8554 AA 60i00200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.p,126 66001 KOPER DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini *“■ P^taJe i gruppo Cena 500 lir Leto XXXVIII. Št. 188 (11.316) TRST, petek, 3. septembra 1982 ^[MORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 2b. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* 'Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvoboienem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. MEDTEM KO SE JE ŽE VČERAJ POPOLDNE ZAČELA RAZPRAVA V SENATU Poslanska zbornica izrekla predvideno zaupnico programu Spadolinijeve vlade ^•aupnico glasovalo 357 poslancev petstran-karske vladne večine ter SVP, UV in LpT, proti Pa 247 poslancev leve opozicije in neofašistov ' ■ (Od našega poročevalca) IRM _ Poslanska zbornica je včeraj izrekla zaupnico petstran-til> ^adolinijevi vladi. Za zaupnico je glasovalo 357 poslancev peta stfank vladne večine ter predstavniki SVP, UV in LpT, proti pa Poslancev KPI, PR, PDUP in neofašistov. V popoldanskih urah Je le začela razprava v senatu, ki se bo končala predvidoma v f®*0' Med včerajšnjimi posegi naj omenimo demokristjana Donat a“ina, ki je bil zelo kritičen do nove Spadolinijeve vlade. : ‘hdi tokrat, kot že ob prvi Spadolinijevi vladi, je bil z zaupnico fPasovan dokument, ki vsebuje smernice za delovanje te vlade. Sraer-e. s» nadvse splošne in se ne do-“katerih vprašanj, ki so v ® trenutku aktualna, kot na pri-i r s#vjetskega plinovoda (medtem lr Vsebuje obvezo o jedrskih elek-vnah) in priznanja PLO, pa tuji® Velikih reformah institucij, ki j. le Spadolini napovedal, so stali-p 7.*'el° splošna in, na primer, pre-lrJcai° parlamentu, da preuči mož-" skrajšanja postopka za odobri-vladnih predlogov in možnosti ejitve tajnega glasovanja. Sploš-JJ! tega dokumenta že sama po H ' Potrjuje težave Spadolinijeve y?e' ki so sicer prišle do izraza J*.v razpravi s številnimi razli-‘9rru v stališčih Craxija in De Mi- hiovamii Spadolini predstavnikov ostalih treh .j?* vladne večine, i dni s^Šča je skušal strniti v svo-$2®® repliki ministrski predsednik jj^uolini. Priznati mu je treba ve-tr,2 sP?sobnosti sinteze, ki pa kljub (j jjhn.iso. mogle prikriti vseh težav, viad ^ lmel pri sestavljanju svoje Povea’ P Poteku krize je Spadolini tifti Qa dvoje: prvič da «mi je Per-jfPoveril mandat z namenom, da ^reči nove predčasne volitve in gotovi kontinuiteto v strogi go-Dn; arski politiki. Drugič, da je f^li^Hkarska formula enaka in liCriatna. enaka v sestavi vlade, raz-^ v programu in tudi v odno-sii, ?.ed strankami koalicije, odno-foL« »nikakor n‘s0 laži> kot pred (Šjj, d»i». V okvir teh odnosov so-v$edr4 imenovanja vodstev velikih podjetij in Spadolini je »bfj ’ da v zvezi s tem ni nobenih d* j Jetičnih obvez, ampak bo vla-to^^ajOh upoštevanju «strokov- lik Pa je Spadolini namenil ve-Poudarek vprašan.jem, ki niso n' ■ ^a Primer Poljski, ki je v *ti , Prirneru novo žarišče napeto-1 ®ddaljuje perspektive svobod dolini aiak)ga. Italija, je dejal Spa-Pačei ’ une more pristati na kršitev nitij]. ae Is inske listine ter je za-ker ,!e,la še zlasti zaradi dejstva, f8šča .Rodki povzročajo veliko na-Da | le napetosti v svetu, končno •Mr;, .Pfistavil Spadolini, ti dogodki kar je v razpravi dejal hovel ”a Pamreč na vzhodu ni več P i- ■ 4hoaSk° vPrašan je in odnose Vzhod-Jetsij. ',e Spadolini povezal s sov-i'HnQrn Pjinovodom. prav tu .je ver-t Sn^ajkPa novost, saj bi se dalo dv0j',°l mijevega govora razbrati *0vjpi ,^a Bo Italija sprejela dobavo tw!?e*a Dlina (Spadolini ie nam Bl*ha i .*! veIiavnost energetskega tiosj ’ k' Pripisuje primarno važ da .^meljskemu plinu ter dejal, % treba zagotoviti diversifika-X'lrov- da Italija ne Iro odvisna °d enega dobavitelja) obe ha ej °a Potrjuje stališča, snreiet3 *U> ( °n°mskem »vrhu* v Versaille-Prepoved ugodnih kreditov obrisih dotaknil vprašanja reforme institucij in je tudi dejal, da vlada še vedno podpira odtoke, ki jih je sprejela 31. julija, iz česar bi lahko sklepali, da ni izključeno, da bo Spadolini že ta teden zahteval od poslanske zbornice ponovno glasovanje o zaupnici, da pride do pra vočasne odobritve teh vladnih odlokov. V glasovalnih izjavah načelnikov parlamentarnih skupin ni bilo zabeležiti posebnih novosti. Socialist Labriola je izredno zavzeto poudarjal «novosti* te Spadolinijeve vlade, demokristjan Bianoo pa je med drugim dejal, da bi mu bile všeč tudi novosti v sestavi vlade, ki jih je, kot znano, zahte rala manjšinska struja KD. Načelnik komunistične skupine Giorgio Na politano pa je v svojem posegu še zlasti poudaril, da je bila kriza politična in da je torej ni mogoče reševati z reformami institucij, aot da bi odgovornosti za vse težave nosili parlament in pravilniki, rt pa vladna večina in spori znotraj nje. Ob taki krizi so komunisti zahtevah spremembo, drugačno vlado, nikdar pa ne vlade, ki Di bila osnovana na izključitvi socialistov. Drugačna vlada, je dejai Napolitano, je potrebna, da se spremenijo sedanji odnosi: kriza je, kot rečeno, politična in je ne bo mogoče reševati z odpravo tajnega glasovanja. Napolitano, ki se je navezal na ponedeljkovo glasovanje v komisiji za ustavna vpraša n ja, ko je bil zaradi odsotnosti številnih poslancev večine zavrnjen neki vladni odlok, se je ironično vprašal, če bo večina, po odpravi tajnega glasovanja, uvedla tudi od vezen vpoklic poslancev, da se odpravijo tako številne odsotnosti. Napolitano se je dotaknil tudi od nosov s socialisti, kritiziral je Craxijev govor, ki ga je označil kot zaprtost do komunistov, poudaril je dejstvo, da iz posega Ojnika PSI ni prišla do izraza vloga, ki bi jo morala imeti levica v ita liji ter dejal, da mora prav levica uvajati in izvajati politiko sprememb, resničnih reform, ki so dr žavi sedaj tako potrebne. BOJAN BREZIGAR j|wski zvezi. Pač pa ni bilo pj n°vosti v zvezi s stališčem vo 2 . Spadolini je potrdil poveza-•tgjni n??ti priznania palestinske v^hi prCiie z medsebojnim priznate tv 'k® 'n Izraela, zagotovil na M ,'2 Podporo zadnji Roaaano-se posnešiVt pogaianja 0 „ °nomii0 CisiordenDe. 'itij j?.sP°darsirih vnrašaniih Spado-n' r.D0VPdal nič bistveno no-Potrdil ie. da brezplačne j: britve niso nekaj sooialne-n-7' riar^ki in informacijo naj-vS]«tvwzadenem nižv> sloje prebi-koiihv in Ponovil, da gre davčna Vl9 vlade v treh smereh: spre-tkotj a alikvot davka IR PI E. boj HrJST^nbn uta^m in obdavčitev .členiti, ponovil >e tudi stali VV^iniski dokladi, da se mo-ištiia arT|rcč istočasno začeti tx>ga-» cu^ed industriiri in sindikati levitvi (jelovnili pogodb in o v ,n' lestvici; poudaril pa je. ^ vedo, da je malo možnosM Wt;riske piač. (e ne pride do ko^embe premične lestvice. Ob Sc je Spadolini v splošnejših Od ponedeljka dražja plinsko olje in petrolej RIM — Petrolejske družbe so uresničile svoje napovedi in sklenile od ponedeljka podraži ti pogonsko plinsko olje in petrolej po 5 ali 6 lir pri litru. Tako bo plinsko olje za avtomobilski pogon stalo 524 lir liter, za kmetijske stroje 426, za ribiške in manjše čolne 395 lir liter, cena petroleja za kmetijstvo bo narasla na 416 lir, za ribolov pa 385 Ur Uter. Bencin se pa še ne bo podražil, ker se je sicer razlika v cenah med ItaUjo in drugimi državami EGS pri normalnem bencinu povzpela prek določene ravni 20 Ur (na 27), a znaša poraba te vrste goriva le 5 odstotkov (največ se prodaja bencin «super»), tako da povprečje ne opravičuje poviškov, ki bi jih mo ral odrediti medministrski od bor za cene. V REPLIKI NA IZVAJANJA POSLANCA PSI LORISA FORTUNE Spadolini o Slovencih RIM — V svoji včerajšnji repUki je ministrski predsednik Spadolini odgovoril na izvajanja socialističnega poslanca Lorisa Fortune v zvezi z globalno zaščito Slovencev v Italiji. «Kar zadeva prebivalstva slovenskega jezika v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je dejal Spadolini, lahko zagotovim posl. Fortuni, da je vlada že izročila parlamentu gradivo študijske komisije Cassandro, ki je dolgo časa poglabljala razne aspekte tega vprašanja. Vlada si pridržuje pravico, da predloži svoj avtonomni prispevek, da pride do primerne rešitve navedenih vprašanj, ki bi upoštevala potrebe manjšinskih prebivalstev in tudi partikularnosti, ki so prišle do izraza.» Spadolini je torej o vprašanju slovenske manjšine govoril, vendar pa ni izčrpno odgovoril poslancu Fortuni, ki je zahteval, naj se vlada zavzame, da se pospeši postopek za odobritev globalnega zaščitnega zakona. Predsednik vlade ni govoril o globalni zaščiti in o zakonu, ampak se je omejil na «primerne rešitve navedenih vprašanja in si pridržal pravico, da vlada predloži «avtonomni prispevek*, medtem ko je enotni slovenski delegaciji oktobra lani zagotovil, da bo vlada izdelala sintezo predlogov za zaščito manjšin na osnovi deia posebne komisije. Vendar pri odgovoru Spadolinija zaskrbljuje velika razlika med stališčem o Slovencih in stališčem o južnotirolskih vprašanjih. Spadolini je v zvezi z južnotirolskim stanjem izrecno dejal, da «vlada deluje v smeri stalnega iskanja zadovoljivih rešitev sporazumno z etničnimi manjšinami*. Te obveze, da bo vlada reševala vprašanje sporazumno z manjšino, do Slovencev'ni, kar je vsekakor umik v primerjavi z obvezami, ki jil je SpadoUni sprejel oktobra lanskega leta, ko je v Trstu sprčjel enotno delegacijo Slovencev in zagotovil, da bo vlada navezala stike z manjšino, kadar bo pripravljala svoj predlog. ZDA OPUSTILE SVOJO POSREDNIŠKO VLOGO NA BLIŽNJEM VZHODU Ameriški predsednik Ronald Reagan predlagal nov načrt za rešitev palestinskega vprašanja Predvideva popolno, tudi ozemeljsko avtonomijo za Cisjordanijo in Gazo v povezavi z Jordanijo - Beginova vlada odločno zavrnila načrt ZDA WASHINGTON. JERUZALEM -Ameriški predsednik Ronald Rea gan je predsinočnjim izrazil pri pravljenost ZDA, da podprejo sa moupravo Palestincev na zahodni obali Jordana in v Gazi v okviru jordanske države. V govoru ameriškemu narodu je Reagan ponovil, da imajo ZDA «je klene obveze* do izraelske varnosti, obenem pa je izrazil ostro nasproto vanje nadaljnjemu ustanavljanju židovskih naselij na ozemljih ki jih je Izrael zasedel v vojni leta 1937. Po njegovih trditvah je treba končni status zasedenih ozemelj določiti s pogajanji, na katerih bi mo ral vsakdo nekoliko popustiti. Vsekakor pa «ZDA smatrajo, da daje samouprava Palestincev na zapadni obali in v Gazi v združenju z Jordanijo najboljše izglede za trajen in pravičen mu- na Bližnjem vzhodu.* Reagan pa je istočasno poudaril, da bi bil mir na Bližnjem vzhodu neuresničljiv tako z ustanovitvijo neodvisne palestinske države kot s priključitvijo Cisjordanije in Gaze Izraelu. Predsednik je obenem iz rečno podčrtal, da je osnova novega ameriškega predloga campdavidski sporazum ki predvideva petletno prehodno obdobje, v katerem bi o-mogočili palestinskemu ljudstvu, da izvede svoje samoupravne organe in doseže avtonomijo. Ob tem je Reagan prvič izjavil, da niso Palestinci begunci, da je palestinsko vprašanje nekaj več kot navaden problem beguncev. Šef ameriške države pa .je takoj dodal, da ne sme njegov načrt «škoditi izraelski varnosti* in da morajo arabske drža ve priznati dejstvo obstoja izraelske države. Pri svojem navajanju avtonomije je Reagan posredno navedel, da ZDA ne smatrajo PLO kot zakonito predstavnico palestinskega ljudstva, temveč je stalno govoril le o Palestincih na zasedenih ozemljih. Precej nejasen je bil glede bodočih vez med Cisjordanijo, Gazo in Jordanijo. Iz njegovega govora izhaja samo. da bi morala ozemlja postali «domovina» za Palestince. Glede Jeruzalema je Reagan poudaril svo je nasprotovanje ponovni razcepitvi mesta, a sporno vprašanje «je tre- ba rešiti s pogajanji, potem ko bi že steklo prvo obdobje avtonomije za Palestince na zapadni obali in v Gazi,* Prvi konkretni ameriški načrt reševanja bližnjevzhodne krize je Beginova vlada na včerajšnji izredni seji v celoti zavrgla «kot pravo izdajstvo campdavidskega sporazuma*. Beginovi ministri ob vsaki točki Reaganovega načrta poudarjajo. ali da to ni v skladu s sporazumom iz Čamp Davida, ali pa da krši ^neodtujljive pravice Izraela do varnega obstoja*. Najbolj jih je še razburila ameriška koncepcija avtonomije, ki se ne omejuje samo na Palestince temveč tudi na ozemlje, na katerem prebivajo, kar po njihovem ne predvideva campdavidski sporazum. Pravi bes pa je sproži la Reaganova zahteva o takojšnji zamrznitvi naseljevanja Židov na zasedenih ozemljih. Za Beginovo vlado je ustanavljanje novih naselij in naseljevanje Židov «naravna pravica Izraela in neodtujljivi del njegove varnosti*. Ministri napovedujejo, da bodo z naseljevanjem nadaljevali in ga celo stopnjevali. Prav tako smatrajo za nesprejemljiv Reaganov predlog o gospodarskih, kulturnih, trgovinskih in družbenih stikih Cisjordanije in Gaze z Jordanijo, saj ga ne predvideva campdavidski sporazum. Beginove ministre pa je posebno razkačilo dejstvo, da je Reagan sestavil svoj načrt po posvetovanjih z Egiptom, Jordanijo in Saudsko A-rabijo. o njem celo posredno obvestil PLO, ni pa predhodno vprašal za mnenje Beginove vlade. Reaganov načrt pa je do sedaj podprla i-zraelska laburistična opozicija in zahodna Evropa. Sovjetska zveza je načrt zavrnila «kot poskus političnega vnovčevanja izraelske agresije v Libanonu*. Seveda ga je takoj zavrnila tudi Sirija, medtem ko druge zmerne države molčijo v pričakovanju arabskega vrha v Fesu in poudarjajo, da mora dati končno besedo PLO. RIM — Zakladni minister Benia-mino Andreatta bo danes odpotoval v Toronto, kjer se bo udeležil letnega zasedanja Mednarodnega monetarnega fonda in Svetovne banke. .....................................................................................................................................m,n,,,.., V FINANČNEM ZAKONU ZA LETO 1983 Nov davek na nepremičnine in manjše dotacije občinam Davčna razbremenitev osebnih dohodkov za 2.000 milijard, bržkone s preureditvijo količnikov IRPEF RIM — Mimo splošnih in zgolj načelnih obvez, ki jih vsebuje znani «dekalog* v Spadolinijevem programu, bo vladna gospodarska politika temeljila na točnejših določilih finančnega zakona za leto 1983, ki ga je sicer že izdelala, a ga parlament še ni začel obravavati, ker je besedilo šele v tisku. V njem so tudi take pobude, kot na primer 10-odstotno znižanje popustov na železniških vozovnicah in pa zamrznitev tarif profesionalnih združenj, toda bistvene silnice v novem finančnem zakonu so uvedba novega občinskega davka na nepremičnine, kle-stenje po izdatkih krajevnih uprav in omejitev stroškov za zdravstvo in skrbstvo. Obenem predvideva davčno poglavje finančnega zakona splošno preureditev in razbremenitev obstoječih dajatev na nepremičninskem področju, sodelovanje občin pri u-gotavljanju davka na dodatno vrednost (IVA), potrditev nekaterih že letos uvedenih poviškov in pa pre-ustroj količnikov davka na osebne dohodke (IRPEFL ki naj bi davkoplačevalcem prihranil okrog 2.000 milijard lir dajatev. V naslednjem dajemo kratek pregled novih ukrepov, ki so vključeni v finančni zakon in jih mora seveda še odo briti parlament, zaradi česar ni mogoče izkliučiti. da pride do manjših ali večjih popravkov. Člen 11 finančnega zakona uvaja novo davčnino. občinski davek na nepremičnine (ICI), ki bo znašal (po izbiri občinskih uprav) od 2 do 4 promile od vrednosti mestnih stano^ vanj, računane na osnovi zakona o pravičnih stanarinah. Kmečke hiše in zemljišča naj bi bila tega davka oproščena, medtem ko bi z drugim rednim zakonom obdavčili zazidljive parcele na osnovi vrednosti, ki jo bo moral prijaviti lastnik. Davka bodo oproščene «prve hiše*, to se pravi lastniki samega lastnega stanovanja ter lastnina emigrantov in .javne zgradbe. V zameno bodo uki nili ILOR in INVIM ter znižali IVA . PEF, ki jo je Spadolini ustno o-in registrski davek pri kupoproda- 5 bljubil. jah na samo 2 odstotka. V zameno za okrnjene državne dotacijo bodo občinam dovolili nad zorovati dotok IVA pri prodajah na drobno, tako da bedo same vnovčile višji priliv, ki bi bil posledica strožje kontrole. Količnik za davek ILOR bo ostal tudi k letu 15-od-stotni, ostal pa bo tudi že letos u-vedeni povišek prometnega kolka za avtomobile ter 8-odstotni dodatek k davku na dohodek juridičnih o seb (družb) IRPEG. Pomembna obveza v finančnem zakonu je davčna razbremenitev osebnih dohodkov za 2.000 milijard lir. čeprav ni izrecno navedena preureditev količnikov IR Kar zadeva dotacije države deželam ter občinam in pokrajinam predvideva novi finančni zakon, da jih bodo prvim povišali le za 13 odstotkov, občinam in pokrajinam pa bodo dodelili le toliko, kot so jim dali letos, torej dejansko (upoštevajoč inflacijo) precej manj. Za močno deficitarne službe javnih krajevnih prevozov bo prihodnje leto država prispevala le 2.610 milijard Ur, celih 10 odstotkov manj kot letos, kar pomeni, da se bodo vozovnice za tramvaj, avtobus in podobna prevozna sredsva še občutno podražile in da se bo tudi služba bržkone poslabšala. SEDEM LET PO IZBRUHU LIBANONSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE Bejrut postopno prehaja pod nadzorstvo libanonskih varnostnih sil in vojske Vazanov načrt sprave in varnosti podprla tudi levi> ca - Napetost v Dolini Bekaa - Habib prispel v Rim BEJRUT — Prvič od državljan- ki, saj so se murabitunovci takoj ske vojne v letih 1975 - 76 so libanonske varnostne sile m voj- ska prodrle v središče zabodoesa Bejruta. Vazanov načrt >prave in varnosti kljub težavam počasi napreduje. Skoraj vse politične gru pači je smatrajo uresničit :v tega načrta kot notranjo libanonsko za devo, v katero se ne sm ‘ nihče vmešati. Okvb-no ga je podpr a tudi Džumblatova združena lev. a, ki je ustanovila poseben odbor za varnost, z njim so se sprijaznili celo borci «Murabituna*. ki že zapuščajo svoje položaje. Predsinočnjim pa je prišlo do prvega zapleta, ko so se ob «zeto-ni črti* pojavili izraelski oklooni- vrnili na izpraznjene položaje. Kot ka;;e izraelski soldateski ne gre v račun, da bi prišlo v Bej. uiu do kompromisa i levico, ki bi odložila orožje, a bi v zameno debila določena politična jamska. Drugi incident se je pripetil včeraj, kc so libanonske varnostne sile a reti rale dva pripadnika levičarskih o-boroženih skupin, ki nista hotela izročiti orožja. Njuni tovariši so ju po polurnem spopadu osvobodiU. kar je povzročilo pravi preplah med prebivalstvom, ki je prvič po sedmih letih neovirano prečkalo «ze-leno črto* Z osvoboditvijo oDeh levičarjev se je vse pomirilo in napetost tudi. toliko bolj, ker ni P0 ZATRTIH DEMONSTRACIJAH PRISTAŠEV SINDIKATA SOLIDARNOST Na Poljskem normalizacija javnega življenja v znamenju sodnih postopkov proti aretiranim V sredo ponekod novi neredi - Obravnave po hitrem sodnem postopku VARŠAVA - Na Poljskem je vzdušje po zadnjih demonstracijah še vedno napeto. Čeprav je kazalo, da je oblastem v torek v kasnih u-rah s strogimi posegi uspelo vzpostaviti red, pa je poljska agencija PAP vendarle poročala, da je pri šlo do novih neredov tudi v sredo. Agencijska vest omenja Czestocho-wo, kjer so zaprli 56 oseb, katere so obtožili kršitve vojnega stanja, kaže pa, da je do njih prišlo še ponekod. Popolno sliko o širini demonstracij si je sicer težko ustvariti, ker ni doslej še nobeno uradno sporočilo objavilo seznama vseh mest. kjer je do njih prišlo, vendar pa naj bi bili, po nekaterih informacijah, iz gredi v 21 poljskih mestih. Medtem pa tudi že prihajajo pr va uradna poročila o ukrepih oblasti in številu aretiranih v posameznih mestih. Zanimivo je, da so proti aretirancem v večini primerov ukrepali po hitrem postopku in jih obtožili po zakonu za manjše prestopke. Mnogim so naprtili le denarne kazni v višini do približno 350.000 lir. Plačati jih morajo takoj, «iiiiiiiii»iiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiliimnniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiinimiiiinniliiMiHiHminiiiiiii<,'»iiuiiiiiniiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiinii,»ii1,»iiu Še nobene odločitve o izročitvi Scalzoneja italijanskemu sodstvu PARIZ — Pred pariškim prizivnim sodiščem se je včeraj začela obravnava proti nekdanjemu teo retiku ^delavske avtonomije* Oresteju Scalzoneju, ki so ga v nedeljo, kaže tudi s popolnoma protizakonitim posegom italijanskih agentov, aretirali v francoskem glavnem mestu. Sodišče bi moralo včeraj sklepati tako o zahtevi Scalzonejevih zagovor nikov. ki bi hoteli za svojega varovanca začasno svobodo tudi iz zdravstvenih razlogov, kot o italijanski zahtevi po izročitvi. V obeh primerih je sodišče svojo odločitev odložilo: o zahtevi po začasni svobodi bodo razpravljali 10. septembra za radi nekaterih proceduralnih napak pri sestavljanju prošnje, o zahtevi po izročitvi pa zato, ker morajo še prevesti dokumentacijo, ki jim jo je posredovalo italijansko sodstvo. Po mnenju Scalzonejevih za govornikov bo za prevod dokumentacije trpba ča kati vsaj mesec dni. Scalzone je na včerajšnji obravnavi, ki je tra jala kake tri ure prebral v slabi francoščini daljšo izjavo, v kateri je omenil, da trenutno italijanska država ne ščiti obtožence ter je obtožil skupino italijanskih sodnikov, da so povezani s tajništvi raznih strank ter da so odvzeli vsak ugled italijanskemu sodstvu. Povedal, da se je zatekel v Francijo, da bi si rešil življenje in dodal, da v Italiji mnogo političnih delavcev gleda z zanimanjem na razsodbo francoskega sodstva, saj je od nje odvisno ali bodo še lahko računali na politično zave tišče v Franciji ah ne. Francosko sodstvo je med tem objavilo komunike, v katerem pravi, da bodo francoski sodniki r. največjo pozornostjo proučili zahtevo po izročitvi Oresteja Scalzoneja ter nato izraža obžalovanje nad nekaterimi dogodki, do katerih je prišlo v prejšnjih primerih izročitve. Francoski sodniki tu kaj očividno mislijo na dejstvo, da so italijanske oblasti včasih zahtevale izročitev na podlagi ob tožbe, ki so jo potem v Italiji ovrgli in sodili ti stim. ki jim jih je Francija izročila, na podlagi popolnoma druge oibtože. Francosko sodstvo prav tako izraža obžalovanje nad prenagljenostjo, s katero je prišlo do aretacije Scalzoneja. Oreste Scalzone sicer se jim spremeni v zaporno kazen. Na zapor pa so obsodili snajbolj agresivne udeležence demonstracij*. vendar višine kazni niso sporočili. Doslej so po tem postopku v Wro-clawu, kjer so bili izgredi najhujši, že obsodili 350 oseb, v Krakowu 180, 56 v Csestochovvi, 97 v Byd-goszcu itd. Tudi gmotna škoda je bila po uradnih poročilih dokaj velika, saj znaša samo v Krakowu več kot pol milijarde lir. Na zadnje dogodke je navezal svoj govor tudi predsednik državnega sveta Jablonski na proslavi obletnice nacističnega napada na Poljsko (1. septembra 1939) v Poznanju. Med drugim je dejal, da morajo Poljaki dokazati sebi in svetu, da je poljska delovna in dobro organizirana dežela, da je država, kjer vlada notranji red in ji lahko zavezniki zaupajo. Tudi poljski tisk je obširno pisal o neredih ter zlasti poudarjal, da so bili zelo omejeni in so naleteli na kritičen odnos, pa tudi na odklonilno stališče vebke večine prebivalstva. «To je pot, ki ne vodi nikamor,* je zapisal člankar v Zycie Warszawy ter dodal: «Ti dogodki so še bolj zapletb našo stvarnost, ki je bila že pred njimi zelo zapletena.* Podobna stališča je zavzel do poljskih dogodkov tisk tudi v drugih vzhodnoevropskih državah, medtem ko se na Zahodu vrstijo obsodbe o-strih policijskih posegov na ulicah Varšave in drugih poljskih mest. Glasnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da Francija obsoja policijsko nasilje na Poljskem. Ostro obsodbo pa je izrekel tudi a-meriški predsednik Reagan ter dal »priznanje odločnosti, s katero poljski narod zahteva svobodni sindikat in temeljne svoboščine.* Medtem je prišla tudi vest, da so za dva meseca odložili pogajanja o plačevanju poljskih dolgov tujim bankam, ameriška zvezna vlada pa je izplačala ameriškim, bankam 238 milijonov dolarjev kot odškodnino za zapadle poljske dolgove. V Londonu o pošiljkah za sibirski plinovod LONDON — V .ondonu se bodo danes zbrali visoki funkcionarji trgovinskih ministrstev Italije, Velike Britanije, Francije in Zah. Nemčije, da bi oblikovali skupno stališče do ameriškega embarga v zvezi s pošiljkami za sibirski plinovod. Če bo na sestanku prišlo do soglasja, bodo povabili ZDA, naj se pridružijo pogovorom, po možnosti na ministrski ravni. Medtem sc pogovore v zvezi s plinovodom med posebnim ameriškim odposlancem Brockom in britanskim zunanjim ministrom Hurdom označili kot zelo koristne. bilo v spopadu žrtev. Tako eni kot drugi so skrbno pazili, da ne bi ponovno zanetili požara, Preko i7 tisoč mrtvih in 30 tisoč ranjenih ie dovolj težak začasen obračun izraelske agresije v Libanonu, da si sedaj vsi želijo miru. Celo Ge-mavelova izvolitev v senci izraelskih tankov ni več tako pošastna, saj so tudi Sarkisa izvolili v senc. sirskih. Libanonske politične sne si prvič resnično želijo miru, a r* Za Gellija ne b(* pokojnine Philip Habib obenem dobro zavedajo, da bo skrajno težko zapolniti prepad sovraštva in krvi med Libanonci. Položaj v Bejrutu se torej počasi normalizira. Libanon bo celo prisoten na arabskem vrhu v ^eso, seveda z neko manj pomembne o-sebo Sarkisove garniture. Do normalizacije v Libanonu pa bo še dolga pot. Iz Doline Bekaa in 8 severa države prihajajo zaskrbljujoče vesti, da Izraelci nekaj pripravljajo. V Bejrutu se že bojijo, da* bi Beginova vlada odgovorila na Reaganov mirovni načrt s kakim nepremišljenim dejanjem, ki bi neposredno vplete) Sb-ijo. Da je položaj v Bejrutu ’ado-vol.iiv. zgovorno priča tudi včerajšnji Habibov obisk v Rimu. Posebni Reaganov odposlanec .n uresni-čitelj palestinskega in sirskega a mika iz Bejruta se je v erai . italijanskim zunanjim ministrom Colombom pogovarjal o poiozaju na Bližnjem vzhodu, o italiianskem kontingentu mirovnih sil in o vprašanjih, ki pobliže zanimajo ltabjo. Ženske v vesolju enako kol moš!J RIM — Na pokrajinskem zavodu za funkcionarje podjetij ne dvomijo: Licio Gelb, veliki mojster prc stozidarske lože P2 ne Oo nikoli prejel nobene pokojnine, čeprav ima. kot kaže, do nje pravico, ker je bil, med svojimi številnimi funkcionar nekega podjetja. »Nasa u stava* je dejal ravnatelj INPADAI Romolo Barbafina, «ni še nikoli izplačala nobene pokojnine na osnovi navadne prošnje, ki je prisoela po posti. MOSKVA — Prof. Oleg Gazenko, ravnatelj inštituta za medicinsko -biološka vprašanja pri Sovjetski a-kademiji znanosti je na tiskovni konferenci v Moskvi, katere sta se poleg Svetlane Savickaje udeležba tudi njena vesoljska tovariša Leonid Popov in Aleksander Srebrov, izjavil, da lahko gledamo z optimizmom na uporabo žensk pri bodočih orbitalnih odpravah. Preiskave, ki so jih opravili na Savickaji med in po poletu so namreč' pokazale, da ni bilo zaradi podaljšanega bivanja v breztežnosti nobene bistvene razlike v reakciji med moškim in ženskim organizmom. Savickaja je bila v vesolju osem dni. Z JAVNEGA SREČANJA V DVORANI ICO GRUDEN V NABREŽINI Razlaščenci iz Križa in iz Nabrežine povsem nezadovoljni z obljubami ANAS Pobudo za sestanek je dala Kmečka zveza ■ Uvodne besede devinsko-nabrežinskega župana Škerka Nezadovoljstvo in razočaranje. S tema besedama bi lahko zelo preprosto ocenili vzdušje, ki je vladalo med nabrežinskimi in kriškimi razlaščenci po srečanju z ravnateljem cestnega podjetja ANAS in njegovimi ožjimi sodelavci, ki se je odvijalo v sredo zvečer v dvorani SKD «1. Gruden* v Nabrežini. Iz ust zastopnikov državnega podjetja, ki bo v kratkem začelo z gradnjo avtoceste Sesljan - VII. pomol smo lahko slišali, da je razlastitveni postopek v bistvu danes kot včeraj sa mo ogromen birokratski labirint, ki človeku konec koncev niti ne jamči, da bo v celoti in v razmeroma kratkem času dobil od države itak že skromno odškodnino za razlaščeno zemljišče. Ljudje so zaradi tega u-pravičeno nezadovoljni in razočarani in jih ni prepričala niti vsa dobra volja ravnatelja ANAS inž. Marija, ki je v sredo skušal razlaščencem dopovedati, da bo razlastitveni postopek tokrat kar se da hiter in učinkovit ter, da si cestno podjetje v resnici prizadeva, da bi nova hitra cesta povzročila čim manj gospodarske in družbene škode krajevnemu prebivalstvu. »Jaz kot mnogi Nabrežinci še vedno čakam na odškodnino iz leta 1970, ko so mi razlastili večje zemljišče za gradnjo viadukta med Trbiško in obalno cesto,* je mnenje nabrežinske-ga razlaščenca, «in sedaj spet za-hte.va.ia od nas, da smo optimisti in da potrpežljivo čakamo na odškodnino. Res neverjetno!* Srečanje, ki ga je priredila Kmečka zveza v sodelovanju z odboroma razlaščencev iz Nabrežine in iz Križa, je odprl devinsko - nabrežin-ski župan škerk, ki je omenil prizadevanje občinske uprave, da v svojih pristojnostih ščiti stvarne interese razlaščencev. Zatem je po kratkih posegih občinskih odbornikov za javna dela Caldija in za e-kologijo Voccija prevzel besedo tajnik KZ Bukavec, ki je postavil v ospredje stališča naše narodnostne skupnosti za ovrednotenje krajevnega kmetijstva in spet poudaril naše upravičene zahteve glede gospodarskih in družbenih protivrednostih, za veliko škodo, ki jih bo naša skupnost utrpela pri teh razlastitvah. Kot smo že uvodoma napisali, pa je bil večji del sestanka namenjen predstavnikom ANAS, ki so spet obnovili ves potek razlastitvenega postopka, ne da bi s tem popolnoma zadovoljili navzoče razlaščence. Mnogo, preveč je še namreč perečih odprtih vprašanj, ki so tudi v sredo ostala brez odgovora. V tržaških (in tudi v deželnih) političnih krogih vlada precejšnje zanimanje za današnjo sejo tržaškega občinskega sveta, na kateri bo župan Cecovini orisal temeljne smernice političnega sporazuma med Listo za Trst in tako imenovanim laično - socialističnim polom. Županovemu poročilu bo sledila razprava, občinski svet pa se bo nato sestal še 10., 17. in 24. septembra in ima med drugim na dnevnem redu tudi izvolitev svetovalskih komisij. V ta namen so se včeraj spet sestala pokrajinska vodstva strank, ki sestavljajo večino v občinskem svetu. V pričakovanju Cecovinijevega posega pa je v središču pozornosti strank program o porazdelitvi predsedniških mest rajonskih svetov, ki se bodo kot znano prvič sestali prihodnji teden. Ta program so sestavile stranke, ki trenutno upravljajo občino, naletel pa je na zelo ostre kritike komunistov. Po tem načrtu naj bi LpT imela štiri predsedniška mesta (Stara mitnica, Novo mesto, Skedenj in Sv. Ano), medtem ko bi MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH V EGS SR Slovenija razpolaga z najbolj razvitim cestnim omrežjem v SFRJ 0 varnosti v prometu je predaval ing. Šibenik z ljubljanske univerze - Koliko vozil kroži v evropski deseterici - Danes skupen ogled nove železniške postaje pri Beljaku in avtoceste Videm-Trbiž Med srečanjem nabrežinskih in kriških razlaščencev z ravnateljem ANAS NA DREVISNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Župan Cecovini bo orisal politični program večine Vprašanje predsedniških mest rajonskih svetov še vedno v središču pozornosti ostalim strankam večine pripadala štiri mesta (PSDI Sv. Jakob, PRI Stara mitnica, PSI Rocol in Vzhod-niKras). V Barkovljah in na Kolonji naj bi bila predsednika zastopnika KD, na Zahodnem Krasu in pri Sv. Ivanu pa komunista. Omenjeni sporazum pa za sedaj temelji samo na ugibanjih, saj ni izključeno, da se bodo, upoštevajoč posamezne krajevne stvarnosti, sestavile povsem drugačne večine, kot tiste, ki jih predvideva program. Kar zadeva politično krizo na deželni ravni, pa vlada v teh dneh nekakšno zatišje ter vse kaže, da nobena stranka ne misli odstopiti od svojih stališč. 15. septembra bodo.torej po vsej verjetnosti deželni svetovalci izvolili enobarvni demokri-stjanski odbor, ki bo upravljal deželo Furlanijo - Julijsko krajino do spomladanskih volitev. S TISKOVNE KONFERENCE «Crkarska pravda zaradi strešic Pojasnilo ravnatelja deželne SIP • Nocoj bo v Zavičajnem muzeju Poreštine, torej v Deželnem muzeju Poreščine v Romaniški kuči v Poreču in sicer ob 19. uri odprla razstavo svojih del tržaška likovni ca Zora Koren Škerkova Razprava v okviru 23. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki se odvija na gospodarski fakulteti tržaške univerze, je včeraj zajela celo vrsto aktualnih problemov, tako izboljšanja prometa po cesti in po železnici, problemov, ki so povezani s potrošnjo energije, dalje nekatera vprašanja s področja pomorskega prometa in na vprašaje varnosti na cestnem o-mrežju. O tem zadnjem vprašanju je govoril zlasti ing. Tomo Šibenik z ljubljanske univerze, in sicer v o-kviru referata z naslovom »Cestno omrežje, promet in varnost v Socialistični republiki Sloveniji*. S prometnega vidika, je dejal inž. Šibenik, je Slovenija od nekdaj tranzitna dežela, kakor priča med drugim dejstvo, da so tod vodile antične poti železa, soli in jantarja. Cestno omrežje se je še znatno izboljšalo za časa Rimljanov, tako da so nekatere antične ceste osnovna podlaga današnjih prometnic. Danes razpolaga republika z omrežjem 14.650 km cest in sistem je dobro povezan tudi s sosednimi državami. Kar zadeva promet, je predavatelj med drugim navedel, da je v letu 1980 čez mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko prispelo v Slovenijo 10 milijonov vozil, 31 milijonov potnikov in 4,3 milijona ton blaga. Socialistična republika Slovenija zavzema 8 odst. jugoslovanskega ozemlja, je še dejal ing. Šibenik, razpolaga pa s 14 odst. vseh jugoslovanskih cest. Po drugi strani je tudi promet v tej republiki zelo razvit ter se je v desetletju 1971-80 večal v razmerju 10,5 odst. na leto. Konec leta 1980 je štela Slovenija 212 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Kar zadeva varnost na cestnem omrežju, pa je predavatelj navedel podatek, da je na slovenskih cestah v desetletju 1971-80 izgubilo življenje po 640 ljudi v poprečju na leto, v zadnjih letih pa se je število žrtev prometnih nesreč zmanjšalo na okrog 560 na leto. Predavatelj je na koncu povedal, da je zdaj v pripravi obširna študija z naslovom »Sistem prevozov v Ju- goslaviji*. v okviru katerega bo sestavljen tudi načrt za nadaljnji razvoj cestnega omrežja Slovenije do leta 2000. Med drugimi predavatelji, ki so nastopili na včerajšnjem delu seminarja, naj omenimo še docenta na tržaški univerzi prof. A. Amodea, ki je med drugim navedel vrsto zanimivih podatkov o razsežnostih cestnega omrežja v EGS: v deseterici (podatki so iz leta 1978) je skupno 2.300.0C0 km cest, od tega pa odpade na sodobne avtoceste le en odstotek. Najbolj razvito omrežje imajo po vrsti Zahodna Nemčija. Italija in Francija. V EGS je leta 1978 krožilo 90 milijonov vozil, od tega 90 odst. osebnih avtomobilov, kar pomeni v poprečju po 330 vozil na 1.000 prebivalcev. Največ vozil imajo v Luksemburgu, nekje na sredi se nahaja Italija, zadnji na lestvici pa sta Irska in Grčija. Zahodnonemški izvedenec dr. F. Stackelberg je podal poročilo o delovanju pristanišč v Evropi in v tej zvezi naglasil neskladja, ki nastajajo iz dejstva, da so glavna pristanišča praviloma v državni režiji, medtem ko so pomorske družbe, ki vzdržujejo promet s temi pristanišči, pretežno v zasebnih rokah. Prof. Žotti z naše univerze pa je poročal o najnovejših premikih v ladjedelski dejavnosti in med drugim dejal, da se zaradi energetske krize že gradijo ladje s pogonskim strojem na premog in da se v nekaterih državah konkretno bavijo z vprašanjem, kako izkoriščati v pomorskem prometu energijo vetra. Danes na univerzi ne bo predavanj. Obiskovalci tečaja bodo namreč na »študijskem potovanju*; '-trt okviru katerega si bodo ogledali veliko železniško ranžirno postajo pri Beljaku v Avstriji in traso nove avtoceste Videm - Trbiž na našem območju. Predavanja se bodo redno nadaljevala jutri. Tečaji za poklicno izobraževanje Na sedežu Kmečke zveze so do srede, 15. septembra odprta vpisovanja v tečaje, ki jih letos prireja Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. V šolskem letu 1982 1983 bodo na sporedu dveletni tečaj za poklicno kvalifikacijo kamnosekov ter tečaji za prevajalce slovenskega jezika, za programerje elektronskih računalnikov, cvetličarstva in čebelarstva. Slednja dva tečaja predstavljata dobrodošlo novost za naša zamejsko stvarnost. Tečaji ruščine Tržaška sekcija Združenja za kulturne odnose med Italijo in Sovjetsko zvezo — Italia - URSS javlja, da se bo v ponedeljek, 6. t.m., pričelo vpisovanje za udeležbo na tečajih ruščine, ki se bodo začeli v prvi tretjini oktobra. Vpis bo možen vsak delavnik (razen ob sobotah) od 17. do 19. ure. Tečaji so namenjeni srednješolcem in tudi drugim interesentom. dokument, ki izpričuje pravilno pisano ime ali priimek in zahtevati, naj bosta tako tudi zapisana. Pri tem pa se nam poraja vprašanje, zakaj se v tiskarni »pojavijo* črke s strešico šele potem, ko naročnik to zase izrecno zahteva. Pa povrnimo se k telefonom na magnetni listek, zaradi katerih je bila včeraj tudi sklicana tiskovna konferenca. Uporabniki se bodo torej odslej lahko posluževali poleg javnih telefonov na kovanec (žeton ali drobiž) tudi telefonov na magnetni listek, ki so za naše mesto Včeraj zjutraj je na tiskovni konferenci telefonska družba SIP predstavila novo vrsto telefona, ki so ga poimenovali «telefon na magnetni listek*. Na tiskovni konferenci je bil prisoten tudi ravnatelj deželne službe telefonske družbe SIP dr. Nereo Cavazzoni, in to je bila za nas priložnost, da smo ga vprašali nekaj pojasnil v zvezi s pravilno pisavo slovenskih imen in priimkov v telefonskem imeniku. Debata o tem, zakaj v telefonskem imeniku niso pravilno zapisani slovenski priimki in imena, ki vsebujejo katero od črk s strešico, je namreč med našimi bralci močno odjeknila in zanimivo je bilo slišati obrazložitev ravnatelja deželne SIP. Dr. Cavazzoni je razložil, da tiskarna, kjer tiskajo telefonske imenike za vso Italijo, ne razpolaga s slovenskimi črkami s strešico, kot ne razpolaga na primer z nemškimi, zato strešice enostavno črtajo. Na naše vprašanje, kaj bi morali slovenski naročniki storiti, da bi jim zabeležili ime v uradni obliki, pa je ravnatelj deželne službe SIP odgovoril, da morajo priti na trgovski urad družbe SIP, pokazati iitiutiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiutiiiiiiiiiiiiHMimiiiiiiminmtiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiuMN V OKVIRU cGLASBENEGA SEPTEMBRA 1982» Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje jutri na tržaškem gradu l orkestrom pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta bo nastopil tudi italijanski violinist Cristiano Rossi ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV vabi na polaganje vencev na grob BIDOVCA, MARUŠIČA, MILOŠA In VALENČIČA v ponedeljek, 6. t.m., ob 17. uri. prava novost. V večini italijanskih mest so jih namreč namestili dalj časa od tega, v Trstu P® , ti telefoni začeli delovati le P kratkim. V našem mestu imamo sedaj štiri telefone take Yrs*e’ sicer dva v Ul. Cassa di Rispan™ 6 in dva na železniški postaji. Magnetne listke za dva, pet devet tisoč lir lahko kupimo na dežu družbe SIP na Trgu Obera 5, v Ul. Cassa di Risparmio 6 m baru železniške postaje. Magnetni listki so podobni ®®J hnim kartončkom, ki jih vstav .. v telefon namesto kovanca, m to zavrtimo številko. Pr‘mernL*i. in me° Nateh predvsem za medkrajevne državne telefonske pogovore. ^ posebnih telefonih so tudi števci-kažejo, s kolikim denarjem za P govor še lahko razpolaga upor®? • oz. kako dolgo lahko še govori-slednji ni izkoristil vse razp ve vsote, dobi listek nazaj, drug^ če pa magnetni listek ostane v lefonu. Na vsakem telefonu so nalepke z navodili za uporabo gnetnega listka. Navodila so tis na v italijanščini, nemščini, ®n& ščini in španščini, manjkajo P8 slovenščini. Včeraj se je srečal z Abrahamom naš MARIANO BERNARDI Ob življenjskem jubileju mu iskreno čestitajo in kličejo še na mnoaa leta kolegi tiskarne ZTT in uredništvo Primorskega dnevnika BO VPRAŠANJE PROSTORSKE STISKE REŠENO PRED ZAČETKOM POUKA? V paviljonu B pri Sv. Ivanu urejujejo novo učilnico za oddelek za geometre V prvem nadstropju stavbe, kjer ima že svoj sedež poklicni zavod «J. Stefan», bi lahko dobili prostore za celotni oddelek za geometre, ko bo le-ta štel polnih pet razredov Začetek novega šolskega leta prinaša že od zdavnaj tukajšnjim šolam, tako italijanskim kot slovenskim, vrsto večjih ali manjših problemov. ki največkrat, zaradi zavlačevanj pri iskanju rešitev in zaradi zapoznelega ukrepanja pristojnih oblasti, ovirajo normalen potek pouka. Slovenska šola se je morala ob začetku lanskega šolskega leta spoprijeti z dvema takima večjima »nevšečnostima* in sicer s prostorsko stisko na openski osnovni šoli SESTANEK PREDSTAVNIKOV CCIL-CISL- UIL Z ZASTOPSTVOM DEŽELNE VLADE Comelli in sindikalisti soglasno za naglo razrešitev deželne krize Enotna sindikalna zveza bo deželnim tajnikom demokratičnih strank obrazložila uilijsko platformo z zahtevo, naj jo novoizvoljeni deželni odbor tudi upošteva Deželni tajniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL so se včeraj sešli z deželnim odborom Furlanije - Julijske krajine. V namenih sindikatov je prvotno bilo posvetiti sestanek dogovarjanju in pogajanju z deželno vlado o sindikalni platformi, ki je bila izdelana julija. V resnici bi tudi snidenje z deželnimi predstavniki moralo biti 29. julija, a je bilo zaradi političnih do godkov odloženo do včerajšnjega dne. Do razprave o skupku sindikalnih zahtev pa ni prišlo, ker se sindikalistom samim ni zdelo umestno sprožiti takšno soočanje z odstopajočim deželnim odborom: vsebina platforme je pač taka, da more priti do pravega izraza samo, če je v sogovorniku zaslediti pravo politično voljo, in tudi sicer le v primeru, da ti sogovorniki predstavljajo polno delujočo deželno vlado, kakor so po sestanku izrecno naglasili sindikalisti. Kljub temu, da je bilo srečanje brez prvotne vsebine, so se sin- dikalisti zanj vseeno opredelili, da bi na njem še enkrat kar najodločneje potrdili nujo po čimprejšnji razrešitvi deželne krize, kajti žgočih problemov je na pretek in zoperstaviti se jim je treba po nuj-nostnem postopku. V tem smislu je sindikalna zveza sestavila lasten dokument s predlogi za preobrazbo in razmah proizvajalnih dejavnosti in socialnih služb in storitev sploh v deželnem merilu. Po samičnih vprašanj, ki jih ta Usti na vsebuje, včeraj niso načeli, sam predsednik deželnega odbora Comelli pa je priznal važnost sindikalne listine s pripombo, da je prav zaradi tega pristal na včerajšnje snidenje kljub obstoječi krizi. Rezultate sestanka bo Comelli, kakor je sam poudaril, posredoval novoizvoljenemu deželnemu jd-boru. Comelli je sindikalistom povedal, da je upravna dejavnost odbora doslej redno tekla in ravno tako se bo odvijala vse do izoblikovanja novega odbora, tembolj še, ker je bilo treba izkoristiti sredstva za tekoče upravno leto v prid postop ku za obnovo potresnega področja, pa tudi za izvajanje prav te dni u-veljavljenih zakonov, ki se nana šajo na gradbeništvo in med dru gim na poklicno usposabljanje delovnih kadrov. Predsednik Comelli je sindikalistom še dejal, da je deželni odbor izrecno zanimalo stališče sindikalnih organizacij o deželnem splošnem programskem dokumentu 1982 - 1985, in to v smislu deželnega zakona 7 (1982) o programskih postopkih. Comelli je nazadnje zagotovil, da si bo odločno prizadeval za naglo odobritev novega zakona glede obnove v Furlaniji ter soglašal z nujo po čimprejšnji rešitvi deželne krize. Predstavniki CGIL - CISL - UIL so Comelli ja seznanili, da bodo za prosili deželna tajništva demokratičnih strank za vrsto pojasmlnih srečanj, na katerih bodo predstavnikom strank obrazložili glavne smer niče sindikalne platforme in po stavili hkrati zahtevo, naj te smernice najdejo primerno mesto v programski listini nove deželne vlade. »F. Bevk* in na oddelku za geometre pri trgovskem tehničnem zavodu. Križ s prostori na Opčinah je bil rešen približno sredi šolskega leta, na oddelku za geometre pa šele mesec pred koncem pouka. Geometri so tedaj (v začetku maja) dobili svoje prostore (dve učilnici in risalnico) v prvem nadstropju paviljona B v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri sv. I-vanu, in sicer nad prostori poklicnega zavoda za industrijo in obrt »J. Stefan*. Lani je štel oddelek dva razreda, tako da so dodeljeni prostori odgovarjali zahtevam za normalen potek učnega procesa. Letos bo imel oddelek en razred več, s čimer bi potreboval nujno še vsaj en učni prostor. Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, pod okrilje katerega spada oddelek za geometre, je že ob koncu prejšnjega šolskega leta opozorilo pristojne oblasti (pokrajino) o potrebah geometrov in predlagalo. naj bi našli rešitev v sklopu še neizkoriščenih prostorov v paviljonu B, tako da bi dobili geometri z novim šolskim letom še eno učilnico in prepotrebni laboratorij. Pokrajina je dala res podjetju v zakup za preureditev prostorov v pa viljonu B. Podjetje je začelo z deli Včeraj sta stopila na skupno življenjsko pot VIDA in SAVO Vso srečo jima želi dekliški pevski iz Devina zbor Včeraj sta se poročila VIDA LEGIŠA m SAVO UŠAJ Vse najboljše na novi živ lienjski poti jima voščijo upravni svet, nadzorni odbor in kolegi Hranilnice in posoiilnice iz Nabrežine. v torek. Doslej še ni znano, koliko prostorov bodo preuredili v učilnice: po mnenju ravnateljstva bi lahko s preureditvijo vseh prostorov prvega nadstropja dobil tu svoj sedež celotni oddelek za geometre (ko bo štel polnih pet razredov), saj je prostorov za to dovolj. Verjetno bi bila ta rešitev najbolj primerna, ker bi se tako izognili naknadnim vprašanjem o pomanjkanju razredov za geometre v začetku prihodnjih šolskih let. Tržaškemu italijanskemu in slovenskemu glasbenemu občinstvu se obeta za jutri zvečer pomemben glasbeni dogodek: v okviru *Gla-sbenega septembra 1982», ki ga prireja Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova Trsta in njegove obale, bo na dvorišču grada pri sv. Justu nastopil Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta s sodelovanjem znanega italijanskega violinskega virtuoza Cristiana Rossija. Orkester RTV Ljubljana bo izvajal Golobove Štiri slovenske ljudske pesmi za godalni orkester (Kresna noč. Za rika in sončice, Vora bije, sunce mi zahaja, Sv. Sintilawdič), Stra vinskega Koncert za violino in or kester v D-duru op. 81 in Francko-vo Simfonijo v d-molu. Orkester ljubljanske radiotelevizi je je bil ustanovljen kmalu po o-svoboditvi - leta 1945. Zaradi svojih umetniških odlik^širokega in bogatega repertoarja, je kaj Tcmalu postal eden najboljših jugoslovanskih orkestrov. Dobil je številne nagrade in priznanja. Za pomembne diskografske družbe je posnel nad 40 plošč. Že od samega začetka je nastopal na javnih koncertih doma in v tujini ter povsod požel laskava priznanja kritike in občinstva. Njegov ustanovitelj in prvi dirigent je bil Uroš Prevoršek, njegov naslednik pa Samo Hubad, ki je vodil orkester 13 let. Od leta 1981 je njegov stalni dirigent m umetniški vodja Anton Nanut. Nanut je naš primorski rojak iz Kanala ob Soči. Študije je opravil na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1975 je bil umetniški vodja Dubrovniškega orkestra in potem Slovenske filharmonije. Za svojo umetniško dejavnost je dobil vrsto nagrad in priznanj. Dirigiral je v pomembnejših središčih doma in v inozemstvu: v Londonu, Bruslju, Budimpešti, Varšavi, New Yorku, Dresdenu, Leningradu, na Dunaju in večkrat v Trstu. Violinist Cristiano Rossi se je rodil v Milanu l. 1944. Diplomiral je v Bologni. Leta 1965 je dobil Nagrado mesta Vittorio Veneta na V. državnem tekmovanju za violino in leta 1969 Prvo mednarodno nagrado za violino na tekmovanju v Muen-chnu. Nastopal je v Stresi, Benet- llllltlllltllHIMnillllMnilMIIIIIIIIIItlllllllltfnMUBnMItfmilllllltllllltllllllllllflttllltllllllllltlHIIIlMIIIMIIIMItt V Peterlinovi dvorani začetek študijskih dnevov «Draga 82» Jutri in v nedeljo predavanja v parku Finžgarjevega doma na Opčinah S predstavitvijo sodelujočih zastopnikom javnih občil in javnosti se bodo danes ob 17.30 v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici začeli 17. študijski dnevi »Draga 82», ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Po predstavitvi (ob 18. uri) bo na sporedu že prvo predavanje, ki bo nosilo naslov «35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji*. »Draga 82» se bo nadaljevala jutri in zaključila pojutrišnjem v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Jutri bo ob 16.30 slovesna otvoritev študijskih dnevov, otvoritvi pa bo sledilo predavanje o marksizmu kot družbeni teoriji in ideologiji. Po predavanju bo na vrsti razprava. V nedeljo bo ob 9. uri na sporedu maša. ki jo bo daroval tržaški škof msgr. Bellomi, po njaši pa (ob 10.30) prvo nedeljsko predavanje Govor bo o mitu revolucije v delu današnje teologije. Drugo predavanje bo popoldne (ob 16. uri) in bo no- silo naslov »Duhovni tokovi v današnji Evropi*. Obema predavanjema bo sledila diskusija: po popoldanski diskusiji pa bodo tudi sklenili letošnjo «Drago 82». Marizo in Ladija Komarja je osrečila ELISA Srečnima staršema čestita, Elisi pa želi mnogo lepega v življenju Tržaški oktet Natečaj za psihopedagoga z znanjem slovenščine Tržaška pokrajinska uprava le razpisala natečaj za mesto psiho-pedagoga z znanjem slovenščine. Pogoji so naslednji: starost med 18. in 35. letom (za osebje, ki .je stalno zaposleno na pokrajini, m starostne omejitve), znanje slovenščine, univerzitetna diploma iz pedagogije, o-ziroma filozofije (psihopedagoška smer) in enoletna delovna doba na specifičnem področju. Kandidati naj predstavijo prošnje na kolkovanem papirju do 12. ure 30. oktobra. Prošnji je treba priloži ti potrdilo uprave o izpolnjenih pogojih, dokumentacijo, ki dokazuje opravljeno enoletno dobo Za vse informacije se je treba obrniti na pokrajinski urad za oseb je. Ul. Geppa 21. kah, Spoletu, Celovcu, Istanbulu, Zuerichu. Za leti 1969 in 1976 je prejel nagrado cDiapason d’oro». Začetek koncerta na Gradu ob 20.30 (v primeru slabega vremena bo koncert v gledališču Rossetti), predprodaja vstopnic pri agenciji UT AT v Pasaži Protti. Preosnova glavnice Lloyda Adriatico Včeraj v Trstu zastopnika IF1 in IFIL Pred dnevi smo poročali, da sta finančni družbi IFI in IFIL (grupa Fiat - Agnelli) prevzeli 40 odstotkov glavnice tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico, kar pomeni investicijo 50 milijard lir. Včeraj je iz Turina prispela skupina predstavnikov omenjenih -družb (dr. Gabet-ti za ffT, dr. Garaffo za IFIL. grof Theodorani in Edoardo Agnelli), ki so si,v spremstvu voditeljev zavarovalnice ogledali bivšo To varno strojev pri Sv. Andreju, kjer bo zavarovalnica postavila svoj nov sedež. Delnice, ki sta jih zdaj prevzeli IFI in IFIL, je poprej posedovala švicarska finančna družba «Gottard». ki je nadzorovala 75 odstotkov glavnice tržiš »e zavarovalnice. »Gottard* je zdaj sklenila, da bo »v znak hvaležnosti* poklonila osebju tržaške zavarovalnice (okrog 700 ljudi) eno milijardo lir. • V nedeljo dopoldne ob 10. uri bo v Miramarskem parku koncert češkoslovaškega pevskega zbora «B. Smetana*. Zbor sodeluje v teh dneh na mednarodnem zborovskem tekmovanju »Seghizzi* v Gorici in se je rade volje odzval vabilu »Glasbenega septembra 82» V Trstu predsednik Baden-W uerttemberga V dneh 9. in 10. septembra * bo mudil v našem mestu Pre(L nik dežele Baden - Wuerttemw^ dr. Lothar Spaeth. Predse®” Spaeth bo v četrtek, 9. sePt?rnhor-ob 18. predaval na trkovinski * y niči o »Gospodarstvu in druz . Evropi osemdesetih let*. Našle dan pa bo priredil na s^ežu želnega odbora tiskovno konte? co. na kateri bo obrazložil raz* svojega obiska na našem obmocj Na prehodu za pešce vespa podrla ženico Mlad vespist je sinoči ob ^ uri s svojim vozilom v Ul. ^ rtt-(v višini hišne številke 17) hodu za pešce zbil priletno •■ea tela prečkati cestišče ki je hotela prečkati letna Stefania Jančar Balbi. tanUJe,g Fri pfl zlomila ključnico in se udaril« bo v 50 dneh. » Zorutti dokaj mišljeno upravljal 17-letni M®5*^ Mikol iz Ul. Salvore 4. je ponesrečenki ime, ki sti Ul. Lorenzetti 4, si je pri P la ključnico in i čelu. Okrevala bo v spo je po Ul. n0Vf Z vespo povozil priletno gospodinjo Sinoči .je nh Nabrežju - ^ bra, prav pred Trgom Unit*. letni uradnik Enzo Puntar z povozil 71-letno gospodinjo r® Spetti por. Vergalia iz U*; y Primo 18, ki je prečkala uli^' nesreči sta bila oba ranjena. 'e j„ lieva .je zadobila globoko raI^jI1e zlom desne roke, udarce in odrgnjjjj po obrazu ter številne rane po v telesu. Na ortopedskem oddelku bo morala zdraviti dva m®,5 j Mladi vespist pa si je Doško®0^ roko in zapestje. V bolnici so nudili prvo pomoč in ga odslovi®' Ob izgubi svojega predsednik® ^ reiia Karisa izreka občuteno s®*?T, prizadeti družini KD Rovte - »0,w kovec. Dne 2. septembra nas je zapustila naša draga KARLA ČUK vd. ANTONI Pogreb bo jutri, 4. septembra, ob 13.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev. Žalujoči sin in hči z družinama ter drug® sorodstvo Prosek, 3. septembra 1982 Zapustil nas je naš dragi ERMANN0 MOŽINA Pogreb bo danes, 3. septembra, ob glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah. 12. uri iz mrtvašnic* Žalostno vest sporočajo: žena Margherit® sin Marcello, snaha Antonia, vnuka Ann®' maria in Davide ter drugo sorodstvo Trst, 3. septembra 1982 (Občinsko pogrebno podjetje) • Ob priliki 3. Festivala festivalov, ki bo oktobra v našem mestu, bodo predvajali tudi film Hala Hashbyja o ansamblu Rolling Stone«. Zapustil nas je naš dragi FRANC GERZEU Pogreb bo danes. 3, t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči: brat tajze, sestra Zor®< svakinja in nečakinje Trst, 3. septembra 1982 PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 3. M^«r7tbra 1982 PD KOLONKOVEC - ŽENJAN 46 Priredi jutri, 4., in v nedeljo, 5. septembra 1982 TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE Jutri ob 17. uri na kmetiji Karla Valentinčiča (Ul. Cesare oellAcqua 32) tekmovanje v hitrosti sajenja solate; ob 18. uri °aprtje kioskov na dvorišču društva; od 19. ure dalje ples z ansamblom TAIMS. V nedeljo ob 15. uri odprtje kioskov; ob 16.15 v prostorih društva razstava in izbira najlepših solat; od 19. ure dalje ples z ansamblom TAIMS in nagrajevanje. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1982/83 sledeče tečaje: 1- dveletni tečaj za kvalifikacijo kamnosekov (1. letnik) 2- tečaj s specializacijo za prevajalce slovenskega jezika 3- tečaj s specializacijo za programerje elektronskih računalnikov 4- tečaj cvetličarstva 5- tečaj iz čebelarstva Vpisovanje in podrobnejše informacije dobite do 15. septembra od 9. do 12. ure v Trstu na sedežu Kmečke zveze — Ul. Cicerone 8/B. Gl GLASBENA MATICA TRST “toešča, da je vpisovanj'e novih gojencev J Trsta in podružnic na sede-‘u v Trstu, Ul. R. Manna 29, ™ vključno srede, 8. septem-“ra> od 9. do 12. ure. Kino Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij bpravnj odbor TPPZ Plnko To-.i/bd javlja vsem članom partizanka kolektiva, da bo danes, 3. Ptembra, ob 19. uri vaja orkestra, „ , °b 20.30 zbor in orkester za krnb V ^r4žu v nekrajini, za razliko od lanskega leta, ko so tudi tu pripa-avili tečaj slovenščine. Interesenti se v tečaj strojepisja lahko prijavijo na sedežu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, na Travniku št. 11 tel. 32844, najkasneje do 15. septembra. Prireditve ob občinskem prazniku Nove Gorice V Novi Gorici so objavili koledar prireditev in manifestacij, ki jih bedo imeli v času od nedelje 5. in do sobote. 25, septembra. Priredili jih bodo v počastitev zgodovinskih dogodkov na Primorskem in v Istri. Gre predvsem za 9. september, ko imajo v sosednji Novi Gorici občinski praznik, in za 15. september, ko se spominjajo istega dne leta 1947, ko sta bili Primorska in Istra po zmagovitem narodnoosvobodilnem boju končno združeni z matično domovino Slovenijo in Jugoslavijo. Izmed prireditev in dogodkov naj navedemo, da bodo petek, 10. septembra ob 9. uri po našem času v Novi Gorici odkrili doprsni kip narodnemu heroju Rastislavu Delpd-nu - Zmagu, ki je bil rojen pri nas v Podgori. V soboto, 11. septembra ob 9. uri po našem času bo slavnostna seja Skupščine občine Nova Gorica: v soboto, 18. septembra pa bodo odprli nov dom upokojencev v Gradišču pri Prvačini. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence delovne akcije pri Krnskih jezerih, da bo odhod v soboto ob 6.30 s Travnika. Prevoz s lastnimi sredstvi. Kdor se akcije ne more udeležiti v soboto in nedeljo. lahko pride na delovišče samo v nedeljo. Razstave V razstavnih prostorih deželnega avditorija v Gorici je do 10. septembra odprta razstava akvarelov slikarja Tonci Fantonija. V tržiški občinski galeriji «Anti-che mura* razstavlja svoja dela kipar Vittorio Parovel. Dela so na ogled do 9. septembra- Zaradi izrednega zanimanja so razstavo «Folklora na znamkah*, ki je na ogled v pasaži na Verdijevem korzu, podaljšali do 4. septembra. Izleti Kulturno društvo Sovodnje priredi od 1. do 3. oktobra avtobusni izlet v Muenchen in Dachau. Informacije in prijave pri Zlatki Pelicon, Vilku Fajtu in v pekarni Cotič. Huda prometna nesreča se je o-krog 12.30 včeraj zgodila v Ulici Garzerolli, v neposredni bližini križišča z Ulico Toscanini. Žrtev je 57-letni Alessandro Piscoppo, ki stanuje prav v omenjeni ulici, na štev. 161. Zaradi hudih telesnih poškodb so ga prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolnišnice. Možakar se je, kakor je ugotovila obhodnica prometne policije, peljal z motornim kolesom ter nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. Po vsej verjetnosti je s prednjim kolesom udaril ob rob pločnika. Pri padcu je Piscoppo u-daril z glavo ob rob pločnika ter si zlomil čelno kost. V globoki nezavesti so ga prepeljali najprej v goriško, od tam pa v videmsko bolnišnico. O hudi prometni nesreči poročajo GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da je v teku vpisova nje gojencev v glasbeno šolo. Prijave sprejemajo na sedežu, v Ulici della Croce 3, vsak dan od 8. do 14. ure do 15. septembra. ko se bo pričel reden pouk. Rok za vpis v glasbeno šolo v Sovodnjah bodo sporočili naknadno. tudi iz Vidma, kjer je umrl 49-letni trgovec Marino Brumat iz Fare. S sinom Luigijem ter 11-letno nečakinjo so se vračali z avtom s potovanja po Nemčiji. Vozilo, ki ga je upravljal 25-letni Luigi Brumat je iz nepojasnjenih razlogov zletelo s ceste, pri čemer je Marino Brumat zadobil hude telesne poškodbe, medtem ko sta bila druga dva potnika le laže ranjena. Brumat je v Fari vodil znano trgovsko oodjetje za prodajo kmetijskih strojev. Vesti iz bolnišnice S hudimi opeklinami po celem telesu so včeraj, nekaj po deveti uri, prepeljali v goriško bolnišnico, od tam pa v specializirano kliniko v Padovo 59-letno Eldo Zotti iz Gorice, Ul. Consortiva 12. Menda je Zottijeva, vj trenutku duševne zmedenosti, skušala narediti samomor. Izgleda, da se je v ta namen polila s kurilnim oljem ter nato prižgala vžigalico. Obupne klice na pomoč so slišali sosedje, ki so tudi takoj poklicali reševalce ter poskušali pogasiti ogenj, ki pa je med tem že povzročil hude opekline po celem telesu. Kino DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. E. Toti, tel. 72-701, dur Ivu CORSO 18.00—22.00 »Brivido caldo*. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 «Reds». W. Beat-ty in D. Keaton. VITTORIA 17.30-22.00 «Supersex super*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 padro- ne e l’operaio». PRINCIPE 18.00-22.00 «1 vicini di časa*. Nora (iorica in okolica SOČA 18.00 »Divje seme*. Italj. drama. Ob 20.30 »Maratonci tečejo častni krog* iz ciklusa Pula po Puli 82. SVOBODA 18.00-20.00 »Glasbi nikoli konca*. Ameriški glasbeni film. Ob 22.00 uri nočni kino «Psica». Ameriška avantura. DESKLE 19.30 »človek iz San Fer-nanda*. Ameriška avantura. POGREBI: Danes v Gorici, ob 9.30 Pietro Medeot iz bolnišnice sv. Justa v stolnico in na glavno pokopališče, ob 10. uri Maria Vocchi iz bolnišnice sv. Justa v Trst, ob 10.20 Vittorio Soranzio iz splošne bolnišnice v Tržič, ob 11. uri Pellegrino Ballan-dini iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Ob baleči izgubi prijateljice, so: delavke In svetovalke, učiteljice Vide Blažko izrekajo učitelji z Goriškega svojcem in sorodnikom globoko sožalje. Mnenja o Dragi Drevi se bo začela «Draga 82» — »študijski dnevi*, ki jih že sedemnajstič prireja katoliško Društvo slovenskih izobražencev s sedežem v Trstu v Ul. Donizetti. Po v zadnjih letih že uveljavljeni praksi, predavatelji tudi tokrat še niso znani in njihova imena bodo sporočena šele neposredno pred samim začetkom «dnevov». Pač pa so prireditelji že pred časom razposlali vabila za udeležbo na njih nekaterim zamejskim, zdomskim in matičnim kulturnim delavcem in vabilu priložili poleg programa še sestavek «Prijatelju Drage Edvardu Kocbeku v slovo*. ki vsebuje med drugimi ideološko - religioznimi citati tudi odlomek iz Kocbekovega ; asebnega pisma A-lojzu Rebuli, v katerem očita Josipu Vidmarju v zvezi z »vseodpu-ščanjem in vserazumevanjem pred obličjem večnosti*, da je «njegovo pojmovanje spornosti na fašistični način ekskluzivno...* Pa tudi sicer je sestavek z manevriranjem odlomkov iz Kocbekovih pisem tako prirejen, da je pri mnogih, ki so vabilo prejeli, prej kot vabilo izzvenel kot polemična provokacija do tistih, ki rezonirajo i-dejno drugače kot pobudniki ^Drage*. Zato so v četrtkovih »Književnih listih* ljubljanskega Dela nanj odgovorili po vrsti akademik Josip Vidmar kot najbolj direktno izzvan, za njim pa še književnik Peter Božič in literarni zgodovinar Franček Bohanec, ta poslednji tudi iz lastnih izkušenj udeleženca nekaterih prejšnjih »Drag*. Ker velika večina naših bralcev verjetno ljubljanskega Dela ne bere redno, bomo navedli nekaj bistvenih odlomkov iz odgovorov teh treh uglednih slovenskih matičnih kulturnih delavcev: JOSIP VIDMAR: -Da, zanimata me tokrat Kocbek in njegova misel o vserazumevanju in vseodpu-ščanju Sub specie aeternitatis. Ker namreč vsepravičnosti nasp ot’ takim in drugačnim vojnim žrtvam niti pri Cankarju nisem mogel sprejeti, jo še manj morem sprejeti pri Kocbeku, ki je bil v primeri s Cankarjem veliko bolje po učen o zgodovinskih dejstvih druge svetovne vojne pri nas. Zaradi tega me Kocbek v pismu, ki ga vodstvo Drage objavlja, kako sledi: »Vidmarjevo pojmovanje spornosti je na fišistični način ekskluzivno: oznanja popolno uničevanje sovražnika in ne dopušča nobene funkcije in vrednosti nasprotniku in njegovi poziciji.* Predvsem — kakšna spornost? Funkcija tistih pa, za katere tu Kocbeku pravzaprav gre, je bilo izdajstvo in bratomor: njiju vrednost je za vsakogar, ki sodi neprizadeto, od pam-tiveka jasna. Kaj bi tu vserazu-mevanje in vseodpuščanje. katerih zavračanje proglaša Kocbek za faMzenr- BUEfialtu se Grki niso spraševali glede kake njegove funkcije in pozicije. Njegovo ime je od dneva izdajstva pokrito s sramoto za večne čase in zoper vsakršno vseodpuščanje. Taka sodba zgodovine pa je nemara za Kocbeka povsem nesprejemljiva. Toda tak je bil v svojih sodbah o grešnikih, in to tudi veliko manjših od teh, za katere tu Kocbeku gre. veliki Dante v svojem Peklu. Fašist tedaj? In naposled mogočno strašilo učeče cerkve, nauk o večnem pogubljenju za veliko nedolžnejše grehe, kakor je bratomorno izdajstvo? Ali je tudi ta cerkveni nauk fašističen? Zagotovo pa je tak. da je Kocbekovo vseodpuščanje v očitni opreki z njim, pri čemer pa mora biti kot bistvena sestavina razodetja zanj vendarle najsvetlejša resnica.* PETER BOŽIČ: »...Po eni strani, kakor je razvidno iz tistega odlomka, Kocbek zmerja Vidmarja z barbarom (citat iz Kocbeka: Vidmarjev primer je strašilna podoba kultiviranih divjakov..., op. ur.), po drugi strani pa Vidmar vendarle ni fak barbar, saj se ukvarja s Cankarjem, kjer' gre za zelo nasprotna stal.';,a. o znanem hrepenenju in znanem stremljenju. Bel in črn kruh, preprosto povedano. Ni moj namen, da bi zdaj razglabljal o njunih temeljnih sporih; mislim, da je spor v tem, da je e-den od njiju videl svet drugače, kot ga je drugi. In da sta oba delovala in živela drugače, nista bila enotno konfoi mirana. kot bi si to kdaj (tudi oblast) želel. Tudi organizatorji «Drage 82* si tega očitno ne želijo, saj navajajo odlomke zato, da bi po svoje e-notno, brez teh temeljnih razlik in stališč, konkvistatorsko osvojili «en sam prostor* za eno samo enotno ideologijo. Pri vsej tej manipulaciji z mrtvim Kocbekom in živim Vidmarjem se mi najbolj upira to, da ste, tovariši organizatorji, Kocbekova stališča uporabili kot reklamo za svoj politični uspeh, za manipuliranje z dvema Slovencema, ki sta bila v večnem sporu, toda njun celotni opus, ki sta ga prispevala v svojem življenju (eden je živ, drugi ne), nikakor ni tako malenkosten, da bi zaslužil to malovredno in, zares mislim, 'barbarsko' dejanje.* FRANČEK BOHANEC: »Pred leti je kazalo, da bi lahko kje na Slovenskem, morda v Trstu kot enem najbolj križajočih se mest, nastalo središče, kjer bi razpravljali brez preobremenitev in ideoloških razlikovanj o vseh stvareh, ki zaposlujejo Slovence po vsem svetu. Takšen visoko zastavljeni program si je postavila Draga, vsakoletno študijsko srečanje tržaških razumnikov s katoliškim prepričanjem. Stvar pa se je izmaličila. Draga ni imela poguma, da bi se razbremenila vpiha politične e migracije, in še manj volje, dt bi se povezala s Slovenijo. Posta jala je iz leta v leto bolj konservativna. zaplotniška, sovražna. Žal je tako z Drago zapravljena priložnost da bi izoblikoval kraj. kjer bi vladala iskrena volja po oblikovanju stvarnih in duhovnih vrednot živega slovenstva, uaod- nih za narodno eksistenco in identiteto. Kadar razmišljam! kako je prišlo do tega, razbiram iz razmišljanj in osebnih izkušenj (hotel sem osebno spoznati ljudi, ki se tu u-dejstvujejo), da ni dati v roke dragocene stvari ljudem, ki niso dorasli stvari. Drage se je namreč polastila maloštevilna skupina organizatorjev (od Ljubljane do Buenos Airesa jih je za prste dveh rok), ki je študijska srečanja (nekateri predavatelji so se dvigali nad plitvino) spremenila v politični oder. Tako ne gre več niti za »resnico*, čeprav o njej govore kot o vsakdanji znanki, niti za «i-skanje*. ker je za ljudi' takšne mere tako že vnaprej vse jasno in znano. Kolikor pa ne gre vse kot po olju, se najde pomoč s cerkvenim ritualom in avtoriteto...* «...Letošnja Draga ni prekinila s svojo klavrno mizerijo. Celo več: že iz vabila za Drago 82 je razvidno, da so organizatorji še stopnjevali svoje »odlike*: ne objavljajo imen predavateljev, s čimer hočejo umetno ustvariti vtis, da gre za skrite sovražne sile, ki strežejo po Dragi; nespoštljivo, nezgodovinsko in nekulturno objavljajo iztrgane odlomke iz zasebnih pisem Edvarda Kocbeka, da bi z njegovimi besedami že vnaprej nakazali, kje je «zlo» — »drugačnost*, ki ga morajo odpraviti, cinično ponavljajo, da jim gre za utrjevanje skupin sloven skih temeljnih vrednot, a puščajo na veliko odprta vrata tujcem, da avtoritativno povedo svoje stališče o bistvenih stvareh za vse slovenstvo. še posebej zamejsko; v mojem primeru citirajo nepomemben stavek in kritične glose, da bi prekrili bistvo napada in stvar z ovinkom zasukali sebi v prid; zlorabljeno objavljajo imena predavateljev iz časov Drage, ko je ta še imela zdrave ambicije itd. itd.* Ljubljansko DELO je v četrtkovih »Književnih listih* dalo priložnost tudi predstavniku organizatorjev Drage SERGIJU PAHORJU iz Trsta, da v imenu Društva slovenskih izobražencev odgovori na navedbe Josipa Vidmarja. Petra Božiča in Frančka Bohanca, pri čemer pa v svojem pripisu DELO ugotavlja, da se mu «zdi odgovor (Pahorjev) značilen zato. ker v mnogočem sam potrjuje nekaj tistih pripomb, ki so jih imeli omenjeni avtorji, tudi glede varljive širine, svobode in demokratičnosti Drage.* Seveda pa prepušča u-redništvo odločitvi omenjenih avtorjev. da sami posežejo v. nadaljnjo polemiko. In kako odgovarja Sergij Pahor. Pri Josipu Vidmarju se izmaže z neprepričljivo iripombo, da gre «ob vprašanju življenja in smrti samo za ta bivanjski ključ in ne za politikum*. takoj nato se spusti v neokusnost, ko pravi, da če si ob tem vprašanju «stojita na eni strani razvodja dva takšna univerzalna duhova kakor sta Ivan Cankar in Edvard Kocbek, na drugi strani razvodja pa Josip Vidmar, ne more biti dvoma, komu se bo pridružila kultura z nekim etničnim. kaj šele krščanskim koeficientom.* Za Petra Božiča pravi, da «se zdi odveč odgovarjati nekompetentnemu sobesedniku*, za Frančka Bohanca pa pravi, da »njegova sveta ideološka jeza nad organizatorji Drage postane vprašljiva ob dokumentiranem dejstvu, da se je pred časom Isti Franček Boha nec ponudil istim organizatorjem, da bi sam nastopil s predavanjem na Dragi 82.» Svojo repliko z naslovom «Samo to je resnična Draga*, v kateri zavrača očitke «idejne enostrano-sti, zaprtosti do matične domovine in neodgovornega politikantstva*, zaključuje z besedami: »Iz vsega povedanega se vsiljuje žalosten sklep, da Draga ne izziva ne s i svojo spodobno intelektualno tema tiko ne s svojimi več ali manj renominiianimi predavatelji, ampak preprosto s tem, kakršna je.» »In vendar je njena ambicija, kolikor krvaveče zamejstvo sploh more imeti katero, kristalna: drža- ti na teh tleh prižgan ogenjček slovenske in krščansko - humanistične zavesti, ob odgovornem upoštevanju političnega statusa in tudi političnega trenutka v matični domovini.* • * * K gornjim povzetkom polemike pred letošnjo Drago še nekaj misli. če bi bilo tako kot trdi Sergij Pahor, bi Draga — po našem mnenju — gotovo ne bila deležna tolikih kritičnih ugotovitev, kot jih navajajo Josip Vidmar, Peter Božič in Franček Bohanec, pa ne samo ti trije. Komu ni za ogenjček slovenske zavesti in kdo neki bi se obregai ob krščansko -humanistično zavest, če se kdo po svojem prepričanju po njej tudi pošteno nepolitikansko ravna? Toda dejstvo je, da je resnica o Dragi drugačna od tiste, ki jo želi prikazati Sergij P. Predvsem resnica o Dragi zadnjih let. Prvi pobudnik Drage, pokojni prof. .Josip Peterlin, se je že nekaj let pred svojo smrtjo začel zavedati, da mora Draga preseči okvire ideološke gorečnosti in nestrpnosti, če hoče kaj pomeniti in je skušal v to smer tudi naravnati predavateljske teme in razpravo. Njegovi današnji nasledniki so ubrali drugo pot. pot očitne «idejne enostranosti, zaprtosti do matične domovine (to je seveda zelo milo rečeno) in neodgovornega politikanstva* tistih, ki morda še vedno na tiho upajo, da gre v matični domovini samo za «politični trenutek* (kot pravi Sergij P. v svojem pismu v Delu) in ne za stalnico v družbenem razvoju. S. P. pravi, da organizatorji Drage odgovarjajo samo za predavateljsko tribuno. s čimer hoče najbrž poudariti. da za posege v diskusiji ne odgovarjajo. Mimo tega, da je to zelo naivna teza. ali lahko zanika, da so največkrat prav ideološke predavateljske teme tiste, ki provocirajo razpravljalce v žolčno i-deološko in iz nje v politično nestrpnost, ki daje potem celotni Dragi pečat? če pa kdo ta pečat Dragi in njenim organizatorjem vrže na krožnik. potem je seveda v hipu konec njene idejne «širine» in ža odgovor njenim kritikom ni drugih argumentov kot so »nekompetentnost*. »ideološka jeza* ali celo nizkoten poskus poniževanja o-sebnosti. kot je to primer z Josipom Vidmarjem. MLADI RAZISKOVALCI NA DOBERDOBSKI PLANOTI S svinčnikom in magnetofonom bodo rešili mnoge zanimivosti Po lanskem uspelem taboru Barkovlje 81 so se dijaki in dijakinje z navdušenjem pripravili za tabor Doberdob 82 • Pod vodstvom mentorjev delujejo v petih skupinah Prišli so z vseh vetrov naše ožje domovine, s Tržaškega in Goriškega, prišli ž velikimi potovalkami, nekateri celo s tistim značilnim visokim rdečim nahrbtnikom, ki ga poleti oprti jo sodobni mladi nomadi. Svojo prtljago so razložili kar v dvorani mladinskega krožka v Slovenskem dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici, posedli v istem prostoru okrog velike mize in po stolih, prislonjenih k zidu in — odprli ušesa, zakaj brž ko so prišli, so jim takoj povedali, kaj je to raziskovalno delo, kje ga bodo opravljali in s kakšnimi nameni. Kakor ste lahko že iz tega opisa izvedeli, gre za udeležence raziskovalnega tabora Doberdob 82, ki bodo do 12. septembra »prerešetali* Doberdobsko planoto, jo prihodih po dolgem in počez, vrhu vsega pa se zapletli v pogovor z domačini, da bi od njih izvedeli čimveč zanimivega in takšnega, kar bi brez njihove pomoči lahko za vedno tonilo v pozabo. Ko boste, dragi bralci, prebrali te vrstice, se vam bo 'ahko že primerilo, da bo kakšen (kakšna) od teh mladih in simpatičnih fantov in deklet potrkal na vaša vrata, se vljudno predstavil in vas povprašal po tem in po onem. Prišel je zagotovo dostojno in olikano. toda oborožen z veliko mero radovednosti (in vestnosti), zakaj tako so mu naročili mentorji, ko so jim pravili, kakšni naj bodo pri delu. Pa tudi na vojaške služnosti. ki so v Doberdobu, so jih opozorili, da ne bi bili radovedni tam. kjer to sploh ni potrebno, in da ne bi imeli nepotrebnih sitnosti. «V sodobni družbi je raziskovalna kultura nujno potrebna, še zlasti pa velja ta ugotovitev za našo narodnostno skupnost, ki mora utemeljiti in opravičiti svoje zahteve. Mi sicer poznamo zahteve za našo globalno zaščito, ne poznamo pa toliko in toliko drugih področij našega življenja, ki bi Sandra Milo v Benetkah Včeraj so v Benetkah predvajali lilm «Giog», ki ga je iez»al fr.au-cesco Laudadio in v katerem igra glavno žensko vlogo Sandra Milo. Na sliki umetnica hi režiser (Telefoto AP) jih morali poznati, če hočemo i-meti znanstveni in metodološki pristop k reševanju določenih vprašanj,* je dejal ravnatelj SLO RI, univerzitetni profesor Darko Bratina. »V dveh tednih, kolikor časa bo trajal seminar, še ne boste poštah raziskovalci — je nadaljeval Bratina — pač pa bo ta čas ravno pravšnji, da odkrijete skrite in malo znane stvari in da pri tem iskanju dobite spodbude za nadaljnje vztrajanje v tem de lu.» Bratina je še povedal, kako potrebno je izoblikovati zavestno nadzorstvo nad življenjem, ki ga živimo, živimo sami kot narodna skupnost, ali v soseščini z drugim narodom. Letošnji tabor raziskuje v petih smereh in zbira gradivo o etnoloških, narodoslovnih, socioloških in zgodovinskih vprašanjih. Za vsako od navedenih vprašanj se zanima samostojna petčlanska skupina, ki ima svoje mentorje, in sodelavce, ponavadi kar osebe z visokošolsk* izobrazbo, če ne celo univerzitetne profesorje. Mladi raziskovalci so dijaki, ki obiskujejo tretjo višjo gimnazijo in nadaljnje razrede na njej ter so torej stari od 16 do 19 let. Takšna homogenost udeležencev tabora je bila pogoj za njegovo dobro delovanje. Milan Pahor, vodja odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, je zbranim navedel nekaj koristnih napotkov. Raziskovalci bodo bivali v Slovenskem dijaškem domu. za svoje delo pa se bodo posluževali še občinskih prostorov in prostorov kulturnega društva Jezero v Doberdobu. Čez dan bodo zbirali podatke, fotografirali, skicirali, zvečer pa sodelovali na predavanjih in si ogledovah strokovne filme. Ustregli bodo tudi radovednosti občanov, ki jih bodo mladi dva tedna videvali vsak dan na ulici, po gmajnah, po hišah, v pogovorih s tem in onim. Prihodnji petek jim bodo namreč na skupnem sestanku predstavili zbrano gradivo. Posredovanje gradiva javnosti se s tem še ne bo kon čalo. Objavili ga bodo v posebni brošuri, posredovali gibanju Znanost mladini, ki deluje v Sloveniji, če pa bodo imeli srečo, bodo uspešno sodelovali še na kakšnem natečaju, kot je bilo to lani z u-deleženci Barkovelj 81. Vse to jim utegne navreči kakšen «soud», toda brez pomoči, ki so jo dah slovenski denarni zavodi, te pobude ne bi izpeljali. Milan Pahor je to vest želel posredovati raziskovalcem. da bi jim EnTo vse jasnejše ' in tudi bliže njihovi zavesti, morda celo odgovornosti. Raziskovalno delo ni samo trdo delo, čeprav je tudi razgibano in predvsem koristno delo. Nikakor ne. Tabor bo tudi priložnost za zabavo, za koristno izlete (ogled kraške jame Kraljica krasa), o-bisk muzejev in Kulturnega doma v Gorici. Po teh besedah in po u-gotovitvi, da je letos tudi nekaj »veteranov*, se pravi udeležencev lanskega tabora, je Pahor razdelil mape najrazličnejših barv in barvnih odtenkov, da je vsaka skupina dobila svoje gradivo in da se to gradivo ne bi mešalo. Vprašal je tudi, s kakšnimi aparati so oboroženi. Pet raziskovalcev je dvignilo roko za fotoaparat, šest pa za magnetofon. Ciklostil in kopirni aparat bodo dobili na posodo na občini, temnico pa jim bo odprl fotograf amater in zbiratelj narodnega blaga v Doberdobu Karlo Ferletič, ki je že obljubil, da se bo vsestransko vključil v delo in dal na voljo tudi svoje fotografije. Pozanimali smo se za konkretne naloge posameznih skupin in izvedeli, da bo sociološka skupina raziskovala življenje mladih Do- berdobcev v starosti od 16 do 21 let. Prvi stik, ki ga bodo raziskovalci imeli s svojimi doberdobski-mi vrstniki, še ne bo prinesel končnih izidov. Služil bo za to, da bodo na podlagi dobljenega gradiva izdelah vprašalnik za anketiranje. Najbolj obširen program ima naravoslovna skupina. Obdelati bo morala Doberdobsko jezero, ki je poleg doline Glinščice najbolj zanimiv. zbrali pa bodo tudi podatke o človeškem delu. o značilnih drevesih, kulturnih spomenikih itd. Pri zgodovinskem opisu se bodo najbolj zadržali pri narodnoosvobodilnem boju. Zemljepisna skupina bo ugotavljala kmetijsko izrabo tal in njene spremembe. V etnološkem pogledu bo zanimivo, kakšen tip družine živi na dober-dobskem Krasu in kako je z o-hranjevanjem kmečke kulture. Okvirne značilnosti raziskovalne ga dela je opredelil prof. Peterlin, predstavnik zavoda za varstvo naravne dediščine Slovenije. Povedal je neko zanimivost, ki jo hočemo ponoviti. Med raziskovalnim delom so 1374. leta odkrili črno štorkljo, novo živalsko vrsto, ki so o njej do takrat sodili, da na Slovenskem ne živi. Sicer pa s svojimi mnenji raziskovalci pridno pomagajo pri sprejemanju sta lišč o važnih odločitvah kot so bi le HE Kobarid. Triglavski park itd. Gre za razmeroma mlado interdisciplinarno vedo. ki je imela v preteklosti v Gorici nekaj zna nih imen. V tej smeri je deloval Fran Erjavec, še bolj znan je Ferdinand Zajdl, med Italijani pa Mattioli. «Smo advokati narave, je ob koncu dejal Peterlin, in vse, kar bomo naredili, bo v korist domačinov.* (gv) Znamenit angleški umetnik v galeriji palače Costanzi . ,1't fVj V sredo so v razstavni dvorani palače Costami odprli razstavo grafičnih del mlajšega angleškega mojstra Toma Phillipsa, ki pravzaprav ni samo uveljavljen in viden predstavnik sodobne angleške umetno sit, pač pa tudi pesnik in glasbe nilc, pač eden tistih umetnostnih ustvarjalcev, ki jim dobro služtjO vsa možna izrazna sredstva. Razstavo tega vidnega angleškega mojstra v našem mestu so o-mogoiill tržaška občinska uprava ter ustanovi British Conucil ter Brv tish Schoo'. Razstava, ki bo trajala do 19. t.m., predstavlja zelo bogat in nazoren pregled likovne u-stvarjalnosti tega heterogenega an gleškega mojstra. Gre v bistvu za nekaj desetin litografij in ksitotis kov, grafičnih listov v barvah in v črnobelem. Gre za nekaj odličnih rekli bi raje izrednih komvozici] portretov, ilustracij in drugih naj različneiših motivov, ki s svojo popolnostjo v izdelavi in tehniki upra vičeno pritegujejo pozornost stro kovn;akov iti ljubiteljev umetnosti kot je bilo očitno na sinočnji otvo ritvi, ki so se je udeležili poleg številnih obiskovalcev galerij tudi tržaški kvestor. angleški generalni konzul, načelnik ustanove Bri tish Council ter angleške šole v Trstu. V ŽIVLJENJU ZDRUŽENIH DRŽA V AMERIKE JE VRSTA ČUDNIH NASPROTIJ Še dolga bo verjetno pot ameriške ženske da se bo dokopala do prave enakopravnosti Pred desetimi leti je sicer parlament odobril amandma Era, a se vedno ni veljaven Ko trdimo, da je v Združenih državah Amerike moč zaslediti celo kopico nasprotij, prav gotovo ne odkrivamo Amerike. Ko pobrskamo malo v notranjo ureditev tega velikana, odkrijemo neslute-nc resnice. Če začnemo pri ženskem vprašanju in to je bil tudi neprikriti cilj uvoda, zaprepaščeno ugotovimo, da ameriška zakonodaja ne predvideva enakopravnosti med spoloma, še več, pred kratkim so članice Zveze odbile amandma, ki bi v ustavo ZDA vnesel člen o enakopravnosti med moškimi in ženskimi državljani. Tako se je pred nekaj meseci neslavno, za državo, ki naj bi ve ljala za siriibol osebne Svobode, končala dolga pot Ere. S kratico Era označujejo namreč predlagani Equal Rights Amcndament* (Amandma o enakih pravicah) Prvič se je Era pojavila že leta 192:). ko je feministka Aliče Paul v parlamentu ZDA postavila zahtevo po spremembi ustave. Šele leta 1972 je ameriški parlament osvojil takšno zahtevo, sprejel je vsebino Ere. ki pa jo v skladu z ameriško zakonodajo mora odkri ti 8 zveznih držav. Do leta 1979 je odobrilo dokument 35 držav, žensko gibanje pa je doseglo, da so podaljšali rok za tri leta. Ameriške ženske so bile prepričane, da bodo do 30. junija letos, ko je potekel tudi že podaljšani rok, tri zvezne države Ero le osvojile. A so »egalitarke* bitk > izgubile. Prevludala je namreč nasprotna teza in sicer, da bi zakonsko predpisana enakopravnost »privilegirala šibke ženske*, skratka, da bi odobritev Ere pomenila «vmešava nje v privatno sfero državljanov ZDA*. In prav v trditvi o ogrožanju individualne svobode in istočasnem priviligiranju mase. je treba iskati prvi ključ za razlago poraza Ere in njenih zagovornic. Te so bile sicer precej neprodorne, ne glede na uspeh. Ameriški tisk jih je označil za »pogumne, odločne, toda politično popolnoma nesposobne* Bolj kot nepripravljenost žensk za, pravo politično bilko, je bil usoden nesporazum v samih vrstah ženskega gibanja Čeprav je giba n 'e v celoti 'zagovarjalo vsebino Ere. so se za njeno odo britev zavzele samo pristašice »liberalnega klila*. Radikalnejše, feministično usmerjene ženske so bile namreč u ver jene, da bodo članice Zveze amandma vsekakor sprejele, češ da itak vsebuje nekoliko zastarele zahteve. Očitno so se v svoji sodb) zmotile: v tem trenutku, ko je prevladala linija predsednika Reaganu, so preveč revolucionarne, o-ziroma «v nasprotju z bistvom a-meriške družbe* tudi že zgolj e mancipatorske zahteve žensk. Sam predsednik je namreč o Eri dejal, da »zagovarja enakopravnost, da pa je proti amandmaju* in pritrdil tistim parlamentarcem, ki so glasovali proti predlogu, ker »pregloboko posega v osebno življenje posameznika in družine*. Toda na takšna stališča sedanjega ameriškega predsednika in nekaterih najuglednjših senatorjev so bile članice organizacije Now (National Organization of VVooien Vsedržavna organizacija žensk), ki predstavlja tako imenovano liberalno ali emancipatorsko strujo, tudi pripravljene. Niso pa ra čunale. tla bodo njihovi naiodloč-nejši in veliko učinkovitejši nasprotniki ženske in to emuucipi-rane ženske. Na čelu gibanja «za družino* in proti — Eri je namreč nepopustljivo stala ženska. Nedvomno je treba Phyllis Sclafy šteti med eman-cipirane in visoko izobražene ženske: po poklicu je pravnica, mati - samohranilka šestih otrok, avtorica devetih knjig ter ustanoviteljica močne, desničarsko u-smerjene «lobby*. Na geslo ženskega gibanja »not the church, not the State, we must decide our fate* (ne cerkev, ne država, same moramo odločati o lastni usodi), je odgovarjala s trditvijo, da »se država ne sme vmešati v osebno privacy in v družino*. Individualna «privacy» je torej nedotakljiva, resnična bitka za svobodo pa nikakor ne more priznavati »podržavljanja osebne svobode*. Zaščita individualnosti ima torej nesporno prednost pred splošno zaščito pravic pripadnikov določenega spola, razreda ali rase. Osebno svobodo pa mora vsakdo u-vel javiti sam: in v tem motivu je tičalo drugo močno orožje gibanja »za družino*. V državi, ki je zrasla na mitu o »self made man* (človeku, Id si je sam skoval svoj uspeh), je takšen argument še vedno odločilen. Posebno, če ga združimo z bojaznijo, da bi po sprejetju Ere odpadb vsi zaščitni zakonski ukrepi v korist ženske. Tega so se predvsem ustrašile ženske, ki so gospodarsko in socialno bolj ogrožene; tiste, ki so uspele, ki so torej žen ska inačica »zmagovitega človeka*. so z viška zavračale Ero. Paradoks vseh paradoksov — predlog o ženski enakopravnosti so pokopale prav emaneipirane ženske, tiste, ki so se z velikim tru dom povzpele po ameriški kruti socialni lestvici. Drugo, nič bolj razveseljivo dejstvo pa je, da so se zaradi Ere še najbolj sprle ženske med sabo. Na eni strani so se porazdelile v desničarski in bolj levo usmerjeni tabor, na drugi pa si niso bile edine niti v tem. Posledica vsega tega, in seveda predvsem splošnih nasprotij v ameriški družbi, pa je, da v ZDA ženska ostaja potencialno svobodno bitje, ki ji nihče ne osporava enakopravnosti, katero pa si mora vsaka posebej, dan za dnem. tudi. zagotoviti. (bip) ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Glasba, predstave in zanimivosti 17.05 Tom Storv - risanka 17.50 Hagen - TV film 18.40 Dober tek, vendar . .. 19.10 Pustolovske poti - 2. del 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong Aktualna problematika 21.30 Brodolom - film Film »Naufragio* ali »Brodolom* je prvi iz ciklusa filmov s skupnim naslovom «Ljudje v vojni*. Gre za ciklus velikih filmskih del, med katerimi sta tudi filma «Bitka orlov* ter »Ivanovo otroštvo*. Film, ki pride nocoj na spored, je dele angleškega režiserja Charlesa Frenda, ki se je bil lepo uveljavil v dobi od 1940 do 1960. leta. 23.10 DNEVNIK Ob koncu Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Dvojno življenje Henryja Phyfa - TV film 17.00 Popoldan 17.15 Naš skupni prijatelj 17.40 Program za mladino: Čarovnica Bie - risanka Risanke: Najlepše pravljice in Lisica in zajček 18.30 DNEVNIK 2 - športne vesti 13.50 športni koncert Ob koncu Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.40 »D castello dei fantocci* Spet smo v ozračju, ki nam ga pove naslov, namreč «La Patria in minore*. Gre za vzdušje, ki ga je v Italiji ustva U fašizem. Današnja »epizoda* nosi naslov «11 castello dei fantocci* in nas bo pripeljal v ozračje dvajsetih let fašizma. Delo bo prikazalo, kako težko se je bi.o upirat’ mori, ki jo je na vseh področjih ustvaril fašizem. 22.10 Zgodovinski dnevi Dnevi zgodovine je naslov oddaje, ki nas bo danes pripeljala v Vietnam. O tej deželi in o razmerah v njej smo veliko govorili v času, ko se je nad to azijsko deželo znašal najprej francoski in nato še veliko hujši ameriški imperializem. Pa tudi danes ni v Vietnamu miru. Ker pa je oddaja, ki je na sporedu, zgodovinske-ga vnačaja, nas bo pripeljala v tisto povojno dobo, ko so tod hoteli zagospodariti -Francozi, ki pa so jih Vietnamci strahovito porazili v Dien Bien Fuju. torej v bitki. ki je zagotovo pomenila začetek konca vsega francoskega ko’onializma, ne le v Aziji, pač pa tudi v severni Afriki. 22.55 Obiski na dom - TV film 23.25 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Potovanja 19.50 Sto italijanskih mest 20.10 šolska vzgoja 20.40 Mednarodna razstava filma 1982 v Benetkah 21.30 DNEVNIK 3 21.55 «Estrelas de la opera* 22.35 «La sfida* - lilm . . La sfida ali po naše izz>v-Je to fihn. ki izhaja iz dobe. ko se je začel filmski režiser Francesco Rosi šele u-vel javlja ti. Pa mu ni buo treba čakati dolgo let, saj je bil kmalu med vrhunskimi italijanskimi imeni filmskih ustvarjalcev. K trnu mu je pripomoglo tudi dejstvo, da se je loteval zel aktualnih tem, pravzapra tem, ki so še vedno aktualne. Prikazoval je namreč »podzemlje* italijanskega P ga, konkretno neapeljske? ■ JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 POROČILA 19.00 Radenci '82 19.30 Obzornik 19.45 Pot v prihodnost Predvidevajo, da je na zem lji 3 milijone živalskih m milijon rastlinskih vrst. h ko je nastal ta vrvež življ nja? Znanstveniki trdijo, o moramo raziskati preteki0*’ če želimo zvedeti odkod 1 viramo. Narava ljubosumn čuva skrivnosti o nastat18 našega planeta in življenj na njem. Lahko se pri’110 ’ da bodo te skrivnosti večne skrivnosti, dobili pa odgovore na druga vpra® nja. Teda’ bomo more® bolje poznali sami sebe n svoje mesto v vesolju. 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 21.00 Fantje s Hill Streeta 21.55 Ne prezrite 22.10 španske operne zvezde V oddaji iz serije Špan® operne zvezde se nam bo 0. nes predstavil tenorist A* fredo Kraus. Umetnik. sirijskega porekla, je bi r jen leta 1927 v Las Pal*“ su na Kanarskih otokih- bJ kov debut je bil leta ^ v Kairu tn sicer v Veruu^,, operi Rigoletto. Od leto -- : je nastopal v Rimu in ta8 -za em tudi v milanski Sen Alfredo Kraus je stalni S Ccvert Gardena v Lcndo • festivala v Edinburghu drugje. Njegova PosebP?n, je predvsem v italijanske opernem repertoarju. k) i posnet tudi na plošči, et stavil nam bo Rigoletto Verdija. Fausto C. Gounoj* • Lovec biserov G. Bizeta. r cio de Lamermor G. D011 zetija. 23.05 Spremljajmo sodelujmo 23.15 Nočni kino - Noč čarov«10 00.45 Poročila Koper 13.30 Odprta meja 18.00 TV D novice 18.05 Obzorja 18.30 TV šola 19.00 Zdravo, otroci 19.30 Aktualna tema 20.15 TV D - Stičišče 20.30 Delavski razred gre v ** besa - celovečerni fih0 22.20 TV D - Danes 22 30 Zeit im Bild - čas v sh10 23.00 Odprta nie.ia Zagreb 19.45 Glasba, čas, ljudje 20.30 TV dnevnik 22.00 Glasba mojega življenj8 TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, 18.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po nase; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman, Lev Nikolajevič Tolstoj: «Ana Karenina*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik; Literarni listi; 12.00 Pesniške podobe in usode; 12.30 Letošnje tekmovanje «Cesare Augusto Se-ghizzi* v Gorici: 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Na obisku pri...; 17.30 Romantične melodije; 18.00 Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; 18.40 Kako ti je ime? KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 15.00 Poročila; 7.00 - 8.30 Otvoritev - Glasba za dobro jutro; 7.15 Obvestila in EP 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 14.00 Na valu radia Koper: 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 15.30 Pesmi in plesi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.40 Piknik ob koncu tedna. KOPER (Italijanski program) 7.30. 8.30, 13.30, 16.30. 19.30 Dnevnik: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 - 9.30 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Knjiga v izložbi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Tn-termezzo in horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušajo; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Nazdravimo z...; 15.36 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.45 Dalmacija in njene pesmi; 17.00 Kultura in ljudje; 17.32 Crash; 18.30 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 6.00 - 8 40 Glasbena kombinacija; 9.00 - 10.03 Glasbeno govorni program; 10.40 Filmski bienale v Benetkah; 11.00 Glasbena hiša; 11.34 Komu zvoni -radijska nadaljevanka; 12.03 Ra- dijski variete; 13.25 Glasbene 110 vosti; 14.03 Ulica Asiago Ten« Replay; 14.28 Šolska vzgoja U10‘ Glasbeni dokumentarec; 16-00 ‘ letni spored; 17.30 Glasba za dino; 18.00 Bernardo De izreden glas; 18.30 Plošče; 1'T. Draga glasba; 19.30 Jazz°v» ’ glasba; 20.00 Na valu odmev8 radijska priredba; 20.30 Skozi Pjo letje; 21.00 Radijski koncert; 2*-Radijska drama; 22.40 Napotki avtomobiliste; 22.45 Glasbeni P mor; 23.03 Telefonski klic. RADIO 2 - 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30. 15.30, 16.30, 17.30, l^'. 19.30 Poročila; 6.00 - 8.00 Dne^ 8.45 Spored Radia 2; Preden P\ telin zapoje - nadaljevanka; 0.13 Radijska priredba; H-32 soč pesmi; 12.48 Hit parade; l"’ Sound - Track, glasba in k’,8 j 15.00 Popoldanski spored: ‘Tl., Radijska zgodba; 16.32 - 17.32 spodje in gospe, prijetno pok^jj 19.15 Srečanje z gledališčem; *** Glasba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13 T 15.00 Poročila; 7.10 in 7.45 PrO®fl •e informacije; 7.45 Vremen® napoved za pomo-ščake; 7.50 bro jutro, otroci; 8.25 Iz naših ®PJj redov: 8.30 Z radiom na potil šolarje; 9.35 Glasbena Pr8^ Za ca; 9.45 Naši umetniki poslušalcem; 10.05 Z glasbo v ., ber dan; 10.35 Turistični nap®*« 11.05 Rezervirano za...; 12-Oo poznate...?; 12.35 S pesmijo L, Jugoslaviji: 13.10 Iz glasbene ... dicije; 13.30 Kmetijski nasw“' 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz '' ših krajev: 14.20 Obvestila in :0 bavna glasba; 14.30 Pripor®-. . vam 14.50 človek in n’ lo' zdra'S 15.05 Škatlica z godbo; 15.25 ši poslušalci čestitajo in p°zdr i. Ijajo; 16.00 Dogodki in odmč\ 16.30 Napotki za turiste: 16-33. -j vestila in zabavna glasba: 'd,.. Radio danes, radio jutri: 11- ,on0 til.jak; 18.00 Studio ob 18.00; Pojemo in godemo: 19.30 S kw nega trga; 20.25 Obvestila ir). ^ bavna glasba: 20.35 Lahko n0C’s troci: 20.45 Vsa zemlja bo z mi zapela...; 21.00 Uganite-vam zaigramo...; 22.05 Oddal8 morju in pomorščakih - glai,g5 23.15 Informativna oddaja: Iz naših sporedov: 23.30 R8”1.,:«-jih noslušali: 00.05 Lirični ki: 00.10 Petkov glasbeni m oz® KOLESARSTVO SP V ANGLIJI Jutri na sporedu dirka za amaterje in amaterke favoriti so predstavniki iz vzhodnih držav, poleg njih pa & Belgijci, Nizozemci in Danci - Vse nared za nedeljo OOODWOOD — Včeraj je nad ”*>°dwoodom sijalo sonce, bil je poletni dan, z izjemo od pred-erajšnjim, ko je bila megla in f r°silo. Tako vreme, ki plemeniti najlepših angleških pokrajin, je K* tudi veliko optimizma med “Janške reprezentante, ki si sa-K? ‘e*ijo, da bi bilo tudi v nedeljo J10- Potem bi bile njihove možno-„,za uspeh znatno večje, oicer pa se kolesarji pripravljajo dkJlr^nj° naPPrno dirko. V ospre-J;, “odo stopili amaterji in ama ki bodo nekako otvorili naj SPORED CESTNE VOŽNJE Dirka na 61,2 km za Jenske; »a na 183,4 km za amaterje. ,l0^j: Dirka na 275 km za profe- ^*lvejši del kolesarskega sve-dfl* a prvenstva. Amaterji se bo-^ Pomerili na progi 183,400 km, kar Glpri eval° °d njih precej napora. Krt favoritov je izbira na dlani. ljat. Vedno so tu Čehoslovaki, Po-jjjf’ vzhodni Nemci, Sovjeti, Ni-niči in Danci, da ne omenimo «n Italijanov. Sicer pa je vsaka tudi tvegana, kar je dokazala i„..tarka na 100 km na kronome- -*•’ so bila postavljena vsa predaja na glavo. Resnici na lju- hJ® treba ugotoviti, da se kole-vJ6y !?. vzhodnih držav ostali ne trc,h°jijo, a prav jutri bi znali Poli ttavniki ČSSR, SZ, NDR in tehtfi- Pokazati pravo lice in od-v , 1 neuspeh, ki so ga doživeli , tajijanski zvezni selektor Trža-nje Pregori je že sporočil tisku i-tfj ^ šesterice, ki bo branila ju- fidija'*v- *azzurrov*- Gre za Česa- ve _______ Colageja, Gambirasija, Ghi-.a in Zolo, ki bodo skuje - dirke iztržiti čim več. Jasno fcev Z0 ostal'- ki niso prišli v po-dvignili svoj glas, vendar je jjOitev Gregorija dokončna. *ood t je prispel včeraj v Good-dif|/ tudi glavni favorit nedeljske tiail], 2a profesionalce Bernard Hi-so^jpj Sam je izjavil, da ga zgolj Omje ne briga in da upa v Post??: kljub temu da še občuti poškodbe. Zelo borbeni so iti b V*t?ozemci, ki upajo v uspeh k»t d IPi’ ki Pa obžalujejo odsot-% R°gerja De Vlaemincka. Pra-k ij^reč, da je cesta kot nalašč kolika šampiona, ki pa je obesil T, na klin. nS y italijanskem taboru je raz-na višku. Saronnija ne k j* v®č bolečine v grlu, tako da tVnl'tSem zdrav in se uvršča med Nvi j nedeljske dirke. Saronni w ’ da mu proga ugaja, pred-'nčnica, ki je v lažjem vzpo- VELIKO PRIZNANJE ODBOJKARICI ŠZ BOR dirjam Klemše pozvana to priprave v Macerato ni pr . arski odsek ŠZ Bor je te kilo eJel sicer ne povsem nenade-*tst’ 1 zato nič manj razveseljivo Vg J® italijanska odbojkarska Nko P?.Vabila mlado slovensko i-» j.dlanico prve ekipe tega na-Jlietiis ru8°ligaškega kluba, Mirjam havniLna Poprave najboljših vse-w " odbojkaric do šestnajste-1 starosti, ki bodo od 6. do Lf*tivP^ra v San Ginesiu pri Ma-rdicii ^Irjam se je do vsedržavne iSkih • Prebila preko letošnjih trhlih 'zbirnih treningov in štiri-%ie spomladanskih priprav de-NertP^entance, ki jih je vodil -' letb ?0*0 Pelizzer. Borova igral-Svi -1967' ' Isoka 170 cm, igra Nti K?' tehničarke, se bo v Ma-Pomerila z najboljšimi vrst-fctj jV državi ir na tihem smemo KkijJr8 se bo v sicer izredno ostri nc’ dokopala do državnega nu, kar samo še stopnjuje njegove možnosti. Proga svetovnega prvenstva je namreč dokaj lahka, brez hujših nevarnosti, tako da se lahko predvideva zaključek v sprintu. Tu pa bi Saronni lahko igral svoje karte. Povsem drugače je razpoložen Francesco Moser, kateremu proga ne ustreza. Včeraj je otožno izjavil: «Niti to lepo sonce ne more narediti te proge manj neumne, kot je.» BOKS Oliva prvak FORO dTSCHIA — Patrizio Oliva je uspešno ubranil državni naslov v superlahki kategoriji. Premagal ie izzivalca Luciana Navarra do točkah. KOŠARKA NOGOMET TURNIR ZA «P0KAL RESTAVRACIJE KRIŽMAN'» Sinočnji derbi brez zadetkov Gaja in Primorje sta izenačila v lepi in Vratar Prosečanev se je večkrat izkaza! 2 borbeni tekmi lepimi posegi GAJA — PRIMORJE 0:0 GAJA: Sancin, Gregori, Pechiar, Carli, Marko Rismondo, Ga-brielli, Kalc, Mahnič (v 85. min. Boris Rismondo), Zippo (v 46. min. Mule), Milič, Salvi (v 78. min. Križmančič). PRIMORJE: Adamič (v 46. min. Mlcor), Husu, Pertot, Zaharija, Samese, Milič (v 46. min. Marjan Štoka), Sardo, Vidali, Bortolotti, Di-benedetto, Vasilij Štoka. SODNIK: Grilj iz Trsta Sinočnji derbi med Gajo in Primorjem se je zaključil z delitvijo točk. Tekma je bila dokaj živahna in borbena in obe enajsterici sta želeli odnesti z igrišča celoten izkupiček. V prvem polčasu si ekipi nista u- SPORED A SKUPINA Danes ob 19.00: Kras - Pol. Opiclna 5.9. ob 20.30: Breg - Domio 7.9. ob 20.30: Pol. Opicina - Breg 9.9. ob 20.30: Kras - Breg B SKUPINA Danes ob 21.00: Vesna • Zarja 6.9. ob 20.30: Gaja - Zarja 8.9. ob 20.30: Primorje - Vesna 10.9. ob 20.30: Vesna - Gaja Polfinalni tekmi bodo odigrali 13. septembra, prva bo na sporedu ob 19. uri, druga pa ob 21. uri. Finale za tretje mesto bo 15. septembra ob 19. uri, za prvo mesto pa istega dne ob 21. uri. Turneja košarkarjev NBA BOLOGNA — Selekcija košarkar jev, ki nastopajo v profesionalnem prvenstvu NBA, je premagala ekipo Latte Sole z rezultatom 162:122 (44:34, 30:64, 119:90). Ista ekipa bo odigrala 9. t.m. prijateljsko srečanje s tržaško ekipo Bic. ............................................................................................ stvarili ugodnih priložnosti za zadetek, če izvzamemo strel Dibenedet-ta iz roba 16-metrskega prostora, ki ga je Sancin v dveh posegih nevtraliziral. Začetne minute nadaljevanja so pripadle zeleno - rumenim. V 11. minuti je bilo zelo nevarno pred Mi-corjevimi vrati, a tam ni bilo nobenega od Gajinih igralcev, da bi preusmerili v mrežo lep Miličev pre-dložek. Nekaj minut pred sodnikovim žvižgom so Gajevci dvakrat resno ogrožali nasprotnikova vrata. ? vratar Primorja je nevarne strele odlično prestregel. Tekma se je končala z zelo lepim strelom Dibenedetta. ki je iz prostega strela poslal žogo čez živi zid za las mimo desne vratnice. Z. S. Gorizia remizirala Goričani so v tekmi proti Mestre dosegli to, kar so si zeleh in s tem še izboljšali svoj položaj na lestvici. Srečanje je potrdilo, da razpolaga NOGOMET DRUGI MEMORIAL cZARKO RACE) DREVI TEKMA F0RTITUD0-P0RTUALE Ekipi, ki nastopata v 1. AL, bosta igrali za tretje mesto - Jutri ob 20. uri na Proseku veliki finale med S. Giovannijem in Primorjem Drevi bo na sporedu finale za tretje mesto na 2. memorialu «žarka Raceta», igrali bosta ekipi Fortitudo in Portuale. Obe ekipi sta že igrali na dveh memarialih, in sicer v letih 1978 in 1979. Ponovil se bo torej dvoboj iz prvega Racetovega memoriala leta 1978, ko sta omenjeni ekipi igrali v finalu za prvo mesto. Takrat je zmagal Fortitudo s 4:3 in je tako osvojil prvič trofejo, katero je nato tri leta zaporedoma osvojila kriška Vesna. Za današnji dvoboj vlada veliko zanimanje, saj se bosta pomerili ekipi. ki igrata v 1. AL in zato navijači pričakujejo kakovosten nogomet. Veliko pričakovanje * pa seveda vlada za jutrišnji veliki finale med Primorjem in S Giovannijem, ki je novinec na memorialu. Tržačani namreč letos igrajo prvič na memorialu. vendar so v dveh letošnjih nastopih pokazali, da so res solidna in močna ekipa. Padriško-gropajski Mirjamin uspeh je veliko priznanje tudi za njen matični klub, iz vrst katerega je v preteklih letih prišlo mnogo izvrstnih odbojkaric — spomnimo se le Sonje Pernarčič — in odbojkarjev in je še sedaj kovačnica novih talentov, je pa obenem tudi priznanje za njenega prvega trenerja Sonjo Furlanič. ki ji je sledila v prvih letih njene športne dejavnosti, in za njena sedanja tre nerja Zvonimira Brožiča in Igorja Možeta, ne nazadnje pa dviga ugled vse naše zamejske odbojke in športa nasploh. Poleg Mirjam potujeta v Macerato še članici Libertasa iz Fiume Veneta Paola Pavan in Stefania Gi-rolami, v krogu igralk vsedržavnega pomena v kategoriji under 15 pa sta že leto dni tudi dve članici AUSA Pav iz červinjana. Naša dežela je tako presenetljivo dobro zastopana v državnem merilu. Gaji so namreč Tržačani nasuli kar 8 golov, miljskemu Fortitudu pa kar 5. Primorje, ki je bilo finalist Racetovega memoriala 1. 1980 (Vesna - Primorje 1:0), bo zato moralo precej paziti predvsem v obrambi, saj navedeni izidi jasno govorijo, da razpolagajo Tržačani s precej prodornim in učinkovitim napadom. Pripomniti pa moramo, da bo proseška enajsterica verjetno preveč utrujena za ta finale. Za Primorje bo namreč jutrišnja tekma četrta v šestih dneh in se nam zdi, da se bo nogometašem to precej poznalo. Za dodatek bo Primorje igralo v nedeljo še za italijanski pokal proti Stocku. Skratka, v tem tednu jim je bila sreda edini dan počitka. Omenimo naj še, da bosta obe finalni tekmi na proseškem pravokotniku s pričetkom ob 20. uri. B. R. Hamburgu turnir v Madridu MADRID — Na nogometnem turnirju »Santiago Bernabeus ie osvo jilo prvo mesto zahodnonemško moštvo Hamburga, ki je v finalu premagal ekipo Standarda iz Liegea s 3:1. V finalu za tretje mesto je domači Real Madrid premaga' fran cosko ekipo Girondins iz Bordeauxa z rezultatom 2:0. gala domači Sion z rezultatom 4:1, Tudi v prvi tekmi je bil zmagovalec Aberdeen s 7:0. Arzu v Španiji MADRID — Španski prvoligaš Racing iz Santandera je najel vra tar.ja Arzuja, ki je na »mundialu* branil vrata Hondurasa. Verjetno bo Arzu odigral prvo tekmo za svoje novo moštvo jutri, ko se bo v prvem kolu španskega prven stva pomerilo z ekipo Espanola iz Barcelone, kjer nastopa drugo presenečenje španskega Mundiala. kamerunski vratar Thomas N kono. ODBOJKA Priprave Italijank BERGAMO — Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca se pri pravl.ja na svetovno prvenstvo, ki bo v Peruju od 12. do 25. septembra. Burlando z odlično sredino igrišča, ki se je tudi tokrat izkazala skupno z obrambno črto, kjer sta najboljše igrala vratar Colavetta in Grillo. V Kopru igre grafičnih delavcev Letošnje druge športne igre grafičnih delavcev Primorske bodo v Kopru, in sicer v soboto, 11. t.m. Lansko leto so te igre prvič bile v Novi Gorici (v priredbi tiskarne Soča) in so žele nadvse pozitiven u-speh. Ravno na podlagi tega uspeha so se glavne tiskarne Primorske dogovorile, da bi postale te igre tradicionalne, saj bi to pomenilo večjo medsebojno povezavo in zakaj ne, v prihodnje tudi poslovno sodelovanje. Na teh igrah nastopajo naslednje ekipe grafičnih oziroma tiskarskih podjetij: Grafično podjetje Jadran iz Kopra (ki je letos tudi organizator celodnevnega srečanja), tiskarna Soča iz Nove Gorice, uredništvo in tiskarna Primorskih novic iz Kopra ter povabili so tudi zamejsko podjetje, oziroma tiskamo in uredništvo Primorskega dnevnika — Založništva tržaškega tiska in Trsta. Sodelovanje zamejskih »športnikov* bo prav gotovo še v večji meri potrdilo vlogo iger, ki težijo po medsebojnih stikih in spoznavanju, (ik) ATLETIKA Reprezentanca VB nepopolna LONDON — Atletska reprezentanca Velike Britanije bo na bližnjem EP v atletiki nastopala brez Gar-ryja Oakesa, ki ..je a olimpijskih igrah v Moskvi osvojil bronasto kolajno v teku na 400 metrov z ovirami. Sarajevo in Dinamo v vodstvu Dinamo je simbol uspeha. To se iz kola v kolo vse bolj potrjuje. Po četrtem prvenstvenem kolu sta namreč na vrhu skupne lestvice dva Dinama: zagrebški in vinkovški. Z včerajšnjo zmago proti Veleiu se jima je pridružilo še Sarajevo. Prvak iz Maksimira, sodeč po rezultatih, igra še prepričljiveje kol v pretekli sezoni. Njegov trener čiro Blaževič tako zaupa v svoje varovance, da se je recimo pred srečanjem na Ka-raburmi ni bal izjaviti, da je zmagovalec znan vnaprej, vprašanje je le razlika v golih. In ni se zmotil. Bora Cvetkovič je z 2 goloma — v 3 folih jih je dosegel pet — ponovno junak Zajeceve ekipe. Desno krilo gotovo ne bo problem za novega jugoslovanskega zveznega trenerja, zato pa plavi, konkretno Deverič, povzročajo drugačne težave. Za Mlinaričem si je namreč tudi Deverič prislužil rdeči karton. Mlinaric in Deverič pa nista osamljen primer. Igralci jugoslovanskega orvaka se arogantno vedejo na nogometnih terenih. Temu bi se ■ako zaradi njih kot nogometa moralo narediti konec. ni mehurček. Vardar pa se je v polni meri oddolžil za krivico z beograjske Marakane. Na stadionu Radničkega se ni dogodilo nič izrednega. Domačin je znova z enim zadetkom premagal gostujočo enajsterico, v tem primeru ljubljansko Olimpijo. Gle de Osijeka pa bi lahko rekli, da bi bilo bolje, da bi vsakokrat igral v gosteh, kjer mu gre očitno bolje kot na domačih tleh. IZIDI 4. KOLA In spet o Dinamu, tokrat vin-kovškem. Sijajni Halilovič, ki ga zvezni selektorji ne bodo mogli več zapostavljati, in njegovi soigralci so dosegli že tretjo zmago, tako da je novi prvoligaš iz Vinkovcev doslej vsekakor najugodnejše presenečenje prvenstva. Ker smo pri novincih, velja spregovoriti nekaj besed tudi o Gale-niki. Kot so dinamovci dobri, tako je Galenika slaba in dokler se ne otrese nekih drugoligaških navad, gotovo ji ne bo šlo bolje. Na Kantridi na Reki in v Novem Sadu sta se srečanji končali neodločeno 1:1. Rijeka je napadala, Hajduk pa se je branil. Rečani so imeli vrsto priložnosti in stalno zaposlovali Rudarja, medtem ko je na drugi strani Ravnic stal križem rok. Kljub temu pa je točka le še šla v Split. Tudi Crvena zvezda je rešila točko v Novem Sadu in sicer z 11-metrovko, katero je streljal D. Savič in katero je videl le sodnik Mandič. Kaj je bilo s Skopljanci ali bolje, kaj je bilo s Partizanom? Kar pet žog je končalo v mreži nemočnega Zalada. Optimizem m dobra igra črno-belih iz začetka prvenstva so se razblinili kot mil- OFK Beograd - Dinamo (ZG) 1:2 Dinamo (V) - Željezničar 2:1 Vojvodina - C. zvezda 1:1 Sloboda - Osijek 0:0 Vardar - Partizan 5:0 Galenika - Budučnost 1:1 Radnički • Olimpija 1:0 Rijeka - Hajduk 1:1 Sarajevo Velež LESTVICA 4:2 Sarajevo, Dinamo (Z) 7, Di namo (V) 6, Olimpija, Radnički 5, Rijeka, Sloboda, Željezničar, Hajduk, Vojvodina, Partizan 4, Vardar, Osijek, Crvena zvezda, Budučnost 3, Galenika 2, OFK Beograd. Velež 1. PRIHODNJE KOLO (5. 9.) Željezničar - Sloboda (4. 9. -TV), Crvena zvezda - Galenika (4. 9.), Olimpija - Dinamo (V), Dinamo (Z) - Radnički, Budučnost - OFK Beograd, Partizan -Vojvodina. Hajduk - Vardar, Velež - Rijeka, Osijek - Sarajevo. II Danes igra za vas ........ ... •>,. ..-...:••• Igor Čuk (Breg) MOTOCIKLIZEM Na poskusnih vožnjah za VN San Marina Unciui najhitrejši SCARPERIA (Firence) — Franco Uncini na suzukiju je dosegel najboljši čas na včerajšnjih neuradnih poskusnih vožnjah v pollitrskem razredu za VN San Marina. Za njim so se uvrstili Spencer (honda), Luc-chinelli (honda), Crosby (yamaha), Mamola (suzuki) ter Ferrari (su-žuki).' V razredu do 250 cčm je bil najhitrejši Venezuelec Lavado na yamahi. Žrtev neprevidnosti pa je postal švicarski pilot Andreas Hoffman: svoja motorja suzuki 500 v vrednosti okrog 30 milijonov lir je namreč pustil izven ograjenega prostora in ko je zjutraj vstal, ju ni bilo več nikjer. lgoi -Uk se je po do.gi in uspešni igralski karieri in vodenju mladinskih Bregovih ekip letos odločil, da bo skupno s Tonijem Ghersini-jhem vodil člansko ekipo Brega. V kratkem razgovoru nam je povedal, da je sprejel to nalogo, ker večina igralcev, ki letos nastopajo v članski vrsti, so že bili njegovi ):.., -v.’:.. varovanci v mladinskih ekipah Brega in zato dobro pozna njihove sposobnosti. Zato bi bilo nesmiselno najeti kakega drugega trenerja, ki bi se moral komaj uživeti v eldpo. Glede na prve nastope svojega moštva pa je dejal, da gre slab u-speh pripisati premajhnemu številu treningov. Vsekakor pa nameravajo pred začetkom prvenstva igrati vsaj še deset prijateljskih tekem. Med temi sta tako rekoč gotovi prijateljska tekma z ekipo Opicina Supercaffč in sodelovanje na prijateljskem turnirju v Celju. Aveliino Bologna Brescia -Cesena - - Perugia Florentina Ascoli Catanzaro Milan - Genoa Napoli - Ataianta Padova - Juventus 1 X X 1 1 1 2 Paganese - Sambenedett. 1 Pescara - Catania X Pistoiese - Sampdoria 2 Salernitana - Lazio 2 Torino - Cagliari X Udinese - Inter 1 X Z KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI Jadran premagal Kraškega zidarja V repenski telovadnici so sinoči o-digrali prijateljsko tekmo med Jadranom in Kraškim zidarjem iz Sežane. Tekma je služila obema peterkama kot priprava na zahtevnejše nastope, ki ju čakajo v bližnji bodočnosti, pa tudi zato, da se utrdijo prijateljske vezi med obema kluboma. Jadranovci so zmagali s 95:77 (42:36), čeprav so igrali brez Klavdija Starca in Vremca. Jadranu je delal preglavice samo visoki šubič (211 cm), ki je pridno polnil nasprotnikov koš, pri Kraškem zidarju pa se je poznala odsotnost Gvardjančiča. Jadran je nastopil v postavi: I. Starc 10, Pupis, Daneu 21, Kraus, Ban 19, Vitez 16, Rauber 4, Gulič 8. JUDO Uspeh Italijanov SAO PAULO — Italija je dosegla velik uspeh na svetovnem prvenstvu v judoju. Osvojila je dve zlati, dve srebrni in štiri bronaste kola jne in osvojila drugo mesto v ekipni konkurenci za Francijo. BUKAREŠTA - V prijateljski nogometni tekmi je Romunija premagala Dansko z rezultatom 1:0. Za Romune je bil uspešen Balači. Škoti naprej SION — V predtekmovanju pokala za zmagovalce državnih posalov .te škotska ekipa Aberdeen prema- »iiiimiiiimiiiDiiiiiMiitiiiiHiiiittiiiiititiimiiMMiHiit 1. - 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X 2 X 2 2 1 2 X X 1 1 2 KOŠARKA PRIPRA VE MLADIH BOROVIH KOŠARKARJEV V Seči izpopolnili svoje znanje Trening zaobjel v glavnem taktične osnove in individualno tehniko V Seči pri Portorožu so se od 22. do 28. avgusta mudili na pripravah mladi Borovi košarkarji, ki bodo letos igrali v prvenstvih kadetov (letniki (1967/68), dečkov (1969) ter propagande (1970). Pravzaprav je bil teden v Seči bolj podoben košarkarskemu tečaju kot pa pripravam na prvenstvo, saj so fantje trenirali v glavnem taktične osnove in individualno tehniko. Borovci so trenirali pod vodstvom enega trenerja, ki jih je razdelil v dve skupini, glede na znanje košarkarskih elementov. V A skupini so bili izkušnejši i-gralci, v B skupini p začetniki ali pa taki, ki so bili potrebni dodatnega dela in piljenja tehničnih o-snov. Zgodaj zjutraj je bil na sporedu jutranji footing z razgibalnimi vajami, nato pa sta bila na sporedu še dopoldanski in popoldanski trening. Prosti čas so borovci večinoma prebili na plaži, zvečer pa so tudi najmlajši hodili P’ »zabavo* v bližnji "l||,"nii,i|„||||nM|||||||||||||||||||,|„|„innllnalim«nil||i|l|liMiiiiiiimiMniiiimii..... ^Ep ZAČETKOM EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI V ATENAH kratek sprehod skozi zgodovino EP iXS°niedeljka. S* a jun, 6., pa do 12. sep-°° v glavnem mestu Grčije antsko evropsko prven-;°Wkor ie P°trebno uvodo; i * šiv/E da so se mnoSe novosti |A iW0rtt'i panogi dokaj uveljav-W /'ednaiodna atletska zveza ^ leti, j a s'eer ustanovljena pred til11 je , a Prvo evropsko prven-«, "teklo šele leta 1934 v Tu-.............. ......... »NuS I)'hjlo^ppsko prvenstvo je nastalo 'toS , in ^hko bi rekli nepo-kr in | -apletljajih in nasprotova-..predvsem iz Velike Brita v kraljici špor premikajo, je najboljši prvo svetovno prven- *v%,da bo . Eihsit Prihodnje leto v Helsinkih v,°jni so v .leti po končani drugi Vatl^JH' so v krogih madžar-bil,, 7veze govorili o tem, \ Jev International Primerno pripraviti sre i'«;v evropskih atletov, zveze in eden od u- Ama ter Athletic Federation Stanko-vits jc že leta 1926 predlagal svetovni zvezi ustanovitev evropskega prvenstva, >. ni naletel na primerno odobravanje. Nič manj kot šest let se je madžarski atletski pristaš boril za uveljavitev svoje zamisli in na kongresu IAAF ob olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1932 je bilo razpoloženje že takšno, da so v načelu le sprejeli poskusno izvedbo prvenstva stare celine, ki je bilo leta 1934 v glavnem mestu Piemonta Turinu. Takrat je bila ustanovljena tudi evropska komisija mednarodne atletske zveze, ki je določila vrsto podrobnosti o prvenstvu, od katerih veljajo nekatere v celoti ali nekoliko prilagojene še danes. Prvo prvenstvo je bilo razpisano v tedaj veljavnem olimpijskem sporedu, in sicer samo za moške. Stadion «Comunale» v Turinu je gostil 352 atletov iz 25 držav. Atleti Velike Britanije so bili odsotni, ker se niso še sprijaznili z dejstvom, da je EP v atletiki sploh potrebno. Že prvo prvenstvo pa je dalo atletiki nekaj junakov. štiri leta kasneje so atleti merili moči v Parizu, po tedanjih pravilih le tri dni, od 3. do 5. septembra, štirinajst dni po moškem prvenstvu pa je bilo na dunajskem »Pratru* tudi prvo žensko atletsko prvenstvo. Ženska atletika tedaj še ni imela prave mednarodne veljave in njeni zagovorniki so komaj spravili pod streho to prvenstvo, čeprav sr si atletinje že precej prej priborile o-limpijski nastop, in sicer leta 1928. Na sporedu je bilo samo 9 panog, manjkali so med ostalimi vsi teki na srednje in dolge proge. S tem pa je bilo prvenstev pred krvavo drugo svetovno vojno konec. Komaj leto dni po najbolj kruti vojni v zgodovini človeštva so se zbrali atleti, da bi nadaljevali s tradicijo EP. Seveda pa so bili tudi najboljši slabo pripravljeni, ker po- sledice vojne so se čutile na najrazličnejše načine. V teh okoliščinah so bili seveda najboljši nevtralni Švedi. V Oslu leta 1946 pa je Sovjetska zveza napravila prvi veliki korak v mednarodno atletsko areno. Poudariti velja, da SZ ni bila niti članica IAAF, ne glede na to pa so tej državi dovolili nastopiti. Skupno je merilo moči 285 atletov in 74 atletinj iz 20 držav. Za to prvenstvo je tudi značilno, da so atleti in atletinje nastopili skupaj. Prvič je v mednarodni areni nastopil Emil Zatopek, ki še ni blestel kot na poznejših tekmovanjih. Odpoved Mamede LIZBONA — Na evropskem prvenstvu. ki se bo v ponedeljek začelo v Atenah, ne bo enega izmed najpomembnejših protagonistov, evropskega prvaka v teku na 10 tisoč metrov Portugalca Fernanda Ma-meda, ki se je moral odreči sodelovanju na EP zaradi poškodbe. Portorož. Vreme je bilo, z izjemo zadnjega dne, vseskozi naklonjeno, tako da m bilo nobenih težav pri treniranju na odkritem igrišču šolskega centra. Delo je potekalo redno. Tečajniki B skupine so bili še posebno pazljivi in prizadevni na treningih, medtem ko so bili «ajev-ci» na začetku potrebni krepkih in glasnih spodbud zaradi malomarne ga in neresnega pristopa do dela. Razen tega pa res ni bilo nobenih nevšečnosti in k temu moramo "oda ti, da so se borovci tudi izven igrišča vedli zelo olikano. Razen treningov so bila na spo redu še druga tekmovanja, in sicer v prostih metih, v igri 1:1 ter v plavanju. Na žalost pa je zadnji dan odpadel turnirček v igri 3:3, ampak pod takim nalivom je bilo res nemogoče igrati. Šestdnevnega tečaja v Seči so se udeležili sledeči igralci A skupine: Igor Civardi, Fabrizio Korošec, A-driano in Dario Kovačič, Luciano Lippolis, Danijel Krapež, Vanja Jogan, Boris Tavčar, Marko Pertot, Andrej Pieri, Robert Smotlak, Robert Žnideršič, Ivan Žerjal in Da vid Žetko. B skupina: David Barini, Aram in Dejan Vodopivec, Maurizio Petti-rosso, Igor Uršič, Paolo Žgur, Gior-gio Gruden, Aleks Blaževič in Pe ter Klinc. Tudi letos so naši mladi med šest dnevnim bivanjem v Seči izboljšali svoje košarkarsko znanje in utrdili medsebojno prijateljstvo, kar je pri moštvenih igrah verjetno najpomembnejši faktor. Cancia TENIS FLUSHING MEADOW Tudi Cifre izločen FLUSHING MEADOW - Na med narodnem teniškem prvenstvu ZDA je po Gerulaitisu nepričakovano zgubil tudi Argentinec Jose Luis Clerc, katerega je v zelo borbenem srečanju premagal Avstralec Kirn War-wick, ki je trenutno na 55. mestu združenja igralcev. Nekaj rezultatov 1. kola: MOŠKI Nastase (Rom.' - Estep (ZDA) 6:3, 7:6 (7:4), 6:2; Pfister (ZDA) - Dent (Avst.) 6:0, 6:3, 6:4; Hočevar (Brazilija) - Krulevvitz (ZDA) 4:6, 6:3, 6:1, 6:0; Lewis (N. Zel.) - Saviano (ZDA) 6:4, 6:4, 6:2; Lutz (ZDA) -Drevvitt (Avst.) 7:6 (7:4), 6:1, 6:1; Connors (ZDA) Borowiak (ZDA) 7:6. 6:2, 6:3; Harmon (ZDA) - Geh-ring (ZRN) 4:6, 6:0. 7:5. 6:2: Sund-strom (Šve.) - Brawley (ZDA) 6:1, 6:4, 6:3; Mitchell (ZDA) - Shiraš (ZDA) 7:5, 6:2, 6:2; McEnroe (ZDA) - Gullikson (ZDA) 3:3 (prekinjeno zaradi dežja). ŽENSKE Rinaldi (ZDA) - Giussani (Arg.) 6:3, 7:5; Turnbull (Avst.) - Mould (ZDA) 6:1. 3:6, 6:0; Austin (ZDA) -Tanvier (Fr.) 6:2, 4:1 (odstopila); Ružiči (Rom) Jo Es (ZDA) 6:3, 6:1; Henry (ZDA) - Wade (VB) 6:4, 6:4; Gadusek (ZDA) - Neviasser (ZDA) 6:1, 6:0: Navratilova (ZDA) - Dupont (ZDA) 6:1, 6:1; Fromholtz (Avst.) Piatek (ZDA) 6:1, 7:6; Te-mesvari (Madž.) Tomasova (ČSSR) 6:4. 7:5 OBVESTILA i:« ŠZ Bor odbojkarska sekcija sporoča, da bo seja sekcije v ponedeljek, 6. t.m., ob 19.30. * * a ŠD Polet — kotalkarska sekcija priredi začetni kotalkarski tečaj s pričetkom 5. septembra. Vpisovanje na kotalkališču v Repen-tabrski ulici vsak dan razen ob sobotah in nedeljah od 18. do 20. ure. - * SPK ČUPA Iz Sesljana obvešča člane, da bo izredni občni zbor v soboto, 4. septembra 1982, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED 1. Sprememba statuta 2. Privezi 3. Razno ODBOR • * • Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da se bodo priprave posameznih moštev začele ob naslednjih datumih; MINIBASKET (trener Stokelj) — sreda, 22. septembra, ob 15.30 PROPAGANDA (Oblak in Fur- in Vascotto) — septembra, ob lan) — petek, 10. septembra, ob 15.30 DEČKI (Raseni ponedeljek, 6. 17.00 KADETI B (1966) (Klobas in Poljšak) — danes, 3. septembra, ob 19.00 MLADINCI (Okretič) - ponedeljek, 6. septembra, ob 20.00 ČLANI (Ožbolt tn Pegan ) - ponedeljek, 6. septembra, ob 20.00 Začetniki in novi igralci se lahko vpišejo neposredno na treningu. Priporočamo točnost in goto. vo udeležbo! TPK SIRENA priredi v nedeljo, 5. septembra, PRVI JADRALNI MARATON za deske (open). Start bo ob 11. uri pred bar-kovljanskim nasipom. Regatni program: Barkovlje - Miramar - Barkovlje. Regata je odprta vsem Slovencem v zamejstvu. Vpisovanje v nedeljo oc’ 9. do 10. ure na sedežu TPK Sirena. Včeraj se je pri Banih začel že tradicionalni odbojkarski tečaj ta mlade Igralke in igralce naših klubov. Letošnji tečaj presega po udeležbi vse dosedanje, saj ae ga ndeleinje kar 160 športnikov, ki pridno vadijo. O točaju bomo io poročali Uredništvo, upravo, oglasni oddelek TRST. Ul Montecchf 6. PP 559 Tel. (040) /940 72 (4 linije) TLX 400270 Podružnico Gorico Orevored 24 maggio 1 Tel. (0401) 03302 (05723) Naročnino Mesečno 8 000 Ur — celoletno 59 000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900,00 din, zo organizacije in podieiia mesečno 120,00. letno 1200,00. PRIMORSKI DNEVNIK Zo SFRJ Zrrc račun 50101-603-45361 AOIT — DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., teleton 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. i st., viš. 43 tnn> 32.400 lir. Finančni 1.100. legalni 1.000, osmrtnice po rormoiv. sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir bese ■ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - JUM|i> krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugi v Italiji pri SPI. Postni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 3. Septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I jZTT llrst član italijanske zveze časopisni” založnikov V ŽARIŠČIH^ NAPETOSTI - Piše Povelj Stranj KATOLIŠKA CERKEV NA POLJSKEM Poljski primas msgr. Glemp Dogajanje na Poljskem postavlja vedno bolj v ospredje vlogo, ki jo ima katoliška cerkev, a ravno zaradi te vloge se je na račun vernosti Poljakov v zadnjih letih razvila že prava mitologija. Poprečni bralec italijanskih listov zna verjetno o Poljski samo to. da «so vsi katoličanih in da je tako «iz zgodovinskih razlogov*. Postopek identifikacije med vero in narodnostjo na Poljskem je v resnici bolj zapleten in protisloven. Cerkev je dobila današnjo izredno vlogo šele v novejšem času: po drugi svetovni vojni. K temu je pripomogla vrsta novih razočaranj, ki so padle na Poljake z Vzhoda v zadnjih desetletjih in pozitivno zadržanje cerkve med zadnjo vojno, ki je pod nemško okupacijo izgubila 17 odst. duhovščine. Druga svetovna vojna je poleg tega dobe sedno iztrebila večino nekatoliških Poljakov. Kot je znano je med zadnjo vojno Poljska doživela najhujše človeške žrtve, saj je umrlo 22 Poljakov na 100 (sledila je SZ z 12 in Jugoslavija z 11). Pred drugo svetovno vojno je katoliški del prebivalstva tvoril manj kot 2/3 vseh državljanov: ostalo tretjino pa predvsem Židje, Ukrajinci, Belorusi, Nemci itd. Današnja moč poljske cerkvene organizacije se ne more meriti s podobnimi strukturami v Italiji ali v Belgiji. Le v nečem poljska cerkev prekaša zahodne: medtem ko na Zahodu vpis v semenišča upada, se ta na Poljskem viša, ozi roma raste vzporedno s prebivalstvom. Ko govorimo o moči katoliške cerkve na Poljskem, mislimo predvsem na njene strukture (cerkve, duhovščino. . .) in na vpliv, ki ga preko te strukture izvaja med prebivalstvom. Prve je lahko prešteti; vpliv pa je težje zmeriti. Na Poljskem je bilo leta 1979 12.213 cerkva in kapel. Ena vsakih 2.877 prebivalcev. Katehističnih centrov pa 21.229; eden vsakih 1.655 prebivalcev. Ta poprečja so precej slabša od podobnih podatkov za Italijo, a kar je važnejše je. da raz poreditev poljskih cerkva ni enakomerna. V nekaterih novih naseljih jih je veliko manj kot v starih mestnih predelih. Krakowski predel Novva Huta, ki ima 200.000 prebivalcev je dobil dovoljenje za zgraditev ene cerkve (brez zvonika) po dvajsetih letih. Poleg tega, da je v novih predelih manj cerkva, je treba upoštevati, da je v povojni dobi prišlo do zelo velikega preseljevanja prebivalstva iz podeželja v mesta. V 25 povojnih letih je delež poljskega prebivalstva, ki živi v mestih prešel od 36 odst. na 52 odst. Ta podatek in zakoreninjenost katoliške kulture pri podeželskem prebivalstvu moramo upoštevati, ko beremo članke o polnih cerkvah v poljskih mestih. O vernosti Poljakov obstaja nekaj analiz, a v glavnem so podatki precej skopi, tako z državne, kot s cerkvene strani. Po analizi, ki jo je obja vil raziskovalec Clirypinski leta 1979, naj'bi med poljskimi katoličani razlikovali sledeče skupine: vernikov, ki izpolnjujejo vsa verska določila naj bi bilo od 5 do 10 odst.; vernikov, ki izpolnjujejo določila v manjši meri naj bi bilo 55-60 odst.: takih, ki le obrobno sledijo verskemu življenju: 15-20 odst. ter neaktivnih, ki so sicer krščeni, a docela pasivni pa kakih 10 odst. Tako naj bi bili razporejeni Poljaki, ki se imajo za verne. Po podatkih škofijstva iz leta 1971 naj bi ti «verni» Poljaki tvorili 93 odst. vsega prebivalstva: vladna raziskava iz leta 1961 jih je ocenila na 84 odst. na podeželju ter 75 odst. v mestih. To so precej visoke vrednosti, a naj navedemo kot primerjavo, da je v istem času bila uradna ocena o deležu vernih Američanov 95 odst. ter o vernih Angležih 72 odst. Poleg teh številk so zanimive še druge, ki kažejo, kako Poljaki reagirajo na običajne živ- ljenjske probleme, o katerih ima cerkev zelo jasne napotke. Leta 1966 je bilo na Poljskem 40,6 splava na 100 rojstev; v večjih mestih se je ta vrednost zvišala na 88.8 odst. v Varšavi pa na 107.1 odst., kar pomeni, da se je več zanositev končalo s splavom kot pa z rojstvom. Istega leta je bilo 10.8 raz poroke na 100 porok; v večjih mestih 25 cdst.; v Varšavi pa 41,6 cdst. To odstopanje od verskih naukov se je izkazalo neposredno tudi v nekaterih anketah: obstoj pekla je zavračalo 46 odst. anketiranih katoličanov; spolno etiko 39 odst., nerazdružljivost zakona 37 odst. Tudi pomen vernosti ali nevernosti v okviru družbenih razlik daleč zaostaja v rezultatih anket za bogastvom, izobrazbo, razliko med mestnim in podeželjskim življenjem in za razliko med ročnim in intelektualnim delom. Zadnji podatki kažejo na nekatera protislovja znotraj katoliške zavesti Poljakov. Gledana v celoti. pa ima poljska cerkev kljub temu izreden vpliv, kajti Poljakom nudi istočasno verski, narodni. jezikovni in kulturni skupni imenovalec. Zato je tudi razumljivo, da je v poljski družbi debila vlogo drugega pok. nasproti državni strukturi. Vprašati Poljaka, če je katoličan, je le drugačna oblika za vprašanje, kaj misli o Združeni delavski stranki in o Sovjetski zvezi. PRED KOMISIJO ZA OBRAMBO POSLANSKE ZBORNICE Ldgoriova obramba italijanske vojske Nihče ni kriv za ^tehnične okvare* na ladjah «Grado» in «Caorle» - Vojska si bo že pomagala pred napadom teroristov RIM — Po stari italijanski navadi bo tonila v pozabo ali pa se bo celo v nič razblinila žolčna polemika o izgubljenem ugledu italijanske vojne mornarice zaradi «teimičnih okvar*, ki so prizadele vojni ladji «Grado» in «Caorle* med plovbo proti Bejrutu. Obrambni minister La-gorio je namreč pred komisijo za obrambo poslanske zbornice skušal včeraj prikazali ves zaplet kot nekaj povsem normalnega, ki se lahko pripeti vsaki mornarici, če in,a v svojem sklopu tako stare ladje kot sta «Grado» in «Caorle*. Po njegovih besedah krivca praktično ni, saj je mornarica vedno izpolnjevala svojo dolžnost in je redno vzdrževala obe ladji. Seveda ni La gorio povedal, kako so opravljali vzdrževalna in remontna dela, navedel je le stroške, ki so kot običajno precej visoki. Navsezadnje pa je vse skupaj nepomembno, saj sta ladji pripluli v Bejrut v roku, ki ga je predvideval Habibov plan. Lagorio je seveda pozabil povedati, da so prvotni Habibov načrt spremenili in da se je kopenska evakuacija iz Bejruta zaradi Italijanov začela z zamudo. Glede izbire bersaljerjev je Lago rio ponovil staro pesem, da so bili edini razpoložljivi. Alpinci imajo namreč obveze v sklopu NATO, padalci so rezerva generalštaba za «vsak primer*, prav tako niso smeli ošibiti garnizij na vzhodni meji, da jim je ostal le tretji armadni zbor s svojimi bersaljerji. Obrambni minister Lagorijo ni niti z besedico omenil polemike glede ustanovitve posebnega odbora komisije za obrambo, ki bi preveril dejansko varnost v italijanskih vojašnicah ob sedanji ofenzivi teroristov na vojaške objekte. Navedel je le dosedanje teroristične napade, poudaril svoje prepričanje, da je vojska močnejša od teroristov in da bo tudi sama uspela rešiti sedanje težave brez novih izdatkov. V bistvu je vse v najlepšem redu, sai se težave navsezadnje lahko pripetilo vsakomur. Tudi v komisiji za obrambo skušajo sedaj utišati po lemiko zaradi posebnesa odbora, ki bi nenajavljen preverja) varnost v vojašnicah. Komisi la sedaj navaja, da bo odbor uvedel le preiskavo v meiah zakonskih določil in ne bo hodil v zelnik vojaški hierarhiji, kot je to izglodalo prvi trenutek. Socia- BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL 1E NA POLOVICI SVOJE POTI Poprečna raven predvajanih filmov doslej odločno pod pričakovanjem Kljub poprečnosti pa je v Benetkah bilo videti nekaj izrednih mojstrovin BENETKE — Smo približno na polovici beneškega festivala in žal, moramo ugotoviti, da je bil doslej srednji nivo prikazanih filmov pod pričakovanjem. Da točneje povemo: mojstrovine, zaradi katerih oi tudi nalašč prišli v Benetke, so se seveda potrdile kot take, šlo je pa v glavnem za retrospektivne ati vsekakor ^informativne» prikaze (o daljši verziji Ciminovega «Heaven s Gate» bo treba govoriti posebej), med novimi filmi v konkurzu in iz ven njega pa je bilo malo res zadovoljivih del, in veliko tistih, kt smo jih uvodoma omenili zaradi zanimivosti, ki so jo obetali že na papirju, je niso z ogledom presegli Povratek v domovino za Umberta ne bo lahek RIM — Želja težko bolnega bivšega italijanskega kralja Umberta, ki živi že več desetletij v izgnanstvu, da bi pred smrtjo še enkrat obiskal Italijo, je ponovno i Školjke VARIMO VAS V HRAN Pavel-Piran TEL. 066/37-619 • Prešernovo v°b,e Solidna postrežba zmerne