PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v šoto vini	.n
Abb postale I gruppo - L,eiia 4(1 lir
Leto XXII. St. 198 (6485)
PO SOBOTNEM SESTANKU V INNSBRUCKU
Danes bo glavni odbor SVP razpravljal že tretji dan o predloženem sporazumu
Magnago je izjavil, da morda niti danes ne bodo končali razprave in je baje zagrozil z ostavko, če odbor ne bo privolil v sporazum
RIM, 30. — še vedno je v ospredju — čeprav danes ni bi-10 nobenega atentata — južnotirolsko vprašanje. Zaradi tega se zatrjuje, da sta prav o tem razpravljala danes tudi predsednik republike Saragat in zunanji minister Fanfani. Saragat Je bil namreč zunanji minister,
ko so se v glavnem zaključila Pogajanja med Italijo in Avstrijo v decembru leta 1964, kadar je vodil razgovore s takratnim avstrijskim zunanjim ministrom Kreiskym. Predverajšnjim Pa je Saragat v zvezi z istim vPrašan.iem sprejel predsednika v‘ade Mora, ki se je nato o tej zadevi pogovarjal z notranjim mi-n'strom Tavianijem Iz Bočna pa poročajo, da se je
članek je objavljen pod naslovom «Obvezno branje za teroriste«. To obvezno branje pa so metode ciprskega gverilskega voditelja Griva-sa, Castrove, Guevarove in Maoce-tungove metode. Burger je med drugim povedal, da sporazum Gru-ber--De Gasperl «ni mogel biti nikoli podlaga za italijansko-avstrlj-ska pogajanja za zboljšanje usode Južne Tirolske«. «Zaradi tega Je potrebno doseči nov sporazum s točnimi mednarodnimi jamstvi ali
danes zjutraj ob 10. uri nadaljeval 1 pa doseči samoodločbo Južnih Ti-
sestanek glavnega odbora .iužnoti-rolske «Volkspartei» — SVP. Današnji sestanek je trajal šest ur *a zaprtimi vrati, tako da razprava traja doslej že štirinajst ur in se 9° nadaljevala jutri. Kot smo že Poročali, razpravljajo o tem, ali naj Slavni odbor pristane na sporazum, Je bil dosežen na pogajanjih med italijanskimi in avstrijskimi izvedenci v Londonu in v Švici in o katerem so razpravljali že v soboto na znanem sestanku v Innsbrucku °b prisotnosti kanclerja Klausa in Predsednika SVP Magnaga.
Po današnjem sestanku, katerega Se je udeležilo petdeset članov glavnega odbora SVP, ni hotel dati novinarjem noben udeleženec kakršne koli izjave. Novinarji so vprašali Magnaga, ki sestanku predseduje, kil se bo sestanek vsaj jutri zaklju-oil s sklepom, da se skliče napovedani Izredni kongres SVP. Magna-SQ je odgovoril: «To Je še veliko vprašanje.« Nikakor pa ni hotel Povedati, zakaj traja sestanek tako dolgo in katere točke so sporne. V ■“ocnu so nekateri mnenja, da se v odboru še niso zedinili glede vprašanja mednarodnega jamstva za doseženi sporazum, ki bi ga moral Kongres SVP samo ratificirati. Glavna ovira so torej prav ta mednarodna jamstva. Govori se, da v primeru, če glavni odbor SVP jutri sporazuma ne bi odobril soglasno “d pa vsaj z veliko večino, kot Predlaga predsednik Magnago, iz-rednega kongresa SVP sploh ne bi sklicali. Glavni odbor ne bi namreč hotel tvegati takšnega poraza.
Pač pa Je podpredsednik SVP Volgger izjavil v zvezi z izključitvijo Jennyja iz sestanka v Innsbrucku, da je predsednik nove ((napredne stranke« na Južnem Tirolskem ravnal ((nekorektno«. Obrnil se je namreč na avstrijske socialiste namesto na predsednika SVP Magnaga kot predstavnika južno-Jirolske stranke glede sodelovanja ba sobotnem sestanku. Volgger je Poudaril, da Jennyjeva stranka ni avstrijska, temveč južnotirolska.
Seveda so tudi današnji italijanski dnevniki v veliki meri posvetili svoje prve strani bocenskemu sestanku. Dopisniki iz Bočna poudarjajo, da zagovarjata doseženi sporazum predsednik Magnago ter podpredsednika Volgger in Pupp, med-Jojn ko mu tretji podpredsednik "leti nasprotuje ter da ima na svoji strani še predstavnike Pustriške bobne in mesta Bočen. Levičarski tisk piše, da sporazumu nasprotuje skoraj večina članov glavnega odbora. Turinska «La Stampa« pa Pravi, da je Magnago celo zagrozil * odstopom v primeru, če njegov Predlog, da se sporazum odobri, ne °o prodrl. Govori se, da imajo dojene pomisleke tudi nekateri avstrijski voditelji. Za južnotirolske-«a škofa, mons. Gargitterja, ki je bemške narodnosti, trdijo, da je na strani Magnaga skupaj z južnoti-tolsko Katoliško akcijo. Baje sta j1.8, njegovi strani tudi oba južno-“Tolska poslanca v rimski poslanski “bornici Mitterdorfer in Vaja ter °ba senatorja Sand in Saxl.
Po drugi strani pa Je zanimivo, “K je dnevno Južnotirolsko glasilo “koraj v celoti objavilo Burgerjeve isjave, zaradi katerih je italijanska viada na Dunaju protestirala. Bur-|sr je namreč voditelj organizacije atentatorjev, ki je v svoji izjavi ob-sirno govoril o vseh dosedanjih in napovedal tudi bodoče atentate.
rolcev in s tem možnost, da sami odločajo o svoji prihodnosti«.
O škandalu v Agrigentu, ki Je drugi važen dogodek, o katerem se v teh dneh še vedno razpravlja, pa ni posebnih novih vesti. Iz Agrigen-ta poročajo le, da Je prokurator republike dr. La Manna 12. avgusta letos zaplenil okrog 80 svežnjev dovoljenj za gradnjo na področju mesta. Toda proučevanje teh spisov še ni zaključeno In se bo nadaljevalo med preiskavo, ki je sedaj v
teku glede vse te zadeve. Spise Je prokurator poslal preiskovalnemu sodniku Fratantoniu, ki je zaprosil neapeljski preiskovalni sodni urad, naj imenuje nekatere izvedence.
Medtem pa se je zaostrila polemika med KD in PSI, kajti iz pisanja glasila KD se vidi, da demokristjani niso preveč zadovoljni z odločnim nastopom socialističnega ministra Mancinija. Načelnik socialistične skupine deželnih poslancev Lentini pa je poudaril, da obstaja določena povezava med špekulacijo z gradnjami in demokristjansko u-pravo. Glasilo PSI zahteva od demokristjanov iz Agrigenta, naj ((-ponovno globoko razmislijo« o vsej zadevi tako, «da bi se moglo z njimi začeti politični razgovor«.
V Rimu, kjer se bo kmalu začelo živahnejše politično življenje, ker se politični voditelji že vračajo, je bil v poslanski zbornici razdeljen zakonski načrt o državnem proračunu za prihodnje leto, ki ga je odobrila vlada na svoji zadnji seji. Predvideni dohodki bodo znašali 7.786,1 milijard lir, kar je za 664,8 milijard več kot je bilo predvideno za letošnje leto. Od teh dohodkov bodo prinesli davki največ, in sicer 7 346,7 milijarde, izvendavčni dohod-
ki pa bodo znašali samo 370,4 milijarde.
Izmed političnih dogodkov Je o-membe vreden samo tisti iz Vare-seja, kjer je občinska uprava levega centra zašla v krizo. Vodstvo PSI je namreč sporočilo, da so odstopili vsi socialistični in socialdemokratski odborniki, ker so se sprli z demokristjanskim županom glede upravnega sveta neke bolnišnice.
Za 9. in 10. septembra so vsi trije sindikati napovedali stavko nameščencev in delavcev v mlekarski
Dean Rusk o Kitajski
WASHINGTON, 30. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je že drugi dan pričal pred senatnim odborom za vojaško pripravo. Zanikal je, da je ameriška obveščevalna služba kriva za neuspeh napada na Kubo leta 1961. Dejal je, da sta pokojni predsednik Kenne-dy in on v celoti odgovorna za ta poskus. Zanikal Je, da je obveščevalna služba ((neupravičeno vplivala« na ameriško zunanjo politiko na splošno.
Zatem je izjavil, da sedaj ni načr-tov za sestanek med predsednikom Johnsonom in de Gaullom na karibskem področju, kakor je predlagal senator Mansfield.
Glede sedanjih dogodkov na Kitajskem je Dean Rusk izjavil, da ZDA nimajo še točne slike, kar se tiče pravega pomena teh dogodkov. Dodal pa je, da se na Kitajskem dogajajo zelo važne stvari. Izjavil je, da se zdi, da so kitajske oborožene sile in njihovi voditelji o-kr-oili svoje položaje. Njegovo u-I je, da bodo ti vojaški vodi-
meaueuuev m delavcev v mlekarski	T-i "
industriji zaradi spora o delovnem ' tel-.u realistično ocenili ameriško
'Ojaško moč in nevarnost vojne. Ta-realistična ocenitev bi Kitajce ipeljala ao zmernosti, kar se 'tiče Vietnama. Po njegovem mnenju
sporazumu za vso državo Končno poročajo iz Palerma, da je nekdo že včeraj zvečer telefoniral pristaniškemu poveljstvu v Neaplju da je na motorni ladji «Si-cilia», ki vozi iz Neaplja v Palermo, bomba, ki bo eksplodirala. Iz Neaplja so to takoj sporočili poveljniku ladje, ki je ukrepil vse potrebno, če bi do eksplozije res prišlo. Ker pa se to do polnoči ni zgodilo, je z dveumo zamudo končno doplul v Palermo. Ukrepi so bili diskretni, tako da potniki zanje niso niti vedeli. Med komentarji te vesti se ne omenja možnost, da bi bili v to zadevo vmešani južnotirolski a-tentatorji.
so glavna žrtev sedanje čistke na Kitajskem tako imenovani revizionisti, ki so se morda zavzemali za zmernejšo politiko.
Glede NATO Je Rusk izjavil, da so v srednji Evropi še vedno precejšnje sovjetske sile, ki so najbolje opremljene. Čeprav je napetost v Evropi popustila, mora biti zahod zeio previden In «za nas bi bilo tvegano, če bi se oborožene sile NATO zmanjšale do takšne mere, da bi nasprotna stran mogla napraviti zgrešene račune«.
TRST, sreda, 31. avgusta 1966
PO VČERAJŠNJEM PREDLOGU SENATORJA MANSFIELD A
Za sedaj ni nobenega načrta za sestanek Johnson-de Gaulle
Johnson je ponovil, da nameravajo ZDA ostati v Vietnamu - Poziv osvobodilne fronte na bojkotiranje volitev . Izjava mednarodnega Rdečega križa
WASHINGTON, 30. — Predstavnik Bele hiše Moyers je v zvezi z včerajšnjim predlogom ameriškega senatorja Mans-fielda za sestanek med de Gaullom in Johnsonom izjavil, da za sedaj ne preučujejo nobenega načrta za sestanek med obema državnikoma, toda predsednik Johnson bi bil zadovoljen, če bi se lahko sestal s francoskim predsednikom, v primeru, da bi bila oba mnenja, da je ta sestanek primeren in da lahko prinese plodne rezultate.
Moyers je pripomnil, da bi za
...................miiiimii.■mm...■■■■■■■■...................
PO DEMONSTRACIJAH V DŽIBUTIJU
Navdušen sprejem de Gaulla vPnom Penku kjer ga je pozdravilo 400.000ljudi
Ob prihodu je de Gaulle poudaril nevarnost vietnamske vojne Sihanuk je obsodil ameriški napad ter podprl atomsko politiko Francije in Kitajske - Izjave generala Billotta o Somaliji
PNOM PENH, 30. — General de Gaulle je prišel ob 11.30 po italijanskem času v Pnom Penh. Na letališču ga je sprejel kam-boški predsednik Norodom Sihanuk v spremstvu svoje matere kraljice Kosomak.
Ko se je de Gaulle pojavil na i
vratih letala, ga je ogromna množica, ki se je zbrala na letališču, navdušeno pozdravila. Skupine študentov so ga obmetavale s cvetjem.
Sihanuk mu je izrekel prisrčno dobrodošlico in je v svojem govoru poudaril de Gaullove vrline. General de Gaulle pa je v svojem odgovoru prisrčno pozdravil Sihanu-ka in poudaril ((bratsko podporo«
sredno ogroženi«. Poudaril je pravico vietnamskega ljudstva do sa-moodločanja. Omenil je, da ženevski sporazumi iz leta 1954 določajo splošne volitve za julij 1956, da se omogoči združitev Vietnama. Nadaljeval je: «Hošiminh bi bil z lahkoto zmagal pri volitvah. Ne bi mu bilo treba drugega nego nasloniti se na popolnoma veljavne sporazume, na zakonitost, da bi dosegel združen Vietnam pod svojo
Francije Kambodži. Omenil je nato vlado in ni torej imel nobenega
nevarnost, ki jo predstavlja vietnamska vojna, in izrekel priznanje Sihanuku zaradi stališča, ki ga je zavzel do te vojne, ki bi lahko pripeljala do hujših nesreč. Poudaril je nato, da imata Francija in Kambodža skupen interes ohraniti mir v Aziji in na svetu.
Po slovesnostih na letališču Je francoska delegacija, skupno s kam boškimi predstavniki, odšla v kraljevo palačo v Pnom Penhu, ki jo je Norodom Sihanuk dal na razpolago svoji materi, ko se je odrekel kraljevemu naslovu leta 1955.
Davi so na francoskem poslaništvu nekaj ur pred prihodom de Gaulla sprejeli načelnika sevemo-vietnamskega predstavništva. V poučenih krogih pravijo, da ga bo jutri prav gotovo sprejel de Gaulle.
Sprevod avtomobilov je potreboval več ko eno uro, da je prepotoval osemnajst kilometrov dolgo pot z letališča do kraljeve palače. Računajo, da se je ob cesti, po kateri je šel sprevod, zbralo od 300 do 400 tisoč ljudi.
V intervjuju francoski radioteleviziji pred prihodom de Gaulla v Pnom Penh Je Sihanuk izrekel zaskrbljenost zaradi nevarnosti, da se vietnamska vojna razširi po krivdi Američanov. Sihanuk Je izjavil, da «se Kitajci čutijo vedno bolj nepo-
DiitiiiiiiiiiiiiMmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiriiiinmiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuutiiiiiiiiiiiiii
BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL
Španski film «ISKANJE» po trilogiji Pia Baroje
Danes je na vrsti režiser Gillo Pontecorvo s filmom «La battaglia di Algerfo
(Od našega dopisnika)
BENETKE, 30. — Danes je bil na 'Umskem, festivalu na vrsti Španski Mm «lskanje» režiserja Angelina *onsa. Film je posnet po treh romanih, ki jih je napisal Španski Pisatelj Pio Baroja že leta 1904 o ‘Cdanjem življenju v Madridu pod Mj-slovom »Borba za življenje«. glavni junak je 17-letni Manuel, ki \e prižel s podeželja v Madrid s y.ebuhom za kruhom in se je zaljubil v mlado šiviljo Justo, živel v siromaštvu in divjaštvu predmestnih četrti ter končno zaključil z av° bojem na nož, tako da ga je Policija aretirala.
sIskanje» spada prav gotovo med najbolj dostojne španske filme, kar nh je bilo v zadnjih letih prikazanih v Benetkah. Toda najbolj po-iJ?ena J0 scenografija, ki je skrbno ‘Zdelana. O tem je govoril na ti--kovni konferenci danes zjutraj sam v*iser Angelino Fons, ki je povedni- da so nekatere scene snemali Prav tam, kjer jih je v romanu ‘Ahazal sam pisatelj Pio Marofa.
0“daril je pri tern, da se namreč L Ustih predmestjih razmere do aanes še niso spremenile, tako da
si lahko predstavljamo, kako izgle-da današnji Madrid. Sicer pa je film zelo enostaven in režiser je pokazal, da ima spretno roko, čeprav se mu pozna, da še ne obvlada docela svojega poklica. Sicer pa je še mlad, saj ima komaj 30 let in bo imel priložnost, da se izkaže pri prihodnjih filmih.
Mladega Manuela je igral Jacgues Perrin, ki je dobro ustvaril lik navadnega, nekoliko bojazljivega fanta, zaprtega vase, ki zna biti tudi nežen, kot ga n. pr. poznamo že iz filma nDružinska kronika». Glavno žensko vlogo pa je igrala Gemma Panilla, pravo dekle iz ljudstva, ki se zaljubi v Manuela tik pred njegovim tragičnim dvobojem. Kritiki so jo pohvalili že, ko je igrala v filmu »Rabelj iz Berlange«,' Dobri so tudi ostali igralci: Daniel Marin, Žara Lezana in Hugo Blanco.
Jutri je na vrsti italijanski film «Bitka za Alžir« Gllla Pontecorva. Sicer pa v Benetkah novinarji z radovednostjo pričakujejo, kaj se bo zgodilo spričo grožnje francoske delegacije, da bo svoje sodelovanje umaknila.
R. G.
interesa napasti Južni Vietnam.«
V	odgovoru na vprašanje glede nedavne izjave ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, da je ZDA mnogo na tem, da Kambodža o-stane nevtralna, Je Sihanuk odgovoril: »Gre za šalo, grdo šalo Američanov Nihče drug ni oporekal nevtralnosti Kambodže, miru v Kambodži in njeni ozemeljski celovitosti, razen samih Američanov in njihovih satelitov Bangkoka in Sajgona.«
V	zvezi z rešitvami, ki bi bilo mogoče v Vietnamu, je Sihanuk omenil, da je že leta 1960 in 1962 predlagal zajamčeno nevtralizacijo Južnega Vietnama, Laosa in Kambodže in ustanovitev pasu nevtralnih držav. Dodal je, da ni bilo moč uresničiti tega načrta, ker «Hoši-minh enostavno hoče, da Američani spoštujejo ženevske sporazume, t.j. da brezpogojno odidejo iz Vietnama«.
Zatem Je Sihapvjk poudaril, da o-dobrava temeljna načela golistične politike in je dodal, da se Kambodža strinja tudi z idejami de Gaulla, da mora Francija biti atomska sila, kakor sicer tudi odobra va kitajsko atomsko politiko. ((Verjamemo, je dodal, da gre za prispevek k miru. Dejansko ne bi smel z atomskim orožjem razpolagati samo majhen klub držav.«
General de Gaulle je odpotoval lz Džibutija davi ob 4.15 po italijanskem času. Mesto je bilo tedaj po polnoma prazno. Skupno z njim so odpotovali tudi vsi člani delegacije. General Billotte, ki je pooblaščeni minister za prekomorska ozemlja, je po odhodu de Gaulla izjavil na letališču, da je sprejel vse ukrepe, zato da bo obveščen o stanju v Džlbutiju, kamor se Je že povrnil mir. Pripomnil je: <(Vemo. kakšna je živa stvarnost današnje francoske Somalije. Mogli bi zaradi tega zavzeti novo usmeritev začenši od te stvarnosti, in ne v zmedi. Prepričan sem, da nam bo uspelo najti rešitev, ki bo v korist vsemu prebivalstvu.«
Nato Je general Billotte dejal, da spričo dejstva, da je državni predsednik general de Gaulle, ne bo francoska vlada «niko!i vodila politike kolonializma«.
((Francija, je nadaljeval Billotte. je tu po volji prebivalstva. Ce bi se ta volja menjala, ne bi Franclja več ostala tu.» Zatem je Billotte dejal, da bi Francija morda bila na zgubi, če bi zapustila Somalijo, toda francoska Somalija bi bila še bolj na zgubi. Pozval je odgovorne politike, ki iščejo rešitve, naj ne pozabijo ((nevarnega ambienta, v katerem so«.
Somalska vlada je sporočila francoskemu odpravniku poslov v Mo-gadišu ustno noto, s katero zanikuje izjave, ki Jih je podal v nedeljo v Džlbutiju general Billotte Izjavil je namreč, da je Somalija nahujskala na demonstracije ob obisku generala de Gaulla. Somul ski minister za informacije pa je izrekel zadovoljstvo, ker se je Billotte sestal z nekaterimi krajevnimi političnimi voditelji, in je izrazil upanje, da bo general Billotte sto-
pil v neposreden stik «s tistimi, ki so manifestirali svoja čustva za neodvisnost in svobodo«. Na koncu je izrekel zadovoljstvo nad izjavo Billotta, da Francija ne namerava ostati s silo v Džibutiju.
«[una 11» in «Lunar Orbiter»
JODRELL BANK, 30. — Ravnatelj observatorija v Jodrel) Banci Bernard Lovell je izjavil, da so danes dobili še druge znake od sovjetske avtomatske postaje «Luna 11», ki kroži okoli Lune. Dodal pa je, da ne gre za oddaje slik ter da niso dobil j drugih fotografij po sinočnji tridesetminutni oddaji. Sinočnjih znakov niso še spremenili v slike, vendar bodo to storili, takoj ko bo mogoče, Lovell je nato izjavil, da »Luna 11» še vedno kroži okoli Lune. Poudaril pa je, da je prepričan, da bo av
držav Commomvealtha, ker je »zelo razočaran«* nad reakcijo britanske vlade na Smithov sklep, da nezakonito spremeni rodezijsko ustavo Zambija pa namerava predložiti na konferenci nekatere predloge. Na podlagi sprejema, ki jih bodo ti predlogi deležni, bo zambijska vlada odločila, ali naj zapusti Com-monvvealth ali ne.
V	Londonu so zelo zaskrbljeni zaradi odsotnosti Kaunde s konference Commomvealtha, ki se bo začela prihodnji teden v Londonu. Zambijski zunanji minister, ki bo vodil zambijsko delegacijo, je prejšnji mesec poudaril neuspeh sankcij proti Rodeziji ter je pozval države Commonvvealtha, naj podprejo Zambijo, katere gospodarstvo Je resno ogroženo zaradi sankcij
V	Londonu niso dobili še nobene izjave Tanzanije. Prevladuje mnenje, da Tanzanija ne bo navzoča na konferenci. Ta država je namreč decembra prekinila diplomatske odnose z Veliko Britanijo.
tak sestanek bila potrebna posvetovanja med obema vladama, da se določi najprimernejši trenutek za sestanek. Za sedaj niso začeli nobenega takega posvetovanja.
Ameriški predsednik Johnson je govoril danes na letnem kongresu ameriške legije in je ponovil, da bodo ZDA ostale v Vietnamu, dokler ne dosežejo »dokončne predaje nasilja«.
Johnson je trdil, da je namen Amerike v Aziji »izkoreniniti same vzroke vojne*, t. j »fizično revščino človeka, njegova duhovna odrekanja, oviranje njegovih svoboščin*. Pošiljanje ameriških vojakov v Vietnam im tamkajšnjo vojno je Johnson imenoval patriotizem in je nato izjavil, da so ameriški vojaki v Vietnamu najbolje izvežbani in opremljeni.
Nato je Johnson omenil, da če bi ZDA morale zgubiti vojno v Vietnamu, »bi narodi drugih dežel sveta ugotovili, da tudi oni lahko storijo to, kar so lahko storili severni Vietnamci*. Prezirljivo je nato govoril o osvobodilnih vojnah in je dejal, da so potrebni še novi napori.
Ameriška letala nadaljujejo bombardiranje Severnega Vietna-ma. Včeraj so izvedla 133 bombnih napadov. Včeraj se je končala operacija «Allegheny» na goratem področju južno od Dananga. 'Ameriško vojaško poveljstvo, pravi, da je bilo ubitih 113 partizanov ter da so uničili precejšnjo količino vojnega materiala. Ameriške izgube označujejo, kakor v ogromni večini primerov, za »zmerne*. Včeraj ponoči je mina, ki so jo postavili partizani, na pol porušila poslopje 25 kilometrov od prestolnice, kjer so nameščeni dezerterji i,z osvobodilne vojske. Ni bilo mrtvih, temveč samo nekaj ranjenih,
V Sajgonu so javiti, da so partizani nedavno ugrabili dva ameriška vojaka. Na splošno se opaža večja dejavnost partizanov v bližini prestolnice in tudi v prestolnici sami. Osvobodilna fronta poziva prebivalstvo, naj bojkotira volitve, ki so določene za ll. septembra. Kandidate opozarja, da bodo kaznovani kot izdajalci Poleg tega opozarja, da ne jamčijo varnosti kandidatov in volivcev Nekateri kandidati so se že u-maknili.
Davi je v Sajgonu napravilo samomor z ognjem dvajsetletno dekle. Zažgala se je v glavni pagodi. Mednarodni odbor Rdečega križa je danes sporočil, da je pozval Severni in Južni Vietnam, naj prenehata s surovostjo proti ujetnikom. Zadevno sporočilo pravi, da je Severni Vietnam oblju-človeško ravnanje z ujetniki
samo v nekaj primerih dovoljuje izmenjavo pošte med ujetniki tn njihovimi družinami.
Dalje poroča Rdeči križ, da je protestiral, ko so morali ameriški ujetniki hoditi po hanojskih ulicah ker pomeni to kršitev ženevskih sporazumov o vojnih ujetnikih. Južni Vietnam pa so pozvali, naj ustavi slabo ravnanje z ujetniki. Južni Vietnam je odgovoril s »seznamom grozodejstev, ki jih pripisujejo osvobodilnim silam«.
Zatem poroča Rdeči križ. da je poslal več pošiljk zdravil predstavnikom osvobodilne vojske v Moskvi, da pa ni nikoli dobil potrdila o prejemu. Prav tako pra vi, da so bile zavrnjene vse zahteve, naj bi dovolili ujetnikom dopisovanje z njihovimi družinami. Nato poroča, da so poslali zavoje in zdravila kamboškemu Rdečemu križu, ki je obljubil, da jih
bo izročil, ko se bo ponudila priložnost.
Zatem poudarja Rdeči križ. Kršitev ženevskih konvencij o ujetnikih v obeh Vietnamih in pri osvobodilni vojski še bolj /a struje vojno. Nato dodaja, da bi dejansko izvaianje sporazumov na obeh straneh nedvomno do neke mere prispevalo k ustvartivi ugodnih pogojev za obnovitev miru
Kitajski »Ljudski dnevnik* piše danes med drugim: »Sovjetska re-vizionisfčna vodilna klika pomaga ZDA, da ?. bombardira n :em vsiljujejo vietnamskemu ljudstvu svoje načrte mirovnih pogajanj. Pri tem deluje sporazumno z Wa-shimrtonom, ker ima namen obko-liti Kitajsko in ima s tem prvovrstno vlogo sodelavca ameriškega imperializma*
LONDON, 30. — Nocoj so Javili, da bo angleški zunanji minister Ge. orge Brown, ki ga pričakujejo za 7. oktobra v New Yorku. obiskal zatem Washington, kjer se bo sestal s predstavniki ameriške vlade. NI še znano, ali se bo sestal tudi s predsednikom Johnsonom, zelo verjetno pa se bo sestal z Deanom Ruskom.
...........................................................................................ih
POPLAVE V JUGOSLAVIJI
Osijek in Vukovar še vedno delno pod vodo
Vendar je glavna nevarnost minila, ker Donava v gornjem toku upada
BEOGRAD, 30. — Donava, Drava in Vuka še vedno ogrožajo severni del Jugoslavije. V Baranji okrog 500 pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade in meščanov vodi borbo za obrambo 46 km nasipa, ki je na več mestih popustil.
Pri Osjeiku je položaj še vedno nevaren, čeprav je gladina vode za 50 cm pod višino, ki jo je Drava dosegla lani. Reka je prebila desni nasip, se razlila po mestu in poplavila okrog 120 hiš. Vas Sag na desni obali Drave je popolnoma odrezana. Železniška proga Osijetk-Dcmji Miholjac in cesta Osijek-Fodravina sta pod vodo.
Pri Vukovarju, kjer Drava in Vuka naraščata, je poplavljenih okrog 306 hiš. Prebivalstvo je opo-zorjeno, naj prekuhava vodo zaradi nevarnosti okuževanja.
Kritično je stanje tudi pri Ka-marištu in Plavni na Donavi. Tu okrog 50 delavcev nenehoma utrjuje nasip v dolžini 2 km, na katerem se je pojavilo okrog 200 virov, ker je gladina vode za 4 metre nad terenom na nasprotni strani nasipa.
Ne glede na položaj, ki je še vedno nevaren, pa ie glavna nevarnost, fcot kaže, minila, kajti po zadnjih vesteh iz Češkoslovaške,
Upadla je tudi na jugoslovanskem ozemlju pri Bezdanu in Apatinu.
Romunski obisk v Atenah
ATENE, “30. — Jutri bosta prispela v Atene predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Manescu. Na obeh straneh kažejo veliko zanimanje za atenske razgovore. Romunska in grška delegacija proučujeta sedem sporazumov, ki se tičejo letalskih prog med obema državama, tele-komunikacij, mornarice, trgovinske izmenjave, plačil, turizma m kulturnih odnosov
DANES
tomatska postaja izvedla še dru- iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiinkmniiiiiiiinililliil|ltil|llllllllllllll,
ge bolj zapletene manevre in da
STt‘SSKfS'“2“,”0* L“"1 PIKINO STOPNJUJ! tilIVANJE
Ameriška sonda »Lunar Qrbiter» pa je včeraj zaključila svoje poslanstvo, ki je bilo v tem, da slika Lunino površino, da bi lahko ugotovili, kje so najprimernejša področja za pristanek ameriških kozmonavtov. »Lunar Orbiter. bo še dalje oddajal na Zemljo slike, ki jih je že posnel, in sicer do 15. I septembra. Po tem datumu bo še dalje krožil okoli Lune, dokler se ne bo raztreščil na Luninih tleh, kar se bo zgodilo v prihodnjih šestih mesecih.
Vendar pa noče razdeljevati za- I Madžarske in Avstrije je Donava vojev, ki jih pošilja Rdeči križ, ,n < pričela v gornjem toku upadati
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiinii
Commonwealth in Rodezija
LONDON, 30. — Predsednik angleške vlade Wilson se je davi vrnil s počitnic v London. Takoj je sprejel ministra za odnose s Commonwealthom. Zatem pa je sprejel voditelje konservativne o-pozicije Heatha in Maudlinga, katerima je poročal o stanju v Rodeziji. O tem bodo podrobno razpravljali na jutrišnji seji vlade.
Britanska vlada tudi proučuje izjave, ki jih je podal zambijski
Tudi včeraj demonstracije pred sovjetskim poslaništvom
Francoska komunistična stranka obtožuje Peking, da s svojim ravnanjem koristi ameriškim napadalcem v Vietnamu
PEKING, 30. — Protisovjetske ■ la s skupino delavcev, »ki jih (e demonstracije pred sovjetskim po-1 prevaral slab partijski tajnik* slaništvom v Pekingu so se nada- Drugi letak javlja, 'da So se v ljevale tudi danes. Tudi danes so I nekem drugem mestu »nezaželeni
bili demonstranti kakih sto metrov daleč od poslopja. Dopisn k japonskega radia poroča, da je da-nes sodelovalo pri demonstracijah pol milijona ljudi, ki so nosili rdeče zastave in so vzklikali protisovjetska gesla. Ni bilo incidentov. Poslopje sovjetskega posla ništva še vedno stražijo vojaki.
Na pekinški postaji so raztrosili letak, ki javlja, da se je v pre-
predsednik Kaunda, ki je sporočil, I stolnici pokrajine Santung Cinanu da se ne bodo udeležil konference 1 skupina rdečih gardistov spod a d-
elementi vrninili med rdeče gardiste ter so se odlikovali po svojem slabem obnašanjti in brutalnosti«.
Danes so javili, da bo »Ljudski dnevnik« od 1. septembra izhajal na štirih straneh namesto na šestih in da bo njegova cona znižana. Današnji tisk in radio nista sploh omenila protisovjetskih demonstracij pred sovjetskim poslaništvom.
V številnih delih Pekinga so da-
Kulturna revolucija
(I* «V.jesnika»)
nes skupine rdečih gardistov krožile po ulicah, organizirale zborovanja ter nosile slike Maocetun-ga. Na zidovih pekinških ulic je bilo opaziti tudi lepake, ki govorijo o štirih osebah, ki so bile ubite med soboto in nedeljo pri incidentu, v katerega so bili vmešani nekateri rdeči gardisti. Ma-nifest javlja, da so rdeči gardisti prišli v stanovanje starejše ženske, kjer se jim je postavil po robu njen mož, ki je ranil z nožem dva gardista. Sledil je pretep, med katerim so bile štiri osebe ubite.
Hongkonšk; tisk poroča, da rdeči gardisti v Kantonu še dalje nadzorujejo potnike, ki prihajajo z britanske kolonije Številni potniki morajo sezuti svoje čevlje, ki so »po kapitalistični modi«, in obuti copate Skupine gardistov prihajajo na vlake ali ustavljajo potnike na cestah ter jih prisilijo, da poslušajo branje izvlečkov iz MaOcetungovih del.
Francoska komunistična stranka je odločno obsodila protisovjetske demonstracije v Pekingu V izjavi političnega urada je med drugim rečeno: »s hujskanjem na sovraštvo proti prvi deželi socializma, katere topovi, letala, Izstrelki in specialisti omogočajo junaškemu Vietnamu, da zadaja hude izgube imperialistom, spodbujajo kitajski voditelji te imperialiste, da nadaljujejo sedanji napad in da ga morda tudi razširijo na druge kraje sveta.«
Izjava poudarja, da kitajsko ravnanje v veliki meri koristi ame-rtskrm napadalcem, in zaključuje: »Kitajski voditelji so že odbili vse predloge za koordinacijo pomoči socialističnih držav vietnamskemu ljudstvu. Nedavno sporočilo centralnega komiteja njihove partije v trenutku, ko vlada Vietnamske demokratične republike izreka priznanje odločni podpori Sovjetske zveze, vsebuje grobo protisovjetsko obrekovanje.«
V Bocnu se bodo danes že tretji dan nadaljevale prav gotovo kar precej burne razprave na zasedanju glavnega odbora SVP o sporazumu, ki so ga dosegli italijanski in avstrijski izvedenci. Predsednik SVP je izjavil, da je še veliko vprašanje, ali se bo zasedanje zaključilo. Govori se, da je močna skupina članov odbora proti sporazumu, ker zahtevajo trdna mednarodna jamstva za njegovo izvajanje, za kar menijo, da mednarodno sodišče v Haagu ne zadostuje. Včeraj ni bilo nobenega atentata.
Med svetovnimi dogodki prevladuje dogajanje v Pekingu in na Kitajskem sploh. Včeraj je proti Sovjetski zvezi demonstriralo baje pol milijona oseb, o čemer pa včerajšnji tisk in radio nista poročala. Prišlo pa je tudi do krvavih incidentov, med katerimi so bile štiri osebe ubite; ponekod so se pojavili letaki, v katerih piše, da so se »nezaželeni elementi vrinili med rdeče gardiste ter se slabo obnašali in bili brutalni«.
Drugi dogodek jt de Gaullov prihod iz Adib Abrbe in Džibutija v glavno mesto Kambodže, kjer je .a-koj pohvalil Sihanuka zaradi njegovega »tališča do vietnamske vojne. Poglavar Kambodže pa je kmalu nato povedal, da je že pred šestimi oziroma štirimi leti predlagal ustanovitev pasu nevtralnih držav — Južnega Vietnama, Laosa in Kambodže. Rekel je tudi, da se Kitajci čutijo vedno bolj n< -sredno ogroženi. Za Ilošiminlia je delal, da ni imel nobenega interesa napasti Južni Vietnam, ker bi bil z lahkoto zmagal pri volitvah saj bi se enostavno naslonil na veljavne sporazume, da bi dosegel združeni Vietnam pod svojo vlado. Za Američane je rekel, da so ed'ni, Ki so nasprotovali ozemeljski celovitosti Kambodže.
Johnson je tudi včeraj omenil Vietnam In izjavil da je »patriotizem« njegovo pošiljanje vojakov v Vietnam ter prezirljivo govoril o osvobodilnih vojnah. Njegov držav j1*, tajnik Rusk pa je med drugim izjavil, da ni nobenih načrtov za sestanek med Johnsonom in de Gaullom. Za It-tajske dogodke je rekel, da še ni jasno, kakršen je njihov pomen. Vsekakor pa gre za važne stvari. Vendar pa da bodo Kitajci glede Vietnama postali zmerni. A-meriško bombardiranje Severnega Vietnama se je nadaljevalo s 133 bombnimi napadi, hkrati pa so bili partizani v Južnem Vietnamu precej aktivni in izvršili nek j dobrih akcij. V Sajgonu, kjer že več tednov ni bilo samamorov, se Je včeraj v glavni pagodi zažgalo neko dvajsetletno dekle. Mednarodni Rdeči križ pa je pozval Severni in Jnžnl Vietnam, naj prenehata s surovostjo proti ujetnikom.
»Luna 11» še vedno kroži okrog Lune, vendar slik še ne oddaja. Domneva se. da bo izvedla Se druge bolj zapletene manevre in da bo morda skušala pristati na Luni sli pa se vrniti na Zemljo.
Vreme včeraj: najvnija temperatura 23,3, najnižja 17,6, temperatura ob 19. url 22,2, zračni tlak 1010,4 pada, veter 4 km Jugovzhodni, nebo pooblačeno, vlaga 70 odst., morje skoro mimo, temperatura morja 22 stopinj, padavine 0,1 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 31. avgusta Rajko
Sonce vzide ob 6,24 In zatone ob 19.46. Dolžina dneva 13,22. Luna vzide ob 20,23 ln zatone ob 6,27.
Jutri, ČETRTEK, J. septembra Mladen
DOKUMENT DEŽELNEGA ODBORA ZA NAČRTOVANJE 0 LADJEDELSTVU
Ladjedelnica Sv. Marka se mora ohraniti Važna vloga podjetij z državno udeležbo
Ce bi se uresničil načrt Fincantieri o preureditvi iadjedeistva, bi se število zaposlenih v njem skrčilo za 1.700 enot ■ Pozitivne in negativne pinti zaključkov «komisije Caron»
Včeraj je deželni odbornik za načrtovanje Stopper uradno izročil podpredsedniku deželnega odbora Giacomettiju dokument o deželnih ladjedelskih vprašanjih, katerega je pripravila posebna delovna skupina in ga je predvčerajšnjim tudi soglasno odobril stalni posvetovalni odbor za deželno načrtovanje. Podpredsednik Giacometti se je zahvalil odborniku Stopperju za delo, ki ga je opravila študijska skupina odbora ter s tem dala važen prispevek za proučevanje gospodarskih in socialnih vprašanj dežele. Dr. Giacometti je sklenil, da bo vključil to vprašanje na dnevni red prihodnje seje deželnega odbora, da sprejme zaključke ter prevzame ustrezne zadolžitve nasproti vladi. Dežela bo s tem razpolagala s koristnim orodjem za obrambo deželnih interesov, spričo načrtov o preureditvi Iadjedeistva, pri čemer jo bodo podprle tudi politične in upravne sile.
Dokument šteje 16 tipkanih strani in ga moramo zato pač objaviti v kratkem izvlečku. Najprej ugotavlja, da se je posvetovalni odbor za načrtovanje sestal in proučil zaključke, do katerih je prišla medministrska komisija pod predsedstvom sen. Carona. Odbor meni, da so ti zaključki velike važnosti v zvezi z dokončnimi sklepi, ki jih bodo v kratkem sprejeli vladni organi glede preureditve ladjedel-stva v vsedržavnem obsegu. Poročilo omenjene komisije se sklicuje na načrt Fincantieri in IRI, ki predpostavlja resne gospodarske in socialne posledice za deželo In zlasti za Trst.
Preden se dokument loti vprašanja, se sklicuje na nekatera napotila, ki jih vsebuje petletni načrt, ki ga je izdelalo ministrstvo za proračun in načrtovanje in pri katerem je bila ustanovljena komisija Caron. Ta načrt omenja razlike v razvoju ne le med Jugom in Severom, marveč med raznimi kraji posameznih gospodarskih področij. Nadalje poudarja, da so se v zadnjih 10 letih povečale krajevne razlike zlasti v severnih deželah, kjer rinejo ljudje v mesta, medtem ko nastaja zastoj na podeželju. Zato morajo poseči vmes z javno akcijo, da se ponovno razporede gospodarske dejavnosti in njihova področja. Načrt pravi nadalje, da je za našo deželo značilen gospodar-
vllno ugotavlja, da Je treba upoštevati krajevno gospodarstvo globalno ter da temu podreja vsake spremembe. Nadalje pravi komisija, da se nadomestne podbude ne tičejo le ministrstva državnih udeležb, marveč celotne vlade. Komisija pa ne izvaja praktičnih posledic. Komisija govori tudi o Trstu in omenja pobude za zaščito deželnega gospodarstva, če bi zaprli ladjedelnico Sv. Marka. Deželni odbor za načrtovanje ugotavlja predvsem, da so zaključki komisije Caron zaradi tega samo splošni, saj ne določa sploh, kakšne naj bi bile nadomestne dejavnosti.
Odbor poudarja, da zaposluje sedaj tovarna strojev 1.700 delavcev, medtem, ko bi nova tovarna motorjev zaposlovala 2.100 delavcev, torej samo 400 več, medtem ko bi zaprli Sv. Marko. V zvezi z novim naftovodom obstajajo načrti za razširitev Tržaškega arzenala, za zgraditev zidanega doka in za naprave za razplinjevanje. Tako bi v ar-
zenalu zaposlili 450 delavcev več. Po teh računih bi se dejansko število zaposlenih v ladjedelski industriji v Trstu skrčilo za 1.700 enot. Po mnenju odbora bi težko našli zadovoljive rešitve, če ne bi ohranili dejavnosti. Sv. Marka. Odbor tudi ne razume, zakaj naj ne bi določili v Trstu sedeža za novo združeno ladjedelsko družbo, saj bi bil ravno Trst najbolj primeren.
Spričo tega je prišel odbor do naslednjih zaključkov: 1. ker sam načrt priznava, da je naša dežela v zastoju, mora država koordinirano poseči vmes, da se položaj izboljša; 2, vsa vprašanja Je treba reševati globalno; 3. pri tem morajo opravljati osnovno akcijo podjetja z državno udeležbo in prispevati k izboljšanju gospodarskega položaja; 4. načrt IRI ne zadovoljuje teh zahtev, marveč pomeni še večje skrčenje proizvodnega potenciala v podjetjih z državno udeležbo in s tem skrčenje števila delovnih mest; 5. ladjedelnici v Tržiču
Je treba zagotoviti tudi gradnjo potniških ladij; 6. odbor se ne strinja z načrtom, da se zapre Sv. Marko; nasprotno, če ga preuredijo za gradnjo posebnih ladij, ho lahko konkurenčen In gospodarsko učinkovit; 7. pe glede na Sv. Marko bi moral biti v Trstu sedež nove družbe, če bi koncentrirali lad-jedelstvo; 8. zgraditev tovarne , motorjev ne bi smela pomeniti nadomestne dejavnosti, marveč služiti za spodbujanje tržaškega gospodarstva; 9. napotila komisije Caron za Trst so presplošna in nezadostna; 10. odbor ugotavlja, da ne predvidevajo zaključi komisije Caron nobenega posega pri EGS za širše uveljavljanje rimske pogodbe v zvezi s pomočjo, ki naj bi jo prejela dežela.
Zato zahteva odbor revizijo načrta IRI in pravi, da je treba vprašanje ladjedelske industrije proučiti in rešiti v okviru vsedržavnega gospodarskega načrta, katerega je treba uskladiti z deželnim.
TEMA NA VIL MEDNARODNEM TEČAJU O PREVOZIH EGS
Tehnološki napredek v prevozih in njegova gospodarska uporaba
- Predavatelj prof, Pierrc Lhermitte je poudaril potrebo primerne uskladitve prevoznih organizacij in njihove pristojnosti
V okviru VII. mednarodnega tečaja o razvoju prevozov in prometa v Evropski gospodarski skupnosti je imel včeraj dopoldne na univerzi daljše predavanje francoski strokovnjak prof. Pierre Lhermitte, ki je razvil temo «Tehnološki napredek na področju prevozov in njegova gospodarska uporaba«. Govornik je med svojim Izvajanjem podčrtal, da se je zlasti v tem stoletju trgovinska izmenjava v svetovnem merilu močno razmahnila, in sicer se je to lahko zgodilo le na podlagi primerno razvitega prevoznega omrežja. Danes se razvoj Klt, zastoi ki ie 7Pio resen in do- na P°dročJu prevozov še vedno povzroča izseljevanje ■ specializirane	DrtčS^tako it oren lt fh ^ore'
delovne sile v ((industrijski trikot«. nl8mo »rica tako korenitih sore
Program nadalje .ugotavlja, da so na nekaterih starih industrijskih področjih zaznamovali ošibljeno dinamiko razvoja, pri čemer pač misli na Trst, kjer bo treba reorganizirati in preusmeriti sedanji industrijski ustroj. V zvezi s tem pravi program glede dežel s posebnim statutom, da bodo morala opraviti pri tem važno nalogo podjetja z državno udeležbo.
Po teh premisah pravi odbor, da ne more izreči neposredne sodbe o načrtu Fincantieri ter se lahko izreče o njem le na podlagi mnenja, ki ga je navedla komisija Caron v svojem poročilu. Toda iz zaključkov komisije Caron ni mogoče ugotoviti primerjalnih podatkov med ladjedelnicami, o njihovih tehnoloških značilnostih, o proizvodnih izdatkih. o njihovi podjetniški sposobnosti, o njihovih perspektivah, o kriterijih, po katerih so se ravnali v zadnjih letih glede naložb za okrepitev proizvodnosti tudi v zvezi s politiko strukturnih sprememb v ladjedelstvu itd.
Dokument omenja nato, da je prišla komisija Caron v protislovje, ko pravi, da so bili kriteriji načrta Fincantieri bistveno v skladu z njenimi napotili, kmalu potem pa pravi, da ne more v celoti oceniti tehniško-proizvodnih elementov, ki so botrovali sklepom, kar se tiče ukinitve ladjedelnic Sv. Marka in Muggiano. Zatem omenja komisija, da so določene ladjedelnice, ki jih ni moč tudi iz razlogov prostora modernizirati, a ne navaja, katere so te ladjedelnice. Prav tako ni komisija raziskovala o politiki naložb, ki jo je vodila Fincantieri v zvezi z lastnimi proizvodnimi središči. Zato ni mogla komisija oceniti dejstva, ali je Fincantieri pri svojih načrtih upoštevala res potrebe racionaliziranja in konkurenčnosti, ali pa je šlo za politične razloge. Potrebe po racionalizaciji in konkurenčnosti niso nove in so nastale že tedaj, ko je pristopila Italija k EGS. Iz tega se vidi, da bi morali vsaj že takrat začeti izvajati politiko posegov in ladjedelske preosnove. Ker pa so v preteklih letih mnogo investirali za obnovo kake druge ladjedelnice, je to dokaz pristranosti. Glede ladjedelnice Sv. Marka, pravi dokument, da ni v zvezi s prostorom na slabšem kot kaka druga ladjedelnica, za katero je določeno, da se ohrani.
Zatem našteva dokument odbora razne postavke načrta Fincantieri in pravi, da se bo z industrijskega stališča tržiško področje res okrepilo, da pa se lahko predvideva skrčenje števila zaposlenih, kar bi pomenilo nazadovanje, ki smo ga sicer že zaznamovali v celotni zaposlitvi v industriji IRI v deželi. Ukinitev Sv. Marka bi pomenila zelo hud udarec tržaškemu gospodarstvu. V njem je zaposlenih 2.300 oseb, k temu je treba pa dodati veliko število zaposlenih v podjetjih, ki so povezana z gradnjo ladij. Ladjedelnica Sv. Marka zagotavlja zaposlitev in uspevanje številnim drugim gospodarskim panogam.
Zatem omenja dokument stališče socialne komisije pri EGS, ki pravi, da je treba poskrbeti za področja, ki bi utrpela škodo zaradi skrčenja ladjedelske dejavnosti.
Spričo tega je načrt Fincantieri še toliko bolj usoden, saj hoče odvzeti Trstu tudi ravnateljstvo CRDA, ki zaposluje okrog 400 oseb, večinoma visoko kvalificiranih. Komisija Caron se o tem sicer ni izrekla. Pozitivno pa Je, da je komisija v svojih zaključih poudarila, da je treba zboljšati gospodarski položaj in povečati število zaposlenih na področjih, kjer se bo ladje-delstvo skrčilo. Komisija tudi pra-
vsklajevanje železniških, vodnih in drugih vrst prevozov na posameznih področjih, dalje vprašanje mestnega prometa v vseh večjih središčih skupnosti ter vprašanje skup-nih tarif.
Zahvala iz Avstrije gasilcem naše dežele
Zvezni kancler avstrijske republike Josef Klaus je poslal ministrskemu predsedniku Aldu Moru brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za pomoč, ki so jo nudili gasilci iz naše dežele koroškemu prebivalstvu pri nedavnih poplavah in ga naproša, naj to njegovo zahvalo sporoči vsem članom gasilskega korpusa za njihovo požrtvovalnost.
Pokrajinska uprava v Vidmu je odposlala včeraj 30 delavcev s tovornjaki na področje Beljaka na Koroškem, da bi pomagali odstranjevati naplavine, ki jih je zapustila Drava po poplavi. Na poplav, ljeno področje so prišle tudi tri skupine gasilcev iz Vidma, Gorice in Trsta.
nismo priča tako korenitih spre memb, do kakršnih je prišlo z na-stopbih ‘Železnice ih pozneje z letalstvom.
Danes smo na področju prevozov priča postopnemu večanju razsežnosti tradicionalnih prevoznih sredstev kot so ladje, letala in najrazličnejša vozila za kopenski promet, hkrati s tem pa se tudi povprečna hitrost posameznih sredstev stopnjuje' čedalje globlje prodirajo tudi na to področje najnovejši tehnični dosežki kot sta avtomatizacija in elektronska tehnika. Tudi elektronski možgani ln kalkulatorji se danes s pridom uporabljajo pri vseh prevoznih in prometnih aktivnostih.
Prevozne usluge, ki jih nudijo sodobna vektorska podjetja so kakovostno mnogo boljše od tistih, ki so bile na razpolago gospodarskim operaterjem v preteklosti, hkrati pa so te usluge danes bolj poceni kakor nekdaj. Podjetniki, ki se u-dejstvujejo na področju prevozov, nudijo danes koristnikom tudi občutno večjo varnost v prometu. Vse to pa povzroča tudi na tem sektorju gospodarskega udejstvovanja vrsto problemov, ki postajajo iz dneva v dan važnejši in obširnejši. V okviru posameznih držav, in toliko bolj v okviru Evropske gospodarske skupnosti, stopa zato čedalje bolj v ospredje vprašanje primerne vskladltve posameznih prevoznih organizacij in njihovih pristojnosti. To Je osnovno vprašanje, ki ga morajo rešiti strokovnjaki, ki pripravljajo skupno evropsko politiko prevozov. Seveda morejo ti strokovnjaki predvsem določiti ločene razvojne načrte za posamezne članice skupnosti ln nato še skupen načrt in skupno organizacijo tržišča prevozov za celotno šesterico. Pri tem morajo skrbeti tudi za istočasno
■umu................................................■»■■■■
PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
Pomorski promet v juliju je dosegel 598.000 ton
V primerjavi z junijem je bil za 60.000 višji, v prvih sedmih mesecih pa je znašal 3.724.000 Ion
Seja odbora za proslavo bazoviških žrtev
Sinoči je bila seja odbora za proslavo bazoviških žrtev, ki je sklenil, da se tudi letos, ob 36-let-■ eri, počasti spomin bazoviških junakov. V torek, 6. septembra, bo ob 17. uri polaganje vencev k spomeniku na grobnici na pokopališču pri Sv. Ani. V nedeljo, 11. septembra, ob 16,30 uri pa bo proslava ob spomeniku pri Bazovici s kratkimi nagovori, polaganjem vencev in nastopom pevskega zbora.
Novi komisar sprejel člane konzularnega zbora
Novi vladni komisar v Trstu dr. Cappellini, je včeraj opoldne spre. jel v svojem zasebnem stanovanju člane konzularnega zbora v Trstu,
Po uradnih podatkih statistične službe trgovinske zbornice je znašal julijski pomorski promet v tržaškem pristanišču 598.000 ton, kar predstavlja napredek za okoli
60.000	ton v primerjavi s preteklim junijem. S tem se je skupen obseg obojesmerne pomorske trgovine v prvih sedmih mesecih letošnjega leta povzpel na 3,724.000 ton; v primerjavi z. ustreznim razdobjem lanskega leta, kažejo letošnje statistike napredek za približno 150.000 ton.
Tudi v železniškem prometu so letos zabeležili napredovanje v primerjavi z lanskim letom. Z julijskim prometom, ki je znašal
152.000	ton, se je namreč obseg obojesmernega gibanja prvih sedmih mesecih povzepl na 1.127,000 ton, kar predstavlja povečanje za približno 180.000 ton v primerjavi s prometom, ki so ga na železnici zabeležili v ustreznem razdobju lanskega leta.
Z lestve je padel
Ko je sinoči v skladišču v Ul. Solitro 58-letni delavec Carlo Rak iz Ul, Caprile 3, »služben pri pod-
jetju «Exner» iz Ul. Boccaccio 31, popravljal kason tovornjaka, je zaradi zlomljenega klina lestve, na katero ie splezal, padel z višine približno enega metra. Pri tem se je pobil po desni strani prsi in si verjetno polomil rebra. Rak si je verjetno povzročil tudi poškodbe hrbtenice. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na pljučno kirurškem oddelku zdraviti od 15 do 20 dni.
Zlomil si je nogo ko je padel z zida
29-letni delavec Alberto Migliac-cio iz Ul. F. Severo 86, ki se je zdravil v umobolnici pri Sv. Ivanu zaradi duševnih motenj, je hotel včeraj popoldne zbežati iz u-mobolnice. Ne da bi ga kdo opazil, je splezal na nizek zid, toda pri tem je izgubil ravnotežje ir. padel. Pri padcu si je Migliaccio na dveh krajih zlomil desno nogo. Z avtom umobolnice so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh mesecih.
katere mu je predstavil odv. Ge-rin, vodja tajništva mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora zunanjega ministrstva. V zadržanosti konzularnega dekana, generalnega konzula Jugoslavije Rudija Janhube, je prefekta v imenu konzularnega zbora pozdravil generalni konzul Avstrije Fries, mu zaželel uspešno delo pri reševanju krajevnih vprašanj in mu zagotovil sodelovanje celotnega konzularnega zbora. Komisar se je zahvalil za želje in zagotovil svojo prizadevnost pri delu, ki se ga bo sproti loteval. Razen tega je izrazil tudi svojo namero še nadalje razvijati odnose z akreditiranimi konzuli in z deželami, ki jih predstavljajo.
Pred tem je vladnemu komisarju vrnil ob 9.30 obisk župan dr. Franzil, ki ga je tudi seznanil z najvažnejšimi in najbolj nujnimi mestnimi vprašanji. Ob 11. uri je sprejel škofa, nato pa še druge osebnosti.
S0LSKE POČITNICE SO PRAKTIČNO PRI KRAJU
Jutri po vsej državi začetek sprejemuih in popravnih izpitov
Začetek popravnih izpitov za veliko maturo bo na slovenskih šolah 17. septembra - Vprašanje ustanovitve slovenskih strokovnih zavodov
Še dober mesec nas loči od začetka novega šolskega leta 1966-67. Počitnic 1 se bližajo koncu, za nekatere dijake pa so se dejansko že zaključile. Jutri 1. septembra, se namreč začnejo po vsej državi popravni izpiti, vstopni in razredni na vseh šolah ter popravni izpiti za malo maturo na srednjih šolah. Zrelostni popravni izpiti (velika matura) na višjih srednjih šolah se bodo začeli 19. septembra, na slovenskih srednjih šolah pa v soboto, 17. septembra.
Kakor smo že poročali ob zaključku šolskega leta, ima popravne izpite za malo maturo na vseh slovenskih srednjih šolah na Tržaškem skupno 84 dijakov, razredne popravne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu ima 77 dijakov, zrelostne izpite v jesenskem roku pa bo moralo polagati skupno 51 dijakov. Medtem se nadaljuje vpisovanje dijakov v višje srednje šole, ki se bo zaključilo 25. septembra. Pred vrati je tudi vpisovanje v osnovno šolo in v otroške vrtce.
Dnevi počitnic brez skrbi so torej za nami. Novo šolsko leto, še preden se začne, prinaša skrbi otrokom in staršem, a ne samo skrbi, tudi veliko odgovornost. Dijakom, ki imajo popravne izpite, želimo, da bi jih uspešno opravili in tako lahko nadaljevali s šolanjem ali pa si začeli služiti kruh. Staršem pa želimo, da bi svojim otrokom lahko brez težav pomagali ne samo v materialnem pogledu, ampak tudi vzgojno. Začetek novega šolskega leta ni zadeva samo dijakov, staršev in šolnikov, ampak tudi vse naše narodne skupnosti. Od šole in njenega obstoja ter napredka je namreč odvisen naš nacionalni obstoj. Zaradi tega moramo budno slediti vsemu, kar se v našem šolstvu dogaja, opozarjati na nepravilnosti in krivice, O raznih vprašanjih našega šolstva smo že obširno pisali. Nekatere zadeve so bile rešene, druge pa še niso, čeprav so zelo pereče. Ena izmed najbolj vaznih in nujnih zadev je zdaj ustanovitev strokovnih zavodov za mladino, ki dokonča srednjo šolo ter se hoče strokovno pripraviti za svoj poklic.
Upali smo, da bomo ob začetku novega šolskega leta lahko z veseljem sporočili vest, da ho tudi za to našo mladino poskrbljeno, toda kaže, da je stvar obtičala nekje v motnih mlakah m labirintih birokracije.	_	.
O tem problemu bomo še pisali, ker nas skrbi prihodnost naše mladine. Zelo potrebno in nujno pa je da se po počitniškem obdobju takoj in krepko, jasno in odločno zavzamejo vse strdhke in ustanove,
I ki pravijo, da branijo koristi naše narodne skupnosti, oziroma, da z razumevanjem gledajo na njen obstoj in razvoj.
ZBOROVANJA KPI Na Trgu Sv. Antona bo danes ob 18. url javno zborovanje KPI, na
®***®*******®**************i*i**®***inni*mnm>*iimi*nnini*iimiiiiiiiiimi**miiniiiiiiinniiiiniitii*i**iiiimiiiiii
katerem bo senator Vittorio Vidall govoril o temi: ((Pristaniška ustanova in tržaško gospodarstvo«.
SPOROČILO SINDIKATA CISL
Stavkovno gibanje občinskih uslužbencev
Vodstvo sindikata občinskih u-službencev — CISL je zavzelo odločno stališče proti pokrajinskemu inadzornemu odboru nad krajevnimi ustanovami, ki ga je imenovala deželna uprava in ki je začel delovati s 1. julijem letos. Kot je znano, je ta odbor nadomestil ustrezni prefekturni organ, V sporočilu, ki ga je omenjeni sindikat objavil, je rečeno, da je bilo napovedano stavkovno gibanje u-službencev tržaške občine, ker je pokrajinski nadzorni odbor zavrni^ skoraj vse sklepe tržaškega občinskega odbora in občinskega sveta, zlasti pa sklepe, ki se nanašajo na osebje.
Za primer naj navedemo, da je občinski svet sprejel med drugimi tudi sklep, s katerim se mestni redarji uvrščajo kot občinski uradniki, in da je treba njihove plače uvrstiti po kategorijah ob činskih uradnikov, seveda tudi i višjimi prejemki. Višji prejemki bi morali začeti veljati s 1. januarjem prihodnjega leta, za kar naj bi občina plačala mestnim redarjem skupno 40 milijonov lir več v prihodnjem letu. Poleg tega so bili sprejeti še nekateri drugi sklepi v korist občinskih uslužbencev.
Prekinitev toka v dolinski občini
ENEL v Trstu sporoča, da bo v četrtek 1. septembra zaradi nujnih in neodložljivih del na vodu visoke napetosti prekinjena dobava električnega toka v dolinski občini od 13.30 do 14.45 ter od 14.15 do 16. ure samo v krajih Dolina in Kroglje.
Nalezljive bolezni
V času od 22. do 28. t.m. so v tržaški občini zabeležili naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 3, ošpice 2, norice 2, o-slovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 2 in nalezljivo vnetje Jeter 5.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
lastno hčer je posiljeval: v prizivu potrjena obsodba
Na tožilčev predlog pa so mu žara-di amnestije odpustili dve leti kazni
Včeraj je v sodni palači zasedalo prizivno sodišče, kateremu je predsedoval sodnik Franz, javni tožilec je bil Mayer, zapisnikar pa Parigi. Najprej je sodišče obravnavalo priziv 44-letnega Basilia Ma-lorane, po rodu iz Neaplja in stanujočega v šempolaju 18, obtoženega, da je do 25. avgusta 1962 posiljeval svojo manj kot 14 let staro hčerko Angelino.
Po nalogu sodnika, ki je skrbel za varstvo deklice, je ženska policija uvedla preiskavo o družinskem stanju Maioranove družine. Pri tej preiskavi je prišlo na dan, da oče posiljuje hčer. O preiskavi je žen ska policija izpolnila obširen za plsnik, na podlagi katerega so poli cljske oblasti prijele Malorano. Te daj so policisti zaslišali malo An gelino, ki je potrdila Izsledke žen ske policije ter dodala, da je njen oče isto počel z njeno prijateljico Mariso. Policisti so zato zaslišali tudi Maioranove sosede in Marisine starše ter seveda tudi Maioranovo ženo in otroke. Vsi so potrdili, da je oče počel nemoralna dejanja. Kljub temu je Maiorana pri zaslišanju na policiji vztrajno zanikal vse obtožbe. Maiorana je zanikal tudi kasneje pred preiskovalnim sodnikom, na kazenskem sodišču in tudi včeraj pred sodniki prizivnega sodišča.
Toda izgovori so Maiorani kaj malo pomagali. Kazensko sodišče ga je priznalo za krivega in ga 13. maja letos obsodilo na 3 leta ln 10 mesecev zapora, na prepoved Izvrševanja javnih služb za dobo petih let, na odvzem očetovske oblasti za dvakratno dobo zaporne kazni in na izgubo vseh dedniških pravic.
Javni tožilec je na včerajšnji razpravi zahteval, naj sodišče potrdil prvotno obsodbo ter naj obtožencu oprosti dve leti kazni na podlagi nedavnega dekreta predsednika republike o amnestiji in odpustu. Prizivno sodišče je dobesedno sprejelo tožilčevo tezo in Maiorani oprostilo dve leti kazni. Razsodbo kazenskega sodišča je v celoti potrdilo.
• * •
Pred istimi sodniki se je moral včeraj zagovarjati tudi 28-letni Giu-liano Della Santa iz okraja Rizzi v Vidmu, obtožen kraje kolesa. Družinske gmotne razmere Giullana Della Santa niso prav nič rožnate. Večkrat je brezposeln in mora vzdrževati ženo in tri otroke, res pa je tudi, da je imel večkrat opravka z pravico. 12. junija letos je Della Santa prišel v središče Vidma, da bi nekaj nakupil. Da bi svoje posle čimprej opravil, je izpred neke trgovine v Ul. Vittorio Veneto ukradel kolo. Kot se je pozneje izgovarjal pred sodniki, je mislil kolo po opravljenih poslih vrniti, če so bili Della Santovi nameni res taki
ne vemo, dejstvo je, da ga je zasačila lastnica kolesa 17-letna Maria-rosa Colautti iz Vidma, Ul. Dante 4 in ga izročila policiji.
Della Santo je videmsko kazensko sodišče po hitrem postopku obsodilo na 8 mesecev zapora in 30 tisoč lir globe. Proti tej razsodbi je Della Santa vložil priziv, toda to mu Je prav malo koristilo, čeprav se je izgovarjal, da je moral nujno v lekarno po zdravila za bolnega otroka, zaradi česar je ukradel kolo. Prizivno sodišče je včeraj obtožencu potrdilo prejšnjo razsodbo in ga obsodilo še na plačilo sodnih stroškov prizivne obravnave.
En dan, ker ni plačal radijske naročnine
Po nalogu tržaške preture so predvčerajšnjim agenti s komisariata v sodni palači aretirali 35-letnega Claudia Trevisana iz Ul. Farinelli 7 in ga pospremili v zapor. Trevisan je bil obsojen na plačilo 3500 lir globe, ker ni plačal naročnine za radijski aparat. Ker pa se ni niti pobrigal, da bi plačal globo, so mu spremenili denarno kazen v zaporno. Tako je moral v zaporu odsedeti en dan.
Padec zaradi slabosti
Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 70-letno upokojenko Giorgio Scafin iz Ul. del Bosco 20, ki se bo morala zdraviti od 8 do 10 dni zaradi rane po zatilju, udarca po glavi in izgube spomina. V rešilnem avtu jo je v bolnišnico spremljal mestni stražnik, ki je povedal, da se je ženska malo prej, verjetno zaradi nenadne slabosti, spotaknila blizu časopisnega kioska na Trgu Garibaldi in nerodno padla.
Železna cev poškodovala delavcu stopalo
V Novem pristanišču na ladji «Billi», kjer je delal, se je včeraj zjutraj okrog 11. ure ponesrečil 41-letni pristaniški delavec Albino Baiz iz Ul. Flavia 10, uslužbenec pristaniškega podjetja «ex Huetter«. Baiz je v podpalubju ladje opravljal svoje delo. Tedaj so na ladjo s pomočjo žerjava natovarjali tovore železnih cevi. Nenadoma se je tovor razvezal in cev je Baiza zadela v desno nogo. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 20 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. Pri nesreči si je zlomil desno stopalo.
Naftovod bo začel obratovati v prvih mesecih drugega leta
Naftovod Trst-Ingolstadt bo začel obratovati že v prvih mesecih prihodnjega leta. V tem smislu se je ponovno izrazil predstavnik družbe Bechtel Italia, ki jo sestavlja skupina 12 mednarodnih petrolejskih družb, in ki gradi omenjeni objekt. Dr. Paole Bertami-ni se je o tem vprašanju zadržal na zadnji seji videmskega Rotary Cluba, in je med drugim povedal, da so dela pri gradnji naftovoda že v dobršni meri napredovala. Od skupne dolžine 145 km, kili-kor bo znašala trasa naftovoda na italijanskem državnem ozemlju, so delavci že zvarili 130 km cevi, medtem ko asnaš« dolžina že pokritega voda 115 km.
Govornik je med drugim še o-menil, da se bo surovi petrolej v prvi fazi delovanja naftovoda pomikal po njegovih ceveh s povprečno hitrostjo 1 m na sekundo; pozneje pa, ko bo naftovod obratoval s po-lno zmogljivostjo, kar bo zahtevalo gibanje okoli 1000 ladij na leto, pa bo hitrost tekočine v cevovodu dvakrat večja.
Huda nesreča delavca v tovarni Gaslini
Včeraj zjutraj se je na delu hudo ponesrečil 59-letni Giovanni Drlo-li iz Milj, Naselje San Pietro 10, uslužben v tovarni Gaslini. Drioli je včeraj okrog 9. ure delal v skladišču za odpadke v omenjeni tovarni in skrbel za čiščenje neke posebne naprave. Nenadoma in iz nepojasnjenih razlogov se Je Drioli z levico približal stroju, ki je gonil napravo, da mu je kolesje v pogonu zajelo podlaket v katerega se mu je nato še zapičila železna cev stroja.
Hudo ranjenemu delavcu so priskočili na pomoč prisotni in ga z avtom RK nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno s pridržano prognozo sprejeli na drugi kirurški oddelek zaradi velike podolžne rane na hrbtni strani pod-lakta.
GLASBENA MATICA
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo od 1. do 10. septembra od 10. do 12. ure v pisarni Glasbene Matice, Ul. Ruggero Manna št. 29. Pričetek pouka v ponedeljek, 12. septembra za vse oddelke šole.
RAVNATELJSTVO
Ravnateljstvo trgovskega tehničnega zavoda, Strada di Guardiella 13/1 sporoča, da se vršijo vpisovanja za šolsko leto 1966/67 vsak dan do vključno 25. septembra 1966. Prošnje za vpis sprejema tajništvo zavoda od 10. do 12. ure, kjer se dobijo tudi potrebna navodila.
Ravnateljstvo Državnega znai-hve-nega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni izpiti v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 17. septembra 1963 ob 8.30 s pismenim Izpitom iz italijanščine.
Havnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se pričnejo vsi popravni izpiti — sprejemni za klasični licej, vstopni ln razredni — v jesenskem izpitnem roku šolskega leta 1965-1966 dne 1. septembra 1966 ob 8,30 s pismenim izpitom Iz slovenščine.
Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu.
k' ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom. Je vpisovanje za šolsko leto 1966-1967 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada d| Guardiella st. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1966. Navodila za vpisovanje so razvidna na oglasni deski v zavodu.
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, di Je bil objavljen razglas o ustanovitvi stalne pokrajinske lestvice za učitelje, ki niso v staltžu, na osnovi zakona št. 574 od 25. Julija letos.
Prizadeti sl lahko ogledajo razglas pri šolskem skrbništvu, pri šolskih nadzorništvih ali pa na didaktičnih ravnateljstvih.
Prispevajte za DIJAŠKO MATICO!
Gledaljšča
Mlramarski park — Danes nadaljevanje predstav «Luči ln zvoki«. Ob 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum von Miramare» ln ob 22.45 v Italijanščini ((Massimiiiano e Carlotta«. Izredne vožnje avtobusa «M» od barkovljanske postaje.
Nazionale 16.00 «Da Nevv York maha uccide«, Henry Silva, Micheline Prešle, Elsa Martinelli.
Excelsior 16.00 «Sicario 77 vivo o mor-to» Technicolor. Vohunski film,
Fenice 16,00 «Dove la t-erra Scotta« Technicolor. Gary Cooper.
Eden 16.00 «11 magnifico straniero« Clint Eastvvood.
Grattaclelo 16.00 «1 pascoli dell’altl-piano« Technicolor. Mladinski film.
Alabarda 16.00 «Pugni, pupe e pepl-te» Technicolor. John Wayne, Ste-wart Granger, Capucine,
Fllodrammatlco 16.30 aDestino sul-1’asfalto« Technicolor, Kirk Douglas, Bella Darvl.
Aurora 16.30 «I>1 planeta errante«,
Cristallo 17.00 «003 contro Inteligence Service« Technicolor.
Garibaldi 16.00 «Week end a Zuduy-koote«, Jean Paul Belmondo, Ca-therine Spaak.
Capitol 16.00 «Le meravigliose avven-ture di Marco Polo« Technicolor, Anthony Quinn, Elsa Martinelli.
Impero 16.30 «Matrimonlo ali a fran-cese«.
Moderno 16.00 «La setblma vittima« Hans Niilsen. Nemški film.
Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 17,00 «Sei donne per un assasslno«. Eva Bartok. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 17.00 «11 commissario Maigret«.
Ideale 16.00 «La sfida viene da Bag-kock» Technicolor Bred Harris, Ma-rianne Koch.
Abbazla 16.30 «11 cacciatore del Mis-souri« Technicolor. Clark Gable
LETNI KINO
Satelllte 21,00 — blagajna ob 20.30 «Laddy ali a riscossa« VVarnercolor
Paradlso 20.45 — blagajna ob 20.J0 (Se ponovi prvi del) «L’uomo di Laramle« Scopecolor. James Ste vvart.
SAK «JADRAN» vabi
stare bajte ln sorodstvo na
II. ŠKOMBRADO
ki bo v soboto, 3. septembra ob vsakem vremenu v kriškem portlču (na Mulu).
Na sporedu so gastronomič-ne tekme, zalivanje ln tun-kanje.
Priporočen je golf
Titm na Uncu
77!Tk
predvaja danes, 31. t.m. ob 18. uri Universal barvni film:
Febbre sulla cit ta
(MRZLICA NAD MESTOM)
Igrajo: PANN MARGARET, MIHAEL PARKO in drugi
Mladi kolesar podlegel poškodbam
V naši včerajšnji številki smo poročali o hudi prometni nesreči, 'ki se je pripetila na stranski makadamski cesti med Opčinami in svetiščem na Vej-m. Kot znano se ja pri padcu s kolesa, ki ga ie avto stisnit ob rob ceste, hudo ponesrečil Franco Desco z YiUa Car-sie 1075, laže pa se je poškodoval njegov 13-letni prijatelj Livio Sabadin, ki stanuje istotam.
Desco se je prevrnil po škarpi in z glavo udaril v oster kamen. Z rešilnim avtom so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ga v predsmrtni nezavesti nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. Zal pa so vse zdravniške nege za fanta bile zaman. Desco se po nesreči ni več zavedel in je včeraj ponoči ob 3.30 podlegel zadobljenim poškodbam. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
Kot smo pisali včeraj se je De-scov prijatelj Sabadin samo ranil po čelu, levi ličnici in udih ter se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni.
SPDT priredi 11. septembra izlet na Vrsno nad Kobaridom ob priliki proslave 60. obletnice smrti pesnika Simona Gregorčiča. Vpisovanje v ir žaški knjigarni.
• • •
P.d. -Slavko Škamperle* priredi 11. sept. t.l. enodnevni izlet na Bled ob priliki svetovnega veslaškega prvenstva. Vpisovanje na sedežu društva vsak večer od 21. do 22. ure, Vrdel-ska cesta 7 (na stadionu Prvi maj).
K±NO PRJ)SEKjJ(JlNT^)_VEL
predvaja danes. 31. t.m. ob 19.30 dramatični barvni film:
CRONACA FAMIGLIARE
(DRUŽINSKA KRONIKA)
Film nagrajen z medaljo Zlatega leva na festivalu v Benetkah Igrajo: Marcello Mastroiannl, Jacques Perrln In Salvo Randone
Razstave
V občiDski umetnostni galeriji bosta od 27. t.m. do 4. sept. razstavlia-la slikarja Emilio Primossl (olja, tempere in grafike) In Piero Frau-sin. Otvoritev bo v soboto, 27. t.m. ob 18. url.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj sklicuje sejo odbora za petek, 2. septembra t. 1. ob 20. uri. Prosimo točnost!
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 30. avgusta P66 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
Umrli so: 49-letni Rodolfo Martel-lani, 65-letna Gemma Bucavelli, 78-letna Teresa Kobal vd. Strancar. 52-le-tna Emilia Zvita-n, 15-letml Franco Desco, 68-lebni Glusto Kralj, 73-letni Giuseppe Mosetti.
LADJE V PRISTANIŠČU
M. Berlingierl, San Marco, A Lauro, E. Cosullch, Geremla, Pal: no, Monfiore, A. M. D'Amico, Šali, Sardatilantdc III, M, A. Martini Alessandra F., Hierax, Ut Prospe tis (It.), Rijeka, Orjula, Zaton, O bic, Primorje, Avala, Rumija, Ja( (Jug.), Sophia, Billie, Myrs:ni (Gl Isabelle, O-ld Oak (Pa.), Taro Rh (Gh.), S. Jayanti (Ind,), Giuseppl (Et.), F. Bernadotte (No.).
Mali oglasi
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Crevato, Ul. Roma 15, INAM, Al Cammello, Vi-a-le XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43, dr. Codermatz, Ul. Tor S Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14, Pizzul-Cignola, Korzo Italija 14, Prendini, Ul. T. Vecellio 24, Serravallo, Trg Cavana 1.
ITALIJAN, prikupen z dobrim zn čajem, resen, varčen, delavec, bi ž lel spoznati v svrho poroke gosp dično, z vozniškim dovoljenjem, tu kmetico, Jugoslovanko, temnolaso, v soko in lepo. Pisati na poštni pred 3007 SPI Torino.
TRGOVINA pohištva Bruno — opr
ma za kuhinje in dnevne sobe iz fo mike. Lastna izdelava. Fonderla št. (blizu bolnice).
TRŽAŠKA KNJIGARNA
1>»I - Ul. mv. ErunčIAku 2»
Novo:
SCHNEIDER:
Povsod stoji kak Babilon
L 2.200.—
29. t. m. je izdihnila naša draga mama
TEREZA KOBAL vd. Strancar
Pogreb bo danes, 31.. t.m. ob 16.30 lz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost k cerkvi na Katlnarl.
Žalostno vest sporočajo: hčerki Vera in Nada, sin Anton, snaha, zeta in vnuki, družini Strancar in Grassi
Primaria Impresa Zimolo
PRIMORSKI DNEVNIK
OBRAČUN OB PRVEM MESECU PO ZRUŠENJU VOJAŠKE BIKTATURE
Gvatemalskemu predsedniku Montenegru so vojaki naprtili zelo težko nalogo
Gospodarsko stanje v deželi je slabše, kot si je sploh mislil ■ Korupcija v državni upravi in vezane roke s pogodbami, ki so jih vsilile ZBA ■ Kam: na levo, ali desno?
MEXICO CIUDAD, avgusta. — Dober mesec po prevzemu oblasti je novi predsednik Gvatemale Men-des Montenegro, kot se zdi, prišel do naslednjega sklepa: lažje je na volitvah vojaško diktaturo premagati in jo z oblasti odstraniti kot pa pozneje, po prevzemu oblasti, popraviti vse tisto, kar je bila pokvarila. Ko je stopil v predsedniško palačo, je po mnogih negotovostih, ker so generali do poslednjega dne grozili z novim udarom, M. Montenegro v svojem prvem Intervjuju izjavil, da enostavno ne ve, v katero smer naj bi se obrnil: ali na levo ali na desno. Levica mu ne veruje in čaka na njegov Program preosnov. Desnica prav tako čaka na njegov program, da bi v primeru, če bi ta bil pretirano reformističen, z novim vojaškim udarom preprečila »komunistično nevarnost«.
Med kladivom in nakovalom se je M. Montenegro šele začel poglabljati v vladne tajnosti. V letih vojaških diktatur niso bili nikomur dostopni niti vladni aranžmaji niti dejansko ekonomsko sta-

SARAJEVO - MODENA
Vedno tesnejši stiki
že tradicionalno gostoljubje, ki ga že nekaj let zaporedoma kažejo meščani Modene opernim pevcem sarajevskega gledališča, bo tokrat dobilo ustrezen odgovor v vračanju gostoljubja. V začetku prihodnjega meseca bodo namreč v Sarajevu gostovali operni pevci iz Modene, ki bodo v sarajevskem gledališču uprizorili Puccinijevo opero «La Boheme». To bo, pa čeprav neuradno, tudi začetek nove umetniške sezone v gledališču glavnega mesta Bosne in Hercegovine.
To pa ne bo edino gostovanje iz Modene, kajti hkrati bodo italijanski gosti odprli v Sarajevu tudi likovno sezono. Skupina italijanskih slikarjev bo z razstavo v eni izmed dboran doma «Djuro Dja-kovič» skušala s svojimi deli predstaviti sarajevskemu občinstvu nove tokove v sodobnem likovnem ustvarjanju Italije.
Razen tega bodo v teh dneh gosti iz Italije priredili v Sarajevu ludi modno-zabavno revijo, na kateri bodo poleg predstavnikov mode nastopili tudi nekateri znani izvajalci italijanskih popevk.
Poudariti je treba, da je to nekakšen začetek širšega kulturnega sodelovanja med Sarajevom in Modeno, ki se je začelo pred nekaj leti s stalnim gostovanjem sarajevske Opere v Modeni. Gostovanje sarajevskih opernih umetnikov v Modeni je predstavljalo nekakšno osnovo za širša sodelovanja na področju kulture in umetnosti, sedaj pa, vsaj do neke meje, tudi za gospodarske in druge stike med tema dvema mestoma. V tem smislu je namreč pred nedavnim Prišlo tudi do razgovorov med Predstavniki Sarajeva in Modene.
nje dežele. Novi predsednik more šele sedaj postopoma ugotavljati, kaj je dejansko podedoval. Prva odkritja so mu, kot kaže, prinesla veliko skrbi. Dejansko stanje je hujše, kot ga je pričakoval. Vojaška vlada je privedla deželo v polom celo v večji meri, kot je to vojaški vladi v volilni kampanji sam pripisoval. Znašli so se ljudje, ki menijo, da so vojaki tako nepričakovano na lahko dovolili svojo odstranitev z oblasti enostavno zato, ker že niso vedeli, kaj z oblastjo početi. In to tem prej, ker je prišel čas, da nekdo plača račune za gospodarski polom dežele. Te račune, trdijo predstavniki te teze, so vojaki sedaj prepustili demokratskim opozicional-nim silam,
M. Montenegro je po pregledu državnih blagajn stanje takole ocenil: «Vladni dolgovi so ogromni, nad vsakim predvidevanjem. In to tako notranji kot zunanji. Prišli smo do skrajne meje, ki jo more prenesti kaka dežela. Mednarodna posojila so služila samo za kritje stroškov vlade in ogromnega aparata (razumljivo, tudi za obogatitev funkcionarjev). Izvedena so bila le malenkostna vlaganja v trajnejša dela, v proizvodnjo pa prav nič. Sedaj moramo šele iskati zdravilo za reševanje dežele pred finančnim polomom!»
Na nekem zasedanju gospodarstvenikov, ki ga je sklicala vlada, so to temno sliko še izpopolnili. Najprej je bilo ugotovljeno, da vlada sploh nima vpogleda v sistem izkoriščanja nacionalnih bogastev s strani ameriških družb. Obstajajo n.pr. znaki, da svinčeni rudniki v Verapacasu sploh niso rudniki — svinca. Pod videzom svinca se, kot kaže, izvaža v ZDA — uran! Iz drugega svinčenega rudnika pa se izvaža zlato. V Ueuetenangu prav tako kopljejo uran. Gvatemala pa za to bogastvo prejema le nizko provizijo — predvideno pač za svinec! Pogodbe pa so takšne, da vlada ne more niti kontrolirati, kaj ameriške družbe eksploatirajo na njenem ozemlju.
Z nafto je nekaj podobnega. Vlada nima vpogleda v količino, ki je namenjena izvozu. Niti ne more teh količin omejiti. Pogodba je bila vladi vsiljena. Izvirna pogodba je bila celo napisana v angleščini m jo je pripravila! ameriška družba, ki jo je gvatemalski vladi predložila le v podpis!
Agrarna družba, podružnica znane ameriške Fruit Company, plačuje gvatemalskemu pridelovalcu banane po dva centavosa, prodaja pa jih po sedem. Da bi vlada pred tolikšnim ropanjem zaprla eno oko, je družba delila vladnim funkcionarjem 30 odst. dobička. Seveda ni šlo to v državno blagajno. Nasprotno! Iz državne blagajne je bila železniški družbi, v kateri so tujci prav tako delničarji, plačana podpora v znesku 20 milijonov dolarjev. Sedaj pa se je ugotovilo, da je ta denar v celoti izginil. Niti enega dolarja niso porabili za saniranje deficita železnic! Kredit mednarodne banke za obnovo, ki je bil namenjen elektrifikaciji, je prav tako izginil, seveda brez elektrifikacije. Porazdelili so si ga ministri in drugi funkcionarji. Ko je M. Montenegro skušal v državnem aparatu vsaj delno zavreti ta korupcijski proces, je enostavno propadel. Neki vladni funkcionar na pr., ki je na natečaju dodelil dovoljenje za proizvodnjo in predelavo oljk in olja nekemu Gvate-malcu, namesto da bi jo bil dodelil ameriški družbi, je bil enostavno vržen v zapor
Ko je skušal razčleniti ves ta vozel, se je M. Montenegro znašel
lOTIftHPl
Radio Trst A
7.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15,
23.15	— Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 glasbila in barve; 12.15 Turistični razgledi; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Safred igra na marimbo; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Ravelova komorna dela;
19.15	Sodobne bolezni; 19.30 Motivi, ki so mladim všeč; 20.00 Šport; 20.30 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.40 Sentimentalne pesmi.
7.00, 8.00, 13.00, 20.00 — Poročila; 8.45 Neapeljske pesmi; 9.00 Operetna glasba; 9.30 Boccheri-nijeve skladbe; 10.05 Popevke; 10.30 Spored za šolarje; 11.00 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.00 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Skladbe C. Nordija; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 Albert Schweit-zer; 18.00 Umetnost in slovstvo; 18.35 Glasbena prizma; 20.25 Ob 100-letnici F. Busonija; 20.25 Haendlova opera «Agrippina».
II. program
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 Drugo dejanje Puccinijeve opere «La fanciul-la del West»; 14.45 Domači skladatelji.
Koper
6.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30,18.30, 20.15 — Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.00 Poje Mario Ab-bate; 10.00 Operni zbori; 10.35 Nove plošče; 14.00 Pevci; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Orkester Si-monetti; 16.00 Rapsodija; 16.38 in
17.35	Glasbeni spored za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija;
18.35	Plesna glasba; 20.00 D. Ono-frio: «La turbocarletto«; 21.00 Popevke; 21.30 Plesna glasba.
lil. program
Jutranja glasba; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.30 Plošče; 11.00
Pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Lhotka Kalinski: Vesele scene in Gotovac: Simfonično kolo; 14.15 Tretja stran; 14.40 Operna a&norama; 16.00 Glasbeni vrtiljak; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Plošče; 17.30 Pevci; 18.00 Operni zbori; 18.45 S Puljskega pevskega festivala; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester.
18.30 Haydnove skladbe; 19.00 Družbene vede; 19.15 Koncert; 20.50 Revija revij; 21.30 Romantične sonate; 22.15 Slovstvo o vesolju.
Slovenija
7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30, 23.00 — Poročila; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Pisan svet pravljic: Melik, deček daljnega severa; 10.15 Kaj so peli otroci; 10.30 Godala v ritmu; 11.15 Recital pianista Igorja Dekleve; 11.45 Človek
v še večji zmešnjavi. Izogniti se mora n.pr. neposrednemu trčenju ob ameriške družbe, da bi ne izgubil nujnih kreditov, ki mu jih je obljubil Washington. Poleg tega se mora izogibati morebitnim zaostritvam, ki bi mogla prav tako privesti do intervencije ZDA, kot se je zgodilo z Armasom leta 1954, pa tudi pozneje. V deželi mora na eni strani z agrarno preosnovo zadovoljiti kmete, ki so mu prinesli volilno zmago, z druge strani pa ne sme prizadeti veleposestev, ker mu vojaški šefi grozijo z udarom. Izkazalo se je namreč, da so predstavniki dosedanjega vojaškega režima v zadnjih letih svoja sredstva vlagali predvsem v veleposestva.
Da bi se ob svojem nastopu vendarle izkazal kot reformator, je Mendes Montenegro začel deliti kmetom zemljo, ki pripada državnim posestvom. Ta ukrep je imel pozitiven politični in socialni učinek. Z ekonomske plati pa je ta ukrep dvomljive vrednosti.
Tudi na področju političnih odnosov je stanje za Montenegra dokaj zapleteno. Večina je glasovala
zanj zato, ker Je glasovala proti vojaškemu režimu. Ni pa jasno, za kaj je večina glasovala. Novi predsednik je gverilskemu gibanju FAP ponudil pomilostitev. Vodja gibanja Tursios pa je ponudbo odklonil, ker da nova vlada ne bo mogla spremeniti razmer v Gvatemali in se zato morajo gverilci boriti do končne zmage revolucije.
Z desne strani pa vojska in lati-fundisti izkoriščajo argument obstoja gverile, da bi novo vlado držali v šahu pod stalno grožnjo vojaškega udara.
Med dvema ognjema, brez trdnih lastnih sil, brez nadzorstva nad vojsko in policijo ima Montenegro dejansko večjo podporo iz-ven dežele kot v sami Gvatemali. Demokratske civilne vlade Latinske Amerike se trudijo, da bi jim Gvatemala služila kot »preizkusni kamen« za washingtonsko politiko na južnoameriški celini. Zato bi mogli reči, da se v Gvatemali rešuje alternativa politike ZDA: ali želi Washington pomagati demokratskim ali pa vojaškim režimom?
FRANE BARBIERI
V nedeljo popoldne je bila — kakor smo že poročali — v Attemsovi palači na Komu v Gorici otvoritev razstave del goriškega slikarja Josipa Tominca. Razstava je prirejena ob stoletnici umetnikove smrti. Na sliki: občinstvo si ogleduje dela velikega mojstra.
AKADEMIK A. BLAG0NRAV0V V «RDEČI ZVEZDb
Pred koncem stoletja bo človek od obiskovalca postal gospodar Lune
Sovjetska agencija «Novosti» o motorjih na plazmo ali jone
MOSKVA, 30. — V svojem intervjuju listu «Rdeča zvezda« je sloviti sovjetski strokovnjak akademik Anatolij Blagonravov med drugim izjavil: «Pred koncem tega stoletja bo človek od navadnega obiskovalca postal gospodar Lune. Cela vrsta znanstvenih poskusov v zvezi s proučevanjem kozmičnega prostora, planetov in tudi Zemlje se bo izvršila, začenši z Luno.»
Blagonravov, ki je predsednik sovjetske komisije za proučevanje
Akademik A. Blagonravov
in izkoriščanje vesolja. Je nadalje izjavil, da sproti koncu tega stoletja bodo znanstveniki mogli kar na kraju samem proučevati oblike izvenzemeljskega življenja». Dodal je, da «osvojitev sončnega sistema je tako nujna, kot so bila nekoč nujna zemljepisna odkritja na Zemljin.
Kako bo človek prišel v svojem tehničnem razvoju tako daleč, je danes težko reči. Vendar pa se že nakazujejo te možnosti
mmmmmrn
w
SREDA, 31. AVGUSTA 1966 Nacionalni program
in zdravje; 12 00 Turistični napotki za tuje goste; 12.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Dalmatinske in makedonske; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.20 Zabavni intermezzo; 16.30 Zborovske skladbe baroka in renesanse; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Na obisku pri Respi-ghiju; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Iz naših studiov; 19.50 Naš razgovor; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Flotow: Marta; 23.10 Godala v "Oči; 23.50 Literarni nokturno; "J5 Plesni orkester.
Ital. televizija
18.15 Spored za najmlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 športni dogodki, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Tridejanka «1 milioni dello zlo Peteroff«; 22.30 Menihi jezera Tana.
Jug. televizija
18.25 Poročila; 18.30 Budimpešta: Evropsko atletsko prvenstvo; 20.10 TV pošta; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik;
21.30 Goldoni:	Grobijani
— predstava tržaškega Slovenskega gledališča;
23.10 S kamero po svetu; 23.30 Poročila.
in Viktor Komarov je v sovjetski publikaciji «Novosti» zapisal med drugim tudi tole: «Za nadaljnji razvoj vesoljskega potovanja predstavljajo posebno zanimanje poleti s tako imenovanimi motorji s stalno silo. Gre na primer za motorje na plazmo in za motorje na jone. Te motorje so kot prvi preizkusili sovjetski znanstveniki na sovjetskih vesoljskih napravah ».
Viktor Komarov v svojem članku v publikaciji «Novosti» nadalje pravi, da rakete, ki so opremljene z «motorji s konstantno silo«, ne morejo dvigniti z Zemlje vesoljsko ladjo, ker so prešibki. Zato pa ti motorji, ko je vesoljska ladja že na krožni poti, odnosno v kozmosu, morejo v daljšem razdobju pospešiti njeno br-zino. Po zakonih mehanike se medplanetarni poleti morejo vršiti tudi z raketami, ki imajo zelo majhen pospešek, vendar se v takih primerih polet zelo zavleče. Zato se sovjetski znanstveniki trudijo, pravi Komarov, da bi našli najboljše pogoje poleta z najmanjšo porabo energije in v tem primeru pridejo v poštev že omenjeni »motorji s konstantno silo«, ki dajejo vesoljski ladji, ki je že na poletu, neprestan nadaljnji pospešek. Teoretični računi dokazujejo, da je ta minimalni tovrstni pospešek 0,4 mm na sekundo v sekundi. To je najnižja mera. S tem pospeševanjem brzi-ne bi raketa z Zemlje, ki bi sicer potrebovala za pot do Marsa najmanj leto dni, prispela na svoj cilj v desetih mesecih. Z močnejšimi motorji s konstantno silo pa bi se trajanje potovanja moglo skrčiti.
V primeru vesoljskega poleta proti kakemu drugemu, bolj oddaljenemu planetu, bi potovanje bilo daljše, vendar vedno v razmerju z močjo tega motorja s konstantno silo.
Samo ob sebi se razume, da bi ti morebitni bodoči poleti na bližnje in daljne planete morali biti pripravljeni tako, da se bo človek z njih spet vrnil na Zemljo. Prof. Blagonravov je, kot smo videli, nekako zagotovil, da bo človek že v tem stoletju osvojil Luno, ki bo tedaj lahko postala nekakšna odskočna deska za nadaljnje polete v globlje vesolje. Na to lahko navežemo nadaljnja izvajanja Viktorja Koma-rova, ki pravi, da teoretični načrt za polet na neki planet predvideva sledeče: "Vesoljska ladja, ki jo z raketo poženemo v vesolje, nato z že omenjenim pospeševalnim motorjem opravi pot do planeta v krajšem času. Tu nato kroži okoli cilja, dokler na ustreznem planetu ne pristane. Nato se astronavti izkrcajo in ostanejo na planetu za določeno dobo, nakar se vrnejo na Zemljo. Po računih, ki so jih že napravili, pravi Viktor Komarov, bi vesoljska ladja, ki bi odpotovala z Zemlje proti Marsu in ki bi bila opremljena z motorjem na konstantno silo, ki bi ji dajal pospešek 10 milimetrov na sekundo v sekundi, mogla priti na Mars in se vrniti na Zemljo v 200 dneh in bi astronavti imeli pri tem na razpolago še 25 dni, ki bi jih lahko preživeli na Marsu.s
Samo ob sebi se razume, da so to za sedaj le napovedi in teoretični računi, vendar pa kaže, da nam bodočnost obeta veliko novosti, v kar nas prepričujejo tudi Izjave, ki Jih Je sovjetski akademik Anatolij Blagonravov dal moskovskemu listu «Rdeča zvezda«, kar smo omenili v začetku.
DOKTORSKA TEZA KOROŠKEGA INŽENIRJA
«Teslovi turbo stroji utegnejo imeti velike razvojne možnosti»
V juliju letos je inž. Dušan Nendl pri Pliberku na Koroškem položil izpit za doktorja inženirskih ved. Za temo svojega dela si je izbral »Teoretično razglabljanje o tornih turbo strojih Nikole Tesle«. Celovški tednik «Naš tednik — kronika« je v svoji zadnji številki objavil intervju z mladim koroškim znanstvenikom o tem, kako je mladi novi doktor inženirskih znanosti prišel do tega, da si je izbral to temo in ali se morejo Teslovim turbo-strojem sedaj pripisati kake razvojne možnosti. Iz odgovorov mladega slovenskega koroškega znanstvenika zvemo, da je za Nikolo Teslo in njegovo turbino zvedel že kot dijak, pozneje pa je prišel tudi do njegovega življenjepisa, v katerem ,;e bila Teslova turbina podrobneje opisana in mu zbudila željo, da bi jo natančneje proučil in obdelal.
Nikola Tesla je bil po rodu Srb iz Like na Hrvaškem in že kot devetleten deček napravil svojo turbino — običajni vodni mlinček na lopatice, ki ga pa ni postavil na potok, temveč je prilepil na lopatice žive majske hrošče in sicer tako, da so bili vsi obrnjeni v eno smer. Hrošči so hoteli odleteti in so tako poganjali mlinček.
Dr. inž. Dušan Nendl nadalje v svojem intervjuju pripoveduje, kako je Tesla napravil svoj prvi mlinček na vodo, ko mu Je bilo komaj pet let. Podobno, kot pozneje z mlinčkom na lopatice, ki so ga poganjali hrošči, je šele petletni Tesla napravil drugačen mlinček na vodo kot ga delajo otroci. Teslov mlinček ni imel navadnih lopatic, pač pa je bil sestavljen iz okrogle tanke lesene plošče, ki je bila v sredini pritrjena na leseno os. Dve vili-časti vejici pa sta služili kot ležaja. Toda to »napravo« je petletni Tesla postavil v potok tako, da je bil spodnji del plošče potopljen v vodo. Trenje med ploščico in tekočo vodo je ta svojevrsten mlinček gnalo. Po trditvah dr. ing. D. Nendla je to prvi zametek poznejšega Teslovega izuma — turbine z gladkimi ploščami.
Nato dr. ing. Dušan Nendl opisuje pogonsko kolo Nikole Tesle, ki se sestoji iz večjega števila tankih tesno drugo ob drugi postavljenih kovinskih plošč, ki so pritrjene na skupno os in imajo v sredini odprtino za vstop oz. Izstop tekočine ali plina. Pri turbini vstopa plin ali tekočina v obliki curka z veliko hitrostjo tangencialno na obod v pogonsko kolo. Trenje med tekočino ali plinom in ploščami vrti pogonsko kolo in prenaša energijo iz tekočine oz. plina na turbinsko os. Tekočina ali plin napravita v pogonskem kolesu več spiralnih zavojev in nato skozi odprtino pri osi ponovno izstopata iz pogonskega kolesa.
Ko tako mladi znanstvenik pojasni načelo turbostroja, ki si ga je zamislil Nikola Tesla, je na vprašanje, kakšne vrste turbo strojev je veliki znanstvenik jugoslovanskega porekla gradil, povedal na kratko sledeče: Nikola Tesla se je ukvarjal predvsem s turbinami na stisnjeni zrak, paro in plin. Pri plinskih turbinah je uporabljal predvsem pulzirajoče izgorevanje, ki je bil tudi njegov izum in ki je pozneje prešlo v tehnično literaturo pod imenom Schmidtova cev. Njegov prvi model, ki ga Je napravil 1906, je tehtal slabih 5 kg in razvijal moč 5 KS. Odnos je torej 1:6. «Ce pomislimo, pravi dobesedno
dr. ing Nendl, da se giblje pri običajnih letalskih turbinah današnja meja tega razmerja okoli 1:10, je očitno, da bi Teslova turbina, napravljena iz lahkih in toplotno trpežnih zlitin, zlahka prekoračila to mejo.«
Nato je mladi znanstvenik pojasnil, zakaj so turbostroji Nikole Tesle zašli v pozabo. Glavni vzrok za to leži, po njegovem, verjetno v samem strokovnem značaju Nikole Tesle, ki je bil predvsem elektroinžehir in je bilo njegovo zanimanje le usmerjeno v elektrotehniko in ni imel zato pri turbini iste potrebne vztrajnosti, ki jo vsak tehnični razvoj nujno zahteva.
Kaj pa poznejša doba? V tehničnih krogih ZDA so se v letih 1942—1943 nekateri strokovnjaki ponovno začeli zanimati za Teslovo turbino. Nato pa je spet vse utihnilo in to, po mnenju koroškega znanstvenika, zaradi tega, ker je Tesla uporabljal pri tur binah pulzirajoče izgorevanje, ki se še danes ne obvladuje v zadostni meri. Drugi razlog pa vidi dr. ing. D. Nendl v tem, da sloni teoretična obdelava Teslovih turbostrojev predvsem na teori ji obmejnih plasti tekočin oz. plinov. Ta teorija pa je bila v dobi Nikole Tesle šele v zametkih in je bila v širših tehničnih krogih praktično še nepoznana. Tako Teslovi turbostroji ob nastanku niso imeli potrebne eorelič-ne opore in so bili navezani izključno na poskuse. Dr. ing. D. Nendl meni, da je bila Teslova turbina v teoriji daleč naprej, ker pa je Tesla preko poskusov ni pripeljal do uporabne tehnične dozoritve, je nujno morala zdrkniti v pozabo.
Dr. ing. D. Nendl se je lotil teoretične obdelave Teslovih strojev leta 1958, ko je svojemu profesorju predlagal, da bi Teslove torbo stroje obdeial za svojo dl-zertacijo.
Na vprašanje, ali pripisuie Teslovim torbo strojem velike razvojne možnosti, je dr. ing. D. Nendl odgovoril:
»Brez dvoma! Menim da utegnejo prodreti torni turbo stroji Nikole Tesle v zvezi s sodobnimi tehnološkimi in teoretičnimi spo. znanji v vse panoge današnje tehnike in dopolniti tiste vrzeli, ki jih turbostroji na lopatice niso mogli v zadovoljivi meri rešiti. Mislim predvsem na črpalke za težka olja v oljnih cevovodih, nadalj ? na avtomatične menjalnike za osebne avtomobile, na izpušne turbine pri težkih tovornjakih, na nadzvočne zgoščevalce, ki so za sedaj še sanje vseh letalskih inženirjev in ki utegnejo skupno s Teslovo plinsko turbino zrevolucionirati vso letalsko tehniko. Seveda bodo potrebni še veliki teoretični in poskusni napori, preden bodo vsi ti problemi dozoreli za praktično uporabo in našli izraz v vsakdanjem življenju.«
IVAN BRATKO
e.
Črncu pravijo niiiiier
Gaji in drevoredi visokih palm sredi zelenih vrat, vse se zrcali v bayoujih; so kot iz bajke. Včeraj sem videl divji Bayou Country z aligatorjem, danes najčudovitejši park. Ne prvega ne drugega si ne bi bil nikoli predstavljal, če ju ne bi videl, pa naj bi mi še toliko pripovedovali o njih. Slabo se mi razživlja fantazija. Koliko je narava iznajdljivejša!
Črncev ni videti nikjer. Kaže, da jim tudi ta javni park ni odprt. Kot mnogi drugi... Sicer se me pa oprijemlje tesnoben dolgčas. Me je idilični čoln z očetom in sinčkom odvrnil od narave in mi zbudil hrepenenje za svojci, ki so daleč? Sem prenervozen in prenemiren, a to sožitje terja urejenosti v sebi in okrog sebe? Nekaj uric pa me le ni zmotilo nič.
Vznevoljilo me je, zakaj so me odpeljali v Baton Rouge. Dvakrat, trikrat sem se sprehodil po glavnih ulicah te metropole Louisiane, pa nisem več vedel kam. Stari Capitol, zgrajen v znanem slogu, je kopija vvashingtonskega. Novi Capitol ima običajno razgledno teraso. Nekaj trgovskih ulic, običajnih restavracij, filistrsko skrbno urejenih parkov in konec. Pravi administrativni dolgčas brez domišljije in brez zgodovine. To mesto je živo nasprotje starega kulturnega privlačnega New Orleansa.
Ko pa se razgledujem s terase na novem Capitolu po pokrajini naokrog, se mi zjasni, zakaj so me pripeljali sem. Pod mano se vali Mississippi v vsej svoji temačni teži. Pravkar ga je obsijalo sonce, pokukavajoče izza oblakov. Sredi kovinasto bleščeče se vode počivajo velike temne ladje, čakajoče, da jih natovorijo. Tik pod mano so dlakocepsko urejeni metropolski parki. Onstran voda pa je veliko mesto bleščečih se rezervoarjev nafte. Kdo bi jih preštel, razporejene okrog visokih industrijskih naprav! So kot kupole stoterih cerkva v vzhodnjaški deželi. To so največje rafinerije na svetu, za te gre; Standard Oil. Pogled je podoben tistemu na Chicago ali Cleveland! Milijarde dolarjev! To Amerika pokaže!
In tako se mi tu na Jugu nanovo kopičijo ameriški kontrasti. Administrativna puščoba in veliko mesto rafinerij. Črnci, ki trpijo ponižanje v svojih Colored, in inteligentni, sproščeni Cani in arhitekti, ki imajo oko za vse. Guverner rasist, tamburaš in opljuvani pastor, ki se je drznil poslati svoje dekletce v mešani otroški vrtec. In «nad» vsem veliki poslovni krogi, črni in beli. o katerih kroži glas, da so se sredi besa in strahu rasnega boja zapredli v »nevtralnost«. Segregacija je obojim — dober business.
Knjižnica v New Orleansu simbolizira razvoj Louisiane. Stoji v novem središču mesta, kjer so še nedavno bili «slums», zraven je Court Supreme in City Hall.
Pred knjižnico je VVashingtonova šola, obrnjena proti središču trga, kjer sta Court Supreme in občina.
«Vidite, na nas mu ni treba paziti, na one gleda!« se nasmehne živahni, teipnopolti, nizkorasli bibliotekar.
V knjižnicah je često nekakšen poseben duh, ki spominja na to, da je v hiši nekaj zelo starega. Sobe so tesne in prena-tlačene s knjigami, hodniki ozki in temačni.
Tudi v novi Ameriki je marsikje podobno. Toda v novi Library od New Orleans je drugače.
«Hoteli smo, da bi bila praktična, cenena in lepa!«
Naslanjamo se na ograjo na terasi v tretjem nadstropju in gledamo v dvorane pod sabo. Vse je v steklu in črnih marmornih stebrih. Nikjer ni ničesar, kar bi zapiralo razgled.
«Od tod lahko opazujem, ali mi uslužbenci delajo ali ne Ne potrebujem drugačne kontrole,« se muza bibliotekar, ki vsako stvar zasuče v šalo.
«A, zato je vse v steklu, razumem!« povzame Fred. «Zato!»
Glavne steklene stene so rahlo zatemnjene. To vpliva pomirjujoče. Tak6 je, ko; da bi bili na ščemečem soncu in nosili naočnike ž rahlo zatemhj enimi stekli. Varovalno barvo komaj opazite.
V dvoranah posedajo ljudje pri knjigah, poslušajo plošče s slušalkami ra ušesih, gledajo v kamere z mikroskopiranim tekstom dnevnikov, se ustavljajo pri vitrinah z napisom New Books; tam je majhna razstava najnovejših knjig, ki jih priporočajo mladim bralcem.
Sedimo v direktorjevi pisarni. Direktor je visok, starejši možak, ki je že organiziral biblioteke v mnogih mestih na Jugu m na Srednjem zahodu. Tudi v Louisiani bo samo nekaj .et, pa spet drugam, kjer bodo začeli na novo.
«Zrdužili smo funkcionalno, ceneno, estetsko, vidljivo. Največ stanejo bibliotekarji. Zato smo že pri graditvi mislili na to, da bi jih bilo čim manj...
Imamo 11 podružnic in dve potujoči knjižnici na avtomobilih. Tudi na ladje pošiljajo zbirke s knjigami...
Zadostiti moramo najrazličnejšim novim potrebam Zanimanje je docela drugačno kot pred dvajsetimi leti. Najboll iskane so znanstver* tehnične in poslovne knjige. Sledijo dokumenti o državi Louisiani in zgodovinske knjige 6 Louisiani Mnogo povprašujejo po mladinskih knjigah. Ce boste prišli popoldne, boste videli za mizami mnogo mladih bralcev. Posojamo tudi plošče za učenje jezikov in glasbene plošče, tudi o jazzu. Drugi jezik v Louisiani je francoski, tretji španski, četrti
»E, tako! Kaj naj vam še povem?«
«Dovolj, hvala vam. In življenje?«
«Za to je pa specialist — ta!«
Direktor pokaže na temnopoltega bibliotekarja, ki me le ves čas spremljal.
«Veste, nam na Jugu ni glavno — denar, marveč prija-
telj, razvedrilo, uživanje lepot življenja. Ribarimo, se veselimo naravnih lepot, se kopamo, hodimo na lov, se šalimo popijemo dobro kapljico. Delamo le toliko, kolikor je zares po-
trebno.«
Fred hoče biti natančnejši: «Oni niso za denar pač pa zato, da z denarjem uživajo!« Torej je mister Dolar tudi po njegovem na Jugu manjša sila. Na Severu so mi nekateri ki so me hoteli posebno počastiti, dali v spomin enodolarski Dankovec.
»Carpe diem! bliotekar
Za to smo mi,» se smehlja temnopolti bi-
« Carpe diem et respice finem. Uživaj življenje in misli na konec,« ga posvari najmanj dve desetletji starejši direktor.
rektorja^0 S<3 k0t severnjak Počutlte n& Jugu?« vprašam di-
«Zelo dobro!«
«Mi osvojimo vsakogar!« uslužbenec.
se
smehlja njegov južnjaški Poznata našo slivovko. Obljubim, da jima jo pošljem.
,Samo na Jugu so ustvarili veliki simfonični sijaj človekove dejavnosti...« Ali je imel Henry Miller pred očmi vizito ustvarjalnega dela in veselja nad lepotami življenja? Možnosti za vse to Imamo. Kjer teh možnosti ni, bi bile take misli nesmisel. Zame je v Louisiani ko v sanjah. Kar je lepo je zares lepo. Kar je težko, pa Je težko ko v hudih sanjah. Kontrasti iz sanj.
“S
(Konec)
. """..................................................................."imnimimi mn,,.n..........„....„,,i,„„ii,i,ii,ii,i„„m.,it,„„„...n
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Možni
sporazumi za daljše poslovno sodelovanje. Srečanje z zelo sorodno dušo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nove možnosti za uspeh vaših načrtov. Neka oseba se vedno bolj zanima za vas.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne držite se preveč na daleč, ko gre za nove poslovne stike. Neka oseba pričakuje odločnejšo potezo.
RAK (od 23.7. do 22.8.) Znašli se boste v težavah, vendar se boste iz njih Izmazali. Le ena Iskrena in lepa beseda in vse bo spet dobro.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč se obotavljate, kadar bi morali biti bolj odločni. V ljubezni je včasih
tudi_malenkost zelo pomembna.
do 22.9.) Krep-
DEVICA (od 23.8.	___r
ko po poti, ki vam jo narekuje stara praksa. Znašli se boste v družbi, ki vas bo razumela.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Možne so nove poti, vendar ni za-
gotovljen celoten uspeh. Poiščite si družbo, ki
vam bo pogodu. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pobuda vašega sodelavca bo sprejemljiva in Je zato ne odklanjajte.
Spor v družini, pa ne bo hudo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Krasni uspehi, vendar pa le na videz. Ohranite mimo kri, tudi če se nekdo slabo obnaša.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V poslovni družbi nekaj ne gre prav. Prevzemite vse odgovornosti. Po^ pustljivost je včasih najboljša rešitev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S prepričljivostjo boste veliko več dosegli kot s strogostjo. Preveč ste ljubosumni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobro ste se vsidrali, toda s tem vam še ni zagotovljena bodočnost. Več podjetnosti, vendar ne preveč.
ZARADI POČASNOST!DELOVANJA OBČINSKE UPRAVE V GORICI
PSDI določa roke za sprejem važnih odločitev v občinski upravi
V naslednjem tednu urediti poobčinjenje pobiranja trošarine in mestnih avtobusov - Predlog za dve tedenski seji občinskega odbora
Odnosi med demokristjani in socialdemokrati, ki so bili od nekdaj zelo slabi, dasiravno sta stranki pogostoma sestavljali koalicijski odbor občine Gorica, so se te dni znova zaostrili, ker se po sodbi mestne sekcije PSDI, izražene v tiskovnem sporočilu, nekatera poglavitna upravna vprašanje prepočasi rešujejo. Da bi obšli težave so demokristjanski odborniki predlagali posredovanje političnih tajništev vladne koalicije, do katerega ni nikoli prišlo zaradi pogostih odlašanj, na koncu vseh koncev pa zavoljo odsot nosti predstavnikov KD na sestanku, sklicanem nalašč za to.
Člani izvršnega odbora mestne sekcije, občinski svetovalci in odborniki PSDI v Gorici zahtevajo, da se najkasneje v prihodnjem tednu nakažejo rešitve glede trenutno najnujneših potreb kot sta poobčinjenje pobiranja trošarine in mestne prevozne službe; nadalje naj odbor sprejme svojo dokončno odločitev o obnovitvi zakona o prosti coni, ki so se o njej prejela v zadnjem času u-godna zagotovila, kar narekuje v tem trenutku izdelavo konkretnih zahtev občinske uprave, zastopnice splošnih koristi vieh občanov, da bi obnovitev zakona bolj ustrezala gospodarskim potrebam mesta in da bi se odpravile nepravilnosti, ki so se doslej pokazale pri koncesijah kontingentov po ugodnih cenah.
Vrhu tega so socialdemokrati prepričani, da je mogoče do konca leta urediti poslovanje vseh občinskih služb, od novega stale-ža do poglobljene proučitve javne pomoči in do sestave predlogov o splošnem regulacijskem načrtu.
Socialni demokrati sporočajo, da •i v zgoraj omenjenem smislu predstavljajo uresničitev sporazumno sestavljenega programa med večinskimi strankami; izvrš-
Gorlca
VERDI. 17.30: «Ischia — operazio-ne more». W. Chiari in P. De Fi-lippo; italijanski kinemascope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.30: «La storia del dott. Wassell». G. Cooper in L. Day; ameriški barvni film.
MODERNIS8IMO. 17.30 — 22.30; »Terra iontana«. James Stewart in Corinne Calvet; ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.30—22.: «Kid Rode-lo». D. Murray, J. Leigh; ameri-ški čmobeli film.
Triii
AZZURRO. 18.—22.: «11 sorpasso». V. Gassman in K. Spaak.
EXCELSIOK. 17.30—22.: «Psyco». A. Parkins.
8.	MICHELE. 19,—22.: «Qmbre sul mare». Glenn Fort.
PRINCIPE. 18,—22.: «1 glalli di E. Wallace n. 6». G. Dani in J. Go-leman.
Ronke
RIO. 19.30—22.: «Attila». A. Quinn m S. Loren; v barvah.
EXCELSIOR. 19.30—22.: «Addio al-le armi». R. Hudson in J. Jones.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku št. 14; telefon 29-72.
ni odbor PSDI nadalje pooblašča svoje odbornike, naj ponovijo zahtevo po dveh tedenskih sejah občinskega odbora, od katerih bi bila ena posvečena upravnim zadevam, druga pa proučevanju izboljšanja dejavnosti uprave ter uresničevanju programa strank ob ustanovitvi koalicije levega centra.
na svoji zadnji seji odobril tudi naslednje sklepe:
GORICA: razne ukrepe v korist posameznih občinskih uslužbencev; ureditev Ulic Sartorio in Concordia v Ločniku.
RONKE: blagajniški predujmi in izplačilo obresti; spremembe v bilančnem proračunu za 1966; izplačilo ENEL za dobavo elektrike občini; plačilo bolniške oskrbe v bolnišnicah za 1965.
TRŽIČ: najem zidarja za vzdrževanje občinskih poslopij; plačilo stroškov v dobrodelnem zavodu za mladoletne; gradnja prehoda za pešce v Ul. S. Nicolb in odškodnina prizadetim posestnikom.
Odobreni sklepi krajevnih ustanov
Pokrajinski odbor pri deželnem odbomištvu za krajevne ustanove je
IIIIIIIIIMIIIIIIIIMIItllllltlltfl«lltltMI1lllllltlf IIIttMlIlllllllfltlllllllllllllHlMllllf lliiilllliillliiiiiiiiritilllllllllllll
HVALE VREDNA POBUDA ŽUPANSTVA V GORICI
Razpošiljanje potrdil staršem za vpis otrok v prvi razred
Županova voščila staršem, da bi njihovi otroci v šoli dobro uspevali Nujno bi jih moral opozoriti, da imajo na voljo slov. in italijanske šole
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 22,8 stopinje ob 13, uri, najnižja 12,2 stopinje ob 6.20; povprečne vlage 70 odst.
Starši otrok, ki se bodo letos vpisali v prvi razred osnovne šole, bodo prejeli na dom potrdilo o otrokovem rojstvu in potrdilo o cepljenju. Priloženo bo tudi pismo župana, s katerim starše obvešča, da jim je občinska uprava s tem prihranila poti in čakanje pred okenci. V svojem pismu izraža željo, da bi otrok žel uspehe v šoli ter postal dober meščan, ko bo dorasel. V kolikor nam je znano, je pismo splošnega značaja, vendar pisano samo v italijanskem jeziku, kar povprečne starše slovenske narodnosti navaja k vpisu otroka v Italijansko osnovno šolo, zavoljo tega, bi si dovoljevali pripomniti, da bi župan, če Je takšno utemeljeno pripombo še čas uresničiti, opozoril starše šoloobveznih otrok ki se bodo te dni vpisali v prvi razred osnovne šole, da imajo na voljo slovenske in italijanske šole, oboje priznane z državnim zakonom in zavoljo tega enakovredne v vseh ozirih. To. je njegova dolžnost, dolžnost župana, občanov Gorice, ki so italijanske in slovenske narodnosti.
Ce so otroci rojeni izven meja občine Gorice, bodo morali starši zaprositi potrdilo pri občini, kjer so rojeni, goriški zdravstveni urad bo poslal samo potrdilo o cepljenju, in sicer za otroke rojene V letu 1958, ki bodo letos obiskovali tretji razred. Ce bi starši kljub vsemu (ponavadi zaradi netočnih naslovov, ki so posledica zapoznelega prijavljanja stanovanjskih sprememb) ne prejeli omenjenih potrdil, tedaj Jih bodo morali sami dvigniti ali na anagrafskfem uradu županstva ali v zdravstvenem uradu v Mazzinijevi ulici.
V	kolikor nam je znano, so potrdila večidel pripravljena ter jih bodo skupno z županovim pismom razposlali v tem tednu.
Na razstavi v Romansu tudi slikar M. Vilhar
V	nedeljo so odprli v Romansu slikarsko razstavo, ki bo odprta do vključno 4. septembra. Na razstavi sodeluje 51 slikarjev s 140 deli. Poleg domačinov iz raznih krajev naše pokrajine se je udeležil te razstave tudi naš rojak Mario L. Vilhar iz Ljubljane. Prikazuje štiri olja z motivi iz Postojnske Jame, saj je slikar postojnski rojak in mu je ta temar
tika še posebno pri srcu. Prav zaradi te posebnosti so njegove slike na tej razstavi vzbudile pozornost.
Posebna komisija je slike ocenila za razdelitev nakupnih nagrad v skupnem iznosu 430 tisoč lir. Prvo nagrado v znesku 75 tisoč lir, ki jo je dala deželna uprava, sta si razdelila tržiška slikarja Armando De Petrls in Orlando Poian. V celoti so razdelili 14 nagrad in med drugimi sta bila nagrajena tudi dva slikarja - mladinca.
Goriški gasilci na Koroškem za pomoč poplavljcncem
Skupina 8 mož goriških gasilcev pod poveljstvom svojega podčastnika, se je v Beljaku pridružila reševalnim skupinam iz drugih delov naše dežele, predvsem iz Vidma in Trsta. S seboj so pripeljali tovornjak, eno campagnolo in gumijast čoln za reševanje.
Kot znano je narasla Drava prejšnji teden podrla kos jezu v dolžini 90 m v bližini Beljaka in je voda poplavila spodnji del mesta. Sedaj se trudijo, da bi zopet popravili jez in preprečili večjo škodo.
Ker se je v zadnjem času vreme nekoliko izboljšalo, računajo da bodo kmalu končali z reševalnim delom in pričakujejo povratek gori-ške čete proti koncu tega tedna.
Izpopolnjeni prometni znaki na Katerinijevem trgu
Delavci podjetja, s katerim je občina sklenila sporazum, da vzdržuje cestno-prometne znake v Gorici, so prejšnji dan označili s horizontalno segnaletiko Katerinijev trg (Piazza Medaglie d’oro). Označili so sredino trga v smeri sever-jug ter označili kraj, kjer se morajo vozniki ustavili, kadar vozijo na glavno cesto. Zelo pomembna novost je tudi za prednost, ki jo bo poslej imela Gabrijelova ulica nasproti Ul. Corsica. Vse doslej je bilo ravno obratno in so jo imela vozila, ki so se iz Ul. Corsica pripeljala na Katerinijev trg odnosno v Gabrijelovo ulico. Zavoljo tega je prišlo do nekaterih prometnih nesreč. Poslej se bodo morala vozila, tudi tovornjaki, ustavljati pred črto in trikotnikom, kar pomeni, da bodo morali dati prednost tudi vozilom, ki prihajajo z njihove leve.
Pri pakiranju se je urezal na prstu
Včeraj popoldne, ko je hotel zapakirati neko blago v svoji trgovini, se je pri rezanju vrvice ranil na levem kazalcu 27-letni Umberto Piovesana, trgovec iz Moše, Ul. Mar-tiri redenti 3. V goriški bolnišnici | *"	Jnht
so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 15 dneh.
PRVI DAN EVROPSKEGA PRVENSTVA V ATLETIKI
2 zlati kolajni in naslova za V. Nemčijo in 1 za SZ
Slovesna otvoritev v prisotnosti predsednika madžarske republike Dobaya
BUDIMPEŠTA, 30. — Danes so v prisotnosti predsednika madžarske republike Istvana Dobaya otvorili osmo izvedbo evropskega prvenstva v atletiki. Po mimohodu in dviganju zastave prvenstva, je srebrna kolajna iz Tokia Gergely Kulcsar prisegel v imenu vseh prisotnih.
Prvi dan prvenstva je prinesel
dve zlati kolajni Vzhodni Nemčiji in eno Sovjetski zvezi. Za Nemčijo sta evropski naslov osvojila Dieter Llndner v hoji na 20 km in Jurgen Haase v teku na 10.000 m, medtem ko je sovjetska predstavnica Nadež-da Cižkova osvojila naslov v metu krogle.
HOJA NA 20 KM
1.	DIETER LINDNER (V. Nem.)
1 29’25”
2.	Vladimir Golubnički (SZ) 1.30’06”6
3.	Nikolaj Zmaga (SZ) 1.30T8”
4.	Gerhard Sperking (V. Nem.) 1.31’25”9
19.000 m
1.	JURGEN HAASE (V. Nem.)
28’26”
2.	Lajos Mecser (Madž.) 28’27”
3.	Leonid Mikitendo (SZ) 28’32”2
4.	Manfred Letzerlch (Nem.)
MET KROGLE (ženske)
1.	NADEŽDA CIŽKOVA (SZ) 17,22 m
2.	Margitta Gummel (V. Nem.) 17,05
3.	Marita Lange (V. Nem.) 16.96
4.	Galina Zibina (SZ) 16,65 Današnji spored je predvideval
tudi številna predtekmovanja in izločilna tekmovanja. Izidi so naslednji:
100 m MOŠKI
(prvi štirje v vsaki skupini so se uvrstili v polfinale)
1.	SKUPINA
Maniak (Polj.) 10”7, Giani (It.) 10”7, Capbell (VB) 10”7, Eggers (V. Nem.) 10”7, Demec (CSSR) 10”8
Knlckenberg (Nem.) 10”6, Anie-lak (Polj.) 10”8, Vanhee (Bel.) 10”8, Jones (VB) 10”8
iiiiiiiiiiiiiiifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiii
PRVE PRIPRAVE NA TRGATEV
Enolog konzorcija bo na razpolago vinogradnikom za dobro kletarjenje
Za letos računajo na dobro vino, čeprav ga bo nekoliko manj - Vedno več nasadov z izbranimi sortami trt
Konzorcij za zaščito tipičnih vin, ki še vedno pričakuje uradno priznanje zaščitenih imen za tipična vina naše pokrajine ter ga bo po vsej verjetnosti še precej časa čakal, ker zadevni urad v Rimu zelo počasi deluje, je za letos vzel v službo enologa v osebi Gaspara Buscemija, ki bo jutri, 1. septembra, nastopil svojo službo. Njegova naloga bo, da bo obiskoval posamezne vinogradnike, pri katerih bo pregledal njihove kletarske naprave in priprave ter dal koristne napotke za njihovo izboljšanje odnosno dopolnitev, za boljšo ureditev lokalov samih ter za vinifika-cijo brez običajnih napak, ki kvar no vplivajo na kakovost vina. Enolog bo proučil tudi posamezne vin. ske vzorce ter opredelil značilnosti tistih vin, ki so primerna za uste-kleničenje. Posebna komisija strokovnjakov pa bo pokušala taka vina preden jih bodo dokončno namenili za ustekleničenje.
Kakor kaže, bodo morali vinogradniki letos začeti bolj zgodaj s trgatvijo. Ce bo vreme vsaj v naslednjih dneh bolj ugodno, se pravi bolj toplo in sončno, predvidevajo, da bo imelo novo vino še kar dobro gradacijo, čeprav ga bo
po količini manj, kot se je prvotno pričakovalo. Škoda, ki so jo utr. peli vinogradi v zadnjih dveh letih, se na njih še vedno pozna.
Vsekakor računajo, da bodo letos pridelali okrog 160 tisoč stotov grozdja (v rekordnih letih 220 tisoč stotov); ta količina naj bi dala 108 tisoč hi vina, od tega 50 tisoč belega in 58 tisoč črnega. Na Goriškem imamo 7.385 ha vinogradov, od tega 19 ha s sortami namiznega grozdja, 5745 ha z navadnimi vrstami trt in 1621 ha z izbranimi vrstami. Iz leta v leto se opaža, da naraščajo površine vinogradov s posebnimi vrstami, ki gredo bolje v denar in so torej bolj donosne. To je opaziti tudi v Brdih, zlasti pri novejših nasadih, med katerimi naj v zadnjem času omenimo nove trtne nasade grofa Formentinija, ki so tudi urejeni v tem smislu.
Trčenje dveh avtov brez ranjenih
Včeraj okrog 15. ure se Je peljal po cesti iz Ločnika proti Gorici z avtom Alfa Giulia GO 29959 63-letni Comelio Trentin iz Fogliana. Preden je zavozil na most čez Sočo
je moral vozilo ustaviti, ker je bila cesta zaradi popravila delno zaprta. V tem je privozil za njim fiat 1300 GO 25037 59-letni Ferdinando Dovier iz Gradeža, ki se je prepozno zavedel, da je voznik pred njim ustavil ter se je zaletel v njegovo vozilo.
Pri nezgodi ni bil nihče ranjen. Izvidnica cestne policije pa je ugotovila znatno škodo na vozilih.
V oko se je zbodel s travnato bilko
V goriško civilno bolnišnico se je zatekel 60-letni Luigi Fabbri iz Ul. Cocevia 19. Zdravniki so mu ugotovili rano na desnem očesu in kos suhe trave, ki je obtičal v očesu ter mu povzročal bolečine. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju.
Fabbri Je povedal, da se Je že pred 20 dnevi, ko je delal na vrtu pri hiši, zbodel v oko z neko suho travno bilko. Ker je mislil, da ni hudega, se ni zatekel k zdravniku. Ko pa je bila bolečina v očesu vedno hujša, se je odločil za pregled v bolnišnici, kjer mu je zdravnik izvlekel košček suhe bilke iz očesa.
3.	SKUPINA
Bambuck (Fr.) 10”4, Erbstosser (V. Nem.) 10”6, Metz (Nem.) 10”6, Zamfirescu (Rom.) 10”7
4.	SKUPINA
Kelly (VB) 10”7, Berger (Fr.) 10”7, Jurgen Felsen (Nem.) 10”8, Ozolin (SZ) 10”8
5.	SKUPINA
Piquemal (Fr.) 10”7, Sguazzero (It.)	10”8, Honger (šv.)	10”8,
Lebedev (SZ) 10”8
6.	SKUPINA
Giannattasio (It.) 10”5, Ivanov (SZ)10”6, Ntkolaldis (Grč.) 10"7, Barandun (Sv.) 10”8
400 m ŽENSKE
(prve tri v vsaki skupini so se uvrstile v polfinale, kjer bo nastopila tudi četrtouvrščena z najboljšim časom)
1.	SKUPINA
Pignl (It.) 54”8, Wallgren (Šved.) 55”3, Chodorek (Polj.) 55”7
2.	SKUPINA
Hmelkova (CSSR) 53”6, Louer (Hol.) 54”5, Watkinson (VB) 54”9
3.	SKUPINA
Nagy (Madž.) 54”6, Breham (Holandska) 54”9, Bakkejord (Nor.) 55’T
4.	SKUPINA
Stirling (VB) 54”2, Berthelsen (Nor.) 54”4, Slaman (Hol.) 54”7
5.	SKUPINA
Munkacsi (Madž.) 54”, Noirot (Fr.) 54”4, Henning (Nem.) 54”4, Samotesova (SZ) 54"6
1500 m MOŠKI
(prvi štirje iz vsake skupine so se uvrstili v finale, ki bo v četrtek)
1.	SKUPINA
Norpoth (Nem.) 3'44”9, Jazy (Fr.)	3'45”1, Wilkinson (VB)
3’45”4, Hoffman (CSSR) 3'45”-l
2.	SKUPINA
Dehartoghe (Bel.) 3’40"7, Tumm-ler (Nem.) 3'4I”2, May (V. Nem.) 3’41”4, Nicolas (Fr.) 3’41”4
3.	SKUPINA
Wadoux (Fr.) 3’45”3, Simpson (VB) 3’45”5, Allonsius (Bel.) 3’45”6, Szordykowski (Polj.) 3’ in 45”7
100 m ŽENSKE
V	polfinale so se uvrstili:
L SKUPINA
Kirszensteln (Polj.) 11”6, Berg (Hol.) 11”8, Stock (Nem.) 11”9, Tledcke (V. Nem.) 11”9
2.	SKUPINA
Klobukowska (Polj.) Il”4, Lehot-ska (CSSR) 11”6, Montandon (Fr.) H”8, Arden-Slater (VB) 11”9
3.	SKUPINA
Frisch (Nem.) 11”7, Nemeshazi (Madž.) 11”8, Vonk (Hol.) 11”9, Telliez (Fr.) 11"9
4.	SKUPINA
Trabert (Nem.) 11”7, Popkova (SZ) 11"8, Hall (VB) 11"9. Bak-ker (Hol.) 12”0
400 m MOŠKI
V	pilflnale so se uvrstili:
1.	SKUPINA
Badenski (Polj.) 46”7, Boccardo (Fr.) 47”1, Pippola (Fin.) 47"3
2.	SKUPINA
Konlg (Nem.) 46”7, Weiland (V. Nem.) 46”9, Sverbertov (SZ) 47”3
3.	SKUPINA
Gredzlnskl (Polj.) 46”6, Graham (VB) 47", Bello (It.) 47”1, Trou-sil (CSSR) 47"2
4.	SKUPINA
Kinder (Nem.) 47”, Adey (VB) 47”4, Martin (Fr.) 47"5
5.	SKUPINA
Savčuk (SZ) 46”9, Krusmann (Nem.) 47”1, Wimbolt-Lewls (VB) 47”4
MET DISKA MOŠKI
V	finale so se uvrstili:
1.	Jaras (SZ)	m 57,54
2.	Danek (CSSR)	56.86
3.	Platkowski (Polj.)	56.74
4.	Milde (V. Nemčija)	56,70
5.	Thorith (V. Nemčija)	55,84
6.	Losch (V. Nemčija)	55,84
7.	Begier (Polj.)	55,30
8.	Soudek (Av.)	54,38
9.	Neu (Nemčija)	54,32
10.	Zemba (CSSR)	54,20
11.	Simeon (It.)	54,20
12.	Reinitzer (Av.)	54,08
SKOK V DALJINO MOŠKI
V finale so se uvrstili:
1.	Igor Ter-Ovanesjan (SZ)	m 7,67
2.	Rainer Stenius (Fin.)	7,60
3.	Jean Cochard (Fr.)	7,60
4.	Lynn Davies (VB)	7,59
5.	Borkovsky (SZ)	7,55
6.	Pani (Fr.)	7,54
7.	Pousi (Fin.)	7,53
8.	Latzel (Nem.)	7,52
9.	Hutter (CSSR)	7,49
10.	Stalmach (Polj.)	7,47
11.	Brakchi (Fr.)	7,44
12.	Eskola (Fin.)	7,42
ORGANIZACIJSKI ODBOR IX. SLOVENSKIH ŠPORTNIH IGER javlja, da je rok za preliminarno prijavo košarkarskih in odbojkarskih ekip podaljšan do 22. ure 5. teptembra. Po tem roku odbor ne
PO SKLEPU ZVEZNEGA PREDSEDSTVA FIGC
Edmoado Fabbri odstavljen!
MILAN, 30. — Zvezno predsedstvo FIGC je danes na izredni seji sklenilo odvzeti Edmondu Fabbriju mandat tehničnega komisarja nogometne reprezentance.
Odbor je nadalje sklenil predati zadevo zveznim disciplinskim organom ter opozoriti vodstvo CONI na njegovo obnašanje. Nadalje je predsedstvo opozorilo Fabbrija, da mora najkasneje do 5. septembra predložiti poročilo o nastopu italijanske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Zvezni odbor je tudi pripomnil, da se ne bo protlvil preiskavi, ki bi odkrila resnico ter je izrekel privoljenje, da dr. Fini, za kar je zaprosil dovoljenje, sodno postopa proti Fabbriju.
Kot je znano je Fabbri obtožil zdravnika reprezentance dr. Finlja. da je igralcem vbrizgal čudne tekočine, ki so jih uspavali.
KOLESARSTVO
FRANKFURT, 30. — Goričan Jurij Uršič se je na svetovnem prvenstvu v dlrkališčnih panogah uvrstil v amaterski zasledovalni vožnji v polfinale, kjer bo imel za nasprotnika Ceha Dalerja. V ženski zasledovalni vožnji je svetovni naslov pripadel Angležinji Beryl Burtonov! pred Belgijko Reyndersevo in vzhodno Nemko Mattigovo.
bo sprejel nobene prijave.
MLADINSKI NOGOMETNI TURNIR SŠI
Popoln mehanizem enajsterice Brega
«Ne hvalite Jih preveč!« Nam je rekel Bubnich po sijajni zmagi, ki so jo dosegli njegovi mladinci na račun Sokola. Bil je očitno zadovoljen zaradi lepe igre, ki so jo prikazali njegovi mladinci, kljub temu na ni nobenega pohvalil, ker bi mu s tem, po njegovem mnenju, samo škodil. Torej Bubnich pozna svoje delo in Brežani bodo gotovo imeli z novim trenerjem še mnogo za- -
doščenj
Tudi mi gotovo nočemo hvaliti tega ali onega izmed mladincev Brega. Hočemo pa povedati resnico na račun teh mladih nogometašev. In resnica je, da so Brežani res močni, pravi poznavalci nogometa. V nedeljo so se morali boriti s sorazmerno skromnim nasprotnikom. Kljub temu ga niso nikdar podcenjevali, kar je dokaz njihove športne zrelosti. Vseskozi so igrali z istim tempom, kar dokazuje, da so dosegli že zadovoljivo formo, kljub mnogim neprillkam, ki so jih mogli prebresti na treningih, kot npr. nedokončano igrišče itd. Ekipa je torej že vigrana in finalna tekma s Primorjem gotovo ne bo razočarala gledalcev, ki sl bodo hoteli ogledati tudi najmlajše v tej naj-prlljubljenejšl športni disciplini.
Igra Brežanov je zelo preprosta, toda s tem ni rečeno, da je lahko 'zvedljiva. Da lahko ekipa odvija preprosto igro, zahteva od vsakega posameznega nogometaša dobro tehniko, obvladanje žoge, pregled nad igro, odločnost, tempizem itd., in te rekvizite mnogi izmed mladincev Brega ima. In prav v tem obstaja izreden uspeh tega moštva, ki se je tudi v italijanskem junior-skem prvenstvu solidno izkazalo.
Obramba v nedeljo ni imela posebnega dela ln zato ne moremo oceniti Brežanov na podlagi nedeljskega nastopa. Vsekakor so se branilci v redkih prilikah, ko so bili zaposleni, vedno odlično izkazali. Vratar Ota Je bil le dvakrat ali trikrat zaposlen in še v teh redkih primerih s šibkimi streli. Branilca Bandi ln Corbatti sta solidno opravila svoje delo, ln predvsem Corbatti je večkrat skušal neposredno sodelovati z napadalci. Atletskih sposobnosti mu ne manjka, tehnike tudi ne, zaradi visoke postave pa nima niti težav v igri z glavo. Skratka, soliden branilec.
V krllski vrsti je precej novosti glede na lansko Junlorsko postavo. Odlični srednji branilec Zocchl je moral zaradi starosti prestopiti v višjo kategorijo. Njegovo mesto je prevzel mladi Bordon, ki ima vse karakteristike dobrega branilca. Tudi Krasna, desni krilec, ne nastopa v standardni juniorskl ekipi in so sl ga Brežani pridobili, da bi Jim
ojačil moštvo na teh športnih Igrah. Mladinska ekipa Primorja je namreč izredno močna in resno misli na osvojitev juniorskega naslova. In prav Krasna bi zaradi svoje ofenzivne igre lahko prekrižal račune Prosečanom. V nedeljo je dosegel krasen gol in poleg tega je » sijajnimi prodori odločno pripomogle k realizaciji drugih, Zahar je odvijal pretežno obrambno igro. Navidezno ni njegova igra briljantna; vsekakor pa je njegovo delo bistveno važno za dobro obrambo.
Toda moč Brežanov Je predvsem napad. Tu se posebno odlikuje kapetan Petaros, ki je pravi organizator vseh ofenziv celotne prve linije. Posebno nevarni so tudi njegovi prodori, saj ima igralec izredno nogometno tehniko, dober drib-llng in zadovoljiv pregled nad Igro. Po našem mnenju bi bil Petaros prikladnejši na mestu pravega napadalca. ker Ima smisel za gol. Toda v tem primeru bi moral nositi vso težo na sredini igrišča Mikuš. kar bi bilo za igralca odločno preveč. Mikuš pa je vseeno za malenkost preveč zadaj, skoraj na liniji branilcev, kar seveda ni prikladno za povezavo med obrambo in napadom.
Krili Samec in čuk sta hitri, imata tudi zadovoljiv drlbling in zato zelo nevarni. Samec je proti Sokolu dosege! dva gola, medtem ko jih je Cuk realizira! celo tri, kar priča, da imata igralca tudi smisel za gol. Tudi srednji napadalec Rodella ima smisel za gol, kar je za številko devet posebno važno.
Torej finalna tekma s Primorjem bo zanimiva in predvsem odprta vsem možnostim.
Sokol ni mogel konkurirati s tako močnim nasprotnikom. Vsekakor so Nabrež.ncj požrtvovalno zaigrati in predvsem nas je presenetil mladi Caharlja P., ki bo gotovo postal dober nogometaš. Nabrežmce moramo tud! pohvaliti za korektno igro, ki so jo prikazali, pa čeprav so zgubljali z veliko razliko. Morda bodo zasedli tretje mesto, premagati pa bodo morali cankarjaše in tudi ta tekma, pa čeprav ne bo na tako tehn'čni višini kot finalna, je vredna, da sl jo ogledamo, če ne drugega pa vsaj zaradi agonlzma, ki ga bostp enajsterici pokadi v
—edson—
JURIJ KOROLJKOV	"•
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Nemški veleposlanik je nadaljeval s svojim besnenjem in upiranjem. Nezadovoljen z razgovorom z zunanjim ministrom Togom je odšel k novemu premiera Toziu in obiskal cesarjevega brata, toda povsod je naletel na zavrnitev.
V Berlin so poslali podroben šifrogram z vztrajanjem, naj prekinejo diplomatske odnose z Japonsko in ostro zahtevajo, naj osvobodijo Sorgeja. Ribbentropp je odgovoril, da je o vsem poročal Hitlerju, sklep pa bo sledil kasneje.
Obersturmbannftihrer Meisinger ni zapuščal svojega kabineta in grozil je, da bo poslal v koncentracijsko taborišče vsakogar, ki bi si drznil reči eno samo grdo besedico o Richardu... Meisinger je pisal dokument, obsegajoč dvaindvajset točk, iz katerih je izhajalo, da Richard Sorge v nobenem smislu ni mogel biti kriv Omenjeni dokument bo izročil v kempetaju generalu Nakamuri. Samo njemu, svojemu japonskemu kolegi — ta bo že moral razumeti. Policijski ataše Je poslal referate v upravo varnosti rajha v Berlin Himmlerju, pa tudi v Ab-wehr, vsemogočnemu admiralu Canarisu. Prosil je šefa gesta-
pa Mtlllerja, naj pripravi arhivske dokumente o Sorgejevem življenju v Nemčiji.
Nemški veleposlanik in policijski ataše sta bila pripravljena spraviti na noge vso Nemčijo, toda iz vsega ni bilo nič. Japonci so vztrajali pri svojem.
Malo kasneje so veleposlaniku dovolili, da se jie s Sorge-jem srečal v sobi za razgovore v jetnišnici Sugano. Preiskovalec je opozoril veleposlanika, da lahko zastavi zaporniku samo tri vprašanja: kako se počuti, ali sodi, da je kriv, in, če kaj potrebuje. In to je bilo tudi vse. Takšen je bil kategoričen pogoj za srečanje.
Eugen Ott je stal na vratih sobe za razgovore v spremstvu treh japonskih uradnikov, ko so skozi nasprotna vrata pripeljali Sorgeja. Vedno eleganten, dobrega obnašanja, skrbno izbrit je bil zdaj v jetniški obleki, v grobih, velikih čevljih in z gosto, zarastlo brado. Richard se je vedel ponosno in je stal z visoko dvignjeno glavo. Poleg Sorgeja so bili trije policaji.
Ott je pohitel proti Sorgeju, toda preiskovalec Je z enim samim gibom zaustavil veleposlanika. Pogovarjala sta se na daljavo, z enega kota sobe v drugega. Veleposlanik mu je zastavil prvo vprašanje:
«Kako se počutite, Iki-san?»
«Hvala vam, nikakor se ne morem pritoževati,« Je mirno odgovoril Richard.
«Ali sodite, da ste krivi?«
Japonci so se vmešali.
«Prav ta hip so mi zagrozili, da ne smem odgovoriti na to vprašanje,« in pokazal je na svoje stražarje. «Ne govoriva o tem...«
Ott se Je zmedel, zanj Je bilo pomembno, da bi dobil odgovor prav na to vprašanje. In še je vprašal:
«Kaj lahko storim za vas, Iki?»
«Hvala, ničesar ne potrebujem... Težko, da se bova še kdaj videla, gospod veleposlanik. Pozdravite svojo rodbino.«
Srečanja je bilo konec. Ott je še naglo rekel:
((Poglejte, Helma me je prosila, naj vam to Izročim.«
Neki policaj je pristopil k Sorgeju in mu izročil zavitek. Richarda so odpeljali.
V celici je razmotal zavitek in v njem je bilo sadje ter topla odeja s Helminima začetnicama «H. O.« ter še gumbi za srajco — Ottovo darilo. «Gumbov verjetno ne bom več rabil!« se je nasmehnil Sorge, ko je pogledal svojo jetni-ško bluzo.
Dolgo časa se je Sorge vedel izzivajoče, zahteval je srečanje z nemškim veleposlanikom in protestiral proti protizakoniti aretaciji. Po srečanju z Ottom so Richarda Sorgeja znova poklicali na zaslišanje. Zaslišanje je vodil državni tožilec Esi-kava. Spet je vprašal Sorgeja, če se čuti krivega za pripadnost ilegalni organizaciji. Richard je dajal enozložne odgovore. Po sugestivnih tožilčevih vprašanjih Je bil čedalje bolj prepričan, da je mali Japonec, ki mu je sedeli nasproti, vedel že precej veliko.
Zdaj je bilo poglavitno zaščititi ostale in prevzeti vso odgovornost nase. Ta sklep Je dokončno dozorel, ko je, nekaj tednov po aretaciji, preiskovalec med rednim zaslišanjem potegnil iz pisalne mize tri nemške almanahe, s pomočjo katerih so ilegalci šifrirali svoje radiograme.
«Ali hočete tudi zdaj zanikati svojo zvezo z Moskvo?« je vzkliknil tožilec in mahal s knjigami. «To-le je vaš almanah?«
«Da, moj je, toda kakšno zvezo ima z vsem tem stari nemški almanah?« je naivno vprašal Sorge.
((Poglejte, kakšno!« Esdkava Je odprl fascikel in prebral poslednjo Sorgejevo brzojavko, poslano v Moskvo: «Vse to pomeni, da vojne letos ne bo...»
«Ali ste to pisali vi?« je zmagoslavno vprašal tožilec. ((Nimate se na kaj opreti. Ključ šifre je v naših rokah. Zdaj boste priznali, da ste bili špijon Moskve.«
Upirati se ni imelo nobenega smisla, vendar je Sorge rekel:
«Jaz nikoli nisem bil špijon! Jaz sem se boril proti vojni...
Sem komunist ln državljan Sovjetske zveze... Toda rad bi od-godil zaslišanje, danes sem preveč utrujen. Kasneje bom napisal vse, kar menim, da ml je mogoče.«
«Tu odločam jaz, kdaj bo zaslišanje!« je rekel Esikava. Sicer pa, trenutek...«
Sorgeja so odpeljali na hodnik, državni tožilec pa je telefoniral predse 1niku Toziu in mu referiral, da Je Sorge priznal, da je ruski komunist ter ga prosil, naj odgodi zaslišanje.
«V nobenem primera« je zavpil v slušalko predsednik vlade. «Vodite zaslišanje toliko časa, dokler aretiranec ne bo čisto obnemogel! Sicer ne boste ničesar izvedeli...«
General Tozio, bivši načelnik vojaške žandarmerije v kvan-tunški armadi, je že vedel, kako je bilo treba voditi zaslišanje.
Sorgeja niso pretepali in tudi mučili ga niso med zasliševanjem: ukazano je bilo, naj se tujcev med zasliševanjem ne dotikajo — kajti lahko bi prišlo do diplomatskih zapletljajev. Izjema je bil Branko Vukelič Njega so imeli za Francoza, ker je zastopal francosko brzojavno agencijo. Francija pa je bila premagana dežela in kdo bi se nanjo še sploh oziral! Vukelič je junaško prenašal najperfidnejše mučenje. Vsega pretepenega in krvavega so ga pripeljali v preiskovalčevo pisarno, pa je spet molčal. Razjarjeni tožilec Je nekoč vprašal: «Kdo je on: Francoz ali ameriški Indijanec, ki je sebi odgriznil jezik! Prisilite ga, da bo spregovoril!« Vendar pa Vukeliča niso mogli prisiliti, da bi spregovoril.
Mučili so in pretepali s palico tudi slikarja Iotuka Mijagija, ta pa je sanjal samo o tem, da bi čim prej umrl: njegovo bolno telo, ki ga je bila načela tuberkuloza, ni moglo zdržati dolgega mučenja.
Richard je zaprosil, če bi mu prinesli pisalni stroj in papir, dejal je, da se je bil odvadil pisati z roko in da se noče znova privajati peresu... Pogajanje Jetnika z jetniško upravo se je vleklo dolgo, toda zmagal je Sorge. Tožilec je ukazal, naj jetniku prinesejo pisalni stroj.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL	MONTEOUH) #. tl, TELEFON	»3-WHi ID 04-63» - p,,štnj	predal 859 - milKi ZNU.A: GORICA: Ulica Silvio PelUco	1 II., Telefon 33-K2 - UPRAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 21) - Telefon 37-33(1 «5-023 - NAROČNINA:	mesecu« «■«, m	- Vnaprel
Četrtletna 2 250 lir	polletna	« 400 ur. celoletna 7 700 l'r -	SFRJ posamezna številka	« tednu m nedeiio so	para 150 starih dinarjev), mesečno 10	din (1 OOU starih dinarjev), letno	100 Jin (lOiKJU starih dinarjev) - PoStnt tekoči račun: Založništvo	tržaSloga	tiska Trst 11-5374 -	Za
SFRJ: ADIT D2S.	Ljubljana Stan trg 31., telefon 22-207. tekoči račun pri Narodni Dank) » Ljuniian) -	503-3 89 - »GLASI: (.ena oglasov: Za	vsak mm v Slrlnl enega stolpca:	trgpvski 150, flnančno-upravn) 250, osmrtnice 150 Ur - Vlal) oglasi	40 Ur beseda - Oglas)	tržaSke	ln
gorlSke pokrajine se	naročajo pri upravi - 12	vseh drugih pokrajin	Italije prt »Socleta Pubhltcltfi Itatiana«. - Odgovorni urednik: STANIJ-•	*V RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst