1’oštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja »vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48‘—, polletno din 96'—, celoletno din 192"—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži sev Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
103.
kos.
V LJUBLJANI dne 27. decembra 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
655. Naredila št. 2 o omejitvi prometa z motornimi vozili.
656. Pravilnik o ustroju in poslovanju Zveze hranilnic kraljevino Jugoslavijo.
657. Odločba o ustanovitvi carinarnice I. reda v Celju.
658. Odredba glede uporabe predpisnega materiala za napravo električnih napeljav.
659. Odločba o prometu posebnih poštnih znamk Društva p. t. t. zvaničnikov in elužiteljev v Beogradu v korist sklada za postavitev društvenega doma v Beogradu.
660. Odločbe občne seje državnega sveta: k g 52. zak. o učiteljiščih; k I. l.bj fin. zak. za 1. 1938./:19.; k čl. 1. in 3. z. o dobrovoljcih; k § 346 zak. o uradnikih
661. Razne objavo iz »Službenih novi n \
Uredbe osrednje vlade.
655.
Na podstavi člena 1. uredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili z dne 10. novembra 1939. predpisujeva tole
naredbo št. 2
o omejitvi prometa z motornimi vozili.*
Clen 1.
Poleg omejitev, določenih z naredbo z dne 27. novembra 1939., 11. št. 47.862,** se prepoveduje do nadaljnje odredbe:
1. uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motociklov v medkrajevnem prometu, ki je vzporeden z železniško ali avtobusno progo. Za vzporednega se šteje tisti promet, ki kot izhodišče in krajišče vožnje veže kraja, ki ležita ob železniški ali avtobusni progi in drži večinoma skozi kraje, ki so od železniške ali avtobusne proge do 15 km daleč. Ta prepoved ne velja za avto-taksijo;
2. uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motociklov v krajevnem prometu od 21. ure zvečer do 7. ure zjutraj. Uporaba potniških vozil podjetja se sme začeti ob (i. uri zjutraj in trajati do V: 22. ure zvečer Avto-taksiji in avtobusi ne spadajo pod to prepoved. Prav
* . Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1939., št. 290. — Uredbo gl. ; Službeni list« št. 610/95 iz 1. 1939.
** »Službeni list« št. 621/97 (popr. št. 639/100) iz 1. 1939.
tako ne spadajo pod to prepoved vozila zdravnikov, veterinarjev in sanitetnega osebja v izvrševanju poklica. Za krajevni promet se šteje promet v občinskem okolišu in v razdalji do 15 km zunaj občinskega okoliša;
3. uporaba zasebnih potniških avtomobilov in motociklov na prvi in drugi dan katoliškega in pravoslavnega božiča in ob praznikih, kadar so obratovalnice po določbah uredbe o zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic z dne 16. aprila 1929. ali banskih naredb, izdanih na podstavi te uredbe, ves dan zaprte. Ta prepoved se začne ob 24. uri prejšnjega dne in velja popolnih 24 ur;
4. uporaba potniških avtomobilov in avtobusov za prirejanje izletniških voženj, in to tudi po tistih podjetjih, ki imajo za to po zakonu dovolitev.
Clen 2.
Izjeme od prepovedi uporabe potniških avtomobilov in motociklov, ki je odrejena s to naredbo in z naredbo z dne 27. novembra 1939., 111. št. 47.862, sme dovoljevati samo ministrstvo za trgovino in industrijo (oddelek za notranjo trgovino), če to terjajo javne koristi ali če je za to kaj posebno opravičenih razlogov. Za izdajo dovolitve je potreben predlog urada, ustanove ali osebe, v katere korist naj se izjema dovoli.
Uporaba avtomobilov v izvrševanju poklica zdravnikov in osebja sanitetne službe od 14. ure v soboto do
8.	ure v ponedeljek se omejuje izključno in samo na osebno potrebo leti oseb v izvrševanju poklica. Te osebe smejo uporabljati z legitimacijo svoje avtomobile samo za prevoz od stanovanja ali ordinacije do doma, v sanatorij ali bolnišnico radi obiskovanja pacientov in prevoza bolnikov. Uporaba voza za prevoz drugih oseb je brez izjeme prepovedana.
Te ugodnosti niso deležni zdravniki, ki ne izvršujejo zdravniške prakse, in tudi ne zdravniki, katerih delo je,
kakor pri zobozdravnikih, pretežno vezano na ordina-ci.jo.
V prepovedanem času smejo uporabljati svoje avtomobile v neogibno potrebnem številu tudi ustanove za zavarovanje delavcev radi zdravniške pomoči; s temi vozili se smejo prevažati samo zdravniki ustanove do bolnikov ali bolniki v ainbulanco ali bolnišnico.
Veterinarji smejo uporabljati v tem času vozilo samo za osebni prevoz do kraja, kjer naj izvršujejo poklic.
Električna podjetja (centrala) smejo tudi v času prepovedi uporabljati neogibne potrebne potniške avtomobile, če jih uporabljajo zgolj le za posebno potrebni nadzor in za nujno popravilo električnih daljnovodov, transformatorskih postaj in ostalih električnih naprav.
Clen 3.
Za promet, vzporeden z železniško ali ladijsko progo čez radialno razdaljo 30 km od kraja, kjer ima obrat svoj sedež, po členu 3. naredbe z dne 27. novembra 1939., se šteje promet tovornih avtomobilov v relacijah med kraji, ki so zvezani z železnico, najsi ležijo ti kraji ob sami železnici ali ladijski progi ali pa v razdalji manj ko 15 km od kraja na progi. V dvomu, ali je kaka relacija vzporedna z železniško progo, odloči ministrstvo za trgovino in industrijo.
Pod prepoved ne spada prevoz elektrotehničnega materiala, ki ga prevažajo električna podjetja (centrale) radi popravila daljnovodov, transformatorskih postaj in ostalih električnih naprav.
Ministrstvo za trgovino in industrijo sme dovoliti izjemo od prepovedi, kadar se opravlja promet s tovornimi avtomobili v javno korist, kadar je za določeno blago zaradi nevarnosti kvara potreben hitri prevoz ali kadar prevozno podjetje dokaže, da mu ni mogoče opraviti prevoz blaga z železnico, ali kadar je za to kaj posebno opravičenih razlogov.
Clen 4.
' Od dne uveljavitve te naredbe se do nadaljnje odredbe ustavlja izdajanje dovolitev za izvrševanje avto-taksijskega obrta kakor tudi dovolitev za redni prevoz potnikov z motornimi vozili na progah, za katere je bila do dne uveljavitve te naredbe izdana takšna dovolitev.
Ce razmere v posameznih banovinah dopuščajo, da se na posameznih progah omejijo vozila v avtobusnem prometu, sme ban sorazmerno znižati število voženj po dejanskih potrebah prometa na tisti progi. O svoji odločbi obvesti ban ministrstvo za trgovino in industrijo, ki sme po zaslišanju posvetovalnega odbora za avtobusni promet izdano odločbo spremeniti.
Clen 5.
Vsako potniško motorno vozilo, ki vozi po določbah te naredbe in naredbe z dne 27. novembra 1939., lil. št. 47.862, ob prepovedanem času ali v prepovedanih relacijah, pa tudi avtotaksiji morajo imeti na zaščitnem steklu objavo, da je uporaba vozila dovoljena. Take objave izdaja pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje.
Potniška vozila države in samoupravnih teles imajo belo, vozila za zasebno uporabo modro, vozila za javno uporabo pa rdečo objavo.
Avtotaksiji se morajo opremiti najdalj do 31. januarja 1940. poleg registrskih številk tudi še s posebnimi tablicami z navedbo sedeža obrta.
Clen 6.
Omejitve po tej naredbi se ne nanašajo na uporabo tekočih goriv, ki rabijo proizvodnji kot surovina ali kot pomožno sredstvo proizvodnje same.
Da bi se pa mogli lastniki podjetij poslej redoma oskrbovati z njim potrebnimi količinami tekočih goriv, morajo predložiti o svoji potrebi prijavo po členu 4. naredbe z dne 27. novembra 1939., lil. št. 47.862.
Clen 7.
O izjemah, ki jih dopušča ta naredba, odloča poseben odbor, ki se ustanovi pri ministrstvu za trgovino in industrijo (oddelku za notranjo trgovino). V ta odbor spadajo po en predstavnik ministrstev za trgovino in industrijo, za finance, za vojsko in mornarico, za promet in za notranje posle. Odbor je sklepčen, če so navzoči vsaj trije člani.
Clen 8.
Prekrški zoper to naredbo se kaznujejo denarno s 5.000 dinarji in z zaporom 30 dni.
Clen 9.
Ta naredba stopi v veljavo dan po razglasitvi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 15. decembra 1939.; III. št. 50.584.
Minister za trgovino in industrijo
I.	Andres s. r.
Minister za finance J. Šutej s. r.
— .
656.
Na podstavi § 34. uredbe o občinskih hranilnicah z dne 2. decembra 1938. predpisujem
pravilnik
o ustroju in poslovanju Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije *
Pravni značaj, naziv, sedež in pečat.
§1.
Zveza je pravna oseba in ima naziv »Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavije«.
Glavna skupščina Zveze določi Zvezi sedež vsaka tri leta.
Pečat Zveze obsega naziv Zveze.
Naloga Zveze.
§2.
Zveza ima nalogo:
1. da zastopa, varuje in pospešuje skupne koristi hranilnic in njihovega dela in da deluje za ustanavljanje novih hranilnic;
2. da pred vsemi oblastvi in ustanovami predstavlja hranilnice kot celoto, da jim daje mnenja o vseh predmetih, ki se nanašajo na hranilnice in da podaja v teni smislu predloge pristojnim oblastvom;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 28. novembra 1939., št. 273/XCIV/750.
3. da z nasvetom, tolmačenjem in navodili podpira svoje članice v vseh vejah njihovega poslovanja in v vseh zadevah, ki so v zvezi s tem poslovanjem;
4. da zbira statistične podatke o delovanju hranilnic;
0. da opravlja revizijo hranilnic po § 35. uredbe o občinskih hranilnicah;
6. da izdaja Vestnik Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije ( Vesnik Savcza štedionica Kraljevine Jugoslavije«).
Minister za trgovino in industrijo predpiše, kako se opravljaj revizija in katere statistične podatke je Zveza dolžna zbirati.
Članice Zveze, njihove dolžnosti in pravice.
§3-
Vse ^občinske hranilnice morajo biti članice Zveze bodisi neposredno ali po banovinskih podzvezah.
Članstvo se začne za obstoječe hranilnice z uveljavitvijo tega pravilnika, za prihodnje pa z vpisom hranilnice v trgovinski register.
Članstvo ne more prenehati ne s svojevoljnim izstopom ne z izključitvijo.
§ 4.	»
Članice so dolžne:
1. da podpirajo Zvezo pri izvrševanju njenih nalog;
2. da objavljajo svoje javne razglase in sklepne račune v Vestniku Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije, na katerega morajo biti naročene;
3. da se podredijo revizijam Zveze oziroma podzvez;
4. da pošiljajo Zvezi statistične podatke, letna poročila in drugo svojo morebitne izdaje;
5. da plačajo vpisnino in redno plačujejo letno članarino v znesku, ki ga določi glavna skupščina, in
6. da izpolnjujejo ostale dolžnosti po določbah tega pravilnika.
§ 5.
Vpisnina se plača ob vstopu v članstvo.
Letna članarina se plačujo v dveh enakih letnih obrokih, in sicer 1. januarja in 1. julija vsakega leta.
Članice, ki pristopijo Zvezi v drugi polovici koledarskega leta, plačajo samo polovico članarine za tisto leto.
Vpisnina se plačuje v polnem znesku.
Višino vpisnine in letne članarine določa in spreminja glavna skupščina Zveze.
Če hranilnica ne vplača vpisnine ali članarine, jo izterja na zahtevo Zveze občno upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo.
§6.
Članice imajo pravico:
1. da se udeležujejo skupščin in drugih sestankov in prireditev Zveze;
2. da volijo upravni in nadzorni odbor Zveze;
3. da podajajo Zvezi in njenim skupščinam predloge po § 14. tega pravilnika;
4. da zahtevajo od Zveze obvestil in navodil o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ustroj in način poslovanja hranilnic.
§7.
Organi Zveze so:
1. skupščine;
2. upravni odbor;
3. izvršilni odbor in
4. nadzorni odbor.
Skupščina.
§ 8.
Skupščine Zveze so redne in izredne.
Redne skupščine je upravni odbor dolžen sklicati v vsakem koledarskem letu v prvi polovici leta, in to v kraju, ki ga določi prejšnja skupščina Zveze.
Izredna skupščina se skliče ob izkazani potrebi po določbah tega pravilnika.
Upravni odbor mora objaviti vabilo na redno skupščino v Vestniku Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije 14 dni pred skupščino. Vabilo mora navajati kraj, čas skupščine in dnevni red.
§0.
Če upravni odbor ne skliče redne skupščine v roku, ki ga določa § 8., je dolžen storiti to v 15 dneh nadzorni
odbor; če tudi ta ne bi tega storil, potem sme J/» članic zahtevati od komisarja, če je postavljen, oziroma od ministra za trgovino in industrijo, naj skliče skupščino.
Komisar, če je postavljen, oziroma minister za trgovino in industrijo odobruje sklicanje skupščine.
§ 10.
Upravni odbor je dolžen na obrazloženo zahtevo ‘/3 članic sklicati izredno skupščino najkasneje v 10 dneh. V vabilu, ki se mora poslati članicam s priporočenim pismom, se mora navesti tudi dnevni red. Rok za sestanek skupščine ne sme biti krajši ko 10 in ne daljši ko 14 dni.
Ce upravni odbor v tem roku ne skliče skupščine, jo skliče nadzorni odbor najkasneje v 10 dneh. Ce nadzorni odbor tega ne stori, skličejo skupščino članice po predhodni odobritvi komisarja, če je postavljen, oziroma ministra za trgovino in industrijo.
§ 11.
Skupščina so veljavno pooblaščeni predstavniki članic. Članico morejo zastopati na skupščini največ trije člani upravnega odbora, ravnatelj ali en prokurist, ki jih članica v ta namen pooblasti. Članica lahko pooblasti tudi drugo članico, da jo zastopa na skupščini; toda ena članica ne more zastopati več ko pet članic.
Vsaka članica Zveze z'vsoto vlog do 10 milijonov di-narjov ima pravico do enega glasu; vsakih začetih nadaljnjih 10 milijonov dinarjev vlog pa daje pravico do enega glasu več, toda nobena članica ne more imeti več ko 10 glasov.
Glasovalne pravice nimajo pooblaščenci tistih članic, ki niso do dneva skupščine poravnale svojih dospelih obveznosti do Zveze.
§ 12.
Skupščini predseduje predsednik upravnega odbora ali eden izmed podpredsednikov, če so ti zadržani pa najstarejši član odbora. Če ta no more ali noče, kakor tudi če skličejo skupščino nadzorni odbor ali članice (§§ 9. in 10.), predseduje skupščini oseba, ki jo skupščina sama izvoli izmed navzočih članov.
§ 18.
Skupščina sklepa z absolutno večino glasov navzočih in zastopanih *lanic. Ob enaki razdelitvi glasov se vzame, da je predlog odklonjen.
Da je skupščina sklepčna, mora biti na njej navzočih ali zastopanih najmanj '/» članic.
Ce na skupščini ni navzočih ali zastopanih zadostno število članic, se opravi skupščina eno uro pozneje. Ta skupščina je sklepčna ne glede na število navzočih in zastopanih članic.
§ 14-
Skupščina more sklepati samo o vprašanjih in predlogih, ki so objavljeni v dnevnem redu in ki so jih posamezne članice pismeno prijavile upravnemu odboru najmanj pet dni pred skupščino. O drugih vprašanjih in predlogih skupščina ne more sklepali, razen o sklicu nove skupščine.
§15.
Glasovanje je javno. Člani upravnega in nadzornega odbora se volijo s tajnim glasovanjem ali z aklamacijo.
Tajno se glasuje tudi, kadar to zahteva y. navzočih članic. Poimensko se glasuje, kadar to zahteva 1/3 na-.vzočih članic.
§ 16.
Skupščina sklepa:
1. o poročilu upravnega in nadzornega odbora, sklepnih računih in o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru;
2. o letnem proračunu izdatkov in dohodkov za prihodnje leto;
3. o višini vpisnine in članarine v smislu § 5.;
4. o volitvi upravnega in nadzornega odbora;
5. o kraju naslednje skupščine in o sedežu Zveze za 'dobo treh let;
6. o predlogih glede pravil in področja podzvez;
7. o ustanovitvi posebnih skladov za posamezne naloge Zveze;
8. o pridobitvi, odsvojitvi in obremenitvi nepremične imovine in o zadolžitvi Zveze, če se ta dolg ne more poravnati v enem poslovnem letu iz rednih dohodkov;
9. o sklicu kongresa;
10. o predlogih za spremembo in dopolnitev tega pravilnika;
11. o predlogih, podanih v smislu § 14.
Glavna skupščina voli na predlog upravnega odbora dopisne in častne člane, ki na skupščini nimajo glasovalne pravice.
§ H.
O delu skupščine se mora pisati zapisnik; v njem je treba navesti imena vseh navzočih in zastopanih članic s številom glasov, ki jim pripadajo, vse važnejše točke s skupščine, predloge in sklepe, število glasov, s katerimi so bili posamezni sklepi sprejeti, če je pa bilo glasovanje poimensko, tudi imena tistih, ki so glasovali zoper predlog, če sami to zahtevajo, kakor tudi imena tistih, ki so se morebiti vzdržali glasovanja.
Zapisnik piše tajnik, ki ga določi skupščina. Skupščinski zapisnik podpišejo: predsednik skupščine, tajnik, dva overitelja, ki ju izvoli skupščina, in komisar, če je postavljen.
Prepis zapisnika je dolžna poslati Zveza ministrstvu za trgovino in industrijo.
§ 18.
Zoper skupščinske sklepe se članice Zveze lahko pritožijo na ministra za trgovino in industrijo v 45 dneh od dne, ko je bila skupščina, najsi so skupščini prisostvovale ali ne.
Skupščinski zapisnik mora biti članicam 30 dni po opravljeni skupščini na vpogled.
Upravni in izvršilni odbor.
§ 10.
Upravni odbor sestoji iz 9—12 članov, ki jih voli glavna skupščina za tri leta.
Člani upravnega odbora, katerim jo mandat prenehal, se lahko zopet izvolijo.
§ 20.
V upravni odbor se lahko izvolijo člani upravnega in nadzornega odbora, ravnatelj ali prokurist posamezne članice Zveze.
Ce kateri član upravnega odbora Zveze sčasoma neha biti predstavnik članice, izgubi pravico do članstva v upravnem odboru. Na njegovo mesto mora upravni odbor kooptirati novega člana do glavne skupščine.
§ 21.
Takoj po izvolitvi izvoli upravni odbor predsednika in dva podpredsednika. Predsednik, podpredsednika in dva člana, ki ju določi upravni odbor, so izvršilni odbor J Zveze.
§ 22.
Predsednik, če je zadržan pa podpredsednik, skliče sejo upravnega odbora, kadar zahtevajo to koristi Zveze ali kadar zahteva to nadzorni odbor ali K članov upravnega odbora, pismeno, z navedbo dnevnega reda in kraja, kjer bo.
Upravni odbor mora imeti na leto vsaj dve seji.
Sejam predseduje predsednik upravnega odbora, če je zadržan pa eden od podpredsednikov, in Če sta tudi tadva zadržana najstarejši član upravnega odbora.
Seje se sklicujejo s pismenim vabilom, ki se mora poslati članom upravnega odbora vsaj osem dni prej, z navedbo dnevnega reda.
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več ko polovica članov. Sklepa z večino glasov. Ob enaki razdelitvi glasov se vzame, da je predlog odklonjen.
Glasovanje je javno, razen v osebnih zadevah.
Sejni sklepi se vpišejo v zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči člani, tajnik in komisar, če je postavljen. Prepis zapisnika se mora poslati vsem Članom upravnega odbora.
§ 23.
Upravni odbor je izvršilni organ Zvezo. Vodi vse poste Zveze, razen tistih, ki spadajo v pristojnost kakega drugega organa Zveze.
V področje upravnega odbora spadajo zlasti:
1. sklic redne in izredne skupščine;
2. izvršitev sklepov skupščine;
3. zastopanje Zveze pred vsemi oblastvi;
4. podajanje mnenj, predlogov in obvestil o vseh vprašanjih, nanašajočih se na članice Zveze, ali na zahtevo pristojnega oblaslva;
5. sestavitev poročil in predlogov, proračunov in sklepnih računov za skupščino;
6. upravljanje dohodkov, izdatkov in imovine Zveze;
7. imenovanje, odpuščanje in upokojevanje uradnikov Zveze, določevanje njihovih pravic in dolžnosti in izvrševanje disciplinske oblasti nad njimi.
Upravni odbor sme radi lažjega opravljanja poslov prenesti del svojih poslov na izvršilni odbor in mu določiti področje.
Upravni odbor more ustanoviti tudi začasne odbore za obravnavanje posameznih vprašanj.
Podpisovanje Zveze.
§24.
Zvezo podpisujeta polnopravno in obvezujeta dva člana upravnega odbora ali en elan upravnega odbora in glavni tajnik Zveze.
Vse listine Zveze morajo imeti poleg podpisov službeni pečat Zveze in se morajo vpisati v vložni zapisnik.
Nadzorni odbor.
§ '25.
Nadzorni odbor sestoji iz 3 do 5 elanov, ki jih izvoli glavna skupščina za tri leta.
V nadzorni odbor se morejo izvoliti samo člani upravnega in nadzornega odbora, ravnatelj ati prokurist posameKne članice Zveze.
Ce kateri član nadzornega odbora Zveze sčasoma neha biti predstavnik članice, izgubi pravico do članstva v nadzornem odboru.
Člani nadzornega odbora, katerim je mandat iztekel, se lahko zopet izvolijo.
§ 26.
Takoj po izvolitvi si izvoli nadzorni odbor predsednika in podpredsednika.
Predsednik nadzornega odbora sklicuje seje, kadar se mu zdi potrebno ali kadar zahtevata to vsaj dva člana nadzornega odbora z navedbo dnevnega reda.
Ce je predsednik zadržan, skliče seje podpredsednik.
Seje se sklicujejo s pismenim vabilom, ki se mora poslati članom vsaj osem dni prej.
Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji navzoči vsaj trije člani. Sklepa z večino glasov; ob enaki razdelitvi glasov pa se vzame, da je predlog odklonjen. Glasovanje je javno, razen v osebnih zadevah.
Na sejah se piše zapisnik, ki ga podpišejo vsi navzoči člani.
§ 27.
Dolžnost nadzornega odbora je, da pregleduje posle, knjige in račune Zveze in da o tem poroča glavni letni skupščini. V ta namen sme nadzorni odbor vsak čas pregledati poslovanje, blagajno in knjige Zveze.
Skupne dolnčbe za upravni in nadzorni odbor.
§ 28.
Če pade v času, dokler traja mandat, število članov upravnega ali nadzornega odbora pod število, ki je potrebno za sklepčnost, se mora takoj sklicati skupščina radi volitev na izpraznjena mesta. Mandat novo izvoljenih članov traja toliko, kolikor bi trajal mandat starih članov.
§ 29.
Člani upravnega in nadzornega odbora ne prejemajo za svoje delo nikake nagrade.
Opravljanje revizij in statistika.
§ 30.
Zveza oziroma p od z veza mora najmanj enkrat vsako loto po svojih strokovnih revizorjih pregledati hranilnice. Nalog, naj opravijo pregled hranilnice, da revizorjem predsednik Zveze. Tak nalog more dati tudi komisar, ki pa mora o tem istočasno obvestiti predsednika Zveze.
Nalog za izvršitev revizije je zaupna zadeva; zato ne smejo ne predsednik ne komisar, ne revizorji in ne nameščenci sporočiti ta nalog ne članom upravnega odbora ne nadzornega odbora Zveze.
§ 31.
Revizorji so dolžni opraviti revizijo hranilnice kar najvestneje in po pravilniku, ki ga predpiše glavna skupščina Zveze, odobri pa minister za trgovino in industrijo.
Po opravljeni reviziji poročajo revizorji predsedniku Zveze, ki dostavi prepise poročil ministrstvu za trgovino in industrijo, revidirani hranilnici, predsedniku občine ustanoviteljice in predsedniku podzveze, če je revizija hranilnice stvar podzveze.
Stroški revizije obremenjajo pregledano hranilnico.
§ 32.
Zveza mora hkrati, ko pošlje prepise revizijskih poročil, poslati ministrstvu za trgovino in industrijo, revidirani hranilnici, predsedniku občine ustanoviteljice in predsedniku podzveze tudi svoje pripombe o morebitnih nepravilnostih v poslovanju hranilnice.
Upravni odbor hranilnice niora ravnati po pripombah Zveze in obvestiti o tem, kar je ukrenil, ministrstvo za trgovino in industrijo, predsednika občine ustanoviteljice, Zvezo in podzvezo. Če upravni odbor hranilnice ne ravna po pripombah Zveze, mora Zveza o tem obvestiti ministrstvo za trgovino in industrijo in predsednika občine ustanoviteljice.
§ 33.
Zveza mora redno zbirati statistične podatke, ki se nanašajo na delovanje hranilnic, in jih pošiljati ministrstvu za trgovino in industrijo.
Ministrstvo za trgovino in industrijo pošilja navodila o zbiranju navedenih podatkov.
Statistične podatke mora Zveza tiskati v Vestniku Zveze hranilnic kraljevine Jugoslavije.
Pisarna Zveze.
8 34.
Pisarniško poslovanje Zveze opravlja pisarna, ki ji načeluje glavni tajnik Zveze. Namestnika glavnega tajnika Zveze določi, kadar je odsoten, predsednik upravnega odbora.
Glavni tajnik Zveze je šef pisarne in predstavlja Zvezino pisarno pred člani in zunaj nje ter je odgovoren za vse poslovanje pisarne. Njemu so odgovorni vsi ostali uradniki in nameščenci Zvezine pisarne. Prisostvovati mora vsem skupščinam in sejam Zveze.
Kolikor niso delovni in ostali odnosi med Zvezo in njenimi uradniki in nameščenci urejeni s posebnimi pogodbami, mora upravni odbor urediti vse odnose s posebnim službenim pravilnikom.
1’odzveza.
§ 35.
Minister za trgovino in industrijo odobri po zaslišanju bana ustanovitev banovinske podzveze, če zahtevata to vsaj dve tretjini hranilnic, ki imajo sedež v banovini. Področje banovinske podzveze predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo.
O predlogu glede pravil in področja podzveze odloči skupščina Zveze na osnovi § 16., t. 6.; ne more je pooblastiti za samostojno revidiranje hranilnic.
Ko odobri minister fca trgovino in industrijo ustanovitev in pravila podzveze, se morajo včlaniti v podžveži vse hranilnice, ki imajo sedež v banovini. •
Hkrati določi skupščina Zveze, za koliko odstotkov se zmanjša članarina hranilnic v Zvezi na korist pod-zveze.
Kazni.
§36.	,	•
Članice Zveze, ki se pregrešijo zoper določbe tega pravilnika, pravil ali zoper koristi Zveze, prijavi pred-' sedništvo Zveze ministru za trgovino in industrijo.
Nadzor.
§37.	;	•
Minister za trgovino in industrijo opravlja nadzorstvo nad Zvezo oziroma podzvezaini po določilih uredbe o občinskih hranilnicah.
Prehodne in končne določbe.
§ 38. ■
Dosedanja Zveza hranilnic kraljevine Jugoslavijo (>Savez štedionica Kraljevine Jugoslavije«) se mora Imeti za Zvezo po tem pravilniku, a se mora v šestih' mesecih po uveljavitvi tega pravilnika prilagoditi njegovim predpisom.
§ 39.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem razglasitve v ^Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
V Beogradu dne 23. novembra 1939.; V. št. 47.529.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r,	->
657.
Ustanovitev carinarnice I. reda v Celju.*
Po izkazani potrebi in na podstavi Členov 217. in 220. carinskega zakona ter §§ 1. in 25. zakona o organizaciji finančne uprave
odločam,
da se v Celju ustanovi carinarnica I. reda z delovnim področjem glavno carinarnice, tako da je pooblaščena za carinjenje blaga, ki ga iz inozemstva uvažajo uvozniki, bivajoči na ozemljih, katera v prometnem pogledu gravitirajo k železniškim progam in ostalim prometnim zvezam, vodečim iz Celja do sosednih carinarnic z delovnim področjem glavnih carinarnic.
Carinarnica v Celju prične poslovati/ š 1. januarjem 1940.
Carinskim oblastvom so naroča, da se ravnajo po tej odločbi in da si na njeni podstavi spopolnijo, kolikor je treba, razpis št. 10.900/IV z dne 4. maja 1936. (Finan-sijski zbornik št. 20 za 1936.).
V Beogradu dne 7. decembra 1939.; št. 20.384.
Minister za finance dr. Juraj Sutcj s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z rt n"
13. XII. 1939:, št. 286 in z dne 14. XII. 1939., št. 287/Cl,801.
658.
‘ . ' -* ■' .
Za napravo električnih napeljav še sme uporabljati samo predpisani material.*	•
Po predloženih poročilih strokovnih organov ministrstva za gradbe je dognano, da se uporabljajo v naši državi izolirne doze s posvinčenim pločevinastim plaščem, ki rabijo za razdelitev in odcepljanje izolirnih cevi za električne napeljave, ki pa ne ustrezajo veljavnim predpisom uredbe M. g. št. 976/36** in predpisom V. T). 'E'. Pri teh dozah zlasti ne ustreza debelina papirne izolacije, ki ■•mora znašati najmanj 2 nun. Prav teko je dognano, da še zelo pogosto uporabljajo tudi izolirani vodniki, ki he ustrezajo predpisom. Ker je z uredbo M. g. št. 976/36 natančno predpisano, kakšne morajo bili te doze in njihova izolacija in kakšni morajo biti izolirani vodniki, takole odrejam:
a) Za električne napeljave v naši državi se ne smejo uporabljati doze in izolirani vodniki slabše kukovo-sti, kot jo določena pp uredbi M. g. št. 976/36.
b) Material, uvožfen iz inozemstva, če ni izdelan po uredbi'M. g. št. 976/36, mora ustrezati predpisom V. D. E./38 ali pa biti po kakovosti enak tistemu, ki je izdelan po uredbi M. g. št. 976/3G.
1 c) Vsi državni strokovni organi naj na to strogo pazijo in so mora Od 1. januarja 1940. pri napravi električnih napeljav uporabljati samo material, predpisan po uredbi M. g. št. 976/36, ali njemu po kakovosti povsem enak uvoženi material; električne centrale pa ne smejo od tega dne dalje priključevati na svoje omrežje tiste napeljave, kjer je uporabljen nepredpisni material.
V Beogradu dne 8. novembra 1939.; št. 49.299.
Minister za gradbe dr. Krek s. r.
659.
\
Promet posebnih poštnih znamk
Društva p. t. t. zvaničnikov in služitcljev v Beogradu v korist sklada za,postavitev društvenega doma v Beogradu.***
C. minister za pošto, telegraf in telefon je s svojo odločbo z dne 14. oktobra 1939., št 66.759, odobril izdelavo in oddajo v promet posebnih priložnostnih poštnih znamk s pribitkom v korist Društva poštnotelegrafskih in telefonskih zvaničnikoV in služiteljev v Beogradu za po-; stavilev društvenega doma v Beogradu v vrednosti po 0'50, 1‘—, 1’50, 2’— in 4'— dinarje s pribitkom po 0'50, 1'—, 1'50, 2‘— in 4'— dinarje.
(Sledi opis vseh 5 znamk.)
Kot poštna taksa velja samo nominalna vrednost znainke.
- Te znamke so prodajajo hkrati z veljajočimi poštnimi znamkami neobvezno.
Znamke bodo v obteku od 1. januarja od zaključno 30. aprila 1940.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
12. decembra 1939., št. 285/C/791.
** »Službeni list« št. 262/39 iz 1. 1936.
***■ »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
13. decembra 1939., št. 286.
Po pretekli prodajne dobe se te znamke lahko uporabljajo za frankiranje poštnih pošiljk še en mesec, t. j. do zaključno 31. maja 1940.
Po tem roku izgube znamke vso vrednost.
Neprodane množine znamk se bodo vzele iz prometa in uničile s sežigom.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu cine 6. decembra 1939.; št. 66.759—1939.
Razne občeveljavne odredbe.
V 660.
Odločbe
občne seje državnega sveta z dne 24. julija 1939., št. 15.984/39*
T.
K § 52. zakona o učiteljiščih v zvezi s t. 4. § 25. .finančnega zakona za 1. 1931./35.:
»V petnajst let službe, ki so pogoj za položaj direktorja učiteljske šole po zakonu o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929., se šteje tudi služba učitelja na ljudski šoli.«
II.
K t. l.b) finančnega zakona za 1. 1938./39.:
»Doklada za opremo, določena v t. l.b finančnega zakona za 1. 1938./39., gre častnikom, ki so pri četi na položajih, naštetih v zakonu, toda samo v glavnih vrstah vojske.«
III.
K členu 1 zakona o dobrovoljcih v zvezi s t. 3. člena 2. spremenjenega pravilnika za izvrševanje tega zakona:
»Bivši avstroogrski državljan, ki jo bil kot dobro-voljec srbske ali Črnogorske vojske brez svoje krivde ujet, nato pa uvrščen v avstroogrsko vojsko, ima pravico, da se mu prizna dcbrovoljsko svoj Ivo.«
IV.
K členoma 1. in 3. zakona o dobrovoljcih v zvezi s Členom 3. spremenjenega pravilnika za izvrševanje tega
zakona:
»Iz tega, da je bil dobrovoljee uporabljan zgolj le na neborskih dolžnostih, ji' treba sklepati, da jo bil oka-tegoriziran za neborsko službo ali pa da je izjavil, da hoče služiti samo kot neborec, pa mu je zato treba priznati svojstvo dobrovoljca neborca.«
V.
K § 316. zakona o uradnikih:
: Določba § 346. zakona o uradnikih, po kateri je zvanje glavnega arhivarja v Vil. položajni skupini razporejeno ,v več resorih', ni ovira, da imajo posamezna ministrstva po potrebi lahko tudi več glavnih arhivarjev, kakor tudi ni ovira, da se postavi glavni arhivar tudi pri napravi, podrejeni ministrstvu, a vse to v mejah proračunsko določenih prostih mest in prostih kreditov za to zvanje.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. novembia 1939., št. 269/XClI/751.
661.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 206 z dne 11. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. avgusta
1939., O. št. 14.989, je bil postavljen pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani za asistenta VII. položajne skupine dr. Kanoni Ivan, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. julija
1939., O. št. 13.580, je bil postavljen pri državni bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani za administrativnega uradnika VII. položajne skupine Trtnik Metod, administrativni uradnik VIII. polož.ajne skupine s 1. periodnim poviškom iste bolnišnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. avgusta 1939., O. št. 14.900, je bila postavljena pri državni bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani za glavnega arhivarja VII. položajne skupine Orehek Ljudmila, arhivar VIII. polož.ajne skupine s 1. periodnim poviškom iste bolnišnice.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon z dne 30. avgusta 1939. je bil premeščen na prošnjo k pošti, brzojavil in telefonu Maribor 1 Pahor Artur, pomožni uradnik IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Pragersko.
Številka 207 z dne 12. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 15. avgusta 1939., III. št. 25.362, so bili postavljeni: za banskega inšpektorja III. položajne skupine 2. stopnje kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani Senekovič Miroslav, banski svetnik IV. položajne skupine 1. stopnje iste banske uprave; za sreske načelnike IV. položajne skupine 1. stopnje: sreza logaškega Malešič Matija: sreza ptujskega dr. Vidic Janko; sreza brežiškega Krajšek Anton; sreza celjskega dr. Zobec Anton; in sreza ljubljanskega Marši 5 Franjo, sreski načelniki IV. položajne skupine 2. stopnje istih srezov.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. avgusta 1939., 111 st. 26.949, je bil upokojen Kaki Matija, sreski načelnik 111. položajne skupine 2. stopnjo sreza škofjeloškega.
Številka 208 z dne 13. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta 1989. so bili postavljeni na univerzi kralja Aleksandra 1. v Ljubljani: za izrednega profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje na filozofski fakulteti dr. Rakovec Ivan, docent V. položajne skupine iste fakultete; za izrednega profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje na pravni fakulteti dr. K u Se j Gorazd, docent VI položajne skupine iste fakultete; za izrednega profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje na bogoslovni fakulteti dr. Potočnik Ciril, docent V. položajne skupine iste fakultete.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta 1939., št. 77.455. je napredoval v III. položajno skupino 2. stopnje C o 5 Fran, starešina okrajnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Mokronogu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. avgusta 1939., št. 77.454, je napredoval v III. položajno
skupino 2. stopnje Gorenc Fran, starešina okrajnega sodišča IV. položajne skupine t. stopnje v Gornji Radgoni.
Z odločbo ministra za pošto, brzojav in telefon je bil premeščen na prošnjo k pošti, brzojavu in telefonu Ljubljana 1 Zabel Ivan, manipulant IX. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Celje.
Z odločbo ministra za promet z dne 31. avgusta 1939 je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Fabjančič Alojz i j a , blagajnik voznih listkov in prtljage VIII. položajne skupine postaje Celje.
Številka 209 z dne 14. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. septembra 1939. so bili odlikovani na predlog predsednika ministrskega sveta: z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Smodej Franc, bivši senator; z redom Sv. Save 11. -stopnje Mih.elčič Alojzij, bivši narodni poslanec in podpredsednik narodne skupščine in dr. Kulovec Franc, bivši senator; z redom Sv. Save III. stopnje dr. O g r i z ek Anton, bivši narodni poslanec.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. julija 1939. so napredovali v V. položajno skupino dosedanji učitelji(ice) VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom: Vodenik Frančiška, na ljudski .šoli v Kranju; Poljšak Albert, na ljudski šoli v Naklem; Šušteršič Ernest, na ljudski Soli v Domžalah; Legiša Henrik, na ljudski šoli v Šmarju pri Ljubljani; Vrtovec Ciril, na ljudski soli v Loki, srez laški in Prežel j Ivana, na ljudski šoli v Trbovljah.
Številka 21(1 z dne 15. septembra 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. septembra 1939., Ad št. 5114, so bili odlikovani na predlog predsednika ministrskega sveta z redom Sv. Save
III.	stopnje: Kremžar Franc, urednik Slovenca ; Kr osel j Joško, urednik Slovenca in Košiče k Josip, urednik Domoljuba .
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 31. julija 1939. so bili premeščeni: v glavno carinarnico v Zagrebu: za carinske višje kontrolorje VI. položajne skupine: Popovič Luka, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice I. reda na Jesenicah; Sore Marcel, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice 1. reda na Rakeku in Kudrna Hugo, carinski višji kontrolor iste položajne skupine osrednje carinske blagajne v Ljubljani, po službeni potrebi; za carinska kontrolorja VIL položajno skupine: Tot Julij, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru in Papič Mihael, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Gornji Radgoni, na prošnjo; v glavno carinarnico v Ljubljani: za carinske višje kontrolorje VI. položajne skupine: Djukanovič Ljubomir, carinski višji kontrolor iste položajne skupine in šef osrednje carinske blagajne v Ljubljani, po službeni potrebi; Lah Franjo, carinski inšpektor iste položajno skupine in upravnik carinarnice II. reda na Pagu ter G le-ščič Venčeslav, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Bibinju, na prošnjo; za carinska kontrolorja Vil. položajne skupine: Košenina Josip, carinski kontrolor iste položajne sku-
pine glavne carinarnice v Skoplju, po službeni potrebi in Kogej Mirko, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice 1. reda v Bibinju, na prošnjo; v osrednjo carinsko blagajno v Ljubljani: za carinska višja kontrolorja VI. položajne skupine: za šefa blagajne K a-linič Mate, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice 1. reda na Krku, po službeni potrebi; Amon Josip, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v glavno carinarnico v Mariboru: za carinske višje kontrolorje VI. položajne skupine: Veliki č Velko, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice 1. reda v Kotom; Bogner Lujo, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Kotoribi; Ivanovič Milan in Jovanovič Boško, carinska višja kontrolorja iste položajne skupim' glavne carinarnice v Zagrebu; V n j o -š e v i č 'l' r i f u n in B e r I o g Anton, carinska višja kontrolorja iste položajne skupine carinarnice I. reda na Jesenicah; Mata so vic Mijo, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice I. reda v Koprivnici; S k v a r č a L u d e v i t, carinski višji kontrolor iste položajne skupine carinarnice 1. reda v Veliki Kikindi; Mano la A udri ja, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice na Sušaku; RamOr Ivan, carinski višji kontrolor iste položajne skupine osrednje carinske blagajne v Novem Sadu, po službeni potrebi; za carinske kontrolorje Vit. položajne skupine: Mikulčič Kuzma, carinski kontrolor iste položajne skupine carinarnice v Zagrebu; Mili voj e-vič Božidar, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice na Sušaku in Pavlovič Bori voj, carinski kontrolor iste položajne skupine glavno carinarnice v Novem Sadu, po službeni potrebi; v glavno carinarnico v Novem Sadu za višjega carinskega kontrolorja VI. položajne skupine Vidovič An dri ja, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v glavno carinarnico v Osijeku: za carinske višje kontrolorje VI. položajne skupine: Roze k Ernest in lCahvedžič Derviš, carinska višja kontrolorja iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, Pejnovič Lu-bomir, carinski inšpektor iste položajne skupine in upravnik carinarnice 1. reda v Dravogradu-Moži, po službeni potrebi; v glavno carinarnico v Splitu: za carinska kontrolorja VII. položajno skupine:	Rijavec
Ackolf, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru in Dominik Milan, carinski kontrolor iste položajne skupino carinarnice I. reda na Rakeku, po službeni potrebi; v osrednjo carinsko blagajno v Splitu: za carinskega kontrolorja Vil. položajne skupine Kobal Viktor, carinski kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru, po službeni potrebi; v glavno carinarnico na Sušaku za carinskega višjega kontrolorja VI. položajne skupine Randič Ivan, carinski višji kontrolor isto položajne skupine carinarnice I. reda v Gornji Radgoni in Šva-g 1 i č Zvonimir, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnice v Mariboru; v carinarnico I. reda v Bibinju: za carinskega višjega kontrolorja
VI.	položajne skupine Del T o s o Viktor, carinski višji kontrolor iste položajne skupine glavne carinarnico v Mariboru, po službeni potrebi.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Jiska in zalaga tiskarna Merkur d. d. .v LiubLianl; nien predstavnik: ptuiar Mihalek v Ljubljani,
Mer. IM.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 103. kosu X- letnika z dne 27. decembra 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 97/25—1939.	3713—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo litoželeznih cevi, fasonskih kosov in armatur za II. etapo vodovoda Bohinjsko jezero—llibčev laz I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. januarja 1940. ob 11. uri doji. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Bleivveisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 203.893'—.
Kavcijo din 21.000’— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davka za tekoče tromesečje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravnega oblastva o izv-i-Miju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1939.
❖
V. No. 91/161—1939.	3714—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo čistilne naprav« za vodovod v Suhi Krajini
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. januarja 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleivveisova c. 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov 430 din med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,554.983'97.
Kavcijo v znesku din 128.000'— za domače in din 256.000'— za tuje ponudnike je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne predložiti dokumente za pripust k licitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi vseli davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobritev ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, po-
trdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo obče-u pravnega oblastva o izvajanju obrti.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. decembra 1939.
L št. 9557/1.	3702-3-2
Razpis ustne licitacije za nabavo premoga.
Kraljevska banska uprava dravsko banovine razpisuje na osuovi čl. 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu
1. javno ustno licitacijo za nabavo 130 ton premoga-kosovca z najmanj 4.500 kalorijami in 120 ton prcmoga-grahovra z najmanj 4.200 kalorijami. Licitacija se bo vršila v skrajšanem roku dne 12. januarja 1940. ob 11. uri v sobi št. 21 v II. nadstropju kraljevske banske uprave, Bleivveisova cesta 10.
Kavcijo v višini ,5% oziroma 10% od vsote ponudene dobave je položiti pri banovinski blagajni, Bleivveisova cesta 13.
Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dra/.itelj-ski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznauico o položeni kavciji.
Pogoje in informacije dobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v eko-tiomatu kraljevske banske uprave na Bleivveisovi cesti št. 10, soba št. 33.
Iz pisarne kraljevske banske uprave.
Ljubljana dne 20. decembra 1939.
V.	No. 346/242.	3673 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dvigala ter telefonsko aparaturo in ure v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 18. januarja 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 4 elektrostrojnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila •n ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri elektrostrojnem odseku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
L za dvigala...............din	148.000'—
2. za telefonsko aparaturo in ure.................. „	68.610'—
Predpisana kavcija znaša din 15.000'— za dvigala in din 7.000'— za telefonsko aparaturo in ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka v Ljubljani in Zagrebu in sreskih načelstev.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. decembra 1939.
V No. 8194/6.	3674—3—2
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za zgradbo železobetonskega mostu čez Krko v km 24‘855 banov, ceste 11/231 Pertoca—Hodoš—državna meja.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podlagi odloka V. No. 8194/6—1939 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopol-nitev za prevzem in izvršitev mostu čer. Krko v km 24'855 banov, ceste 11/231
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. januarja 1940. ob 11. uri dop. v prostorih tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8/IV., soba št. 50.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8/II, soba št. 18, oziroma je dobiti vse ponudbene po-močke proti plačilu din 100'— pri tem uradu.
Ponudbe, ki morajo biti nižje kot uradno ugotovljeni proračunski znesek din 314.18873, je predložiti na uradnem izvodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Spremembe, dopolnila in popravki uradnega besedila v proračunu so nedopustni, jrpsamezna točke so natančneje obrazložene v posebnih pogojih, ki tvorijo njegov sestavni del.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. kolkom za din 200'— in z bauov. kolkom za din 100'—, vsaka priloga pa z banov, kolkom za din 4'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za zgradnjo mostu preko Krke v km24'855 banov, ceste 11/231 od ponudnika N. N.c neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih sprejme brez pridržka. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, ki znaša za vse vrste del din 32.000'—.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Bleivveisova cesta 13, v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu člena 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in nabave;. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil, odobritev ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg lega pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. decembra 1030.
»j.
.V. No. 330/243.	3614 3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske b inovine v Ljubljani razpisuje za par-kctarska dela v prizidku kirurgičnegu paviljona obče drž. bolnice v Ljubljani
IH.	javno pismeno ponudbeno licitacijo ni dan 2. januarju 1040. ob enajstih v prostorih referata za zdravstvene zavode tehničnega oddelka v Ljubljani, Aleksandrova cesla 11. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi ura mi pri tem uradu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša 102.254 40 dinarjev.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. decembra 1939.
.V—No. 224/13—1939.	3620—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 113760 do km 114-490, skozi Slov. Bistrico
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. januarja 1940. ob 11. uri
v prostorih odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13, tehn. oddelka kralj, banske uprave, Gledališka ul. 8.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na enotne cene odobrenega proračuna, ki znaša din 1,133.92770.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka ter terensko-teh-nične sekcije v Celju.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 7. decembra 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
lt 856/39—4.	3711
Sklep.
Konkurzna stvar: sJugofruct r. z. z
o.	z. v likvidaciji v Celju.
Predlog upnika dr. Vrečka Dragotina, odvetnika v Celju, naj se uvede kon-kurzno postopanje o imovini Jugo-tructa« r. z. z o. z. v likvidaciji v Celju, se v smislu § 77. steč. zakona zavrne. Okrožno sodišče v Celju, odd. L.
dne 19. decembra 1939.
jj;
1 R 376/39—3.	3708
Amortizacija.
Na prošnjo Vogne Amalije, pos. v Je-šenci, se uvaja postopek za amortizacijo hranilne knjižice Posojilnice v .Makolah št. 6416 z vlogo din 926'—, glaseče se na ime Vogne Amalija, ki jo je prosilka baje izgubila, ter se nje imetnik pozicije, da uveljavi do 1. julija 1940. svoje pravice, sicer se bo po preteku lega roka proglasila hranilna knjižica za neveljavno.
Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, odd. 1.,
dne 20. decembra 1939.
jj.
0 144/39—12.	3652	3—2
Poklic dediča neznanega
1 •	1	•	v	v
bivališča.
Družovič Lovrenc, posestnik v Sp. Senarski št. 17, je umrl dne 2. aprila 1939. brez vsakega sporočila svoje poslednje volje in so njegovi zakoniti dediči njegovi otroci, od katerih pa so Družovič Gotfrid, Belsky Terezija, roj. Družovič, Družovič Cecilija in Schwarz Helena, roj. Družovič neznanega bivališča.
Navedeni dediči, katerih bivališče sodišču ni znano, se pozivajo, da se v teku enega leta od danes naprej zglasijo pri tem sodišču.
Po preteku tega roka ,se bo obravnavala zapuščina z drugimi dediči, ki se bodo priglasili, in z Vračičem Matijem, posestnikom v Sp. Senarski št. 8, ki je postavljen za skrbnika zapuščine in za te odsotne dediče.
Ako bi odsotni dediči v letu dni ne prišli sami k sodišču ali bi ne imenovali pooblaščence, bo podal skrbnik v njihovem imenu dedne izjave, zapuščina pa se bo hranila, v kolikor jim pripade, pri sodišču, dokler se kakor koli ne zglasijo.
Okrajno sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. I.,
dne 12. decembra 1939.
1 2891/39-11.	3638
Dražbeni oklic.
Dne 30. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Petrovče vi. št. 40.
Cenilna vrednost: din 182.009'—.
Vrednost pritekline: diu 3.065'—,
Najmanjši ponudek: din 121.339'32.
Varščina: din 18.200'90.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni cklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI..
dne 6. decembra 1939.
*
1 667/39—8.	3591
Dražbeni oklic.
D n e 29. j a n u a r j a 1940. o poli desetih bo pri tem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin k. o. Dolnja Lendava vi. šl. 1612 B 1/a. b, pare. št. 188/4, dvor, pare. šl. 174 dvor in zgradba.
Cenilna vrednost: din 30.000'—.
Najmanjši ponudek: din 1,5.000'—.
Varščina: din 3.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom draži e, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., *
dne 30. novembra 1039.
I 479/39—7.	3589
Dražbeni oklic.
I) u e 29. j a n u a r j a 1940. o b d o -vetih bo pri tem sodišču v sobi št 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Dolga vas vi. št. 37 B 39, Vi pare. št. 565, vi. št. 823 B 2, 5, -U pare. št. 564, travnik, vi. št. 482 B 11, 14, 2/s pare. št. 55/a njiva, vi. št. 484 B 4, pare. št. 299, vi. št. 791 B 9 '/s pare. št. 300 njiva, vi. št. 695 B 11, pare. št. 621 njiva, vi. šl. 817 B 18, 'U pare. šl. 217 travnik, vi. št. 818 B 3, 8, Va pare. št. 108/b travnik, vi. št. 821 B 3, ‘/s pare. št. 390 njiva, vi. št. 822 B 2, 1/a pare. št. 515 njiva, vi. Št. 928 B 2, Vi pare. št. 1223/128 travnik, vi. št. 986 B 27, 28, 29, 3/a pare. šl. 41) njiva, vi. št. 1052 B 2 pare. št. 321 njiva, vi. št. 1054 B 9, 5/<- pare. 378, 411 njiva, vi. št. 78 B 8, 'k pare. št. 665 in vi. št. 520 B 7 V« pare. št. 667, vinograd, vi. št. 80 B 6, V4 pare. št. 668, in vi. št. 81 B 9 V« pare. št. 669, vinograd, dvor in sadovnjak s kletjo.
K nepremičnini k. o. Dolga vas vi. št. 80 B 6 in 81 B 9 spada kot priteklina 1 lesena stiskalnica do polovice v cenilni vrednosti din 500'—.
Cenilna vrednost: din 44,000'—.
Najmanjši ponudek: din 29.335'—.
Varščina: din 4.400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi sc ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. H.,
dne 24. novembra 1980.
*
1 669/89—7.	8685
Dražbeni oklic.
I) n e 31. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 8 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sela vi. št. 394.
Cenilna vrednost: din 8.462'—.
Najmanjši ponudek: din 8.462'—.
Varščina: din 847'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se ojiozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II..
dne 16. decembra 1989.
1 507/89—10.	3624
Dražbeni oklic.
Dne 27. j a n u a r j a 1940. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin:
I. Gospodarska enota A.
Zemljiška knjiga Kozje del vi. št. 41,
hiša z gospodarskimi poslopji, stavbišči, vrtovi in zemljiškimi parcelami: cenilna vrednost: din 117.368'00, najmanjši ponudek: din 84.814'—, varščina: dinarjev
11.737'—, pritekline: din 2.900'—.
II. Gospodarska enota II.
Zemljiška knjiga Kozje del vi. šl. 41,
zemljiške parcele: cenilna vrednost: din 104.820'50, najmanjši ponudek: dinarjev 85'000'—, varščina: din 10.482'—.
III. Gospodarska enota C.
Zemljiška knjiga Kozje del vi. št. 41,
gozdna in pašniška parcela: cenilna vrednost: din T.003'50, najmanjši ponudek: din 7.003'50, varščina: din 701'—.
IV. Gospodarska enota C.
Zemljiška knjiga vi. št. 19 in 25, stav-
bišče, vrt in njiva: cenilna vrednost: din 13.291'—, najmanjši ponudek: dinarjev 12.000'—, varščina: din 1.330'—.
Skupaj cenilna vrednost za vse enote: din 242.483'60.
Skupaj najmanjši ponudek za vse enote: din 182.814'—.
Skupaj vadij za vse enote: din 24.250.
Dražilo se bo najprej po skupinah, nato pa celota. Obvelja oni način dražbe, kjer se doseže večje izkupilo.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III.,
dne 10. decembra 1939
I 1098/39—6.	3549
Dražbeni oklic.
Dne 30. januarja 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ukrog vi. št. 159.
Cenilna vrednost: din 1.315*—.
Najmanjši ponudek: din 877'—.
Varščina: din 132’—.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II..
dne 80. novembra 1939.
*
1 957/39—7.	'	3550
Dražbeni oklic.
Dne 30. januarja 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Litija vi. št. 179 do polovice.
Cenilna vrednost: din 12.160'—.
Najmanjši ponudek: din 8.10675.
Varščina: din 1.216'—.
Priteklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II..
dne 30. novembra 1989.
*
IX 1 2788/38—41.	3594
Dražbeni oklic.
D n e 31. januarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 482, 24.
Cenilna vrednost: din 839.943'—.
Vrednost priteklin: din 214.600'—.
Najmanjši ponudek: din 419.971'50.
Varščina: din 83.994'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Maribora
dne 27. novembra 1939.
*
IX I 286/39-10.	3623
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču
Iv sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pivola polovica vi. št. 14.
Cenilna vrednost: din 5.796'05.
Najmanjši ponudek: din 3.864'04.
Varščina: din 579'60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 2. decembra 1939.
IX l 3227/39.	3592
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Radvanje L del vi. št. 497.
Cenilna vrednost: din 30.000'—.
Najmanjši ponudek: din 15.000'—,
Varščina: din 3.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 29. novembra 1939.
❖
1 947/39.	3602
Dražbeni oklic.
Dne 1. I' e b r u a r j a 1940. o b e n a j-s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin polovice vi. št. 44 k. o. Leše.
Cenilna vrednost: din 5.750'—.
Najnižji ponudek: din 2.875'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začel k >m dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Prevaljah
dne 24, novembra 1939.
I 1977/39—18.	17	3656
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1940. ob osmih 1k> v sobi št. 7 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 190 kat. obč. Ptuj.
Cenilna vrednost: din 204.016'50.
Najmanjši ponudek: din 136.011'—.
Varščina: din 20.402'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. ,
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 15. decembra 1939.
I 1490/39—18.	3057
Dražbeni oklic.
Dne 31. januarja 1940. o b deveti h bo v sobi št. 7 podpisanega sodišča javna dražba nepremičnine zemljiška knjiga vi. št. 345 in 346 kat, obč. Trnovska vas.
Cenilna vrednost: din 13.323'05.
Najmanjši ponudek: din 8.882'02.
Varščina: din 1-.332'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri djaž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 14. decembra 1939.
I 512/39.	3534
Dražbeni oklic.
D n e 30. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Biš vi. št. 68.
Cenilna vrednost: din 75.095'20.
Vrednost pritekline: din 2.010'—.
Najmanjši ponudek: din 51.404'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 15. novembra 1939.
I 305/39.	3655
Dražbeni oklic.
D ir e 30. j a n u a r j a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zg. Velka vi. št. 13 in 252 in zemljiška knjiga Sp. Velka vi. št. 71.
Cenilna vrednost: din 51.840535.
Vrednost pritekline: din 1.625'—.
Najmanjši ponudek: din 35.648'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. 11.,
dne 9. novembra 1939.
T 21/39.	3578
Dražbeni oklic.
D n e 30. j a n u a r j a 1940. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Velka vi. št. 69 in 126
Cenilna vrednost: din 7.88110.
Najmanjši ponudek: din 5.254'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 21. novembra 1939.
l 387/39—6.	3577
Dražbeni oklic.
D n e 31. j a n u a r j a 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ponikva vi. št. 116 in 243.
Cenilna vrednost: din 24!29'25.
Vrednost pritekline: din 600'—.
Najmanjši ponudek: din 16.087'—.
Varščina: din 2.715'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. 11.,
dne 28. novembra 1939.
*
I 321/39—12.	3575
Dražbeni oklic.
Dne 27. januarja 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bistrica vi. št. 116.
Cenilna vrednost: din 160.583'50.
Vrednost priteklin: din 107.05575.
Varščina: din 16.058'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču
dne 3. decembra 1939.
*
I 486/39—7.	3709
Dražbeni oklic.
D n e 30. j a n u a r j a 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gorenja vas vi. št. 55 in 250.
Cenilna vrednost: din 11.650' .
Najmanjši ponudek: din 7.76675.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 19. decembra 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisa/e so se spremembe in dodatki pri nastonm firmi:
1271.
Sedež: Zgor. Kašelj.
Dan vpisa: 27. novembra 1939. j Besedilo: Bergman in drug.
Izbriše se družbenik Bitenc Rudolf, zaradi česar preneha javna trgovska družba.
Besedilo firme ostane nespremenjeno. Edini lastnik firme je Bergman Josip, Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 25. novembra 1939.
Ug A II 233/2.
Razne objave
3715—3—2
Poziv upnikom.
Zadruga »Počitniški dom r. z. z o. z. v Ljubljani« je prešla v likvidacijo. Pozivamo vse upnike, da v teku 3 mesecev prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
*
3676 3—3
Poziv upnikom.
Tvrdka Razinger & Co., tovarna plo-ščevinastih izdelkov, družba z o. z., Maribor, se je razdražila in prešla v likvidacijo. Morebitni upniki naj javijo svoje zahteve v zakonitem roku pri podpisani firmi.
Razinger & Co., lovarna ploščevinastih izdelkov, družba z o. z., Maribor.
Izdaia kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.