O b s e g : Domaćim sadjerejcem za pomladanski čas. (Dalje.) — O pogozdovanji Krasa, — Katere sorte grozdja naj se sadi preko his severnih krajev, in kako naj se jih goji. (Konec.) —- Postně hranilnice. — Slovniske mrve. — Govor poslanca dr. Riegerja proti postavnemu proglašenji nemškega jezika za državni jezik 25. januarija 1884. — Pijana krava. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. Domaćim sadjerejcem za pomladanski čas. Spisal M. Rant. (Dalje.) visokodebelnato sadno đrevje izgojujemo in kot tako stalno na prostém sadimo: peškarje ; le-sem prištevamo : jabolko, hruško, kutno in nešpljo. Kutna in nešplja ste kot visokođebelnati drevesi le prav redki prikazni ; deljni (leska je ° sledeče : črešnjo jezičarje ; so orehi kostanji in man- & ? ;rm) ; slivo koščičarje ; k tem prištevamo češpljo in njene druge so vrst- Oivvivvv • t/I VOIlJVj OU y VVJ)J jJJJU JLIJL UJI KJ \J T I ^t nike, breskvo in marelico, katerim vsem je visokođe belnata rast naravna lastnost. Izgojevanje imenovanih vrst in plemen visokode-belnatega sadnega drevja razširjena je v Evropi celo gor do 55 stopinj (grada) severne širine ter se tu in tam nekatere vrste še celó na legah 570 do 700 me-trov visočine nad morjem dobro ponašajo. Krajne in pa obnebne (klimatične) razmere ? ka- koršnih imenovana sadna plemena — kot visokodebelnato sadno drevje — za svojo vspešno rast zahtevajo, so pa močno in zeló različne. Eavno to pa, da se pri novih nasadili na te zahteve navadno le prav malo, največkrat pa še celó nič ne ozira, je eden največih in najpoglavitnejših vzrokov in zadržkov, da se pre- koristna sadjereja po naši mili domovini ni še tako razširila, kot bi to želeti bilo in bi se po vsi pravici tudi pričakovati smelo. Po drugi strani je pa temu prekoristnemu in plodonosnemu započetju tudi neved-nost hudi spodjedež. Marsikdo je uže poskušal si urediti, napraviti in nasaditi nov sadni vrt, al ker bil je ves njegov trud brez vspelia in vse njegovo prizadevanje zamán, obu- Proste severne lege v toplih krajih ali gorkem podnebji so prav pogostoma srednje vrednosti za sadjerejo med tem, ko ugodne gorke lege v bolj mrzlih krajih ? katere so pred vetrovi v dobrem zavetji, raz nemu sadnemu drevju še prav dobro ugajajo. Obližja velikih voda, zatišja ob gozdih, gorah in nagromadenih večih zidališčili prav dobrodejno gledé vspešne sadje-reje na naravno lego zemlje vpljivajo. Oglejmo nekoliko posamezne vrste in plemena sadnega kot visokodebelnatega drevja ter njihove zahteve za čvrsto in vspešno rast na stalnem mestu. Pričnimo s to razpravo pri jabolku. Jabolko je ono sadno drevo, katero skoraj v vsaki zemlji raste in je zavoljo tega zeló razširjeno. Bolj trde jabolčne vrste se pogosto v krajih, ki po 570 me trov visoko nad morjem leže, še prav dobro obnašajo. Sosebno vdomace.no je jabolčno drevó v srednje gorkih legah in dolinah naše avstrijske države. Prav tople južne lege temu sadnemu plemenu ne godijo ; toliko bolj ugajajo pa jabolčnim nasadom izhodne 5 zapadne > deloma tudi celó severne lege, v katerih ozračje svojo v da obilnejšo vlago, kakoršne jabolčno drevje za čvrsto rast in krepki razvoj neobhodno potřebuje veči meri in dalj obdrži. > večjih voda ter v zavetji pred direktnim vplivom mrzlih severnih vetrov se jabolčno drevje prav dobro ponaša. Jabolčno drevje v kremenasto zemljo stalno posajeno v rasti zastane in se kmalu poštara. Najugodnejša in najboljša zemlja za jabolčne nasade je med vsemi drugimi primerno vlažna gorka in rodovitna ilovnata zemlja. > lahka > ne pre neposrednji blizini gozdov ne rodi nobeno sadno drevo rado, tako tudi jabolčno ne; če pa tudi sploh ? kaj rodi; nima sadež prave veljave, ker je bolj plehek bled in je le nepopolno ali nenormalno razvit. Hruška je po Evropi še bolj in dalje razširjena? pal je ter je nadaljevanje prekoristnega započetja zopet nego je jabolko. Hrušev les je dosta bolj gost in trsi popolno opustil. Tudi v tem slučaju je prislovica: od jabolčnega, toraj zavoljo tega tudi ni tako mnogo-„nevednost je najdražja reč" popolno na svojem mestu. vrstnim boleznim podvržen nego je slednji ; zavoljo V S. w a m m « a * ■ ft . ft • IlI • 1 Vl I If 1 • 1 1 • V • • _ _ 1 Domačemu sadjerejcu treba je toraj poznati last- tega je tudi hruška glede zemlje bolj razširjena kot nosti in svojstva posameznih sadnih piemen in vrst, je jabolko. Hruške trdih vrst in sort, katere v gospo-kakoršnih ta zahtevajo gledé podnebja in zemlje za darstvu rabimo za napravo sadnega vina ali kakor svojo prihodnjo čvrsto in krepko rast na stalnem pravimo mošta, to je: tepke in razne „cidrovke" na mestu. Od tega ravno zavisna je tudi v posledici po- hajamo pogostoma v prav mrzlih in najvišjih krajih, zneje obilnejša ali manjša rodovitnost sadnega drevja. kjer sploh še kako sadno drevo raste, toraj v legah do -V l €- J « >: cr » VV - y: r » 700 metrov visočine nadmorskega površja ; nasprotno zahtevajo pa hruške žlahnih vrst in sort prav toplih krajev in južnih lég, kakoršne so za vspešno rast in rodovitnost jabolčnega drevja zavoljo pregorkega ozračja tako rekoč uže popolno ali pa vsaj le deloma neugodne. To je drugi vzrok, da je hruševo drevo memo jabolčnega na vse kraje (južne in severne, izhodne in zahodne) bolj razširjeno. Pri vsem tem pa hruševo drevo, osobito po naših krajih ni še tako mnogobrojno nasajeno, kot to v resnici tudi zasluži, da bi bilo. Poleg vseh ravno navedenih ugodnih okoliščin ja-bolko hruško na številu mnogo prevaguje, čeravno po-slednja tudi pred vremenskimi nezgodami in pred škod-ljivimi mrčesi mnogo manj trpi, nego jabolko. Hruše-vemu drevju južne lege posebno dobro ugajajo. (Dalje prihodnjic.) pogozdovanji Krasa. Znamenito za vsacega prijatelja pogozdovanja Krasa je, ako mu je znano, kako pogozdovanje napreduje zategadel podamo z naslednjim število gozdnega drevja, katero se je od leta 1880. do 1884. na posameznih na sadbah po Krasu porabilo. 1880 Na * Na oasadbi „nad jamo" pri Postojni v raztezi 13.83 ha.: javorov, 500 gabrov, 500 jesenov, 300 brestov. Na nasadbi „za Gabrom" pri Rakitniku, ki meri blizo 10. 116.000 črnega bora, 500 srnrek, 200 hrastov ? 1000 javorov, 600 gabrov, 300 brestov. Na nasadbi „nad železnico4 pri Kalu, ki meri 10. 35 ha.: 38.000 črnega bora, 6400 top. odrezkov, 1000 45 400 gabrov, 300 brestov. ha.: 22.000 črnega bora, 6400 top. odrezkov, 400 javorov * nasadbi „pod Gaberkom" pri Famljah v raztezi okoli 10 ha. : 28.000 črnega bora, 8400 top. odrezkov hrastov, 200 gabrov. ? 2000 1881. Na nasadbi „nad jamo" pri Postojni: 29.000 črnega bora, 600 morskih borov, 100 vrb, 100 javorov. Na nasadbi „Oštri vrh" pri Postojni, ki meri 13.95 ha.: 45.000 črnega bora, 100 morskih borov, 600 javorov, 1400 jesenov. Na nasadbi „nad kolodvorom*4 pri Št. Petru, ki meri Na 06 ha.: v jeseni, 500 akacij, 800 javorov, 2700 jesenov. 47.000 črnega bora v spomladi ? 9000 črnega bora nasadbi „nad železnico" pri Kalu: 29.000 črnega bora, 200 kostanjev, 400 jesenov. 1882. Na nasadbi „nad kolodvorom" pri Št. Petru: 35.000 črnega bora, 18 litrov lešnikov. Na nasadbi „pod Gaberkom4 pri Famljah : 60.000 črnega bora, 15 litrov lešnikov. Na nasadbi „nad železnico" pri Kalu: 22.000 črnega bora, 1000 javorov, 2000 jesenov. Na nasadbi „pod starim gradom" pri Vipavi v raztezi okoli 164.17 ha.: 74.000 črnega bora, 4000 kostanjev > 2000 jesenov. Na nasadbi „nad jamo" pri Postojni Na nasadbi „oštri vrh" pri Postojni Na nasadbi pri Matenjivasi, ki meri 40.000 črnega bora 81.000 črnega bora, 2000 javorov, 2000 jesenov oo ha 17.000 črnega bora, 1000 belega bora, 1500 jesenov 1883. Na nasadbi „za Gabrom'* pri Rakitniku: 25.000 črnega bora Na nasadbi „nad kolodvorom pri Petru: 11.000 črnega bora, 2000 jesenov Na nasadbi „nad železnico pri Kalu: 24.000 črnega bora, 2000 jesenov Na nasadbi „pod Gaberkom" pri Famljah: 20.000 črnega bora. Na nasadbi „pod starim gradom" pri Vipavi: 50.000 črnega bora, 4000 jesenov Na nasadbi „Stražico" pri Trnovém v raztezi okoli 40 50 ha 200.000 črnega bora v spomladi, 5L.000 črne bora v jeseni, 15.000 akacij, 2000 jesenov in 500 lip Od skupnega posajenega drevja se je přijelo in raste naj več črnega bora 60 70°/ 0» belega bora 50°/0 > jesenov se sicer prime 80%. pa menimo, da bodo kasneje po- Ijah. jamo diti u Malo popravljati se bodo morale nasadbe » Nad pri Postojni i se more še 30.000 drevja vsa- Î >7 Oštri vrh4 pri Postoj ginili, ravno tako lešniki in morski bor. Hrastov (že- drevja posadilo; „nad železnico" pri Kalu potřebuj tam se bode še 20.000 a še loda) raste komaj 20% i11 še to v zemlji tiči Bre- 30.000 drevja; „na Stražici pri Trnovém vsadilo se stov, javorov, gabrov se prime 60%, pa postanejo po- bode še 170.000 drevja, in potem bode cela gora dobro zneje suhi. Kostanji pozebejo; topolovi odrezki in smreke nasajena; „pod starim gradom" pri Vipavi je komaj eno so skoro vsi poginili, čeravno so prvo leto ozeleneli ; četrtinko vsega prostora povoljno nasajenega, letos se akacije se dobro primejo in ostanejo, ravno tako vrbe prične ta nasadba z velikim številom gozdnega drevja in lipe. Dobro nasajene so naslednje nasadbej „Za Gabrom4 pri Rakitniku, „nad kolodvorom4 pri St. Petru, „tik JL Li ^U/ železnice" pri Matenjivasi, „pod Gaberkom" pri Fam- Ljublj pogozdovati Navedeno drevja v starosti od let jemlj iz gozdarskega vrta kateri se nahaja „pod Tivoli se v * Ako se velikosti posameznih nasadeb ne strinjajo z onimi přetečeno leto v 25. listu „N navedeními, je vzrok ta, da so se nekatere nasadbe v jeseni prêt, leta geometrično premerile in se je velikost nekaj inanjsa ali večja našla. Na sadbe 7 pri katerih stoji pred mero beseda „okoli u niso bile v se premerjene Pis Spisa! R. Doléne. (Konec.) V šestem letu ostane z ozirom na izgojno režnjo vse při starem; špalír se še kakor do zdaj, navpik in na desno in levo razširi, to z narezanjem novih na-pnencev. Za stalno rodovitost se pa na napnencih petega leta N1, N2 pod. štev. 2 A. in na napnencih N2, N3 pod. štev. 2. B., kateri so v šestem letu se ve da uže stegnjenci ^ostali, zopet ista režnja izpelje, s katero se je v petem letu na stegnjencih S, S' pod. štev. 2. A. in S2, S4 pod. štev. 2. B. pričelo. Eavno ista režnja se izpelje ali ponovi na ravno navedenih stegnjencih samih, vendar gre pri teh na to dobro paziti, da se pri trti A. pod. štev. 2., loke vedno na dvolet-nem lesu pusté, palci zamorejo tudi na starejšem rasti; vsaj oni imajo le za les služiti — in pri trtah B. pod. 2 gre pa na to paziti, da se pusté đaljši palci na dvo-letnem lesu, kajti sicer ostanejo tudi oni brez ploda, Izgojevanje lepih rednih špalirjev še dalje popiso-vati se nam zdi nepotrebno, kajti vsakem u p. n čitatelju je razumljivo, da se dozdaj popisana izgojna režnja toliko časa nadaljuje, dokler špalir v stegnjencih odločene visokosti in širokosti ne doseže — kar zamore tudi 10 do 12 let trpeti — no vsakoletna režnja napreduje pa tudi po petem letu vsako leto na štirih stegnjencih, to toliko pri špalirju pod. štev. 2. A. in B. In tako se doseže po preteku gotovega števila let špalirje, kakoršne nam pod. št. 3. A. in B. predočuje. Eden kakor drugi je gotovo za oko kaj lep, bodisi na spomlad v obrezanem stanu, posebno pa še v po-letnem in jesenskem zelenem ter z grozdjem obdanem ; eden kakor drugi je pa tudi gospodarju na veliko korist in kratkočasje. Prepričani smo, da kdor si tak špalir izgoji — in izgoja pač ni nikaka težava — ne bode připustil, da bi mu ga na spomlad kdo drugi obrezoval ter povezoval, ampak storil bode to z veliko radostjo sam. Sam bode pa tudi špalir mandal, sam pognanjke povezoval, in kedar bode memošpalirja šel, bode piav nehoté pred njim obstál, ter ga z nekim kaj prijetnim notranjim zadostilnim občutkom opazoval. V takem špalirju je pač prav po latinském pregovoru ..utile con dulce" spojeno. Naj bode torej s tem izgoja lepih rednih trtnih špalirjev končana, vendar moremo še nekoliko splošnih opazek dodati. Marsikđo bi utegnil na pr. vprašati, čemu je to dobro ; da se špalir tako po malem vsako leto le za 50 centimetrov na visokost, in le za 100 centimetrov na širokost širi, vsaj zarinejo trte v enem letu, po tri, štiri in še več metrov dolge mladike ? No, odgovor na to je kratek sledeči : ako bi se trtam vsako leto veliko daljše voditeljice puščale, to je , narezovale, bil bi špalir res veliko prej dogotovljen, toda v starem lesu, v stegnjencih bi bil pa tudi jako slaboten, tako da bi sam sebe nositi ne mogel. Kdor hoče moćne trte imeti, jih more le polagoma na visokost in širokost speljavati. Konečno moramo pa tudi še opaziti, da je neob-hodno potrebno, da se vsaka etaža, potem ko je špalir uže prav dovršen, na koncéh pri vsakoletni režnji, ako ne z napnenci — to pa krajšimi — pa vsaj z daljšimi palicami, to je, palicami treh do štirih očes previdi. To je pa zato potrebno, da se rašča na konec etaž tako rekoč vleče, kajti sicer oni v rašči radi upehajo. Ako pa tako izgojeni špalir v rašči in s to v ro-dovitnosti, vendar le opeša; treba ga je pognojiti, kar se s tem stori, da se okolo debel, vsaj en meter na široko, ter 30—40 centimetrov na globoko zemlje od-vzame, ter se je še le na vmeščeni gnoj zopet nasuje. Špalirnim trtam pognoji se pa tudi prav dobro, ako se pod etažami in tudi drugod okolo špalirja s pomočjo železnega kola do 30 centimetrov globoke in 8—10 centim. široke luknje napravijo, ter pred spomladjo in pa na jesen večkrat s tekočino sostavljeno iz podělaně gnojnice in pepela zalijó. Luknje se zamorejo sicer tudi v poletnem času s tako tekočino zaliti, osobito kedar trte v drugič po-ganjati pričnejo, toda v tem času se sme to le med dalje časa trpečim, deževnim vremenom goditi, nikđar pa ne med jasnim gorkim. V teku dostih, recimo 20—30 ali še več let, postane pa vsak špalir po etažah rad bunkast, in to vsled vsakoletne režnje. No, tak špalir se mora pomladiti, kar se s tem stori, da se mu vse etaže h krati odžagajo, tako da le kratki klini na deblu ostanejo. Iz klinov zarinejo trte, osobito ako se jim je tudi dobro pognojilo, prav močne pognanke oziroma mladike, iz katerih se zopet nove etaže izgojevati pričnejo, in sicer vse h krati. Da se zamore s pomočjo opisanih špalirjev hišne stene tudi med okni noter gor do strehe in tudi še streho samo čez in čez prepreči, se razume samo ob sebi, in — kdo more tajiti, da bi ne bili taki špalirji ravno na samem stoječim ljudskim šolam vinskih in nevinskih krajev najlepši kinč in dokaz učiteljeve marljivosti. Da v prav mrzlih krajih špalirji čez zimo ne pozebejo, pokrije se zemlja okolo njih na jesen z gnojem, špalir sam pa s slamo ali pa s smrekovjem. ^arodno-gospoclarske stvari. Poštne hranilnice. Poštno-hranilnični urad na Dunaji, kateri — odkar je v Avstriji uvedena poštno-hranilnična služba — uredbo te službe korak za korakom, vendar držeč se gotovega smotra ali konca, neprestano dopolnjuje s tem, cla tu svoje dozdanje ravnanje in rokovanje popravlja, tam kak nov postopek poprijemlje, ukrenil je zopet neko tehtovito naredbo, katera bode vložnikom zarad svoje posebne priležnosti kaj ustrezala. Do zdaj namreč je bilo zapovedano, da naj bi vsak vložnik enkrat na leto (in sicer v obletni dan svoje prve vložbe) poslal poštno-hranilničnemu uradu na Dunaj svojo vložno knjižico za to, da se va-njo vpišejo obresti, kar se jih je do 31. dne decembra prejšnjega leta nateklo in počenši od tega dne glavnici prištelo. To je bilo zapovedano zarad tega, da bi se vpiso-vanje obresti v vložno knjižico porazdelilo kolikor je moči na celo leto in tako poštno-hranilnični urad ohranil kake preobložbe z delom prve dni po novem letu, ko ob završevanji poslov bivajo itak vse roke polne delà; ali omenjena zapoved je imela v sebi to nepriliko in težkočo, da bi vsled nje bilo vsakemu vložniku enkrat na leto po več ali manj časa ostajati brez svoje knjižice , kar bi mu torej branilo med tem na-njo novcev vlagati ali nazaj prejemati; in ta čas utegne — če vza-memo kak bolj oddaljen kraj, na pr. v Dalmaciji — iznašati vendar le po kakih 14 dni. Želeč to ubraniti narejeno je zdaj, da naj celó več treba ne bode vložné knjižice c. kr. poštno-hranilničnemu uradu zarad vpisovanja obresti pošiljati. Namesto tega pošlje poštno-hranilnični urad vsakemu vložniku po tem, ko doteče leto, vendar najpozneje dva meseca po obletnem dnevi njegove prve obložbe, „nakaznico gledé obresti", katera slove na njegovo obrestno imovino, kolikeršna se mu je natekla do 31. dne decembra meseca preteklega leta, ter je veljavna na dva meseca. Le-ta obrestna nakaznica odvzame se vložniku, do-kler teče ta dvomesečni rok, o priliki, ko kake novce vlaga ali kako vračilo prejemlje, pri kateri koli biral-nici, ki mu nakazani iznos obresti kot obrestno imovino v vložno knjižico vpiše tako, da bode počenši od 1. dné januarija tistega leta obresti nosil. S to kaj praktično naredbo se doseže, da bodo vlož-niki svoje vložné knjižice neprenehoma pri roki imeli. — Samo tedaj, ko bi kak vložnik po zamudi prijete ob-restne nakaznice v dveh mesecih, dokler ostane veljavna, ne prinesel k nobeni biralnici, ali pa, ako bi vložnik, ko potečeta dva meseca (po obletnem dnevi njegove prve vložbe novcev), ne dobil nikake obrestne nakaznice, samo v teh dveh slučajih je treba, da vložnik knjižico poštno-hranilničnemu uradu pod priporočilom pošlje, za kar pri vsaki biralnici zastonj dobode primeren závitek; poštno-hranilnični urad tedaj obrestuo imovino v knjižico vpiše in po tem knjižico vložniku nazaj pošlje pod adreso, kakor jo je le-ta posebej povedal ali ka-koršna se vidi iz knjižice same. Razume se samo ob sebi, da vložnik nikdar ne izgubi svojih obresti, niti tedaj, ko bi knjižice poštno-hranilničnemu uradu celó ne poslal ter ne dal si nikdar obresti vpisati va-njo, kajti poštno-hranilnični urad obresti v vseh okolnostih na vložnikovem tekočem računu v imovino pripisuje in glavnici prideva, ali vendar je vložniku samému jako v prid ter si mora želeti, da mu se obresti leto za letom v knjižico pripisujejo. Slovstvene stvari. Siovniške mrve. <# Nekoliko besed o povratnih zaimkih v stavkih (rekih) s participom ali infinitivom skrajšanih. Vzemimo ta-le stávek: „Sv. Andrej je oddaleč ugledal križ, kateri mu je bil pripravljen" (ali pa: katerega so mu bili pripravili). To je zložen stávek, a če ga okrajšamo v enovit stávek takó, da pride pod oblast subjektu glavnega stavka, premeni se zaimku mu razmerje ter dobimo po slovniškem pravilu ta-le okrajšan stávek: „Sv. Andrej je oddaleč ugledal sebi pripravljen križ." V slovanskih knjigah nahajamo vendar tudi primere, v katerih zaimek ostaja neizpremenjen, torej: „Sv. Andrej je zagledal pripravljen mu križ" (ali: križ njemu pripravljen). A vzemimo stavek, ki ima eno določilo več, namreč : „Sv. Andrej je oddaleč zagledal križ, katerega so mu bili mučitelji pripravili." Če stavek ta okrajšamo rekoč: „Sv. Andrej je zagledal (po enih) sebi ali (po drugih) njemu od mu-čiteljev pripravljen križ", imamo poleg subjekta grama-tičnega: Sv. Andrej še tudi pri participu stoječi logični subjekt (mučitelji). Po katerem naj se ravna tedaj zaimek? Da bi pa oboje bilo enako dobro, kakor je moči za oboje navesti primerov iz knjig. to meni neče v glavo. Jaz sem gledé tega dolgo bil v dvojbi, a zdaj sem v češki knjigi: Brus jazyka českého (knjigotiskarna J. Otto v Pragi 1881, 2. izdanje) zasledil neko pravilo, ki se mi zdi vzprijetno in vsaj vredno, cla se tu dopové in razglasi. Omenjena knjiga učí, da je najvišji našega jezika zakon ta, da to, kar govorimo, bodi razumno, povsem razlocno, in temu zakonu da se mora udati vsako slovniško pravilo. Kjer torej zmisel v skrajševanji stavka ne postane nerazločen, ondi naj se v skrajšanem stavku — če takó veleva slovniško pravilo — postavlja povratni zaimek. Če torej skrajšamo ta-le stavek: „Oče se veseli svojih sinov, ljubečih ga iz vse svoje duše"; kajti če rečemo: ljubečih se, moral bi vsak razumeti, da sinovi sebe ljubijo in ne očeta. Stavek: „Brat se je preselil na stanišče od prijatelja (po prijatelji) najeto mu", glasil bi razširjen:-- v stanišče, katero mu je prijatelj najel; a nasproti: Brat se je preselil v stanišče od prijatelja sebi najeto, razširja se:--v stanišče, katero je prijatelj sebi najel. Vzemimo še en stavek, kateri se z infinitivom skraj- šuje: „Mati je slišala svojega sina, ko je molil za-njo in za svojega očeta". Skrajšan slove: Mati je slišala svojega sina moliti za-njo in za svojega očeta; nasproti, če ga skraj- šam tako:--moliti za se in svojega očeta. razumelo bi se, da je sin molil za se, a ne za mater. Po le-tem bi se morebiti smelo reči, da je med stavkoina: Nosi naloženo si butaro in pa: Nosi naloženo ti butaro, ta razloček, da si je dotičnik v prvom slučaji sam butaro naložil, a v drugem da so mu jo drugi naložili. Toliko pisateliem našim v pretres in preudarek. * Citai sem užene enkrat, na pr. knjižico 3 pole obsežno. To se mora vsaj iz prvega vsakemu zdeti nekako čudno, nenavadno in vsa je podoba, da tukaj pridevnik poseguje v tuje področje, katero mu ne pristoji, in da s tem tako rekoč particip (obsezajoč) za* jeda; kajti slovnica uči, da se pridevniki — izimši pe-ščico prvotnih mero ali ceno določujočih, na pr. dolg, vreden itd. — sploh ne đružijo s čistim tožilnikom in da torej niso prehodni. Jaz bi rekel, da je pridevnik ^ obsežni, a, o izveden od samostavnika obseg in da pomeni: precejšnjega obsega. Temu pridevniku je torej vsa druga služba nego glagolu obsezati inče rečem negativno: knjiga ni obsežna, ne menim s tem, da ne obseza nobene pole, nego da jih obseza le malo. Takisto tudi — menim — ne bi bilo prav rečeno: luknja 4 kubične metre prostorna. Sem spada tudi ter je nepravilno, kakor nahajam v nekem listu: „Alkohol je živce dražilno sredstvo". Tu se mora ali vezaj vtakniti ter pisati: živce-dra-žil no, ali pa drugače reči, na pr. živcem ali za živce dražilno. * V nekem odličnem slovensknm listu našel sem av-toritativno, brez dokaza izrečeno pravilo, da se od sa-mostavnikov na —išče morejo izvajati samo pridevniki s priponko sk in ne drugače. torej : zemljiška knjiga, gledališka igra itd. To pravilo, priznati moram, bilo mi je neznano ter sem se prečitavši ga najpređ res ustrašil, ker mi je bilo pač verjetno, da sem se ne mara večkrat pregrešil zoper isto. Ali držeč se načela, da se člověku ne sme škoda zdeti svojih možganov, začnem razmišljati, kje bi to pravilo utegnilo stati in kaj pra-vijo drugi Slovani. V Miklošičevi slovnici ne mora stati zarad primerov niže navedenih niti ga ima Šamanova po njej posneta slovnica. No bodi le to pravilo še kje drugod tiskano ali ne bodi, toliko se mi zdi izvestno, da ne veljá. Gledé slovenščine jaz sicer ne grem tako daleč, da bi rekel : ono pravilo je gori uprav narobe izraženo. A trdim toliko, da je pridevnik : ognjiščen, strniščen i t. tako pravilen, kakor: ognjiški, str-niški, ako ni pravilnejsi. Ker sem za trdno zvěděl, da na Dolenjskem pravijo: str niska detelja, torej tudi oblike na ski ni moči izključavati, a da je: str-niščna detelja tudi prav, kaže samostavnik: str- ni sni ca, kakor to deteljo imenuje Zalokar v „Umném vico, izvrševalne zakone dajati. Ni toraj prav, če se 9 kmetovanu 5 kar je isto kot strniščna detelja. reče : Kar se pa tiče drugih Slovanov (brez Poljakov, ki vico imeti. ker je državni zbor tukaj, mora on za vse pra take samostavnike obrazijo na —isko in pridevnike na Tudi spoštovani gospod poslanec Lienbacher govoril owy, ognisko —ogniskowy), sme se pač reči, da njim je v tem vprašanji in znamenito je za-nj, da je vedno služi edino priponka en. Hrvatsko-srbskemu jeziku so o drugem delu člana XIX. govoril in nikdar ne o znani samo pridevniki: zemljištni, godiš tni ali go- prvém stavku ravno tistega člana. dišnji itd. in negodiški; Čehi imajo na pr. strništni (bere): prvem delu stoji » Vsi narodi v državi so enakopravni jetel, ohništní lopata, a oblike na sky bi zastonj iskal in vsak narod ima sveto pravo, da se mu na MiîU Avf r«l a »Trt Mt i T) 11 mî i «VI n 1 A /\ /-] i v\ aUI i v\ m /v vk V» A ri m A r« f -vvt i A r? i !f Vv u fi n l f n 1 n A» /Ali 4- rt «« v njihovem slovarji. Rusi imajo edino obliko na ~ en, na pr. učiliščnoe pravlenie (Schulverwaltung), in oblika na ski je popolnem neznana in pogrešna. (Dalje prihodnjie.) rodnost in jezik branita in gojita Ta stávek je, ki bistveno enakopravnost vsem na-rodnostim zagotovlja v zvezi z drugim. Gospoda moja ! v čem pa je obstanek narodnosti ali naroda? Ravno v njegovem jeziku, v skupnosti njego- Poittiène at vari. Govor poslanca dr. Riegerja proti postavnemu proglašenji nemškega jezika za državni jezik 25. januarija 1884. (Po stenografičnein zapisniku.) Visoka zbornica! Naravnost vam povem, da o tem vega pismenega jezika! Trudili ste se dokazati, da ves ta član XIX. ni v nobeni zvezi z nemškim kot državnim jezikom, to je, trdili ste, da so kljubu temu lahko vsi narodi enakopravni in jim čisto nič ne škoduje, če prav se dajo enemu jeziku predpravice. Ako hočete, da varn bom to verjel, izumiti mi morate tudi nemško državno logiko, kajti nikakor mi neče v glavo , da bili vsi vprašanji le z nevoljo govorim, ker se po nobeni strani ne nadjam vspeha. Vzroka imeli dovolj vpirati se enakopravni, ako ima eden med nami veče pravice, kakor drugi. Govori se, da ima nemški jezik veljavo, priviligi-rano stališče, katero se mu je pripoznalo po zgodovini, po postavi in po dejanskem obstanku. Ako je to res- Wurmbrandovemu predlogu; toda gospod, ki je ravno nično, ™ posebno če je nemški jezik uže sedaj postavno utrjen državni jezik, vas pa vprašam: Cemu vam bo še . kate- pred manoj govoril, je rekel, da je bilo iz začetka mnogo njegovih pristašev samih proti V'urmbrandovemu před- ena postava , ako je položaj uže postavno tukaj logu, ker se pod sedanjim položajem in sedanjim mini- rega si želite? Ako pa nemški jezik še ni postavno sterstvom ugodnega rešenja stvari, kakor ga ona (leva) stran želi, nikakor ni nadjati. Gospoda moja, ako je stvar res taka, potem pa vprašam, zakaj se je sploh predio g stavil? Leto dni ležal je mirno v aktih in kar na enkrat jelo se mu je tako muditi, da je gospod po državni jezik, in če vi pravite, da ima državni zbor pravico oklicati ga za državni jezik, kaj sledi iz tega ? Da je državni zbor o tem vprašanji sam kompetenten, in ker ima pravico, nemški jezik za državni jezik pro- glasiti, moral bi jo tudi imeti, da proglasi poljski, češki ročevalec z vso silo zahteval, da pride predlog sedaj na ali kak drugi jezik za državni jezik. dnevni red. Gospoda moja! priznali boste, da imamo mnogo važnejih stvari, ki rešenja čakajo; ravno tišti gospod poslanec, ki je silil, da se ta predlog zopet na dnevni red postavi, předložil nam je še drug jako ob-širen predlog, po katerem naj bi se odpravile vse soci- HMttfllHaHlHlHHHí ■■■ÍIMMÍ' Da. (Dalje prihodnjie.) jalne in narodno-gospodarske napake po državi, gospoda moja, misliti si moram, da ravno temu spošto-vanemu gospodu poslanců na rešenji svojega obširnega in jako važnega predloga ni bilo, Bog ve koliko, ležeče, ker je zahteval, da se oni o državnem jeziku na prvo Krafkoćasnica za pust. Pijana krava. (Resnicna dogodba.) Minulo je uže mnogo let, odkar se je vršila v fa-rovžu neke gorske duhovnije na Gorenjskem naslednja mesto dnevnega reda postavi, dasi-tudi se sama levica resnična dogodba: Gosp. župnikovi brat, vincar na dolj- nobenega vspeha o njem ne nadja. Gospoda moja ! če nih stranéh, pripeljal je bil po vsakoletni navadi gosp. je taka, vprašati moram, kaj je bil gospodom povod, da bratu vino. Žal, da se nahajajo po farovžih večkrat tako tišče v obravnavo tega predloga, in — ne zamerite ljudje, ki škode svojega gosp. duhovnega gospodarja ne mi — pri nas smo vsi teh misli. da se je gospodom varujejo ravno od več. Tudi ondi bilo je tako. Doinači potrebno zdelo vznemirjenje, o katerem vedno trdijo, da posli v društvu s sosedovim, ki so pomagali vino sprav- seje nemškega naroda polastilo, temu nemškemu narodu ljati v klet, vkradli so ga velik škaf, skrili ga v kravji še le vcepiti, da jim bo pri bodočih volitvah kaj v roke hlev, o željah, da si napravijo o pozni noči, ko bodo .. — i.: ______ i___: » ___ j____: \ /^i . „ j x i : ------ j u „ ^ U ~ „ x —U T>« u ^ vzeti. (Oporekanje na levi. Tako je! na desni.) Go odšli „gospod sp&t) jjUUUVl T VV>V>Jl • JL Ul IVLUJ KJ\J 111VVA VVUl Velika in zala krava, ki je imela ravno teleta, dober večer". Pa kaj se med tem spoda! žal mi je, ali druzega vzroka ne vidim. zgodi? Gospoda moja, prehajajoč k stvari sami, spregovoril zavoha vino , ruka in ruka verigo , s katero je bila bi rad popřej nekaj besed o kompetentnosti (pravici kaj jaslim priklenjeua, tako dolgo, da jo vtrga, gre k škafu, narediti). in potróbi vino do zadnje kapljice. Vinska moč kmalu Gosp. poslanec dr. Tomasczuk izrazil seje z ne- telebi kravo ob tla, in ko so prišli posli v hlev po kako nevoljo, kako je le mogoče dvomiti o tem, da ima „božjo kapljico", vidijo, da jih je krava uže prihitela. v jednotni državi postavodajalna oblast pravico, vse iz- Pa kaj, ko bi bilo to vže vse! Jutro napoči, moč vina vrševalne zakone k državnim postávám dati. Da, go- pa se pri kravi še ni bila razkadila. Ležala je kot na spoda moja, to je petitio principii (zahteva iz načela), pol mrtva, tele pa je skakalo veselo krog nje, ter se- kakoršce se gospod profesor jako pogostem poslužuje, salo jo. Posli v svoji zadregi naznanijo gosp. župniku, On si misli, da imamo jednotno državo, to je, državo z „kako je krava ponoči hudo zbolela"; — se ve , da so eno samo legislativo (postavodajalno oblastjo). Ali stvar jim pravi vzrok zamolčali. Gospod si na živino niso je pri nas nekoliko drugačna; pri nas imajo tudi dele- veliko umeli, in ker še vedno omotene krave nikakor gacije postavodajalno oblast, ravno tako državni zbor in niso zamogli spraviti na noge, pošljejo tebi nič meni deželni zbori in vrh tega ima pa tudi vlada sama pra- nič po konjederca, naj jo magar kar živo še odpelje iz hleva. Da bi bili brezvestni posli vsaj zdaj resnico govorili! Konjederec pride, ki je bil pa zviti tiček. On je hitro spoznal, kaj je kravi, ter mislil si: tukaj bo pa za mene „dober dan". Skrbno in dobro nastelje voz, naloži zalo kravo nanj-ga, in hajdi ž njo čez strmi hnb doli, ter proti domu! Pa — tudi konjedercu je hotla krava eno zasoliti. Stresanje po rogljati poti jo je zbrih-talo, jela je brcati, razvozlala je vrv, s katero je bila zvezana, in všla je raz voza. Ne pripeljal, ampak pri-gnal jo je konjederec na svoj dom. Pregovor pa: „Kar se ne zgodi, se ne izvé", lagal se tudi pri tej dogodbi ili. Gosp. župnik so izvedeli za pravi vzrok kravje bo-lezni, zahtevali so jo od konjederca nazaj, pa še le skoz gosposko so bili to dosegli. — Dogodba je resnična, le kraj smo zamolčali, kjer se je to zgodilo. J. L. Z Dunaja 18. febr. (Izjemni stan; predpust; strahovi.) Včeraj pričenja prvi tukajšnji judovski list „Neue fr. Presse" svoj uvodni članek s tem, da bi ji bolj iz srca šel jok kot smeh. Pa je res taka : Patroni „Neue fr. Presse", levičarji državnega zbora nimajo sreče, kar po8kusijo, vse jim spodletí in ravno, ko mislijo, da si bodo lepo pomagali na konja, pa padejo, kakor so široki in dolgi, po tleh, tako, da se smejo po pravici smiliti sami sebi, kakor oni španjski vitez Don Kišot, ker pri druzih jim je tako malo mogoče izbuditi usmi- ljenja. Slaba se jim je godila v državnem zboru pri jezi-kovni razpravi, in prav zeló se jim je ohladila njihova boja željnost, ko so po dokončani oni razpravi morali sprevideti sami in njihovi pristaši, da je pred vsem pravičnim svetom zraagala desnica sijajno. Še bolj nesrečni so bili pa levičarji pri razpravi o zasednem stanji; tukaj hoteli so se pokazati branitelje ustavne svobodě, hoteli so vladi in desnici podtikati na-zadnjaške namene, pa desnica zmešala jim je štreno, zapustilo jih je veliko število lastnih pristašev in zapustil jih je celó dunajski mestni zastop, ki je sicer na-vajen, jim zmiraj ploskati. Desnica pa je jasno pokazala , da se gre pri odobrenji izjemnega stanja le za brambo države in državljanov proti anarhistom, proti onemu izmečku ljudí, ki hočejo na razvalinah sedanje ćloveške družbe postaviti svoje tiranstvo. Dokazala je desnica, da je državljanu pred vsem treba varnosti življenja in imetja, in še le po tem mogoče je poslu-ževati se druzih državljanskih pravic. Levičarji sicer trdijo dan za dnevom, kako je edina „združena levica" in v klubu pritisnili so celó najhujše klešče s tem , da so zavezali vse ude kluba, glasovati za predloge odsekove manjšine, katere je zagovarjal za-vijač Kopp, pa vse to ni pomagalo nič, in najboljši dokaz, kako razdvojen je bil njihov klub, je to, da si še celó upali niso, podpirati glasovanja po imenih, ker bi jim bilo odšlo veliko število zeló odličnih pristašev. Odmaknilo se je glasovanju še tako veliko število in konečno propadli so za 40 glasov, akoravno so se tudi od desnice umaknili glasovanju 4 Mladočehi in 3 Mla-dopoljaki, kateri so bili pa vsi poparjeni, ko so viděli junaški beg odličnih levičarjev samih. — Predloge većine odsekove zagovarjali so poročevalec dr. Tonkli, grof Hohenwarth in baron Giovanelli. — Izmed levičarjev je največ govoril Kopp, od same gledališke tužnosti raztopil se je skoraj Ed. Siiss, in rentačil je po svoji navadi o reakciji A. Weber. Sicer se Dunaj v zasednem stanu počuti prav dobro, predpustnih veselic je brez števila in Dunajčani so zopet židane volje, ker so vsaj tudi ponoči na ulicah bolj varni. Veliko se je govorilo te dni o angleškem čarovniku, ki je kazal svojo oblast čez „duhove", ki so se morali prikazovati na njegovo povelje. Pa staknil jo je , ker cesarjevič Rudolf in nadvojvoda Janez nastavila sta mu past, v katero se je vjel, in ko se je bilo sleparstvo njegovo (imé mu je Bastjan — Anglež po rodu) razkrilo* popihal jo je nagloma z Dunaja, in zdaj bodo „duhovi" zopet mirovali nekaj časa. — Da bi še prikazni levičarjev kmalu in za zmiraj pregnal enak junak, da uže vendar enkrat pridemo do mirnega složnega delovanja. Šenturška gora 8. sveč. — Priroda, zbudivša se iz zimskega spanja, razodeva novo življenje. Mnogo cvetlic pririlo je uže iz zemlje ter se ljubko razcvetajo. Na solnčnih mestih videti je v obilném številu belih in zelenih kurjic (Helleborus niger & viridis), obé rastlini pridnim bčelicam jako zaželjeni. Brežine in travnike lepotičijo v velikih šopkih spomladni jegelčki (Primula veris vel acaulis); med njimi pa dvigajo svoje bele kronice detkini rigelci (Bellis perennis). Pod grmovjem in okoli kaže jetrnik (Anomone Hepatica) svoje plave glavice in poleg njega se razcvetata žanjevec (Polygala Chamaebuxus) in pljučnica (Polmonaria officinalis). Na njivah je mnogobrojno njivskega jetičnika (Veronica agre-stis); na bolj vlažnih mestih pa lapuh (Tussilago Far-fara) razgrinja svoje rumene venčeke. Te dni prikazale so se tudi tolikanj ljube, dišeče vijolice (Viola odorata) in lilijasti spomladni žefran ali nunke (Crocus vernus). Leska (Corylus Avellana) in jelša (Alnus viridis) uže prašite in razne vrbe nastavljajo po svojih šibkih ve-jicah mačiće, ki se bodo kmalu razcvetale. Veličastno popeva rumenokljuni kos zjutra in zvečer v bližjeui logu oznanovaje, da se je uže poročil sè svojo ljubo drago, koja neutrudno pripravlja posteljico svojemu mlađemu zarodu. Brzonožna arsejca (Lacerta agilis) se tudi uže nekaj dni ogreva v dobrodejnih solnčnih žarkih prežeča, kje bi zgrabila kako mušico za svoj tešči želodček. Celó polžki so pririli na beli dan. Dobil sem minulo nedeljo na ozidji vrta Pupa avenaceo in eno Helix intermedia. Vse kaže, da se bližamo pomladi. S. R. Iz Ljubljane. (Na obedu pri gosp. dezelnemu pred- sedniku bar. Winklerju) bilo je přetekli ponedeljek zopet 26 oseb, med temi nad 20 odličnih vabljenih gostov. — (Goveje živine iz Kranjskega in Primorskega) prodalo se je in odgnalo na Laško v zadnjih treh me- secih tako izredno veliko število, da so bile državne oblastnije opozorjene na to izredno prikazen. — Govori se, da goveđi kupujejo laški kupci za Egipt. Večjiđel prodane živine so res voli, pa je razun teh tudi par sto krav in nekaj junic. — Ta prikazen bila bi nevarna za naše kmetovalce samo tedaj, ako bi prodali preveč ia cena še dalje šla na kviško. Pozor tedaj ! — (Trgovski ples na strelišci) bil je letos zeló ži-vahen; zbralo se je vse prostore polno prav odličuega občinstva; med drugimi bil je navzoč gospod deželni predsednik, tukaj bivajoči generali, mestui župan, predsednik trgovinske zbornice i. dr. — („Kmetovalca") prva številka iziđe zaradi raznih zaprek še le konec tega meseca. Počenši s 1. marcom bode „Kmetovalec" redno vsacega 1. in 15. izšel, ter tudi vse zaostale številke od januarija naprej doprinesel. — (Poročil) se je gosp. c. k. notar J. Gogola z g. A. Knězovo (Ančnikovo) iz Šiške. — (Umri) je v ponedeljek g. Andrej Vodnik, last-nik gostilne „pri kamniti mizi" v Šiški; — ravno tisti dan pa je umri tudi bivši sodnik in potem pomočni uradnik deželnega odbora g. Ljud. Semen. Z Dunaja. — Govorica, katera je bila v ponedeljek čuti, da ima ruski car Aleksander na Dunaji obiskati našega cesarja, se je preklicala takoj tisti dan. — Sicer pa je na Dunaji boljši red kakor kedaj prej in o izjem-nem stanu bi no čutil in ne govoril nihče , ako bi ne bilo včeraj v državnem zboru prvega branja predloga Schonererjevega, v katerem zahteva državne podpore za družine onih anarhistov, ki so odgnani vsled izjemnega stanja. Razprava tega predloga ni bila sama na sebi zanimiva, ker Schónerer sam je tako izdatno segal v uže přestáno razpravo, da mu je konečno predsednik Smolka odvzel besedo. Akoravno pa Schónerer ni navedel pomenljivega, se je vendar za njim oglasil k besedi ministerski predsednik grof Taaffe ter je zbornici naznanil, koliko je bilo anarhistov do zdaj izgnanih (238), koliko je ože-njenih, koliko neoženjenih, po koliko jih spada na vsako deželo (na Kranjsko 2). Po tem navedel je, da vlada ne postopa strogo, da je v 13 slučajih tudi prizanesla kažen izgnanja in jo namestila s posvarjenjem, da je po obstoječih postavah dosti sredstev v podporo nepre-skrbljenih delavskih družin, da ste se pa do zdaj samo dve osebi v dunajskih predtrgih oglasile za podporo pri svojih županih in razun tega se je razdelila neka ustanova pri mestnem županstvu dunajském. — Konečno prebral je še ministerski predsednik odlomek iz članka anarhističnega lista „Zukunft" od dne 15. t. m., ki iz-haja zdaj v Budapeštu in v katerem se delavci svaré, da naj ne sprejmejo nikakoršne podpore od države (von den Staatsbestien), nasproti pa vabi somišljenike, naj pošljejo podpore za omenjene delavske družine tam podpisanemu odboru. — Za ministrom Taaffe-om stavil je še Fiirenkranz formalni nasvet, da se predlog Schô-nererjev izroči posebnemu odseku 9 udov, ki naj se vo- lijo iz oddelkov zbornice. Za Furenkranzoin spustil je še Neuwirth svojo nevoljo nad Taaffejem , da se je predrznil citirati iz lista „Zukunft" odlomek članka, zarad katerega bi bil sicer prav gotovo konfisciran, ako ne celó zatrt vsak list, kateri bi bil priobčil kaj enacega. Pri glasovanji je bil potem predlog Schônererjev zavržen z 155 glasovi zoper 25 glasov. Na dalje se je izročil predlog Lienbacherjev zarad oprostenja prazno stoječih hiš od hišno-razrednega davka davkovskemu odseku. — Pri namestilnih volitvah v od-seke izvolil se je med drugimi v peticijski odsek gosp. Božidar Raič. V dru gem branji sprejeli so se brez razprave: a) predlog o državni podpori za vredjeoje Drave na Koro-škem; b) postava o oprostenji od pristojbin pri ustano-vah ustanovljenih vsled rojstva nadvojvodice Elizabete, in c) postava o povračilu stroškov za zgradbo in vzdr-žavanje prometnih priprav v luki tržaški. — Pri raz-pravi o predlogu o pridobitvi Franc Jožefove, Arelske in cesarjevič Rudolfové železnice v last države, pa je govoril obširno Herbst, kratko tržačan Burgstaller in za njim trgovski minister Pino in Bareuter, potem je bila sklenjena splošna razprava , govoril je poročevalec in zbornica je sklenila prestopiti v nadrobno razpravo. — Prihodnja seja je v petek. Nemška. — Zeló se zanima ves političen svet za razprave, ki se vrše ravno zdaj pri knezu Bismarku med vojnim ministrom nemškim in pa posebnim voja-škim pooblastencem ruskim, v katerih se namerava zni-žati stan vojaštva na nemško-ruskih in rusko-nemških pa tudi na avstrijsko-ruskih in rusko-avstrijskih mejah. Po tej razpravi pričakuje se tudi bolj in bolj prijatelj- skih razmer med našo in rusko, pa enako tudi med nem-ško in rusko državo. — Veliko razburjenost v judovskih časnikih pa je vzbudil drug Bismarkov korak, ki zadeva smrt judovskega poslanca Laskerja. Ta je umrl, kakor znano, pred nekaj tedni v združenih severo-amerikan-skih državah v Newjorku. Vsled te dogodbe poslala je tamošnja vlada do nemške vlade izraz sočutja in milovanja zaradi smrti Laskerjeve s prošůjo, da naj vlada nemška to pisanje naznani nemškemu državnemu zboru. Bismark pa onega pisanja ni izročil državnemu zboru, temveč ga vrnil vladi severo-amerikanskih združenih držav z dostavkom, da pokojni poslanec Lasker ni bil tako pomenljiva oseba, da bi bilo tako ravnanje vte-meljeno. Srbska. — Vsled prevaganja novoizvoljencev izmed napredovalne stranke nastala je ministerská kriza, ker je napredovalna stranka zahtevala, da mora vlada onih 44 poslancev, katere kralj imenuje, predlagati izmed njenih pristašev; en del ministrov je zagovarjal to zahtevo, en del s predsednikom Kristićem pa se ji je protivil, in konec pravde bila je odpoved ministerstva. Kralj pozval je nemudoma bivšega ministerskega pred-sednika Garašanina z Dunaja, da naj bi se pogajal s Kri8tičem zarad sostave novega ministerstva, pa poga-janje to ni imelo vspeha in konečno sprejel je kralj odpoved ministerstva Kristićevega in naročil Garašaninu, sostaviti novo ministerstvo. Včeraj naznanjali so telegrami uže imena novih ministrov tako-le: Predsedstvo in vnanje zadeve : Garašanin. notranje : Novakovi č, bogočastje: Kujundžić, do sedaj poslanik v Rimu, pravosodje: Marinković, denarstva: bivši minister vnanjih zadev Pavlovič, vojno: polkovnik Petrović, zgradbe: polkovnik Protec, narodno gospodarstvo: G u-dović. — Najnoveji telegrami sicer trdijo, da so se gledé nekaterih novih ministrov kazale zapreke in da zato še ni proglašeno, pa to zakasnenje bode trajalo samo nekaj ur. Angleška. — Zoper ministerskega predsednika Gladstona začela je opozicija v parlamentu in po časnikih ojstro postopati zarad dogodeb v Egiptu. Kakor dopis „Polit. Corr." z Londona naznanja, so odločno priprave za rešitev posadke v Tokaru, katere je učinila vlada, Gladstonovo ministerstvo pri ljudstvu zopet spravile v zaupanje in zato se pričakuje, da vlada dobi pri adresni razpravi večino 70 glasov. Telegrami od včerajšnjega dne naznanjajo iz Sua-kima, da je v ponedeljek tje dospěl parnik ,,Jumnaa z 793 angleškimi vojaki. Nadalje se poroča iz Tokara, da je 200 mož tamošnje posadke napravilo naskok na upornike, katerih so veliko ranili in vplenili so nekaj živine in kamel. V Laska. — Preteklo nedeljo zjutraj ob Va 3., ko se je ravno dvorni vlak s kraljem peljal od postaje Mon-talto proti postaji Corncto, napadli so štirje s puškami oboroženi možje žandarja , ki je bil na straži pri oni progi. Ta je iz revolverja streljal na napadnike in videti je, da je ranil enega, ker se je kasneje tam našla krvava ruta. — Na železnici našla se je tudi steklenica s smodnikom, do katerega je peljala goreča lunta. Po obšimih razpravah, katere so se vršile zarad te dogodbe v laški zbornici, kaže se po najnovejih po-ročilih, da napad ni bil namenjen na kralja, temveč na žandarja stražečega na oni železniški progi. Egipt. — General Gordon dospěl je v Hartuin, ponedeljek zjutraj izdal in razposlal je uže prej neko proklamacijo, v kateri pripozna krivega preroka Mahdi-a za sultana kordofanskega, da se odpusti polovico davka, in obeta, da se trgovina z sažnimi ne bo omejila, sicer pa se upa Gordon mnogo opraviti z denarjem. — An- gležem prijazna poročila trdijo, da se bode zdaj vojska 119 pa neoženjenih, med inozemci pa je 5 ože Mahdieva gotovo razšla, ker bo čas, polje obdelavati in njenih, 15 neoženjenih, izmed onih 146 domaći bi, ako bi to opustili, v prihodnje ne imeli živeža. Telegram 55 Novicam". nov, ki so bili odgnani do^dne 12. t. m., spada jih po domovinstvu 82 na Češko, 29 na Morav- sko Dunaj, 19. februarja ob 5. uri pop. Po naznanilu ministra Taatfe-a v današnji seji državnega zbora odgnanih je bilo do všte-tega dne 17. februarija skupaj 238 oseb zarad ojvvr, XV j] Štajersko 16 na Dolenjeavstrijsko, 7 na Šlezijo na m pa po na strijsko, Koroško in Kranjsko Gališko, Gorenjeav m vdeležitve pri anarhističnem početji. Med temi je 215 domačinov, 23 pa inozemcev, in to 14 —....... Ogrov, 6 Nemcev, 2 Svicarja in 1 Rus po držav- 8 gold. 55 kr Zdtna cena v Ljubljani 16. februarja 1884. Ilektoliter: pšenice domaće 8 gold, 12 kr turšice 5 gold. 60 kr banaške soršice 6 gold ljanstvu. Družinske razmere znane so do zdaj 67 kr rži 5 gold. 85 kr ječmena 4 gold. 87 kr samo pri onill 180 osebah, katere je odgnala prosa 4 gold. 87 kr. — ajde 5 gold. 53 kr. — ovsa 3 gold policija dunajska, in med temi je 61 oženjenih, 25 kr Krompir 3 gold. 13 kr. 100 kilogramov trgovcem in obrtnikom na Častiti rojaki! 28. dne tega meseca bodo po vsej deželi dopolnilne volit ve za trgovinsko in obrtnijsko zbornico kranjsko, in sicer volijo trgovci pet odbornikov, obrtniki dva odbornika. Ljubljanski magistrat i na deželi pa c. kr. okrajna glavarstva, pošljejo vsakemu volilcit glasovnico, katera je ob enem tudi izkaznica. Na to glasovnico naj vsak zapiše imena in stano- katere on voli, in potem naj podpise svoje imé. Kdor pa sam pisati ne zna, „pisalec mož vališce tistih naj jo podkriža, in oni pa, kateri je imé volilca pisal, naj se podpise še s pristavkom: imena". Tudi žene trgovke ali obrtnice imajo volilno pravico, ali one volijo po svojih poslovodjih to je, njih glasovnico podpise poslovođja. Tako podpisana glasovnica in izkaznica pa se ne dá uradnemu slugi, ki jo prinese, ampak naj se posije zapecatena ali nezapečatena naravnost volitveni komisiji trgovske in obrtnijske zbornice v Ljubljano. Napisu pa naj se pristavi: ,,o volitvenih za devah", da ni treba plaćati poštnine. Smejo se pa tudi glasovnice v závitku poslati kakemu rodo ljubu ali pa vredništvom našili slovenskih casnikov v Ljubljani, ki bodo skrbela za to, da jih vo litvena komisija gotovo dobi. Vse glasovnice pa naj se odposljejo o pravém času, da do določenega 28. dne t. m. volitveni komisiji gotovo tudi v roke pridejo. Diii^i rojaki! kakor dosihmal, tako mora biti tuđi sedaj naša skrb, voliti v velevažni za stop može, katerim je napredek in korist dežele pred vsem na srcu. Po vsestranskem prevdarku in dogovoru z ođlicnimi trgovci in obrtniki Vam priporocamo rojake. ki so zastopali uže mnogo let trgovski in obrtniški stan v zbornici, deloma pa tudi nove može, o katerih smo prepričani, da bo- dejo hodili isto pot. Ifl H } J MB Vdeležite se vsi te volitve in volite vsi soglasno Vašega zaupanja popolno vredne možé da bode nasa zmaga sijajna Naši kandidatje so Za trgovinski razred: Gospod i) v Alfred Ledenik, trgovec in mestni odbornik v Ljubljani Josip Lozar, trgovec v Ljubljani, Jan. Knez mlajši, trgovec in posestnik v Ljubljani Franc Kolman, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani 5 V Vase Petricic trgovec i hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani. Gospod Za obrtnijski razred: Jan. N. Horák, rokovičar, hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani 5 Miha Pakič, trgovec, hišni posestnik in mestni odbornik v Ljubljani. Ljubljani 16. februarija 1884. Narodni centralni volilni odbor. Odgovorni yrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani