeskab, ki nomenijo svet.— Za ditatelje je izvrstno preskrbljeno z 36 listi raznib jezikov in barv. ~ Krasni prostori, lepa oprava. veliko §tevilo udov (cez 140), vse to bo uplivalo na obciostvo in privabi-lo Se mnogo goriSke gospode v slovensko drastvo. ki ima vazen pomen gleda napredka gori§kih Slovencev. -lo tako naj bo vedna sloga v. nasi citahiici v korist in cast slovanstvu na ital. meji. «. e^g'V')-V Grgarji je, kakor se sliii, neki Kuljat na Sv. 3 kralje po noci ubil enega sofanta. — Na-8Ii so umorjenega pred vasjo vsega razmesarjenega in SJSTl " r°r Za8Ute.ga' 7Komi8iJa je «d§Ia precej darecpreiskuje. Umorjeni, neki Anton Doljak, je bil sin dobrih mpremoznih starsev in vojak na odpusiu. (T*t&) k je v Grgarji ukradel 25 gold, enemu sokmetu, sta vc-rnj pripclj&la 2 Grgarca v Gorico, dr^ala s*a ga vsak za eno roko in tako izro&la okrajni sodniji. mmmmmmmmmmmm. Poslano. Gospod Aatun ilrak, c. kr. gozdnar v Komnu, je svoje v 51. istu sSoce* Batisnjeno ..puilano4, v kite-rem o inojeui pogozdovanje zadevajodem poroctlu na c. k. okrajuo glhVarstvo, kar se da nespretno govori, prej ko ne v sanjtli all pa v kaksnem drageni zanj nevgodnem casu tipisalf inuce ne bi si MI domislil re-cij, katerih omenjeno poro5i(p ne zapopa.la, in ne bi tajil, in za laz iu obrekovanje izrekel on«i, kar je pre-eef po ferxi~za rvjsnicuo ipo-saal in po!rd.l. Gu-:i «d Mrak >e m jcno mat;, ako raisli pravico iiiiuu mm, kot xi^Mitu, xaak-.z.ivati, ah kuk r on sj.rn piavi mcni ifetnR'iie dekicte a;tj*ti; kajti in »x»a le dolzin>6t a mqjtiu poruzuuilj^ujem Uwto izvrsovati, kar v.sje glavarsivM gietle pog.»2.lov.ihj.t obcirwkib pro*tJ» iov za korUtao spo/ria in zavkaze. xVku se torej g. Mrak se s\ojili lastnli dolznostj ne zuveda, kak«> se more li prulrzniti inoje dolziosti aa&evati, katerih jc popoluoma nevest. i'rej ko so lottm razlaganja gor omenjeuega slui-benega poro6ila o letu&ijeut uusajanju drevesc^, moratn opazui, da je re«3eni gosp. go2duar lanik^ga leta na poloviei pa&iika tukaj§nje oboine okoli 40.000 jam aredstvom robote izkopati ino ravno toliko dreve^e n i-s.iditi dal; p* s kakSaim vspehom ? — «»e eno sarno drevesce se nij prijelo! Nepn cenljiva je todaj skodu, katero je vsled tega obiitia brez nobeue kariKti itti<.»i<*f glede tudi na to, da se je z izkopanji-m j m mnogo raitiiuvi'dtnib rusthn i2koreninilo in ogrorana veliko gnzo izkopab, katera so je morula v ogib vecje Skode u povrsja zeuijtSca o lstranili. Ker je gojpbd M ak namoravai leto^svoje sknStsje tud» na drugi p>lovtci painika poaavljati, sem jaz u-vazaje tdikaj lanskogt jalovegi tleia /.a kv-je naj me tes6jo ah na — v prmodnjic v miru pustite. V Komnu 30. decembra 1873. ^^^^^^ Anton VouCic. Is urednlkove 11st a ice. G. E. v Vipavi. — Vas dopis smo odloiili, ker so faroviki Skandali, katere popisujete, preveliki in umazani za javnost. — Sicar pa naj cita, kedor hocc saj nekoliko podu&n biti, dopis iz Vipavc v 5 §tev. Slov. Naroda. Razni Brenccijni in tudi nas go-riski so brencljali, da so libsralci vipavski farovl napadli aarad Spazzapanove afferej kako je mora biti sram zdaj, ko je p.ced sod-xujo dokazano, da se je v farovzu kaj tacega godilo, kar se mora le v Trsta v sfcirem mesta goditi. — „§entajte, zakaj pa nijso po-prej povedali?" Stemi besedami bo menda farov§ka pravda nonfia-na in liberaluski rovarji ne bodo za zdaj le obeseni. Laj pa bode cerkvena oblastnija k tema storila, to je druga rec, prepri-&na pa mora biti, da nij treba Spazzapanov, da vero izpodrivajo. to storijo na Vipavskem nekteri gospodje sarai. — „Brencelnjiu zapisite si to za uiesa, dostikrat ste se tize blamirali in ie vec- krat se boste, dokler bo sfcrast Va§e vadifceljica. Neki kaplan, katerega dadni zna6aj, smo oznadili v svojem liata, pripoveduje v ljablj. farovskem Brenceljna, da mi vsiljajemo svoj lisfe. — Menda klerikalci po sebi merijo; mi nijmamo potrebe nobenega silitij prijateljev iraamo zadosti, ki nas podpirajo, in to ukljtib prid-ganjanju in krifenski vojski proti uaSema listu. G. dop. iz .Kbsfcanjevice: Sfcvar je deltkataa, a vendar jo raoreda porabimo enkrat, toda v drugadui obliki. - Dop. vLjubij; Prekesno doslo! — Prijatelji na Dunaji; Kaj zlodja delate, da tako moldite! —• UAntnict* upnivnliktvM. G. A. Gustin v Verhovljah. Iz nakazniee r.izvidimo, da ste vi prejeraali list pod nasi. „Ant Gostisa"; ker ste §e %x 1. 187:4 dolzni f.2.30, pozabili smo denar zaporavnavo tegajracuna-in-Vas-prosimo, da plljet^ dxTHIK f. 2.30 za 1874, — G. K. milfcHi v Froseku, Pla«3ali ste f. 2; 90 soldov smo vzeli na iloltf lST:i;' f. 1.10 pa za Icto 1874. — G. Yalenfiic v Twin. Prejeli f. 2.50; tedij 50 soldov na lct<> 1874. Javna zahvala girfi nbdni z ivarovafial buiifti w M T LJUBLJAY1. Dno 2. decembra 1873 pretila jo cell vasi Srpenica stra^na ncsreSa* Prikaml se je itamrefi na sfcrehi moje hiSe plauieu in se v naglici poprijel poslopja s tako silo, da ga nij bilo megofio za-duditi. 8 pomocjo sosedov in prebivalcer bli^njih vasij se je posre&lo, re^iti celo vas' hudega udarca in omejiti ogeuj samo na mojo hi§o, ki sem jo av« gusta rneseca pri prvi „ob6ni mvarovalni banki Sbveniji" V IjjMjani zavaroval. Banka „Slovenija" je bri, ko se jej je naznanila ikoda, pustila celo stvar natanko proiskati, ter mi je po ognju pro-uzrogeno skodo denes v popolno mojo zadovoljaost izplarrlo^il stojo pisai'iio v ulieo sv. Aiifoiia, v Knollovo im§ m m ALBTN SL1TSCHEE , trgovec v LJUBLJANI, na dunajski cesti, St. 64 I priporo5a svojo stacuno za specerijsko blago in zeleznino; drzi Izdavatelj in odgovomi urednik; V1KT0K DOLBNJEC..- Tiskar: PAfEBNOLLI v Gorici. ¦*L>* zalogo najboljSih vodnih in cirkularnih &m *yA? zag za dile, deske in furnire, mnogovrst- *'^^ s^ nih roCnih 2ag, pil, vlitih in iz pleha "^S. \jg^ emailiranih piskrov in vseh orodij za ^^ 1^ knhinjo; Mezne prihranilne ognji§ea; pie- W§ §hate in grudelnaste pedi in kotle, ko§nje ^ ino slamorezne kose, lepo pozlacene kri^e ^ ! za grobe i. t. d. (^ ^^ tm&i