Naročnin,. mesečno ^^^ ^ MBBHBk ^^ _ ček. račun: Ljub* ffirist? m M m m m J m • /%/ m » m inozemstvo t20Din ^ ^M t^M ^^ flV M Uredni.tv. je , Bfc^ ^ ^^ Up-..a;,W UpiUr jevi »L 6/IH ——— jeva 6. telef on 3993 ' Telefoni uredništva: dnevna »luiba 2M« — aočna tm, m« i. tm --Ubaja vaak dia rjntraj, raiea peaedeijka !■ 4aeva po praznike Rojstni dan hneza-namestniha Pavla .. v:.-, Prilike, ko sfc samohotno pojavi popolno soglasje državljanov Jugoslavije, ki kažejo med seboj toliko raznoličja v svojem mišljenju in opredelitvi, niso ravno pogoste in so pravi prazniki sredi močnih nasprotij našega javnega življenja. Taka prilika je danes, ko vsa srca v naši državi Drešinjn eno samo čuvstvo globokega spoštovanja in resnične udanosti knezu namestniku Pavlu, ki praznuje tri in štirideseto obletnico svojega rojstnega dne V drugem letu svojega toli obetajočega regentstva. Oseba kneza namestnika označuje v zgodovini naše države važno razdobje, ki je postavilo pravega moža na pravo mesto. Sredi našega strankarskega raznoglasja, ki na sebi ni zlo, pač pa je zaradi posebnih okoliščin našega mladega političnega kipenja večkrat ogrožalo državi nujno potrebno notranjo enoto in se ni vedno zdravilo s pravimi sredstvi, jc knez namestnik Pavel po odličju svojega karakterja, pa po svoji vzgoji in usmerjenosti mišljenja tista mirna točka, okoli katere se bo vzburjeno vrenje naših političnih sil prav uravnovesilo in uredilo. Ze v poldrugo leto trajajočem namestnikovanju kneza Pavla je to prepričanje, ki je ob njegovem naslopu bilo le vesela slutnja, postalo v zavesti vse Jugoslavije globoko zasidrana gotovost, ki jo potrjuje vse dosedanje delo kneza namestnika. Tendenca tega dela in zadržanja: pomiritev naših političnih anta-gonizmov, ki je potrebna za resnično, to je notranje, neprisiljeno in svobodno hoteno zedinjenje nc po kakšnem predpisanem kalupu, ampnk v vsem, kar je po naravi bistveno in zadostno — bo svoj končni cilj dosegla v popolnem soglasju, ki dejansko vlada med pogledi kneza namestnika in hotenjem vsega jugoslovanskega ljudstva. Prav v tem soglasju, ki ni bilo umetno ustvarjeno, ampak takoj dano zaradi srečnih osobin značaja in miselnosti kneza namestnika, je najtrdnejše jamstvo za uspeh namestnikove misije, ki bo naše državno-poiitično zedinjenje, rojeno iz prvega vitalnega nagona in obgrajeno s pomočjo močne avtoritete, dopolnilo z onimi elementi samohot-nega političnega in moralnega sodelovanja raznolikega jugoslovanskega ljudstva, ki se morejo koristno uveljaviti samo v resnični in kulturni demokraciji. Za tako preosnovo našega življenja, kjer jc poleg prvobitnega narodnega čustvovanja in zunanje državne sile predvsem potrebna urejajoča sila razuma, moralno utemeljene odgovornosti vsakega za vse in vseh za vsakega ter hladen, miren in nepristranski razmislek, je osebnost kneza-namestnika kakor nalašč in se moramo najvišji Previdnosti globoko zahvaliti, da je knez Pavel na krmilu našega državnega broda v izredno važnem času, ko ne samo pri nas, ampak po vsem svetu v korenitem prevračanju dosedaniega reda prihajajo do izbruha tudi rušeče sile, dočim se ustvarjajoče sc niso mogle ustaliti, priti med seboj do soglasja in najti prave oblike najkoristnejšega udejstvovanja. Pri nas se jc s knezom namestnikom uveljavilo po raznih ponesrečenih eksperimentih ono načelo političnega vodstva države, ki se ogiba tako desne kakor leve skrajnosti in najbolj odgovarja našemu narodnemu značaju ter močni difcrenciranosti jugoslovanstva, to je demokracija, ki jc obenem moč, ako sloni na potrebnih nravstvenih in kulturnih temeljih, na spoštovanju svobode in naravnih pravic vseh delov našega državnega in ljudskega telesa ter na avtoriteti pravičnega zakona, kar je edino prava podlaga tudi za boljšo socialno ureditev naše države in za smotreno vodeno gospodarstvo, kakršnega nimamo in ki nam je enako nujno potrebno kakor politične reforme. Vse to sc more ustvariti samo v takem ozračju zaupanja ljudstva v nepristransko vlado, v njeno dobro volio in njeno čustvo odgovornosti pred vladanimi, kakor ga jc začelo srečno ustvarjati namesinišjvo kneza Pavla v duhu tiste resnično nacionalne in zato vekotrdne demokracije, koje duha je naš knez-namestnik vsrkal vase v najboljšem kolegiju vsega svela obenem s listo visoko kulturo, ki izžareva iz vsega njegovega lika in more tako posameznika kakor ves narod najbolj obvarovati vseh skrajnosti nebrzdanih strasti in pohlepov ter samovoljstva. Če še poudarimo, kako zelo se jc z namest-ništvom princa Pavla dvignil ugled naše države po vsem svetu, ki ceni na njem združitev globoke osebne kulture z demokratskim in za utrditvijo mirnih odnošajev z vsemi velikimi in malimi silami sveta stremečim mišljenjem in prizadevanjem, lahko zaključimo svoj skromen doprinos k današnjemu prazničnemu dnevu z željo vsega slovenskega naroda, da naj bi delo kneza namestnika dozorelo čim preje do združitve vseh naših narodnih sil za izgradnjo močne jugoslovanske demokracije pod žezlom našega narodnega vladarskega doma! Nov savski ban Dr. Viktor Ružič iz Sušaka Belgrad, aprila. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. je z ukazom kr. namestnikov z dne 25. aprila na predlog ministrskega predsednika in zunanjega ministra upokojen dosedanji ban savske banovine dr. Marko Kostrenfič, za bana savske banovine pa je imenovan dr. Viktor Rniič, odvetnik s Sušaka. Dr. Viktor Ružič je bil rojen na Sušaku 31. januarja 1893, kot sin hrvatskega rodoljuba in reškega industrijca, pokojnega D .jure Ružiča. Srednjo šolo je obiskoval na Sušaku in v Gradcu, pravne. nauke pa je študiral na Dunaju, v Gradcu in Zagrebu, kjer je doktoriral. Med prevratom 1918 Je aktivno sodeloval pri delu narodnega sveta za mesto Reka-Sušak. Leta 1924 je odprl odvetniško pisarno na Sušaku, na gospodarskem področju pa se je bavil mnogo s pomorstvom. Po smrti profesorja Vjekoslava Spinčiča leta 1933 je prišel kot BjessT naKtestnlk v prejSnjc narodno skupščino. V Mirne volitve t Francii' Med levičarji majhen sunek na levo Pariz, 27. aprila. AA. liavas poroča: Volitve so_ v vsej Franciji potekle v redu in miru. Udeležba je bila zelo velika in je bila večja, kot pa ob volitvah v letu 1932 in 1928. Glavna značilnost teh volitev jc dejstvo, da je pri prvih volitvah bilo izvoljenih zelo malo kandidatov. V tem pogledu so te volitve podobne volitvam v letu 1928. Toda že sedaj se mora ugotoviti znatno ojačenje ekstremističnih glasov, posebno v gosto naseljenih okrajih, kakor je to Pariz, okolica Pariza, okraj Marne, Rhone in Oise. Desničarske in zmerne stranke so v . glavnem vzdržale svoje položaje. Te stranke imajo sorazmerno največ poslancev, ki so bili izvoljeni že pri prvem turnusu včeraj. Kar se tiče tako 'zvane ljudske fronte levice, gredo njihovi kandidati večinoma na ožjo volitve in to v zelo veliki meri. Te stranke so za prve volitve povsod postavile svoje lastne kandidate, da tako vsaka zase utrde svoje številčno stanje v posameznih volilnih okrajih. Pri ožjih volitvah pa se ho izvajal sporazum, ki jc bil sklenjen med levičarskimi strankami in po katerem bodo levičarske stranke v vsakem volilnem okraju umaknile svoje kandidate v korist tistemu kandidatu, ki bo po presoji prvih volitev imel največ izgledov, da pri drugih odnese zmago. Ze pri volitvah v letu 1932. je obstojal ta sporazum med socialisti in radikalnimi socialisti in je v glavnem pravilno funkcioniral. Pri drugih volitvah dne 3. maja sodelujejo pri tem sporazumu tudi ekstre-mistični ljudje in postavlja se sedaj vprašanje, ali se bodo ti elementi držali sporazuma in če ne bodo hoteli izrabiti podpore zmernih strank, da spravijo čim več svojih kandidatov v parlament. V poučenih krogih smatrajo zato, da moramo biti oprezni z volilnimi prognozami o nekakšnem znatnem ojačenju levice v parlamentu. Najverjetneje je, da bo -ljudska fronta« imela v parlamentu približno isto število mandatov, kakor jih je imela v parlamentu v dobi 1932-36. Toda številčno sorazmerje levičarskih strank se bo spremenilo in to v korist strank na skrajni levici. Računa se, da bodo komunisti, katerih je bilo prej v parlamentu 10, dotiili še 10 mandatov j>o leg deset komunističnih desidentskih poslanskih mandatov, ki bodo najbrž ostali v rokah komuni stičnih disidentov. Socialisti bodo imeli približno 100 mandatov, njihovi zavezniki iz socialstčnc zveze bodo obdržal približno 40 mandatov. Za obe stranki se lahko številčno stanje spremeni približno za 10 mandatov na eno ali drugo stran. Kar se tiče radikalne socialistične stranke računajo njihovi voditelji sami, da bodo izgubili približno 30 mandatov. Vendar bi oni s 130 mandati ostali najmočnejša stranka v parlamentu. Desničarske in zmerne stranke bodo v parlamentu ohra nile svoje položaje. Med kandidati, ki so bili izvoljeni že včeraj, »e med znanimi politiki omenjajo mornariški minister Pictri, minister Marin, bivši minister Malarme, bivši minister Frot, bivši državni podtajnik Petsche, bivši državni podtajnik Ybarnegaray. Med vodilnimi osebnostmi, ki se morajo dne 3. maja podvreči ožjim volitvam, se med drugimi omenjajo bivši minister Ducos, državni podtajnik v ministrstvu za delo Bibie in bivši minister Danileou. Predsednik parlamenta Bouison pride v ožje volitve. Havas poroča: Zjutraj ob četrt na šest so bili objavljeni sledeči izidi o včerajšnjem prvem volilnem dnevu. Desničarji: republikanska zveza (Marini 57 mandatov ( + 10); ljudski demokrati (do Ribes) 8 mandatov (—2). Centrum: republikanski levičarji (Flandin) 23 mandatov; neodvisni radikali (Eynac) 19 (—2). Levičarji: radikalni socialisti (Herriot) 21 mandatov (—4): neodvisni socialisti (de Monzie) 3 (— 3): socialistična zveza (Deal) 5 ( + 1); združeni socialisti (Bitim) 23 (—4); komunisti in komunistični desidenti 10 mandatov (+4). V nedeljo 3. maja bodo ožje volitve za 132 mandatov. Včeraj je bilo izvoljenih samo 180 poslancev. Anglija-Italija skupščini ni pripadal nobeni politični skupini; bil je v opoziciji. Dr. Viktor Rnžič je letošnji predsednik (guverner) jugoslovanske province (77. distrikt) mednarodne zveze Rotarijancev. Ker mora kot ban odložiti to mesto, poslane po pravilih rotarijan-skega kluba novi guverner jugoslovanske province dr. Krejči, ki je bil že lani predsednik jugoslovanskih Rotarijancev. Seja osrednjega odbora časnikarskega združeni a Belgrad, 27. aprila. AA. V nedeljo, 26. t. m. je bila v Slavonskem Brodu plenarna seja centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja. O možnosti za takojšnjo podporo družinam za primer smrti člana ,INU so na seji sklenili priporočiti vsem sekcijam ustanovitev posmrtninskega fonda. Ti fondi imajo biti enotni. Zaradi nastopa raznih separatnih akcij med člani JNU za pridobivanje sredstev za zavarovanje in takojšnjo pomoč, so na seji sprejeli posebno resolucijo, ki lo preprečuje. Zaradi tezkoč z ugodnostnimi železniškimi listki, izvirajočih zaradi slabega razlaganja pravilnika o znižani voznini. je plenarna seja obrazložila predsedstvu centralne uprave JNU, da o tem vprašanju intervenira pri poklicanih činiteljih, da se tej neobhodni potrebi poklicnih novinarjev zadosti. V zvezi z vlogo nekaterih članov in v zvezi z nekaterimi drugimi primeri, kjer se novinarjem onemogoča svobodno izvrševanje njihovega poklica, plenarna seja centralne uprave obsoja takšen postopek, sprejme resolucijo, sprejeto o tej stvari na skupščini milanske sekcije in prosi kraljevsko Angleške grožnje: Blokada, petrolej, Suez... London, 27. aprila, c. Zveza društev za Zvezo narodov bo poslala te dni glavnemu tajništvu Zveze narodov v Ženevi spomenico, v kateri bo zahtevala sledeče: 1. Uvedejo naj se takoj petrolejske sankcije proti Italiji. 2. Vse članice ZN morajo takoj zapreti svoja pristanišča Italiji. 3. če to ne bi zadostovalo, da bi Italija ustavila sovražnosti, potem naj se zapre Sueški kanal za prehod italijanskih ladij. Angleška vlada je za ta korak društva pri Zvezi narodov že vedela. Vendar pa meni vlada, da se je sedaj njen položaj v abesinskem sporu postavil Se bolj na ostrino, ker ima ta organizacija i zelo velik vpliv na angleško javno mnenje. Italijanski strahovi Rim, 27. aprila, b. Italijanski tisk in tudi politični krogi so pričeli srdito napadati Veliko Britanijo. Napadi na Veliko Britanijo in zlasti na njenega zunanjega ministra Anthonya Edena se množijo zlasti zadnje dni, ker se je pričela v Veliki Britaniji precej močna propaganda, da se v zadnjem trenutku z zaporo Sueškega prekopa ubije plod italijanskih zmag v Vzhodni Airiki, ki so Italijo stale tako težke milijarde. Italijanski tisk naravnost divja že proti taki misli in grozi z naj-radikalnejšimi protiukrepi. Britanski prijatelji Zve-! ze narodov so mnenja, da je to edini način, da sc onemogoči nadaljnji italijanski vojni pohod v Vzhodni Airiki in da se tako reši Abesinijo, ki jc članica Zveze narodov in ki jo jc Italija napadla. Tako v tisku kakor tudi v političnih krogih se poudarja sledeče: Čc bi Velika Britanija samo poskusila, da se prične o tem vprašanju pogajati in izvršiti v tem oziru kakšne ukrepe, bi to nc Jiomenilo nič drugega, kakor odkrito vojno med talijo in Veliko Britanijo. Italija v nobenem slučaju ne bo dovolila, da bi kdo odvzel plod njenih zmag, temveč bi šla v vojno, ker bi bila prepričana, da ne gre samo za prestiž stranke in njenega šefa, temveč tudi za prestiž vse Italije in za skoraj pol milijona njenih vojakov v Vzhodni Afriki, ki bi bili obsojeni na smrt od lakote ter bi jih Abesinci postopoma iztrebili. Kajti popolnoma jasno je, da bi Abesinci takoj izvršili protiofen-zivo, kakor hitro bi začutili, da jc italijanska armada brez hrane in municije, in bi razredčili njene vrste. Italijanski krogi poudarjajo, da Velika Britanija ne sme pozabiti na sedanji italijanski vojni potencijal oa Sredozemskem morju, ki bi ga Italija takoj izkoristila in vrgla proti Veliki Britaniji in proti vsem njenim postojankam na Sredozemskem morju. To bi bila obenem za Italijo borba na življenje in smrt. Italija se v tem slučaju nc bo ozirala ne na konvencije, ne na protokole in sporazume, temveč se bo borila do iztrebitve. Poraženi - vsled izdajstva Abesinska nesloga kriva vseh nesreč ska. Prav tako apelira centralna uprava na vse politične in druge organizacije, da vidijo v novinarjih, Id prihajajo na sestanke kot poročevalci svojih uredništev, samo ljudi, ki vrše svoj poklic. Glede nn amandman finačnega zakona o sprejetju nove novinarske uredbe, je centralna uprava na poziv ministrov za socialno politiko izvolila delegate za ureditev tega vprašanja. Naposled je seja sklenila, (hi bo glavna letna skupščina JNU "J4. maja v Zagrebu. Glede na ta sklep poziva centralna uprava vse člane, ki imajo kakšne pritožbe, prošnje in predloge, za glavno skupščino, da jih najkasneje do 17. maja izročo svojim sekcijam. Addis Aboba. 26. aprija. (DNB). Že dva dni se vračajo v Addis Abebo ranjeni in zaradi vojne jx>-jiolnoma izmučeni abesinski vojaki, ki so svoj čas krenili na severno bojišče z vojskami dedžasmača Makonena in rasa Mulugete. Abesinski vojaki se vračajo v skupinah jx> 6, 8 in 1.0 mož, ki so večinoma ranjeni. Mnogi so brez orožja, drugi pa jx>-jxilnoma izčrpani, ker so morali prehoditi nad 700 kilometrov. Računajo, da je teh vojakov, ki so se vrnili in ki so se večinoma nastanili v Addis Abebi, dva do štiri tisoč mož. Na vprašanje o bojih na severnem bojišču pravijo vsi ti vojaki brez izjeme, da borbe proti ita-j lijanskim četam niso bile tako strašne in da jih i tudi niso toliko izmučile. Prav tako niso bile tudi velike izgube zaradi letalskih napadov in strupenih plinov. Umik abesinskih vojsk z bojišča Ta-kaze, Makalc, Amba Alagija proti Desiju je treba pripisati tejle okolnosti. Plemena Raja, Azebit in (iala. ki so od nekdaj znana kot najmanj kulturna in roparska plemena Abesinijo, ho vedno napadala abesinske postojanke od zadaj in ropala njihovo šotore, kadar so s« borili i Italijani. Na ta način so bile abesinske žeto trajno med dvema ognjema. Italijanski letalci so metali tem plemenom velika denarna sredstva in najnovejšo orožje z munirijo ter jim dajali tudi taktičnih navodil. Vse rope so izvedla la plemena, ki so omogočila Italijanom tudi *a-v/.elje Desija. Tri dni pred padecm Desija so ponoči napadli skladišča orožja in bencina ter jih zažgali. Abesinski vojaki trde, da je treba vež ko polovico italijanskih uspehov zadnjega poldrugega meseca pripisati lomu načinu bojevanja. Današnji letalski |johod nad Adiiis Abebo je napravil na prebivalstvo mnogo manjši vtis kakor pri zadnjih italijanskih poletih nad abesinsko pre- stolnico. Res jc celo, da je prebivalstvo z občudovanjem motrilo akrobacije italijanskih letalcev. Na letala ni bil oddan niti en strel, čeprav so letela, kakor smo že jx>ročali, prav nizko. V letakih, ki so jih italijanska letala vrgla, pravijo, da jc vsa severna Abesinija že v italijanskih rokah in da jo zaradi tega vsak nadaljnji odjKir zaman. Letaki pozivajo prebivalstvo, naj se Italijanom jiokori. Proti Addis Abebi Pariz, 27. aprila b. Radio-agenlura poroča i: Desija, da se je včeraj zjutraj pričelo gibanje italijanske vojske proti Addis Abebi. Od ranega jutra do kasno popoldne sc je pomikala kolona 3000 avtomobilov po cesti iz Desija proti Addis Abebi. Na teh avtomobilih so bili Askari in pa laške črne srajce. Vsega skupaj sodeluje v tem pokretu 10.000 vojakov. Vojni strokovnjaki mislijo, da bo ta kolona prispela v Addis Abebo do konca tega tedna. Pred laško armado so šli pionirski oddelki, ki bodo popravili vse v zrak dvignjene mostove. Abesinci so porušitev mostov izvedli zelo slabo in nepopolno, kar je pripisali njihovemu neznanju. Sasabaneh še ni padel Z južnega bojišča pa f>oroča ras Naši-bu, da Italijani še niso zavzeli mesta Sasabaneh in upa, da jih bo zadržal na Icj utrjeni črti. Ras Na-šibu tudi sporoča, da je pričelo močno deževati in da vse kaže, da je to pričetek prave deževne dobe. Zato pričakuje, da bo tem lažje zadržal Italijane na črti pri Sasabanehu, kajti doslej so imeli edino motorizirani oddelki najboljše uspehe, kar pa bo sedaj odpadlo, ko bodo motorji odpovedali Zaradi aeprehouiičga močvirja in blata. Dve važni kmečki uredbi Uredba o sanaciji kmetskih zadrug v Zagrebu Uredba o pomoči deležnikom agrarne reforme Belgrad, 27. aprila. AA. Na današnji seji gospoda rskofinaiičnega odbora ministrov so sprejeli dve uredbi kmetijskega ministra, in sicer uredbo o sanaciji zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu in uredbo o ureditvi dolgov agrarnih interesentov. Glede na sprejetje teh dveh uredb je sprejel kmetijski minister ing. Svetozar Stankoivič poročevalce listov in jim dal tole izjavo: Za ozdravljenje zveze hrvatskih kmetskih zadrug v Zagrebu se dela že nekaj let, ali nikoli niso prišli do konca. Ko sem lani prevzel resor kmetijskega ministrstva, sem našel med drugimi važnimi in neurejenimi vprašanji tudi to. Uredba o sanaciji te zveze je bila pripravljena že lani, toda smatralo se je, da se ne more izvesti brez zakonskih pooblastil, zaradi česar je bilo treba čakati finančnega zakona, kamor so prišla potrebna pooblastila. To je v naši državi že četrti primer krize zadružnih zvez, od katerih sta dve propadli, dve sta pa sanirani. Vzrok je bil vselej isti, namreč nepravilno trgovsko, a ne nepravilno zadružno delovanje. To sem poudaril tudi v svojem ekspozeju v poslanskem odboru za proučevanje novega zadružnega zakona. To poudarim tud,i zdaj, čeprav so ravno v zadružnih vrstah kritikovali to določbo zadružnega zakona, ki stremi po tem. da onemogoči v zadružništvu takšna poslovna dela, ki privedejo do poloma zadružnih ustanov. Ta zveza ima v svojem članku okoli 350, večidel kreditnih zadrug, ki so imele pri Zvezi 23 milijonov kmetskih prihrankov. Prav toliko znašajo tudi izgube Zveze in bi torej v primeru položaja Zveze propadle tudi vse te vloge, toda polom z;veze bi imel za posledico tudi polom njenih zadrug in potem bi se izgube zaradi velikanskih stroškov tečaja le še povečale. Ne samo, da bi propadli mali prihranki premnogih kmetov, temveč bi bilo treba plačati še troške stečaja in bi vrhu tega" pomenil polom zadružništva poleg velike gmotne škode tudi še morali polom zadružne ideje v tistih krajih, kjer se je zaradi katerega prejšnjega podobnega poloma ta ideja že omajala. Izgube le Zveze so nasiale zaradi njenih trgovskih poslov. Pozneje so izgube še narasle zaradi nakupa velikega posestva, ki je pozneje prišlo pod agrarno reformo po zakonu o tej reformi. Večino bremena te sanacije bodo zadruge same prevzele, prav tolikšno breme bo nosila tudi banovina, pri sanaciji bodo pa sodelovale delno tudi država, Narodna banka in Poštna hranilnica. Tako se bo s kupnimi napori rešila ustanova, ki je zelo važna za široke sloje, v tem primeru hrvatskega dela našega naroda. O drugi uredbi o ureditvi naseljenskih dolgov, ki jo je prav tako danes sprejel odbor ministrov, je minister Stankovič dejal, da so to uredbo narekovale težavne gospodarske razmere, zaradi katerih kmetje z lastnimi hišami težko prenašajo svoja bremena, mnogo težje jih pa še prenašajo kolonisti, ki si morajo šele hiše zgraditi v novih razmerah, pri čemer jih ovirajo današnje gospodarske težkoče. Ta uredba predvideva odpis dolgov kolo-nizacijskemu fondu m sicer 80% za naseljence v južnih krajih in 60% v severnih krajih, vendar tako, da se lahko ta odpis vrši samo za dolgove do največ 25.000 Din. Ostanek dolgov se ima vrniti v treh Mih v državnih papirjih po nominalni vrednosti. Drugi razlog, ki ie dal kraljevski vladi povod za to, je v tem, da naših naseljencev ni država tako izdatno podpirala, kakor se to dogaja v drugih državah. Medtem, ko so pri nas dobili kolonisti v južnih krajih povprečno po 4500 Din za družino in v sevcrnili po 2Ž44 Din, in sicer ne kot podporo, temveč kot posojilo, so v drugih državah te podpore dosegle tudi več desettisočev dinarjev. Vsiljivi reševalci Svetovna konferenca o energiji Belgrad, 27. aprila. AA. V konferenčni dvorani gradbenega ministrstva se je danes dopoldne ob 10 začela plenarna seja Jugoslovanskega odbora za sveitovno konferenco o energiji. Današnji, četrti plenarni sestanek, je otvoril predsedujoči in-ženjer Sava Jelič, pomočnik ministra v pokoju. Pozdravil je domačina gradbenega ministra dr Ko-fulja, ki je želel plenarnemu sestanku polnega uspeha. Naše delo naj bi koristilo našemu ljudstvu in vsemu človešitvu. Nato se je predsedujoči v krajšem govoru spomnil preminulega predsednika svetovne konference po energiji, Dunlopa. Konferenci je prisostvovalo 16 delegatov od 21. Po otvoritvi seje in kratkem predavanju o energiji in njeni koristi za človeka, je predsedujoči predlagal odboru, naj pošlje Nikoli Tesli pozdravno brzjavko za njegov 80. rojstni dan. Za posvetovalne člane odbora so bili izvoljeni inženjer Bora Popovič, Milivoje Rakič, Josip Le-dvinka, Milan Lazarevič, Stiepan lian, Marjan Leskovar, Emil Matič m Nikola Fuks. Na sestanku so poročali razni strokovnjaki o glavni nalogi svetovne konference »Vprašanje oskrbe širokih kmetijskih predelov z energijo sploh, in z električno energijo posebej«. Profesor tehnične fakultete v Ljubljani dr. M. Vidmar je prečital svojo študijo o elektrifikaciji Jugoslavije a posebnim ozirom na predele, kjer je potroček majhen. Drugi referenti so v svojih referatih podrobno proučili nalogo, ki jo je v splošnih obrisih očrtal dr. Vidmar. Ing. Josip Ledvmka je primerjal okolnosti kmetijske elektrifikacije v tujini z našimi. Ing. Zepič je poročal o stanju elektrifikacije v posameznih banovinah. Prof. Juro Horvat je razlagal prenosni sistem električne energije v kmetijskih predelih in najprimernejši sistem za prenos energije v kmetijskih krajih. Ing. Stjepan Han je dal splošni pregled o vprašanjih tarifne politike sposebnim ozirom na kmetijske potrošnike. Ing. Marjan Leskovar je obširno razlagal stanje elektrifikacije v 3avski banovini, ing. Nikola Fuks pa je govoril o povečanju potrošnje in o postavljanju električnih aparatov v našem siromašnem kmetijstvu, navajajoč, kolikšne vsote izdajo zapadne države v to svrho. Današnji konferenci so prisostvovali delegati pravih članov odbora, zastopniki ministrstvev za zunanje zadeve, vojske in mornarice, gradenj, prometa, gozdov .in rudnikov in tehničnih fakultet. Združenje inžeSijerjev in združenje gospodarstvenikov je poslalo svoje opazovalce. Razen teh ao današnjemu sestanku prisostvovali predsednik , izvršnega odbora poslanec ing. Franjo Horvat, ing. Vi-tomir Jokšič, tajnik gradbenega ministrstva in tajnik eksekutivnega odbora ter zelo aktivni član odbora ing. Vladimir Zepič, inženjer zagrebške električne centrale. Recimo, da »e je sovražen človek, ki je znal sovražiti, priplazil k tvoji hiši, jo podminiral in pognal v zrak, da kamen ni ostal na kamenu, ko pa si začel z velikimi težavami postavljati nov dom, se ti približa isti človek, o katerem veš. da je še prav tako poln sovraštva, kakoi je bil, in ti začne svetovati, kako napravi to, kako ono in se hoče vsiliti k delu — ali mu bos zaupal in ga pustil k sebi? Ako je res prijatelj tvoje hiše, zakaj jo je porušil? Ako jo je porušil, zakaj se ti sedaj vsiljuje kot reševalec? Vsak, tudi zelo povprečen človek bo spoznal, da je tu vmes ueka politika, zanjka. ki te skuša ujeti, da bi se nekako'sprijazr nil s sovražnikom, ne da bi se on sprijaznil s teboj. Taka primera se nam je vsiljevala ob nedeljskem »Julrovem« uvodniku, ki se začne z nekiin gospodarskim člankom »Domoljuba« in se konča z običajno >.IutrovReynold« poroča, da je skupina angleških bank pristala na lo, da dovoli Nemčiji posojilo v znesku ene milijarde mark, da j»repreči gospodarski polom Nemčije. Vest ni potrjena. Kakor pa je znano, je pretekli teden angleška vlada še enkrat odločno demantirala vesti o kakršnemkoli posojilu Nemčiji. Volitve v Španiji I Barcelona, 27. aprila. AA. Že prvi izidi o volitvah delegatov za volitve predsednika republike ! kažejo, da je levičarska ljudska fronta zmagala z j veliko večino. V Barceloni je levičarska ljudska fronta dobila 150.000 glasov, desničarska katalonska zveza pa je dobila samo 6000 glasov. V Tera-] cone je ljudska fronta dobila 6000 glasov, desničarji pa so dobili 3300 glasov. „Ztate srajce44 v Mehiki Mexico, 27. aprila. AA. DNB poroča: Komu-: nisti so včeraj zažgali glavni stan fašistične zveze zlatih srajc. Ob tej priliki so bile ranjene tri osebe in vse pohištvo je bilo uničeno. Arhiv in pi-saln stroji so bili odnešeni neznanokam. Van Zeeland v Varšavi Varšava, 27. apr. c. Belgijski ministrski predsednik Van Zeeland je imel danes dopoldne več političnih sestankov s člani poljske vlade, opoldne pa je priredil slavnostno kosilo belgijski veleposlanik v Varšavi. Popoldne bo ob 17. uri sprejela trgovska zbornica Va'n Zeelanda. Zvečer pa bo slovesna večerja pri predsedniku vlade Koscial-kovskem. Zagorski rudarji v Belgradu Belgrad, 27 aprila m. Davi jc prispelo v Belgrad tričlanska deputacija iz Zagorja, ki jc bila določena na velikem rudarskem shodu v soboto, dne 25. aprila, da intervenira proti nameravanim redukcijam TPD v Zagorju. V deputaciji so župan Anton Prosenc, načelnik II. rudarske skupine Ant. Krautberger in Vital Vodušek. Deputacija je prispela v Belgrad zaradi tega, da bi na merodajnih mestih posredovala, da ostane višina državnih naročil premoga vsaj ista, kokršna je bila lani pred 1. novembrom. Ce bi se to nc zgodilo, namerava TPD v Zagorju reducirati okoli 400 delavcev, s Čemer bi bili vsi ti življenjsko prizadeti. Obenem z deputacijo rudarjev iz Zagorja je prišlo v Belgrad tudi tričlansko zastopstvo iz Kočevja, ki ga tvorijo žnpnn Lovšin, lokalni načelnik 11. skup. Peter Jcnk in rudar Hoglcr. Tudi to deputacija je prišla intervenirat, do bt državne dobave premoga ostale vsaj na oni minimalni višini kakor lani, ko je ta rudnik dobavljal 1200 ton premoga mesečno za porabo drž. železnic. Obe deputaciji je v teku dopoldneva sprejel minister dr. Krek, zvečer ob 7 po minister dvora Antič, ki se je podrobno zanimal za stanje rudarjev v obeh rudnikih. Članom obeh de atrij je dal zadovoljiva zagotovila, do se bo to vprašanja pravično rešilo jutri bo deputaciji sprejel tudi notranji minister dr. Anton Koroiec, Francoski poslanik pri knezu-namestnf u Belgrad, 27. aprila, a. N}. kr. Vla. knez namestnik Pavle {e sprejel v avdienco francoskega poslanika aa naiem dvora, grofa d« Damplerea. Mednarodna tarifna konferenca v Ljubljani Ljubljana, 27. aprila. V tekn današnjega dne ia noči so prispeli ▼ Ljubljano številni delegati železniških uprav iz sosednjih držav na važno tarifno konferenco v Ljubliani Mednarodna tarifna konferenca se prične jutri dopoldne v Ljubljani ter ji bo predsedoval bivil ravnatelj Ie'.ezni*kega ravnateljstva,, sedanji pomočnik železniškega ravnateljstva g. Čugmus. Na tarifno konferenco pridejo delegati Avstrije, Češkoslovaške, Madjarske, Italije in Nemčije ter naravno tudi iz naie države. Osebne vesti Belgrad, 27. apr. A A. Za katastrskega nadzornika 6. skup. pri katastrski upravi v Ptuju je postavljen s kraljevim ukazom Franc Osole. katastrski geometer. Belgrad, 27. aprila, m S kr. ukazom sta napredovala: Franc PiSmah, arhivar VII. pol. skup. kr. poslaništva na Dunaju, z.a starešino pisarne VI. pol. skup. istotem, ter Milan Pavlovič, proto-kolist Vili. pol. skup. na poslaništvu v Bruslju, za arhivarja VD. pol. skup. istotam. — Finančni minister je postavil zo podpoverjenike finančne kontrole X. pol. skup. naslednje preqlednike finančne kontrole, zvaničnike I.skupine: Franca Kunca, janezo Bobnarja, Franca Lapajpo, Alojzija Miil-lerjo, Andreja Pavlina, Vinko Konela, Franca To-minca, Alojzija Vrtočniko in Alojzija Bonajo. Betgrajske vesti Belgrad, 27. aprila, m. Od 20. aprila zaseda v kabinetu prosvetnega ministrstva Glavni prosvetni svet. Na sedanjem zasedanju so se doslej pretresala vprašanja o ekvivalentnih šolah, o učbenikih in privatnih prošnjah. Jutri bo Glavni prosvetni svet izdal sklepe glede vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu. Belgrad, 27. aprila, m. V Zunanjem ministrstvu so živahne priprave zo sestanek Balkanskega sporazuma, ki bo pričel zasedati 4. maja. Vrše se tudi priprave za sestanek zunanjih ministrov Male zveze, ki se bodo v Belgradu sestali 6. maja. Belgrad, 27. aprila, m. Novi ban moravske banovine Marko Novakovič ie danes odpotoval v Niš zarodi prevzema poslov. Z večernim vlakom ie odšel na svoje novo službeno mesto v Zagreb tudi novi bon savske banovine dr. Viktor Ružič. Belgrad, 27 aprila. Prometni minister g. dr Spaho bo prve dni meseca majnikn odpotoval v Bukarešto nn konferenco, ki bo 10. maja zaradi rešitve vprašanja zgraditve mostu na Donavi med Jugoslavijo in Romunijo. .... Za«reh, 27. apr. b. Po vesteh iz Belgrada je Misa Trifunovič odpotoval danes v Zagreb, kjer se 1)0 sestal z dr. Mačkom in ostalimi prvaki SDK, da se pogovori z njimi o sedanjih aktualnih političnih vprašanjih, ki zanimajo vso združeno opozicijo. Dunajska vremenska napoved: Od zapada slabše in hladnejše vreme, velika oblačnost in mestoma tudi dež, ni nobene nevarnosti slane. Nova zapoved Ob 60 letnici ustanovitve Vincencijevih konferenc med Slovenci S tolikšnim poudarkom se menda ni še noben-krat praznovala nobena večja obletnica krščanske dobrodelnosti — kakor preteklo soboto in nedeljo 60 letnica Vincencijevih konferenc. Osrednji odbor vseh teh konferenc med Slovenci (26 jih je v ljubljanski, 5 v mariborski škofiji) je storil vse, da bi opozoril našo javnost na tiho delovanje Vincencijevih bratov. (»Vinc. bratje« se imenujejo člani konference, »konferenca« se imenuje njih tedenski sestanek, namenjen posvetovanju o delu za siromake, obojno nazivanje pa je določil ustanovitelj Frederik Ozanam pred sto leti, 1. 1833.) Pet reči je storil v ta namen: 1. izdal je brošuro »Delo Vincencijevih konferenc v letih 1876—1936 (94 str.), 2. je poskrbel, da je gimn. profesor v p. dr. V. Tiller po zapiskih z veliko marljivostjo sestavil zgodovino teh konferenc in jo objavil preteklo nedeljo v treh stolpcih v »Slovencu« (str. 17) pod naslovom »Blagor usmiljenim!«, 3. je priredil v soboto zvečer (25. t. m. akademijo, 4. zbral v nedeljo (26, t. m.) dopoldne slovesen, močno obiskan občni zbor v Marijanišču in 5. naprosil vlč. g. priorja V. Učaka, da je za sklep še v stolnici sv. Nikolaja govoril o novi zapovedi krščanske ljubezni. Troje zlasti smo slišali poudarjati oba ta dva dni ob vseh teh prilikah: prvo. zakaj je krščanska ljubezen do bližnjega nova zapoved. Naravno ljubezen do bližnjega so oznanjali tudi že nekateri plemeniti pogani in sicer so bili ti glasovi tem jasnejši, čim bolj se je bližala »polnost časov«; f>ogan, Grk Epiktet n. pr. je že učil, da smo vsi judje otroci enega Očeta, in pogan Rimljan Plinij mlajši je nežno skrbel za svojega pljučno bolnega sužnja... Nova, nadnaravna pa je postala ta ljubezen zavoljo nagiba, ki ga je Kristus postavil: ljubite bližnjega zaradi Boga, zaradi mene, ker je vsak človek otrok božji, moj brat, moja sestra! — in tudi zato nova, ker skrbi tudi za dušo bliž-n'ikovo, ne samo za telo! Drugo: krščanska ljubezen je vesoljna, pomaga povsod, kjer vidi resnično stisko. Tako je v svojem govoru v soboto povedal predsednik dr. M. Božič, da je v času največje stiske Vincenci-eva družba podpirala nc samo katoličana, ampak tudi pravoslavne in muslimane. — Tretje, kar sc je tudi krepko poudarjalo: zlorabo dobrote moramo sicer pobijati, ne smemo pa zaradi nje postati pesimisti, O poteku občnega zbora je prinesel točno poročilo že včerajšnji »Ponedeljski Slovenec ; tu naj poročamo še o sobtni akademiji. Predsednikov (dr. M. Božičev) govor smo že zgoraj omenili. Dodamo naj le še to, da je govornik priporočal, nai bi starši in vzgojitelji že zgodaj navajali mladino ______ _^_____________________ h krščanski dobrodelnosti ter ji zlasti odpirali oči s škofijstvom. — Izrekla se je tudi "žeTj^" naj"bi"se L. PinS). Optimizma pa nam je dal isti naš F. S. Finžgar s svojo dvodejanko: »Nova zapoved«. Pogledati smo v življenje barakarjev (v Mestnem logu, v njegovi župniji?), videli, po kakšnem sistemu in pri katerih ljudeh skušajo nekateri detomrzneži priti do podpor (g. pisatelj je menda kar neko doživetje iz trnovskega župnišča, dramatiziral), toda ali naj zato zapremo svoja srca? Minka, pravkar dipl. zdravnica, ki je nastopila v obeh dejanjih, nam je razodela nekaj novega: V boju za obstanek reveži pač uporabijo vsa sredstva kakor strategi v pravi vojski. Pomagajmo pa siromakom dejansko, dajmo jim delo in dobro besedo! Preprosta igrica — in vendar nam je odprla nove poglede, nam dala novih misli. Izborno so jo odigrali člani tukajšnjega odra rokodelskih pomočnikov. Hvala jim! Hvala režiserju! — Prof. dr. Ivan Pregelj, ki je prvi pri nas začel zlagati zborne deklamaciie, je tudi za to priliko priskočil na pomoč. Dijaki so njegovo pesnitev povedali v splošno zadovoljnost. — Posebna točka je bila: »Preroki in mi!« Slišali emo kako nam odločno govore preroki stare in nove zaveze o dolžnostih do siromakov, Mozes, Amos, Mihej, modri Sirah, Jezus v pridigi na gori, to so nam recitirali posebni govorniki. Odstavki so bili lepo, vešče izbrani. Posebno zahvalo zasluži tudi oktet, ki je zapel tri pesmi: Če Gospod ne zida hiše, Večerni ave in Zvonikarjevo. Udeležba je bila pri sobotni akademiji zelo lepa. Na prvem mestu naj imenujemo gosp. bana dr. Marka Natlačena. Spomnili smo se, koliko je on storil v kratki dobi svojega banovanja za to ; dobrodelno organizacijo, ko je za 1. december 1935 ! in za velikonoč letos razdelil tako lepe vsote tem j društvom in ki zdaj razmišlja, kako bi to dobro-I delno organizacijo (in slično v mariborski škofiji) j porabil kot svojo desno roko pri banski podporni akciji. Dalje so počastili akademijo: g. predsednik i apel. sodišča dr. VI. Golia z gospo, ga. dr. Adle-j šičeva, g. divizijonar z gospo, g. podban dr. St. j Majcen z gospo, zastopnik vseuč. rektorja g. dr. Lukman ter mnogo drugih zastopnikov uradov in , dobrodelnih zavodov. Glavni odbor Rdečega križa | je posla! pozdravno brzojavko. Kako toplo smo pozdravili pri občnem zboru | zastopnike hrvatskih konferenc, je že poročal i »Pon. Slovenec«. Naj tu omenimo, da Hrvatje pra-i vijo: »Konferenca sv. Vinka«. Pohvalil je g. direktor Metzger Slovenko s. Nikolajo Mali, ki v Zagrebu nad vse plodonc^sno in vsestransko deluje in jo kar za »teto Nikolajo« kličejo. — Občni zbor je sklenil tudi prošnjo na ljublj. ordinarijat za tajniško moč, kakor jo imajo v Zagrebu, kjer so konference sv. Vinka sploh dosti bolje urejene, tesneje ALBUS Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! domače milo varuje Vase perilo! Nadškof Jeglič govori na zboru mož za bedo, ki se skriva v barakah, v podzemnih kle teh... In v tako skrito bedo je posvetil F. S. Finžgar s svojim dialogom ,Kruhek spi«: otroci prosijo mamico kruha, aH ona jim ga ne more dati. ker oče ne dobi dela. Bil je to recitativ, ki mu je g. profesor škofijske gimnazije v Št. Vidu M. Tome dal pretresljivo, srcc grabečo glasbo; tožba materina je bila silna (pela gdčna Lužarjeva), prošnja "trthjft je bila ganljiva (izvežbal in vodil jih je gosp. -jtktv V Belgradu in istočasno v Solunu je bila pred I bila povsod prisrčno sprejeta in spregovorilo ae je nekaj leti ustanovljena liga, ki goji prijateljske veliko prijateljskih in zavezniških besed. Grki so odnošaje med Jugoslavijo in Grčijo. Pred par leti —'----—-- --»—* < • - so Grki te lige priredili ekskurzijo v Jugoslavijo ler bili na Oplencu, v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in na Bledu. Zadnji teden eo Jugoslovani vrnili Grkom ta obisk. Jugoslovaneko-grška liga je pozvala za to ekskurzijo zastopnike univerz, velikih mest, zlasti pa zastopnike trgovskih in industrijskih komor. Delegacija je štela v celem 46 oseb. Belgraisko občino je zastopal bivši župan univ. prof. Nešič, ljubljansko župan dr. Adlešič, belgraj-sko univerzo prof. dr. Branko Popov i č, zagrebško trgovsko visoko šolo rektor dr. Ivčic ljubljansko univerzo prorektor dr. Slavič, belgrajeko trgovsko komoro njen predsednik Stanojevič z več odborniki in člani, zagrebško komoro predsednik dr. Krasnik z več člani in ljubljansko komoro njen tajnik, narodni poslanec dr. Koce. V celem je bilo 36 Srbov, 10 Hrvatov in 3 Slovenci. Delegacija je bila že na prvi grški železniški postaji prijazno sprejeta. Zlasti pa je bil slovesen sprejem z godbo v Solunu. V Solunu so delegati položili venec na grobišču, kje je pokopanih 7200 jjugoslov. vojakov, na francoskem grobišču, kjer počiva 8000 Francozov, na angleškem in italijanskem grobišču, ki imajo vsi lepe spominske kapele ali oltarje ter nagrobne križe. Po sprejemu pri guverneju Makedonije, pri mestnem županu itd. je bil ogled solunskih znamenitosti, cerkva in muzejev. En dan se je vozila delegacija v Delte, kjer jim je atenski univ. prof. arheologije Keni-mopuios razložil ostanke delfiških svetišč, kakor posmeje tudi v Elevzih. V Atenah so bili zastopniki delegacije sprejeti pri kralju Juriju na dan njegovega godu ter pri ministrskem predsedniku Me-taksasu, ki jo prišel potem tudi na čajanko pri jugoslovanskem poslaniku v Atenah g. Christiču ter se razgovarjal s člani delegacije. Kraljev god so Atenci jako slovesno obhajali. Na potu si je delegacija ogledala tudi industrijsko mesto Navsa in industrijsko in trgovsko tnoslo Volos. DeleifaciiR ie V okvirju praznovanja sv. Janeza Boska je bilo v nedeljo tudi zborovanje katoliških mož v veliki dvorani Salezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem, katerega se je udeležil tudi prevz. g. nadškof dr. Jeglič. Nekaj pred enajsto se je g. nadškof pripeljal v spremstvu salezijanskega inšpektorja dr. Kr. Wallanda. Pred zavodom ga je čakala številna množica in zlasti veliko mladine, ki je g. nadškofa burno pozdravila, dočim so bili možje že zbrani v dvorani. Prevz. je odšel najprej v kapelico, kjer je dal navzočim nad- « , ''"s f" * ' ----^MKMl t s -f 4 % ' $ 'SPI! tI ..m jMBBMBMM 1 ,> čimprej ustanovile v vsaki (vsaj vsaki večji) župniji Vincencijeve konference kakor tudi Elizabe-tine (ki imajo isti cilj, obstojajo šele od leta 1918 in so za ženske članice) in se vse pomladile z novimi člani! Ko se je g. predsednik zahvalil še vsem tistim dobrotnikom, ki nočejo biti imenovani, in jim želel božjega blagoslova, je zaključil slavnostni občni zbor. Utrditev prijateljsta med Jugoslavijo in Grčijo Obisk Jugoslovanov v Grčiji Nadškof dr. Jeglič pri dohodu na Kodeljevo pastirski blagoslov. Ogledal si je nato dela pri gradnji cerkve sv. Terezike. Ko pa je stopil v dvorano, so mu zadoneli nasproti pozdravni vzkliki zbranih mož in ko je zavodov ravnatelj dr. Blatnik v pozdravnem govoru omenil, da se je i ludi g. nadškof dr. Jeglič po don Boskovem zgle-j du vse življenje žrtvoval za slovenske fante, da bi ustvaril iz njih kreinenite katoliške može. se ! navdušene ovacije g. nadškofu kar niso hotele j poleči. Pazljivo je Prevzvišeni poslušal globoko zasnovani govor dr. Basaja, ki je poudarjal, kako . potrebna je možem možatost in vztrajnost, ki je krasila don Boska. Ta prepričevalni govor je g. nadškofa tako navdušil, da se je še sam dvignil in je burno pozdravljen stopil na oder. Poudarjal je, da doživljamo težke, a tudi zelo imenitne čase. ko se v naših dneh izpolnjujejo besede sv. pisma o odpadu od Boga. Kakor v prvih časih krščanstva, tako tudi zdaj mnogi dajejo svoje življenje za sv. vero. V teh časih moramo veliko moliti in pogosto prejemati Jezusa v sv. obhajilu, kakor je poudarjal že dr. Basaj. Don Bosko je veliko molil in Bog mu jc dal dar čudežev. Šaljivo je g. nadškof priznal, da nekdaj za don Boska ni veliko maral. Mislil je, da salezijanci pretiravajo, ko toliko, govorijo in pišejo o njegovih čudežih. Ko pa se je oglasil Rim in je sv. oče don Boska proglasil za svetnika, je tudi on dobro proučil njegovo življenje in uvidel, da je Previdnost božja poslala don Boska na svet in mu dala dar čudežev, da je z njimi ljudi pritegnil k Bogu. Ce v naših časih ni več toliko čudežev, je to morda zato, ker vse premalo molimo. Izvajanja Prevzvišenega so na vse zliorovalce naredila izredno glolnik vtis, zlasti ker jih je podal z mladostnim navdušenjem in poudarkom. Za njim je še govoril g. Ivo Peršuh, ki je v kratkih pa res jedrnatih besedah poudarjal potrebo, da se zavzamemo za dobro vzgojo mladine po don Boskovem zgledu. Mladinski sestanek na Rakovniku preteklo nedeljo je kol prvi poizkus le vrste zelo iepo uspel. Okoli 3*X> mladeničev se je udeležilo popoldanskega, zelo živahno zamišljenega in mladinsko slikovitega sporeda. Navzočnost nadškofa dr. Jegliča je podžigala navdušenje in ognjevitost mladih zborovalcev tako. da so prireditve druga za drugo prehajale v pravo relativno popolnost. Posebno akademijsko zlSorovanje je prineslo našemu slovenskemu mladinskemu gibanju nekaj či sto novih elementov. Tako se nam zdi nad vse posrečena vpostavitev Jezusa-mladeniča kot nebeško ga tovariša in prijatelja med svoje vrstnike. Govori fantov; Ivana Mejača, Janeza Tominca, Antona Lebarja, Vladka Pograjca, Ernesta Lenarčiča so bili v svoji lepi jedrnatosti in mladi možatosti kar dovršeno lepi. Muzika je samo podčrtavala in na-višji način podajala govore: kar se jc slišalo v be- Nadškof dr. Jeglič v spremstvu salezijanskega inšpektorja dr. Wallanda in ravnatelja dr. Blatnika sedi, so je zopet gledalo v sliki in doživljalo',v glasbi. Najbolj globoko je bil menda prizor prija teljstva med Davidom in Jonatanom. Gosp. Jerko Gržinčič dobro pozna mladeniško dušo in zna udn riti na pravo tipko, da zadene na odmev. Pri akademiji nam je imponirala precizna usmerjenost posameznih točk na eno samo glavno temo. Brez dvoma je pa govor 86 letnega dr. Jegliča zapustil v mladih dušah spomin, ki tudi z dolgimi leti ne bo izginil: tako mladeniško sveže tudi naš nadškof niso bili več vajeni govoriti. — Takih prireditev naj nam dajo salezijanci še mnogo: hvaležni jim bomo. tr Strigova spada k Ljutomeru pokazali svoje najlepše kulturne in gospodarske reči. V Atenah je delegacija položila tri vence na grob neznanega vojaka. Na sliki je trenutek enmi-mitnega molčanja. Prvi na sliki od leve je g. De-lvanis, predsednik grško-jugoslovanske lige, tretji je g. dr. Adlešič, šesti g. dr. Slavič, tik za njim se vidi glava g. poslanca dr. K očeta. Ze več let smo štrigovčaui pošiljali prošnje | da bi se naša volja in slobodna odločitev imošte-in spomenice v Belgrad. da se naša občina tudi | vala? Zakaj nam v teh težkih časih nrenreč, sodno pripoji Ljutomeru, kjer imamo že svoje okrajno glavarstvo in davčno upravo in kamor po zemljepisnem položaju spadamo. Končno je pravosodni minister Cvetkovič uslišal naše prošnje in je po zakonitem pooblastilu izdal uredbo, da se Strigova s I. junijem t. I. tudi sodno pripoji Ljutomeru. Vsi štrigovčani smo g. ministru in vsem, ki so mu stvarni položaj objektivno pojasnili, iz srca hvaležni in občinska uprava je ravnala v skladu z vsemi občani, ko je takoj po objavljenjn navedene uredbe poslala g. ministru toplo zahvalo, da je ugodil našim večletnim željam. Nasprotno pa so neki gospodje iz Cakovca, ki niso imeli z nami nikdar nobenih stikov, organizirali po Medjimurju odpor proti izvršitvi te uredbe; noročili so raznim društvom, da naj protestirajo pri ministru in so celo organizirali pobiranje podpisov, s katerimi bi radi preprečili to. kar je davna želja Štrigove. Pri tem neljudskem poslu jih seveda podpirajo tudi nekateri interesirani krogi iz Zagreba m časopisje, ki objavlja zelo netočne in deloma neresnične članke. Čudimo se tem gosj>odom, ki imajo sicer vedno na jeziku ljudsko voljo, da v praksi delajo drugače. Ali mar Štrigovčani nismo zreli dovolj, Za življenje zagorskih rudarjev Zagorje, 26, aprila. Zagorskim rudarjem grozi nov hud udarec: redukcija že itak skromnega števila šihtov in redukcija prav tako skromnega števila zaposlenih rudarjev. Vznemirjenje med zagorskimi rudarji in vsem prebivalstvom je umljivo, saj žc sedaj družine zagorskih rudarjev nimajo niti za goli kruh. V sob to je sklicala JRZ v Zagorju shod, ki se ga je udeležilo okoli 2000 rudarjev in članov njihovih družin, med temi tudi 600 trboveljskih rudarjev, ki so po večini prišli čez hrib. Na shodu so govorili predstavniki vseh skupin, tako gg. Krautberger, Vodušek, Arh, Križnik in drugi. Izpovedali so tako razločno trdno voljo vseh rudarjev, da tako ne more več iti dalje. Izvoljena je bila posebna deputacija, ki ho odšla v Belgrad, da tam odločno nastopi proti nadaljnjemu zniževanju železniških nabav v slovenskih rudnikih in proti favoriziranju južnih rudnikov. V tej deputaciji bodo zagorski župan in gg. Krautberger ter Vital Vodušek. Zahteve zagorskih rudarjev so povsem upravičene ter jim bo država morala ugoditi. Na eni strani slišimo, kako se veča nabava premoga v juinih rudnikih, kjer ni brezposelnih rudarjev- pa tudi rudniki niso tako »rejeni ItnL-or •Inv»ndlagc Kar se tiče zemljiške knjige, tudi ni treba imeti nobene skrbi. Le vprašajte naše sosede Prek murce, ki vam bodo radi povedali, kako so jin slovenski sodniki lepo uredili zemljiško knjigo. Mestno načelstvo v Cakovcu, ki je baje na w liki petek sklicalo izredno sejo in protestiralo proli pripojitvi Štrigove Ljutomeru, naj se raje briga za svoje posle, nas naj pa pusti v miru. Vsi znani in neznani ^protestanti«, ki se prej niste nikdai brigali za nas, pa si zajiomnitc, da smo Štrigov čani hoteli pripasti k Ljutomeru in hočemo ostati tam. Več štrigovčanov. Pošljite naročnino! Drobne novice Koledar Torek, 28. aprila: Pavel od Križa, .»poznavalec; tfital, mučenec; — Prvi krajec ob 12.16. Herschel napoveduje veliko dežja. Novi grobovi f Josip Sušteršič Na Seničici pri Medvodah je, kakor je poročal že »Ponedeljski Slovenec« umrl po dolgi in zelo luidi bolezni g. jože šuštešič. Rak v želodcu mu je pretrgal nit življenja. Bil je 26 let župan v Medvodah. Bil je znan po svoji odločnosti in neustra-šenosti. Po vojni je bil sicer izven naših vrst, med vojno in pred vojno pa se je mnogo udejstvoval v katoliškem gibanju. Bil pa je velik poštenjak, vedno nepristranski do' vseh, odločno krščanski, je vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti, odlikovala ga je možatost in radodarnost. Splošna sodba je: škoda moža! Naj v miru počiva! Žalujočim naše sožalje! -J- V Ljubljani je umrl po kratki, mučni bolezni v splošni bolnišnici gospod Janez Vidic, zvanič-nik drž. žel. v pokoju v ponedeljek dne 27. aprila ob 4 zjutraj v 63. letu starosti. Pogreb ho iz mrtvašnice splošne bolnišnice v sredo 29. aprila ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! ...... t Na Vrhniki je umrl po daljši, hudi bolezni v starosti 54 let gospod Ignacij Oblak, sodarski mojster in založnik piva. Pokopali so ga včeraj na pokopališču pri sv. Pavlu ob ogromni udeležbi, kar dokazuje, kako zelo so pokojnika ljubili in spoštovali. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! Vsakemu ni mogoče iti o kopališče. vendar more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 velikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge vode našo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! Smrtna nesreča na cesti Ljubljana, 27, aprila. V nedeljo ob 'A na 8 zvečer so bili klicani ljubljanski reševalci v Stanežiče, kjer so našli na cesti nezavestnega moškega, zraven pa razbito kolo. Reševalci so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so se zdravniki zelo trudili, da ga rešijo, kar pa se jim ni posrečilo ter je danes že umrl. O ponesrečencu je znano samo ime, namreč Lovrenc Zr.del in pa, da je rojen 1. 1898, vsi drugi podatki o njem pa manjkajo. Tudi ni znano, kako se je zgodila nesreča. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj na prazen želodee kozarec na ravue »Franz-Josef grenčice«. ■ »iiw|iM«wr;-j —mu nn:................................- — Uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je organizirala zaokrožen ciklus predavanj o patologiji, kliniki in terapiji afekcij žolč-nega mehurja. Predavali bodo: 1. dr. Valeniina Grošelj: normalna in patološka anatomija žolčne-ga mehurja; 2. doc. dr. Albin Seliškar: Vloga žolčnega mehurja v hepatalnem sistemu; 3. doc. dr. Vladislav Kline: Vloga maščob v človeški pre-osnovi; 4. dr. Božena Merljak: Patogeneza ikte-rusa; 5. dr. Franc Brandstetter: Funkcijske preizkušnje žolčnega mehurja; 6. prim. dr. Josip He-bein: Žolčni mehur z rentgenološkega vidika: 7. prim. dr. Robert Blumauer: Atekcije žolčnega mehurja s kirurškega vidika; 8. dr. Oton Baje: Po-stoperativno zdravljenje afekcij žolčnega mehurja: 9. dr. Igor Tavčar: Žolčni mehur in graviditeta; 10. doc. dr. Ivan Matko: Patologija, klinika in terapija diskinetičnih motenj žolčnega mehurja; 11. prim. dr. Valentin Meršol: Žolčni mehur in infekcijske bolezni; 12. prim. dr. Alojz Zalokar: Toksi-koze gravidnih in funkcije hepaialnega sistema. Predavanja bodo od 8. maja t. 1. dalje vsak petek ob 18 v predavalnici internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, in sicer deloma v poletnem tečaju 1936, deloma v zimskem tečaju 1936-37. Vsako predavanje bo izpolnilo en znanstveni večer. — Na kraljev grob nn Oplcnac. čez Zagreb. Osijek, Belgrad; nazaj Kragujevac, Valjevo, Banja-luka, Karlovac — z avtom 15. do 19. maja. Lepo, zanimivo potovanje! Pojasnila zastonj. — »Po božjem svetuc, Ljubljana, Šentpetrska vojašnica. Pri hemoroidih Cziati lili) eaprtju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba Franz-Josefove grenke vode prijetno polajšanje. ft»*r. po min. so«, pol. Vn nar. idr. 8-br. 154S5, 35. V. M. — Občni zbor Jugoslovanskega novinarskega združenja. V nedeljo, dne 26. aprila ie bila v Slav. Brodu seja osrednje uprave Jugoslovanskega novinarskega združenja. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo letošnji občni zbor Jugoslovanskega novinarskega združenja dne 24. maja 1936 v Zagrebu. Poleg običajnih točk dnevnega reda je tudi proslava 100 letnice hrvatskega dnevnega tiska in 25 letnice ustanovitve organizacije hrvatskih poklicnih časnikarjev. — Nesreča univ. prof. dr. Dolenca. V nedeljo je ljubljan&ki univ. prof. dr. Metod Dolenc odšel na izlet v planine. Na Izletu pa je padel ter si občutno poškodoval desno roko, tako, da se mora zdraviti v bolnišnici. — Osnovne črte iz književne teorije, knjiga, ki jo je spisal dr. Ivan Pregelj, založila pa Jugoslovanska knjigarna, predstavlja zelo koristno delo in sicer ne samo za dijaka, ampak za vsakega količkaj izobraženega človeka sploh. Pisatelj nam razlaga vse vrste pesništvo: epično, lirično in dramatično, dalje novelo in roman ter vse vrste drugo prozo. Obenem z bistvom poezije, igrokaza in romana ler njih najrazličnejšimi vrstami In označbo ler z njih tehnično zgradbo seznani pisatelj bravca tudi s slovstveno zgodovino vseh narodov, t. j. z najznamenitejšimi proizvodi lepe besede v pesmi in prozi od najstarejših časov do moderne. Posebno praktično vrednost dajejo knjižici na koncu pridejana vprašanja — vseh je 160 — obenem z odgovori, ki povzemajo vso vsebino knjige v najkrajši in naj-jedrnatejši obliki. Dijak, profesor, meščan, delavec in kmečki funt ter dekle, ki se zanimajo za slovstvo, vsi morejo biti lako posrečenega dela veseli. Knjižica stane 24 Din. — Da boste slalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svež ost ....................... KINO SLOGA Danes poslednjič ob 16., 19.15., 21.15 uri prvi jugoslovanski zvočni film LfDvoarn,kl »A življenje teče dalje" TEL. 2730 z Kino in Zvonimir Rogozorn. O Sv. maša za rajnega g. župnika Luka Smolnikarja, ki je bil predsednik Katoliškega društva za delavke v Ljubljani, bo v sredo ob 5 v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Na to se opozarjajo vse članice bivšega društva. 0 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v sredo 29. t. m. ob 2 popoldne izlet v Brezovico, Log, Sinjo gorico, Bmrke, Blatno Brezovico, Notranje in Vnanje gorice. Odhod s Kongresnega trga. Stroški za avtobus 32 din. Oglase sprejema do srede ob 9 dopoldne trgovina Pod-krajšek na Jurčičevem trgu. 0 Ljubljanska podružnica »Bran-i-bora« priredi v petek, 1. maja t. 1., nabiralno akcijo po ljubljanskih ulicah in javnih lokalih v korist za-mejnih bratov. Nabiranje se vrši pod geslom: Za-mejniin bratom — knjige! Naj ne bo meščana, ki ne bi v petek napravil svoje dolžnosti! Bratska društva pa prosimo,, da prepuste ta dan izključno posvečen le naši akciji. — Bran-i-bor. © Povečanje Mikličevega hotela. Prejšnji teden so zapele lopate na zemljišču med hotelom Metropol ter palačo »Grafika«. Lastnik hotela g. Miklič bo namreč svoj hotel znatno povečal ter v ta namen zazidal parcelo, ki je zevala dosedaj med obema palačama prazna. Novi del hotela bo prav tako visok ter zgrajen v istem slogu kot dosedanji del. Podjetnik namerava zlasti povečati in podaljšati svojo kavarno, tako da bo napredovala v eno največjih v Ljubljani. Sedaj grade že temelje. Podjetnik upa, da bo stavba vsaj v surovem stanju že do jeseni pod streho, svojemu namenu pa bo izročena prihodnjo pomlad. © Kino Kodeljevo igra danes in jutri po znižani vstopnini »Poljub sprave«. © Prepoved vodenja psov v javne lokale. Uprava policije nam je dostavila naslednji razglas: Dnevno se množe priložbe, da vodijo posamezniki v javne lokale pse in da imetniki lokalov tolerirajo tako postopanje gostov, kljub ponovnim opozorilom, da je to nedopustno in, da je vodenje psov v javne lokale prepovedano tudi v § 41 mestnega cestnega reda. Že v letu 1927 se je proti temu pritožilo tudi »Društvo za narodno zdravje« v Ljubljani, ki navaja v svoji vlogi med drugim tudi sledeče. »V Ljubljani je še vedno razširjena navada, da vodijo posamezniki pse po javnih lokalih kot so gostilne, kavarne mesarije, pekarije itd. Žival prevoha razne kote, liže po pljuvalnikih, dostikrat se pa tudi posluži kake vreče, zaboja ali kaj sličnega za odpravo svoje »potrebe«. Nekateri gostje dovoljujejo psom celo posedanje po stolih, jim dajejo lizaii iz krožnikov, s katerih so zavživali sami. Ker so vsi grajani nedostatki res skrajno nehigijenični in škodljivi za zdravje gostov, ki posečajo lokale, sem izdal predrejeniill organom odlog, da vsak slučaj vodenja živali v lokale prijavijo in da se uvede kazensko postopanje tako proti lastniku psa, kakor tudi proti imetniku lokala, ki to dopušča. Blagovolite o tem članstvo obvestiti, da ne bi trpelo pri tem po nepotrebnem škode. Opozarjamo na ta razglas policijske uprave v Ljubljani našo javnost, naj pravilno razume umestnost tega postopka. Goste naših gostilniških lokalov prosimo, da v bodoče ne vodijo s seboj v lokale pse, da ne bo nepotrebnih poseganj s strani policijskih organov. — Uprava združenja gostiln, podjetij v Ljubljani. © Velike počitnice se začno čez dober mesec. Oni dijaki, ki jim učenje ni malenkost in ki hočejo v počitnicah na potovanja ali pa gredo na deželo in na morje, vedo, da brez dobrega uspeha v šoli ne bo s počitnicami nič. Ali ni mnogo bolje da se sedaj v poslednjem trenotku z vsemi močmi oprimejo resnega učenja in z gotovostjo upajo na brezskrbno letovanje kjerkoli? Starši! Vaši otroci morajo v počitnicah ven iz mesta na sonce in svež zrak. Če hočete vam in vašim otrokom prihraniti razočaranje na Vidov dan, stopite najprej v šolo. potem pa takoj v Akademski urad dela na univerzi, dvorišče desno. Tam vam določimo vestnega in-štruklorja-študenta, ki naj bo čimbolj po vaši želji. Ne bojte se, tudi honorar se določi čimbolj po vaši volji. Akademski urad dela uiadtije vsak dan od 11 do 12. Poizvedovanja Izgubila som v soboUi od 10 do 18 r.Ia.lo /.»'postno verižioo z obeskom o.30 Plesna glasim. - Zagreb: 20 Verdijeva oiio.ra »Ples v maskah«. — Dunaj: 20 Wagnorjeva ur«. 21.35 Komorni onkost« 23 15 Plesne ploftče. - Budimpešta: lfl.30 Petje. 20 Pe-terdijevn spevoigra. 2140 Ciganska glasbo. 22.45 Bo dlmpoStansM koncertni orkester. — Trst-Milan: 17J5 Plesna glasba. 20.3« 2en«ki zbor. 21.20 VoJaSka godba, nato plesna glasba — Rlm-Bari: 17.15 Pestra glasbe. 20 35 lH-OTtdliJeva lirična baseu 'Doktor O«*, in Pick-Mniiginllideva opera Romantični nocturno«. — Praga' 19.10 Vo.laSka godba 20 Grško pesmi. 20.35 PredmvanJ« o Maehini pesnitvi Maj-. 21 Orkestralni ln nev-skl koncert. 22.15 Plojt,',-. Bratislava: 19.45 Petio. 2DJ0 lUooL-o. — Varšava: 30 Hundlov oratorij Mesija, Naša sadna trgovina Slabe izkušnje i dosedanjo prisilne organizacijo. Sklepi občnega zbora Združenja sadnih trgovcev in izvoznikov. Maribor, 27. aprila. Kakor smo v »Ponedeljskem Slovencu« na kratko poročali, se je vršil včerajšnjo nedeljo peti redni občni zbor Združenja sadnih izvoznikov in trgovcev v Mariboru, ki je bil obenem tudi zadnji, ker se je združenje glasom soglasnega sklepa skupščine razšlo in bo imela sedaj samo še Trgovska zbornica nalogo, da na podiagi tega sklepa prisilno organizacijo razpusti ter omogoči sadnim trgovcem, da si jioiščejo druge načine za ureditev naše sadne trgovine. Iz poročil predsednika Ke-renčiča, tajnika Ambrožiča, predsednika nadzornega odbora Birgniayerja, posebno pa še iz izvajanj trgovca Hrastelja je razvidno, da tega pred 5 leti s toliki nadami ustanovljenega Združenja v kratki dobi njegovega življenja ni spremljala sreča. Vzrokov je bilo mnogo. Med njimi je gotovo eden glavnih slab rezultat lanske kupčije z Nemčijo. Iz poročila predsednika Kerenčiča je razvidno, da je dobila naša država lansko teto kontingent 1600 vagonov namiznega sadja v razsutem stanju. Izvoz je bil zadovoljiv in so naši izvozniki izvozili v celoti 616 vagonov namiznega sadja po zadovoljivi ceni. Popolnoma pa je odrekel kliring. Predvideno je bilo čakanje 5 do 6 mesecev. Narodna banka je dovolila avanse samo deloma, obračun v kliringu pa v tako malem obsegu, da je večji del dobroimetja, ki rezultira iz izvoza jabolk, še danes neobračunan. S 15. januarjem se je izvedel privatni kliring, ki je pa imel za posledico katastrofalen padec marke na naših borzah — od 17.65 na 14 in še nižje. Tako se bo letošnji izvoz izpremenil v pravo katastrofo. Vse intervencije pri Narodni banki so ostale brez uspeha. Izvoz v Češkoslovaško se je izjalovil po krivdi nekaterih izvoznikov samih, ker so omogočali Cehom kvarni posel. Dokler se ne bodo našle primerne sankcije proti takim škodljivcem, ki kvarijo ugled naši sadni trgovini ter škodujejo vsem ostalim trgovcem, je vsaka do-bičkanosna trgovina s Češkoslovaško izključena. Žal ne dovoljujejo obstoječi zakoni potrebnih odredb proti onim članom, ki ogrožajo interese splošnega našega gospodarstva. Nezavednost članstva, ki se zrcali zlasti iz poročila, katerega je podal tajnik Ambrožič, je drugi glavni vzrok, da je prišlo do razpusta Združenja. Združenje je štelo ob zaključku poslovnega leta 91 članov. 40% od teh pa ni izpolnjevalo svojih dolžnosti in ni plačevalo članarine, tako da je samo 55 plačujočih članov, ki so morali nositi vse znatne žrtve organizacije in mnogoštevilnih intervencij, od katerih pa so imeli snake koristi tudi oni člani, ki se za plačevanje članarine niso zmenili. 17.000 dii članarine je še neizterjane in od tega 14.000 din absolutno neizterljivih. Lani je dobilo 59 članov izvozna potrdila. izdanih je bilo 235 legitimacij, kontigentnib potrdil za izvoz v Nemčijo pa 616. Upravičena kritika. Trgovec J. Hrastelj iz Gor. Radgone je v ostrih izvajanjih kritiziral delovanje Združenja, ■olfinnen ustanovitve, ki je predviden v pravilih, se ni izpolnil. Članstvo se deli v dve skupini: v delujoče, ki plačujejo in v nergače, ki sploh, plačujejo. Odpomoči pa tukaj ni, ker jim upravna oblast ničesar ne more. Združenje je zaradi tega zašlo v težek finančni položaj. Podeželski trgovci, ki se pečajo samo z nakupom sadja, ne morejo tako aktivno sodelovati, kakor izvozničarji. Izvozniki so najemali cele armade nakupovalcev-ne-trgovcev, ki so prinesli trgovskemu stanu na ugledu več škode, kakor svojim poslodavcem koristi. Vsak bi bil že rad eksportiral, vsak brezposeln je hotel kupčevati s sadjem, vse se je delalo brez načrta, brez kalkulacije in s tem smo na eni strani izgubljali trge, na drugi strani pa zaupanje pro-ducentov. S pristopom v Združenje si je pridobil kdorkoli pravico, da lahko kvari ugled poštenega trgovskega stanu, da lahko nastopa kot trgovec s Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpolo-ženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana naravna Franz-Josefova grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je Franz-Josei-ova grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni karial s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Kulturni obzornik Martin Kuhučin: Hiša v bregu Roman. Leposlovna knjižnica 22. Str. 425. Jugoslovanska knjigarna. Slovenci imamo razmeroma malo prevodov iz slovanskih književnosti, zdi se pa, da zadnji čas skušamo to pomanjkljivost popraviti, kar gotovo ne bo v našo škodo. Taiio smo zadnje čase dobili več prevodov iz ruščine (Gončarov: Oblomov), iz poljščine (Zeromski: Povest greha), iz češčine (01-bracht: N. Šuhaj), iz bolgarščine (Pirhi), srbščine (Cosič: Pokošeno polje) in zdaj iz slovaščine Kukučinov roman »Hiša v bregu« v prevodu Viktorja Smole j a. Kulturne vezi, ki se zadnja leta med Slovaki in nami tako tesno sklepajo, so zopet rodile nov sad, ki ga moremo biti veseli, saj smo se tako seznanili z romanom, ki je veljal za najboljši slovaški roman pred svetovno vojno, za reprezentativno delo starejšega pisateljskega rodu, p rav tako kot po vojni Urbanov roman »Živi biče. In pričujoči Kukučinov roman nam je še v toliko bliže, ker je pisatelj Matej Bencur (pravo ime Kukučinovo) prav v tej povesti zajel z vso polnostjo in barvitostjo življenje našega Primorja, Dalmacije, kjer je preživel več let kot zdravnik. Zaradi svojega domoljubnega mišljenja se je namreč Kukučin moral izseliti iz Slovaške, ki je tedaj ečala pod Madžari ter si poiskati službo na našem gu, na otoku Braču, ki mu je tako dal motive in navdih za najlepši slovaški roman, to je: roman iz dalmatinskega življenja, pisan v klenem, klasičnem slovaškem jeziku. Pozneje se je pisatelj preselil sicer v Buenos Aires ter se šele po svetovni vojni vrnil v Zagreb in pozneje na Slovaško, kjer je umrl 1, 1928 v 68. letu starosti, toda po odhodu t Brača ni več pisa-teljeval prav do zopetnega prihoda na domača tla. Slovenci imamo od Kukučina prevedeno samo malo novelo (Mišo, prevel Slavec, Gorica 1929; primerjaj Sušnik: Pogled svetovne literature!) in zato moramo biti hvaležni Jugoslovanski knjigarni, da ga nain je predstavila z njegovim najboljšim sadjem ne glede na moralno dolžnost napram pro-ducentu in napram kupcu. Škoda, ki jo je tako postopanje prineslo našemu narodnemu gosjiodar-stvu, je neprecenljiva. Reorganizacija je potrebna. Izvozniki naj se pečajo z izvozom in naj posvetijo vse svoje sile organizaciji inozemskih trgov. Organizacijo nakupa od producentov naj prepustijo strokovno izobraženim trgovcem, ker jamčijo ti s svojim premoženjem tako napram producentu, kakor napram kupcu. Med trgovci posameznih sadnih okolišev se bo gotovo našel sporazum glede sortiranja posameznih vrst sadja, kar je nujno potrebno. Očistile se bodo pa s tem vrste trgovcev vsega, kar škoduje ugledu poštene slovenske trgovine. Združenje naj se razpusti. Zaradi tega predlaga, naj se Združenje sadnih trgovcev in izvoznikov kot prisilna organizacija razpusti. Trgovci, ki se pečajo z nakupom in izvozom sadja, naj zahtevajo pri svojih sreskih združenjih ustanovitev posebnih sekcij sadnih trgovcev. Iz teh sekcije naj se osnuje nekaka ekseku-tiva pri Zvezi trgovskih združenj, kakor jo imajo trgovci z lesom. Ta eksekutfva naj izdaja legitimacije za nakupovalce ter vodi nad njimi nadzorstvo, naj pa njihovo število omeji po možnosti samo na strokovne trgovske moči. Ustanavljajo naj se skupna skladišča za sortiranje sadja. Za kritje izdatkov naj se določi posebna članarina. Razpust Združenja sadnih trgovcev in ekspor-terjev je bil nato soglasno sprejet in se zaradi lega druge predvidene točke dnevnega reda sploh niso obravnavale. Naloge Narodne banke. Tajnik trgovske zbornice dr. Pless je v svojem govoru pokazal na napake poslovanja Narodne banke. Voditi bi morala svojo politiko tako, kot to zahtevajo splošni gospodarski interesi in ue interesi nekoliko špekulantov. Narodna banka mora postati svojina celokupnega našega naroda, ne pa maloštevilnih delničarjev. Proosnovati se mora samo v emisijski zavod, ki bo skrbno čuval nad koristmi vse države in ne ho iskal lastnih koristi, ki se potem izražajo v višini tantijem delničarjem. Preosnova Narodne banke mora postati zahteva celotnega našega gospodarstva. Izvozniki za svojo organizacijo. Med onimi sadnimi trgovci, ki se bavijo samo z izvozom v inozemstvo, prevladuje mišljenje, naj bi se osnovala nova prostovoljna organizacija, ki bi imela glavno nalogo, da proučuje možnosti prodaje na inozemskih tržiščih ter bi predstavljala nekak informacijski biro za izvozničarje. Ob zaključku je pojasnil dr. Pless, da se pripravlja ustanovitev posebnega kontrolnega urada za izvoz sadja v trgovinskem ministrstvu, ki bo posloval tako, kakor posluje danes urad za izvoz živine. Ta urad bo delil kontingente. O načinu delitve in o splošni organizaciji tega urada pa danes še ni ničesar znanega. Povečanje uvoza v marcu V marcu jc znašal po uradnih podatkih naš uvoz 198.685 ton za 345.6 milij. Din. V primeri z marcem 1936 se je naš izvoz zmanjšal po količini za 31.97% po vrednosti pa za 2.07%. Uvoz pa je rekordno narastel in je znašal marca 95.189 ton za 420.0 milij., torej se je v primeri z marcem lani povečal za 47.42% po količini in 37.21% po vrednosti. Skupno jc v prvih 3 mesecih letos dosegel naš uvoz 1.056.3 (Ioni 769.8) milij., izvoz pa 849.4 (867.34) milij. Din. Tako je bila letos naša trgovinska bilanco pasivna za 206.9 milij. Din, dočim je bila v prvih 3 mesecih lani aktivna za 97.5 milij. Din. — Razvoj naše zunanje trgovine v prvih 3 mesecih kaže tale tabela (vse v milij. Din): Uvoz Izvoz 1935 1936 1935 1936 januar 256.7 3425 267.8 288.8 februar 228.9 293.8 237.4 215.0 marec 284.2 420.0 362.2 345.6 skupno 769.8 1.056.3 867.3 849.4 V marcu smo največ uvažali (v oklepajih podatki za februar); sirov bombaž 23.7 (13.45), bomb. predivo 41.9 (33.97), bomb. tkanine 21.4 (14.9), pločevina 5.9 (4.8), razni izdelki iz železa 15.2 (14.6). volna 19J (3.6), volneno predivo 11.1 (8.34), volnene tkanine 28.4 (18.75), svilene tkanine 3.5 (2.6), svileno predivo 12.4 (10.4), riž 4.8 (2.76), limone in pomaranče 6.0 (2.6), ostalo južno sadje 2.5 (1.4), kava 6.3 (4.45), premog 9.5 (3.0), olj. plodovi in semena 3.1 (1.76), stroji, orodje in aparati 19.3 tli./), elektrotehnični predmeti 7.0 (6.2), prevozna sredstva 22.7 (11.5), rot. papir 3.2 (1.5) milij. itd. Izvažali pa smo v marcu: koruza 3.9 (0.61, sveže sadje 3.0 (0.85), hmelj 1.4 (1.45), tobak v listih 35.4 (22.24), konopljo |9.9 (9.5), konji 6.4 (4.07), goveda 4.6 (5.25), prašiči 32.0 (26.4), perutnina 2.5 13.76), sveže meso 17.5 (24.04), jajca 15.4 (13.15), stavbni les 36.1 (28.0), železniški prugovi 42, lesni izdelki 4.3 (0.86), cement 5.3 (3.36), baker 45.1 (9.9), zemlja in rude 9.3 (6.0) Iz tega pregleda je razvidno, da ie veliko povečanje uvoza pripisovati zlasti tekstilnim sirovi-nam in izdelkom (bombaž in volna). Saj jc samo uvoz bombaža, p'rediva in tkanin narastel od 62.3 na 87.0, volne od 30.7 na 58.8 milij. Din itd. -Povečanje je nastalo v veliki meri zaradi sezonskih razlogov. Ljubljanska borza 1.1935 »Slovenec« je že objavil glavne podatke o poslovanju ljubljanske borze v lanskem letu. Ves promet na borzi se jc povečal od 173.4 na 214.76 milij. Din od 1934 na 1935. Promet se je razdelil sledeče (v oklepajih podatki za 1934); les 1.5 (2.2), žito, mlevski izdelki 1 7 (0.66), ostalo blago 0.075 (0.02), efekti 0.56 (0.3), devize 210.9 (170.2), valute 0.02 (0.07) milij. Din. Število borznih članov je ostalo neizpreme-njeno na 134. Finance borze so se lani izboljšale, saj je donos narastel od 0.666 na 0.785 milij. brez obresti, na drurii strani so se zmanjšali izdatki za plače povečali pa drugi stroški. Povečanje dohodkov je v zvezi s povečanem dohodkov razsodišča od 175 na 208 tisoč Din Skupni devizni promet ie narastel od 170.2 na 2109 milij Din. V letu 1935 je bilo največ prometa v tehle devizah (v oklepajih podatki za leto 1934): London 56.64 (38 65), Dunaj 46.1 (50.50), New-york 27.6 (16.97), Curih 23.0 (13.45), Pariz 17.9 (10.3) dinarska deviza 14.3 (25.5), Trst 7.4 (5.47), Amsterdam 5.5 (2.15), Madrid 3.7 (1.4), Berlin 3.24 (1.7), Solun 2.34 (1.5) milii. Din itd. Po mesecih se razdeli promet takole: januar 18.16 (12.3), februar 13.4 (8.35), marec 16.3 (5.8), april 23.1 (10.8), maj 167 (15.57), junij 11.04 (20.9), julij 16.3 (12.6), avgust 10.9 (14.04), september 14.6 (17.4), oktober 19.1 (22.5), november 25.04 (16.5) in december 26.2 (13.4) milij Din. Promet v lesu je bil naslednji (v vag., v oklepajih podatki za 1934); deske 50 (1351, drva 1 (7), frizi 21 (8), hlodi 1 (-), kolci t, letvice 1, plohi 42 (57), pragovi 1 (8), remeljni 24 (1) in trami 11 (52), skupno 153 vag. (287 vag. z 1 vag. oglja) v skupni vrednosti 1.473.863 (2.198.651) Din. Poslovanje razsodišča. število lani pripadlih tožb jc znašalo 1.722, dočim jih je bilo 1934 1.166. Terjatve, za katere so bile vložene tožbe, so narasle od 3.655 na 3 882 milij. Din. Najvišja terjatev je bila 157.019 (1934 373.814) Din. Na koncu leta je ostalo nerešenih pravd 50, toda od tega števila jih je pripadlo 43 od 27. decembra 1935 dalje. Od 1.391 pravd je trajalo postoponje v 182 primerih le do 8 dni, v 857 primerih do 14 dni, nad 14 dni do 1 meseca pa v 352 primerih Postopanje nad 1 mesec je trajalo v primerih težavne vročitve tožbe ali po zaradi preložitve razjirave v svrho izvedbe dokaznega postopanja. Borza Dne 27. aprila 1936. Denar Neizpremenjen je ostal le Curih. Narasla sta Bruselj in London, dočim so drugi tečaji po|)usti!i. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski in zagrebški borzi naraste! na 9.17 do 9.27, na belgrajski pa na 9.1425--9.2425. Grški boni so notirali v Zagrebu 31 9750—32.2750, v Belgradu 30.65—31.35. Angleški funt je notiral samo v Ljubljani in to neizpremenjeno 249.20—250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.75—6.85, v Belgradu 6.85—6.95 Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.87 do 14.07, v Zagrebu 13.83—14.08, v Belgradu 13.8314 do 14.0314. Ljubljana. — Tečaji s pri m o m. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2965.30—2979.90 Berlin 100 mark...... 1754.20—1768.08 Bruselj 100 belg......738.47— 743 53 Curih 100 frankov...... 1424.22—1431.29 London 1 funt.......315.37— 217.43 Nevvyork 100 dolarjev .... 4336.79-4373.11 Pariz 100 frankov......287.75— 289.18 Praga 100 kron....... 180.56— 181.66 Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,425.331 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2175, London 15.15, Newyork 306.875, Bruselj 51.92, Milan 24.15, Madrid 41.90, Amsterdam 208.25, Berlin 123.35, Dunaj 06.26, Stockholm 78.10, Oslo 76.10, Kopenhagen 67.65, Praga 12.685, Varšava 57.725, Atene 2.90, Carigrad 2.45. Bukarešta 2.50, Helslngfors 6.6775 Buenos-Aires 0.845. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% lnvest. posojilo 80.50 81.50, agrarji 47.50 -48, vojna Skoda promptna 956 358. begluške obveznice 65—67, 8% Blerovo posojilo 81.25—82.25, 7% Blerovo posojilo 71.50—72.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 81.50 den. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 80.50—81.50 (81), agrarji 47.50 den., vojna škoda promptna 365—366 (356, 356.50) 5. 6. 368 bl„ begluške obveznice 65.50 den., 8% Blerovo poeojtlo 82—82.50, 7% Blerovo posojilo 72 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka 215—217 (215, 216) brez kn-pona. Trboveljska 130 den., Osij. sladk. tov. 140 do 145. Belgrad. Državni papirji: 7% invent posojil« 81 den., vojna škoda promptna 367—357.50 (957), begluške obveznice 66—66.10; 64—«4.26 (64), 8% Blerovo jiosojilo 81—82.26, 7% Blerovo posojilo 71.75—72.50. 7% posojilo Dri hip. banke 82.50 den., 7% stab. pos. 80.75 den. (81). — Delnice: Narodna banka <>350—6370 (G360), Priv. agrarna banka 214—216.50 (216) brez kupona. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. in srem. 138—140, bč. okol. Sombor in ban. 137—139, bč. ladja Tisa 141—143, bč. ladja Begej 140—142, slav. 142—148. Oves, ječmen, koruza, fižol, otrobi neizpr. — Rž ne notira. — Moka bč. in ban., srem. in slav. Og in 0<»g 230—240, št. 2 210—220, št. 5 190—200, S. 6 170—180, št. 7 142.50—1512.50, št. 8 102.50—105. — Tendenca slaba. Promet srednji. ISazzn črnila Liubliana 1 Ženski udsek Salezijanske protvete na Kode' Ijevem bo imnt d«uos ob Ju m*ituui«k, nu kaU-t.uu lio K. Stetao Teiulin govoril o skrivnosti Jjivlj.uiJu A'i«o Kodeljevo Urr« danes In Jutri i«o uviiani vwt<*pn im i .Polj ub apravev t Nočno sluttto imajo lekarne: mr. iVwkaK-.i<\ Sv. Jmkutui trg 9; oir. Raiuor, MtkloftiAova c. '.»I tn mr. Gartui, Mome. 1 Slovesko zdravniško druitvo priredi r Ljub Ija-ni XX. »mui^U oni vočer v posl. 1. lini ,'17. Ume 1, mu Ja t. 1. ob tU v predavalnici iniarnvKa oddelka OlxV dri. lH>lniAnice v Ljubljani s slode^iim »por«*tom: 1 dr. Igor Tav6ur: Primer Iz ol>rnt\lm«gn podr«.'J« licmia tolotrije. 2. dr. Ilorl« Kane: Puinonatraolje pot« lin t h bolezenskih »lik ,1. dr. Oton llaje: 1'atolotfijn, klinika in terapija tromboze. Vabljeni vsi kh. Mjrnvnikii! 1 Dekliški odsek, prosvetno druitv Ljubljana mesto, trna danes »ve^er oh S redni sestanek v solit floR.iMwl(ir«ke r.vcae. Pridite iH>lno£tovlJno! 1 Dijaška akademija. V soboto, di.c 2. maja t>b pol 17 priredil pomladnli Jadranske »trnie nn Drinvni dvorav.redni IrfcovHki ftoli akudemijo » prosto zabavo v dvor funt Trgovskega doma. Ker se ho prehitel; le prireditve |x>rabl! 7.a pouAno akskirr/.ljo na .In Iran najvljudmeje vabimo k ude.lofcbi. O^mko gtedtiJišKE DRAMA- Znfetek ob Torek, 28. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Celju: 1'rvn lopi j a. 1 Sreda, 29 aprlila: Junrez i« Maksimilijan Red Srede četrtek. 30 aprila: Prva legija, tt.vi Četrtek. OPERA: Začetek ob 20 Torek, 28. aprila: Othelo. Premiera. Izven Sre-tice Preturušove Katice. Tako ljubezensko nagne-nje aristokratskega, sicer nekdaj vihravega, zdaj pa idealnega, poštenega mladeniča do lepotice iz podložniškega stanu, vzniklo tia prvi mah, se označuje kot — skok čez pregrajo, ki loči posebne svetove posameznih stanov, kast. in ne more biti vprid ne enemu ne drugemu, še celo pa, če ni postavljeno na tla trajne privezanosti. To tezo hoče prikazati Kukučin, ne sicer s socialnega stališča, temveč s stališča človeških čuvstev, ki so kolikor toliko — in vidi se, da v veliki meri — odvisna od miljeja. Le skladnost najglobljih čuvstev 6 sredino more roditi trajno, nemoteno zakonsko zvezo. Kakor se morda tudi zdi ta teza nesodobna z današnjega socialnega reda in morda preveč koketirajoča z aristokracijo, vendar je v Kukučinovem romanu ne-solidnost takega zakona med kastami prikazana psihološko polnokrvno, dasi bi morda želeli še malo bolj prepričujočih dokazov, kot pa notranja podobnost Katice s svojo materjo Jero, ki je najbolj negativen lik v povesti, in kar ni nujno, da se mora Katica razviti prav v tej smeri. Najplastičnejši lik v vsem romanu je postava viničarja Mfiteja. ki je kot Izklesana iz kamna in predstavlja sicer najemnika, toda gospodarja v pravem pomenu bese- de, patriarhalnega čuvarja etosa svojega stanu in ki ne smatra za srečo prehod hčerke v višji sloj. Z materjo, aristokratinjo šoro Anžulo, ki je pripravljena sprejeti viničarjevo hčer za sinaho, če bi se izkazala ljubezen njenega sina do nje kot trajna, se domenita, s privolitvijo sinovo, da naj leto dni živita kot zaročenca in potem jKiročita ali pa razideta. In prav ta doba preizkušnje, popolne svobode brez kakega koli pritiska, pokaže nesoglasnosti med zaročencema, ki so nujne na ozadju različnih stanovskih posebnosti, kajti zakon ne temelji samo na zunanjosti in hipni strasti, temveč na globokem poznanju in še neštetih malenkostih. In ta čas približa Niku deklico iz njegovega kroga, kar ima za posledico razdor zaroke, ki se ob modrosti umirajočega Mateja mirno uredi: Niko se poroči z aristokratinjo in Katica s svojim vrstnikom, oba s svojo mladostno ljubeznijo, ki je bila torej naravna. In le taka jx>t je trajna, ki je naravna; vse drugo je izjema, ki se prej ali slej maščuje. To je sicer smisel tega romana, ki knže tudi zmago prevdarnosti, stvarnosti nad romantično zanesenostjo. Vidi se, da je roman pisan v devetdesetih letih tik pred novo romantiko, ki je ta problem jjonovila z nasprotnim rezultatom: znano je. da so se prav najgenialnejši poljski umetniki tWyspianski, Tetmajer, Riedel) i načelnega stališča f>oročili s kmeticami, kar je ovekovečil Wyspinii8ki z dramo »Svatba« (VVesele). Trezni Kukučin je rešil vprašnje v pozitivističnem smislu. Toda vrednost romana ni v njegovem idejnem smislu, niti v njegovi ljubezenski čistosti, ki je tako redka vrlina dobrih romanov, temveč v polno-barvnoeti dalmatinskega življenja, opisih žegnanja »fiere«, viničarskega in »goeparskega« življenja, vsega okolja, ki diše tako pristno južno podnebje, in v postavah, ki jih Kukučin zna tako izrazito, plastično upodabljati kot najboljši umetnik. Postava viničarja Mateja se lahko uvrsti med svetovne like! Nad vso jiovestjo je zlita neka trezna toplota, jKMledica dveh komponent, ki vodita roman. Prvo — toploto — predstavlja ljubezen Nike Dubčiča tako do Katice kot do Dorice, drugo — treznost — pa uravnavajoče postopanje očeta Mateja in matere šore Anzule. Cuvstvn in pamet, opoj in razsodnost, ee mešata skozJ vso povest ter Iako vzdržujeta ravnovesje v njej in skrbita, da ljubezenska strast ne dobi presvobodnih oblik, da ne pade iz mere idealne fvoštenosti ter da ostane vse v pravem, realistično-idealisttčnem razmerju. »Hiša v bregu« je tako lep, naravnost zgleden plod i umetnostnega realističnega ideali z-! m a, kot ga Slovenci ob podobnih Kersnikovih, | bolj pa Detelovih in Finžgarjevih povestih v tako uspeli obliki nimamo. Umetnine, ki je vseskozi ■ pisana v pozitivno verskem duhu, celo s posebnimi ! poudarki nanj, v kateri niti preveč ne moti nesodobno pojmovanje ograjenosti stanov ter simpatično idealiziranje pridobitnikov, ki je polna barv in življenja, celo malo sentimentalnosti in veliko dobrohotne miselnosti, priporočamo predvsem kot izredno ljudsko branje. Pa tudi vsem, ki se hočejo seznaniti z najlepšimi plodovi slovanskih umetnikov, kajti »Hiša v bregu« ima svojo veliko umetniško ceno, saj je označena kot »najboljše delo predvojne slovaške književnosti« in že kot tako zasluži vso pozornost izobražencev. td »JfhoslovanskA knihovna« v Pragi. Svoj čas je bilo domenjeno, 8a bodo Cehoslovaki izdali deset prevodov iz jugoslovanske književnosti, nasprotno pa jugoslovanski založniki deset knjig iz češkoslovaške. Dočim ta izdaja pri na« ni uspela, je praški založnik L. Mazdč e pomočjo Ceškoslovaško-jugoslovanske lige v Pragi izdal prvih deset knjig nove »Jihoslovanskč knihovne«, ki olse gajo naslednjo zbirko: VI. Levstik »Dejanje«, T. Seliškar »Nasedli brod«, Juš Kozak »Bell macesen«, Šimunovič »Porodica Vinčič«, Nazor »Priče iz djetinstva«, P. Petrovič >Rodja«, M. Krleža -Po vratak Filipa Zatlnovvicza«, I. Andrič, Dragiša Va sič in Veljko Petrovič, vsak z eno zbirko priiKi vedk. — Uredniški odbor tvorijo Antonin Berlngei Julij Heidenreir.h, Otokar Kolmnn, Jaroslav Urban — Kakor slišimo od drugod, bo založnik L. Mazaf izdal tudi ostalih — deset prevodov na Jugoslovan ske jezike, kar h! bilo po dogovoru sicer naša dolžnost. Češko »Jugoslovansko knjižnico« pa toplo pozdravljamo. jnseetraiič v »Slovencu61 Abesinski upi Glavno upanje je deževje Vojaški poročevalec nemških listov v Addis Abebi poroča o sedanjem položaju na abesinski fronti tele zanimivosti: Kakor poroča abesinsko vrhovno vodstvo, se abesinska vojska okoli Desije sedaj uspešno re-organizara. Cc bo sedanje premirje šc nekaj časa trajalo in se bo medtem Abesincem posrečilo vzdržati do deževja, bo neguš imel tedaj na razpolago že toliko vojakov, da bo Italijanom lahko delal resne težave. Abcsinci celo trde, da doslej ni bilo mobiliziranih niti ena četrtina vseh za orožje sposobnih Abesincev. Abesinci sicer priznavajo, da so Italijani imeli precej uspeha med nekaterimi abesinskimi plemeni, katera so dobili na svojo stran. Toda sedaj se je izkazalo, da je velik del teh ljudi vendarle šc osial zvest negušu. Saj so pred kratkim še poročali, da so nekatera teh plemen začela napadali Italijane ier jih obstreljevati z orožjem, katero so dobili od samih Italijanov. Od abesinske strani poročajo ludi, da so abesinske čete, zbrane pri sedlu Sula Meda med De-sijem in Addis Abebo. Tc čete so vsak dan močnejše, ker neprestano dobivajo nove okrepitve. — Med četami, ki bodo branile vojaško cesto od Desije v Addis Abebo, so tudi elitne abesinske čete, kalcre doslej še niso bile v bitki ier so docela moderno oborožene Ier imajo tudi dosti streliva. — Po mnenju tistih evropskih inženjerjev, ki so sodelovali, ko so Abesinci razdejali vojaško cesto, bodo Italijani potrebovali najmanj dva meseca, preden bodo mogli to ccsio za silo popravili. V ieku ieh dveh mcsecev pa abesinsko ar-modno vodstvo upa svoje postojanke tako utrdili, da jih Italijani ne bodo mogli zavzeli. Vse pa je odvisno od tega ali sc Italijanom posreči, ali ne posreči predreti abesinske postojanke v Ogade-nu Ier doseči železniško progo. O tridnevni bitki v Ogadenu poročajo Abesinci, da so ustavili italijansko prodiranje, priznavajo po, da so pri lem imeli hude izgube. Abesinci sodijo, da so tudi Italijani imeli mrtvih in ranjenih »več tisoče. Uradno poročilo abesinskega armadnega vodslva dalje lrdi, da so se prvi don bojevali le libijski in somalski oddelki, katere so Abesinci vrgli 30 km nazaj. Nato so Italijani poslali v boj svojo belo divizijo, katera je Abesin-ce sprejela z uničujočim ognjem iz strojnih pušk, nakar so se Abesinci morali umaknili Kdaj se prične deževje? Po zadnjih uspehih italijanskih čet v Abesi-niji se svei sprašuje, ali bo poletno deževje moglo negušu resno pomagali. Po dosedanjih poročilih so žc nalivi v iakozvani suhi dobi občutno ovirali premikanje italijanskih čel. Brez dvoma bi močnejše deževje v poletni dobi italijanski dovoz med prodiranjem še bolj oviralo, lz močnejšega nastopanja italijanskih bojnil sil bi človek moral sklepali, da lialija še pred velikim deževjem želi končati vojskovanje v Abesiniji. Na podlagi uradnih in zasebnih merjenj v zadnjih 40 le-iih bi se dalo o početku deževne dobe toliko reči: Ekvatorsko deževje se ravna po soncu. Pozimi je deževje v severni polobli južno od ekvatorja, spomladi pa se premakne s sonccm proti severu, kjer nastopa v južnem delu poloble severno od ekvatorja. Potemtakem deževje v začetku aprila doseže južni del abesinskega gorovja ter se v ieku meseca aprila pomakne do Adis Abebe proti severu, komor prinaša iakozvano malo deževno dobo. V teku aprila in maja pade v Adis Abebi nekako 150 do 200 mm dežja, torej 150 do 200 1 vode na kvadratni meter, kar bi nekoliko soglašalo s poletnimi nalivi pri nas. Pač pa je močnejše deževje v tem času v vzhodni Abesiniji okrog Hararja. Tamkaj pade okroglo 250 mm dežja. Največ dežja pa pade v zahodnem abesinskem gorovju, ko ga pade več kakor 500 milimetrov Prava Iako zvana velika deževna doba pa se začne šele takrat, kadar začno od Indijskega occ-ana pihali mokri vcirovi, kalcre imenujemo mon->>um. To deževje se začne navadno zadnje dni maja, ali po v prvi polovici meseca junija. Včasih sc pa deževje bolj proli severu še nekoliko zakasni iako, da imajo iu začetek velike deževne dobe šele proti koncu junija ali v začetku julija. V teh 4 mesecih pade v 2100 m visoki pokrajini okrog Addis Abebe povprečno 900 mm dežja. — V Hararju, kjer imajo le 1860 m nad morsko gladino, pa pade nekako 500 mm dežja. V zahodnih goratih krajih Abesinije, pa je deževje ludi poleli mnogo hujše. V pokrajini, ki se imenuje Gore, pode na primer kar 1100 mm dežja. Na podlogi znanih večletnih merjenj in skrbnih preiskav so strokovnjaki dognali, da v poletni deževni dobi pade v abesinskih gorah okoli 1000 do 1200 mm dežja, kar pomeni 10 do 12 hI vode na kvadratni meter. Poletno deževje v Abesiniji pa ie navadno vedno zvezano s hudimi nevihtami. Te nevihte s Prašnimi nalivi se redno ponavljajo. Res se včasih dogaja, da mimogrede naslane ludi lepo vreme, ki traja morda cclo nekaj dni, toda to so lc Vekke povodnji so nastopile v Wcsifaliji. Angleški krali Edvard ie obiskal vojašnico kraljeve garde v Windsoru in nadzoroval prvi bataljon •vojeua polk« Indski slon izumira V Indiji menda že dolgo časa opazujejo, da indski slon izumira. Sedaj pa so tudi ugotovili, zakaj. Vzrok je igra biljard, katero igrajo po kavarnah. Pri biljardu igrajo namreč s kroglami, ki so narejene iz slonove kosti. Za sedem biljardnih krogel pa porabijo dva slonova zoba. Po statistiki iz leta 1930 pa so na vsem svetu izdelali nič manj kakor dva milijona biljardnih krogel. Ta številka pa je prej prenizka kakor pa previsoka, ker so po vojski začeli biljard mnogo bolj igrati Zato sedaj v enem letu porabijo skoro toliko krogel kakor so jih poprej v desetih letih. Lahko si torej mislimo, koliko slonov mora dati svoje življenje, da ljudje iz njihovih oklov lahko delajo krogle za baljardno igro. V srednji Afriki so že prepovedali streljati slone. Tudi v Indiji bodo morali isto ukreniti. če bodo hoteli ohraniti vsaj nekaj slonov. »Zakaj pa nc prclepele lega smrkavca, ko ie pa tako poreden?« »Nc moremo, ker on edini v naši hiši zna popravljali radio-aparat, kadar se pokvari.« Dresirane čebele O dreeiranih bolhah smo že slišali. Morda je kdo kje v kakem cirkusu dresirane bolhe tudi že sam videl. Sedaj pa poročajo o dresiranih čebelah. Te dresirane čebele pa ne bodo nastopale v cirkusu. niti ne na ljubljanskem velesejmu, ampak bodo služile drugim resnejšim namenom. V čebelarskem zavodu v Moskvi so poskusili, da bi čebele privadili na določene rastline. Dajali so jim piti sirup, v katerem so bili namešani vonji določenih cvetlic ali rastlin, da bi tako čebele pri nabiranju medu navadili na te rastline in na te cvetlice Pravijo, da se je ta poskus na kratko razdaljo dobro posrečil. Ali pa bodo čebele tudi na daljše razdalje ubogale, to bo dokazala šele dolgotrajna preiskava. Te. po6ku.se so izvedli zaradi tega, da bi bolj okrepili prašitev nekaterih koristnih rastlin. redki in izjemni primeri. Zaradi takih strašnih nalivov gorsko vodovje silno narasle m neizmerne množine voda iz hribov drve v dolino. Velik del Ieh voda, ki pridrve z abesinskih višav, sprejme fteli Nil, ki potem naraste. Važnost nilskih po-vodnji za Egipt jc žc dovolj znana. Ni poireba niti omenjati, kolike važnosti so izviri Nila tudi zn Angleže. Kako se poletno deževje drži po večini le abesinskega visokogorja, naj pokaže primera s padavinami meseca junija do septembra v deželah okoli Rdečega morja. Medlem ko v abesinskih višavjih tako lije, pa v kraju Dongonab na zahodni obali Rdečega morja pade le 2 mm dežja, v Pori Sudanu 13 mm, v Masavi, znani italijanski erilrejski luki pade 13 mm dežja, v Džibuliju pa 28 mm. Iz vseh teh podatkov je jasno, da ic abesinsko višavje zelo važno za namakanje drugih obmejnih pokrajin, zlasti pa za Egipt. Poleg iege pa abesinske gore trajno dovajalo vodo rekam, katere izvirajo v Abesiniji tn polem tečejo v sosedne iiižave. Abesinske visoke gore so večkrat pokrite s snegom. Snežnica se polem počasi odteka v nižino. Glavna deževna doba se torej na jugu začne šele koncc maja, na severu pa sredi ali konec junija. Če bo torej malo deževje meseca aprila in maja bojevanje močno oviralo, čeprav ga ne bo moralo docela preprečili, bo veliko deževje poleti italijansko prodiranje tako oviralo, da ni čudno, če si Italijani žele odločitve že prej. Napovedovalec za radio iz piagozda- »Gospe in gospodje, takoj boste slišali glas zadovoljnega krokodila.« Egiptovski kralj Euad jc nevarno obolel, ker se i mu je zastrupila kri. Na sliki vidimo: na eni strani dosedanjega kralja Fuada, na drugi strani pa egipstkega prestolonaslednika Farouka, ki stoji pred mikrofonom in govori v radio. Vrtnarska razstava v Nemčiji. V Draždanih so na velikem ozemlju, ki meri pol milijona kvadratnih metrov, odprli državno vrtnarsko razstavo. Del ie razstave vidimo pred seboj: orjaška gredica samih mačeh. 25 let love razbojnika Na Korziki sedaj love glasovitega razbojnika, ki so ga začeli lovili pred 25 leii. Zgodba se je takole začela: Mlad sin bogatega korziškega vinogradnika se je bil zagledal v 16 letno sosedovo hčerko. Ko je fant pri starših povprašal za njeno roko, so mu njeni starši rekli, naj počaka, ker je še čas. S iem ga niso odklonili, ampak mu samo veleli čakali. Fani pa je po romantični navadi starih Korzičanov s pomočjo svojega prijaielja deklico s silo odvedel ier jo skril v gozd. Slarši so prosili pomoč pri sorodnikih in pri oblasteh ter razpisali veliko nagrado tistemu, ki bi jim povedal, kam je strašni snubec skril njihovo hčer. Snubcev tovariš se jc polakomnil velike nagrade. Izdal je prijateljevo skrivališče. Prišli so orožniki, sorodniki in vse družine sosedov Ier so obkolili izdano skrivališče. Fani se je branil z orožjem v roki. Ko pa je izstrelil vse strelivo in mu je osiala samo še ena krogla, je po siari korziški navadi v slovo poljubil dekle, nato pa puško ter 7. zadnjo kroglo presirelil dekletovo srcc. Nato je planil iz skrivališča in preganjalcem srečno ušel v go>re. Poslej so ga orožniki pridno iskali, a ga niso mogli najii. Medtem so se v okolici začela množiti razna razbojnišlva, ropi, Ifelvine in umori, nakar je orož-ništvo započelo veliko racijo proti razbojnikom. V teh bojih je padlo mnogo azbojnikov. Med ubitimi roparji so spoznali ludi zasledovanega kmetovega sina. Toda razbojništva in požigi so se kmalu nadaljevali. Pri lem pa razbojnik in požigalec revnim ljudem ni sioril nič žalega, ampak ic ogrožal le bogatine. Zločinca pa niso mogli prijeti. Nikdar nobena patrola ni mogla zapazili razbojnika, kaj še, da bi ga ujela. Med prebivalstvom so se začele širili govorice, da io dela iisli fant, kaieri je pred leii ustrelil svojo nevesto in kaieri je kmalu potem ustrelil tudi svojega izdajalskega prijaielja. Kar je naropal in vzel bogalinom, je razdelil siromašnim pastirjem in kmeličem v okolici, kaieri so ga zaio preskrbovali z živežem ier ga skrivali. Ko so se začele te govorice širili, je zločinec prenehal tudi ropaii. Zopet pa sc jc našel izdajalec, ki ie oblastem naznanil, da tisti razbojnik, katerega že toliko let iščejo, v resnici šc živi ier da jc v neki gorski vasi celo dvakrai oženjen. Zaslišali so iisli dve ženski, ki sla obe priznali, da je iskani zločinec njun mož, da pa sedaj ne živi več, ker ga je pred kratkim ustrelil v nekem prepiru megov nasprotnik ier ga pokopal pod velikim kosianjem, ki raste na lem in tem hribu. Policija je res šla na lice mesta in lam izkopala žc precej razpadlo truplo nekega moškega Stvar je bila torej potrjena. Ker pa ženskam niso mogli nič dokazati so tudi nje izpustili. Vse bi se bilo iorej mirno končalo, ko bi iskani razbojnik ne bil iako jeznorit. Živel jc pod napačnim imenom in ves spremenjen v neki planinski koči koi pasiir. Ta koča jc bila blizu tiste vasi, kjer sta prebivali oni dve ženski. Pred kratkim so iam imeli občinske volitve. Kandidiral ie dosedanji župan, ki je sklical zborovanje svojih volilcev. Na volilni shod je šel ludi ia pasiir. Eden izmed občinskih kandidatov na županovi listi je imel volilni govor, v katerem jc silno zabavljal zoper razbojnike, katere je pod vodsivom dosedanjega župana policija srečno izirebila. Pri iem pa ie tako sovražno govoril iudi zoper razbojnika, katerega so 25 let iskali in ki je sedaj mrtev, ier ga žalil, da je plonšarski pasiir, katerega nihče ni spoznal, naenkrat poiegnil revolver in s iremi sireli usmrtil govornika. Ko je io sioril, ie vpričo vseh navzočih povedal, kdo je in jim povedal, da sc vkljub svojim zločinom ne da nekaznovano žalili od nikogar Nato je skočil skozi odprto okno in zbežal v gore. Policija in orožništvo je bilo takoj ne nogah. Na vse kriplje so začeli zasledovati r«»-bojnika, toda doslej brez uspeha. Spoti Večer pri Slovanovcih Ko sem bil na zadnjem nastopu SK Slovana v Delavski zbornici, so me povabili, da naj si pridem ogledat r telovadnico na Ledini trening boksarjev. Rad sem se odzval povabilu in ni mi žal za čas, ki sem ga prebil med njimi. Ob četrt na osem stopim r telovadnico, kjer je že vae živo. Nekateri so že slečeni in iščejo vrvice za skakanje, dva novinca si ogledujeta rokavice in modrujeta: »No saj to pa vendar ni nič hudega, če jo dobit s takimi rokavicami.« Poleg njiju se slači mladi in redno veseli Mfiller, ki se na te besede hudomušno »meji. Na gredi, ki stoji ob oknih, sede in ee pripravljajo sami znanci z nastopov. Vsak ve kaj povedati. Zdaj se smejeijo enemu, adaj drugemu. Nič jih ne moti, če je kak tujec v telovadnici in tudi novinec se hitro navadi družbe. Trening se prične. Eden gleda na uro, kajti tu gre vse na čas, to je po tri minute in nato ena minuta odmora. Skakanje z vrvico traja trikrat po tri minute. Starejši uče mlajše te umetnosti, ki je zna skoraj rsaka mala deklica. Nato določi Fic, ki tmi je poverjeno vodstvo sekcije in treningov, po dva in dva, da gredo pui-pus. To je vaja, ki ima namen krepiti trebušne mišice in pa vztrajnost. Eden drugega odrivajo, zdaj z eno zdaj z drugo roko. Vaja je precej naporna, a za oko zelo lepa, seveda, če jo izvajata dva, ki sta že izreibana, in traja tudi trikrat po tri minute. Sledi vaja udarcev. Na prvi pogled je smešno videti fanta, ki neusmiljeno tolče po zraku. Razdeljeni so na reč skupin in te skupine uče taki, ki udarce ie znajo in ne potrebujejo ostrega treninga. Medtem je zaposlena vreča. K tej ne puste vsakega, kajti sem sme samo oni, ki je perlekten v udarcih r zrak. Najprej se loti vreče Fic, to gre seveda zopet na če« lin traja trikrat po tri minute. Gledata ga Evati in Romi, katera mu potem sledita. Zabavno je gledati to igro. Izgleda kot resnična borba. Kroženje okoli vreče, udarjanje, kritje, hitri udarci eden za drugim, da komaj vidiš roke. Nehote se vprašaš: kako bi bilo, 6e bi po tebi tako bobnelo, kot sedaj po vreči? Na vrsto pride Evsti, pod nadzorstvom Fica, kateri mu dirigira: »Se, ie, hitro, leva, desna, krij se, itd.I« Malo iz nagajirosti rečem Ficu, ki pozorno ogleduje delo: »To že gre, ko vreča nič ne udari.« Pa mi odgovori, da je to samo vaja za hitrost in moč udarca, poleg tega si mora boksar predstavljati namesto vreče resničnega nasprotnika in mora vaditi poleg udarjanja tudi umikanje in izmikanje, kajti ne boksaš zato da dobiš udarce, temveč nasprotno, da se jim umakneš te da jih daš. Evstija je cela reč nekoliko utrudila, kar pozabil je na kritje in na opomine, Naenkrat dobi od Fica udaTec po odkritem mestu. Niti mak) ne misli na odpor, ali na revanž, zato ker ve, da je zaslužil. Vsak mora boksati še s svojo senco, kar je ena glavnih vaj za boksarja. Tu ridiš brzino, delo rok, delo nog, delo glave, sploh kvaliteto onega, ki vadi. 2e pogledujem na uro in se vprašujem: »Kakšen je to boksarski trening brez boksanja?« AK pri zaboju, kjer so shranjene rokavice stojita že Fic šn Evsti in jima zavezujejo rokavice. Zopet ura in rvinda se prične. Eden oprezen, drugi riskira, borba je lepa in zdi se mi, ie mnogo boljša. ,kot na nastopu. Konec runde je, sveži Fic naiteje precej utrujenemu Evstiju par greik, nato zamenja Evstija Miloš. Počasnejši je, a kadar zadene ni kar si bodi. V tej rundi Fic že večkrat zamaje z glavo, to je znak, da mu ni vae všeč. In res, na koncu runde je ie daljša pridiga, kot pri Evstiju. Po eni minuti sledi Zvone, zgleda, da bi bilo čisto lepo, če bi Zvone bil malo vztrajnejSi, najbrž e bolj malo trenira. Hitro se pripravijo za gimnastične vaje. Vaje •lede hitro ena drugi, nekaj časa na nogah in zopet na tleh. , Veselje je gledati ta telesa, to delo ia moram reči, malo je Športnih klubov, kjer trenirajo tako resno in s toliko požrtvovalnostjo, kot ravno pri Slovanovcih. Trening je končan. Telovadnica se hitro sprazni m prične se debata pred šolo. Fic povdarja potrebo treniranja, kajti v kratkem bo revanžm nastop v Mariboru in 3. maja pa z Zagrebčani v Delavski zbornici. Za konec bi ie omenil, da ta iport in to delo, katerega opravlja SK Slovan za razširjenje boks-Sporta v Ljubljani zasluži mnogo več pozornosti, kot ga je deležno. Redni občni tbor Akademskega iporbnega kluba Primorie » LJubljani m vt*I v b6nJ Blior j« vložiti najpozneje 8 dini pred občoim »borom na naslov upravnega odbora Tavčarjeve al. 1/1II. Ob Ani /.bor je sklepen, ako je r določenem desu naivzofta vnaj ©na tretjina (to (ria»mw*ta uu«wrl£«nrlh Slsnor. Za primer ne- afctoptaoatf ae vrti pol ur« kasna)« dro*) obtei »bor, W P« Ja AJnpfcen ob vaaM udaleftbi. Dm«vn,| m*1 obi-6aJ«n. Ptravioo ginMovanj« takajo vsi r»ovnt ta 6asnt>t AWi, ki imajo pdaAano Slanarimo u tako« brartal in bt tndi aio« b.paknjajtvjo »vojo abvm.nost Miprsm k klim. — Upravni odbor ASK PrinvorJ«. SK Grafiko. V sredo popoldne obvezen trening za vse igralce — Novak sigurno! "„iod Josip Šuštecšit posestnik in trgovec, iinejitelj reda sv. Sare in Jugoslovanske krone Pogreb bo v torek, dne 28. t. m. ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Seničica št. 1, na farno pokopališče v Preski pri Medvodah. Pokojniku, ki si je za našo občino pridobil nevenljivih zaslug, fasten spomin. Medvode, dne 27. aprila 1836. Razglas Na seji mestnega sveta dne 7. aprila 1936 fe bilo sklenjeno, da se pristojbine za ogled živali, za izdajo živinskih potnih listov, za premos lastništva in za potrdilo zdravstvenega stanja izenačijo in se določijo za ves teritorij mestne občine ljubljanske, počenši s 1. majem 1936, sledeče zadevne pristojbine: a) Za govedo, konja, osla nad 2 leti: taksa za ogled živali: din 2.50, taksa za izdajo žtv. potn. listov: din 4.90, skupaj din 7.40. b) Detto do 2 leti: taska za ogled živ.: din 2.50, takse za izdajo živ. potn, listov: din 4.40. skupaj din 5.90. o) Za pra&iče in drobnico: taksa za ogled živ.: din 2.50, taksa za izdajo živ. potn. listov: din 3.70, •kopaj 6.20. d) Ako se izda živinski potni list za reije Število živali, se računa za vsako nadaljno žival ogled-nina ie po din 0.50, e) Za prenos lastništva na živinskem potnem listu občinska taksa din 1. f) Za potrdilo 10-dnevnega zdravstvenega stanja občinska taksa Din 1. Opomba: Ker znaša tiskovina in vtisnjena državna taksa pod a) din 1.10, pod b) din 0.60 in pod c) din 0.30, bo veljal stranko živinski potni list pod a) din 8.50, pod b) in c) po din 6.50. Zgoraj navedena ogledna taksa pripada živinoglednilkom za ogled živali in izstavitev živl-noglednega lista. Ostale pristojbine pa se v smislu 61. 14 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni plačujejo r korist »občinskemu veterinarskemu skladu«. Ta sklep je bil v smislu § 146 zakona o mestnih občinah razglašen na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani v predpisanem' t4)ku in rki bila proti njemu vložena nikaka pritožba. Odobren je tudi v smislu § 134 cit. zakona po nadzorstveni oblasti te tedaj pravomočen. .'"'"" Mestno poglavarstvo v Ljubljani, 22. aprila 1936. Zastopa predsednika podpredsednik: dr. Ravnihar s- r. Marijine kipe za maj v vseh velikostih od najfinejše do priproste izpeljave kupite po najnižji ceni v trgovini H. NlCMAN, Liubliana, Kopitarjeva ul.it. 2. V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod Šušlecšii Josip rnpan občine Medvode, posestnik in trgovec, iinejitelj reda sv. Save in Jugoslovanske krone danes ob štirih zjutraj, po daljši, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 28. f. m. ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Seničica št. 1, na farno pokopališče v Preski pri Medvodah. Sveta maša zadušnica se bo brala naslednji dan. v sredo 29. aprila ob osmih zjutraj. Seničica, dne 26. aprila 19%. Marija 'ov. Bregant, soproga. Marija por. Oblak, Antonija por. Štrukelj, sestri in ostalo sorodstvo. ■'■ imV,* i, , V K v" v...'.;.'-' fe**'v '.v , "t «;••}• "ti: ' ' .--V:' ^ L Oanghofer: 73 9 rad Hiibeetus Roman »■Ivan, aH mislii, da te ima rada?« Forbeck ni mogel takoj odgovoriti. »Ali moremo ljubiti, ne da bi upali?« »Potem se ie nista razodela?« fe urno vprašal Werner. »Ne!« Werner se je globoko oddahnil, kakor bi se bjl reiil najtežje skrbi. , »Ljubezen hrepeni. Ne more drugače. Morda smem tudi verjeti, da ji nisem ravnodušen, da bi se mi utegnilo posrečiti, zaslužiti si njeno ljubezen. A kaj potem? Njen oče je poskrbel, da vidi zapreko, ki se dviga med nama, prav zdaj r celi trdi resničnosti.« »Kaj meniš s tem?« je vprašal Werner in molče poslušal, ko mu je Forbeck pripovedoval o Tasilovi zaroki z Ano Herwegh, te o razdoru med očetom in sinom. »Ta spor,« je nadaljeval Forbeok, »mu bo pol k, sreči otežkočil, a ne zaprl. Ako porušiš moškemu preteklost, si zna ustvariti bodočnost. Toda ženska! Deklica, ki jo priklepa sto spon na družino, na v Se opomine iz otroitva, na rsako misel, ki so ji jo Vcepili, Ljubim jo s slednjim utripom svojega srca, Sinem za njo od koprnenja, toda kaj bo to! Samo da bo prihranjeno njej, kar se je zruiilo name. Odtod moram, Wernerl Ako so ti dnevi zbuidili v njej toplejie čustvo, bo to samo zarodek občutja, ki ga bo zadušil čas brez globlje bolečine. Kaj se bo zgodilo z menoj, je vseeno. Toda nočem biti vzrok, da bi na njeno življenjsko pot padla le ena senca. Ustvarjena je za sonce.« »Ivan! Tako govori mož! Kdo drugi na trojem mestu bi utegnil rarnati drugače. Težko je, udu-itti r sebi krik svojega hrepenenja. Človek le pre- rad drvi r svoji strasti naprej in se slepo udaja opoju trenutka, in ko se prebudi, noče razumeti, da je izgubil za vedno, kar je bil menil doseči.« Werner je obje! Forbecka okoli ramen. »Tvoje pošteno srce je preprečilo hude stvari.« »Kako beraško revna bi bila moja ljubezen če bi ne imela moči, da bi mislil bolj na mir ljubljenega bitja, ko na lasten glad. Razumel bi me, Werner, ako bi jo videl. Kakor cvetka je, ki je pravkar vzbrstela v pomladnem jutru. Ko sem jo prvikrat videl, kaj sem takrat občutil! Misli! sem, da se mi je razodelo nebo in je nenadoma odskočil zapah, ki je zaviral mojo nstvarjajočo moč! Če b; vedel, kako se ie zgodilo —« »Tega mi ne pripoveduj! Ne zdaj! Samo razburilo bi te. In kako naj bi se dogodilo' Kakor se dogaja vedno. Igra, ki jo draga mati narava uganja s svojimi stvori, je vedno enaka. Za spremembo si izvoli včasi le drugačen način Kakor je pri volji, igra zdaj burko, potem žaloigro. Po znam to, Iran! Bolj ko mi je ljubo!« »Werner!« je vzkliknil Forbeck. »To da si okusil? Sam pri sebi?« Kratek molk. »Jaz? Ne! Toda s petdesetimi leti se človek ogleda po svetu.« Werner se je zazrl čez temno jezero. »Ljubil sem svojo mater, svojo umtnost in tebe!« »Kar sem ti dolžan, me ni tiičalo še nikoli bolj. ko zdaj. Daroval si mi polovico svojega življenja, pridobil si si pravico do nerazdeljenega mo-jega srca. In kakšen se vračam k tebi nazaj?« »Ne govori neumnosti, dragi fant! Kaj naj bi ml bil dolžan? Veš, da nihče noče izginiti brez »ledu. Z« menoj naj ostane nekaj, nplc mrtvo delo mojih rok, tudi utrip mojega življenja, iskra ognja, ki je gorel v meni. Iskal sem. In bila je samo moja sreča, da sem našel prav tebe. Spoznal sem tvoje zmožnosti in si dejal: Tu je dobra zemlja, tu raztrosi seme. Kar ji boš zaupal, bo rodilo sad, ko ne bo več tebe.« » Wemerl- »Ti si mi rse na svetu. Dajem ti, kar imam, ker ei zame, česar potrebujem. Čemu torej zahva-ljevanje? Če pa meniš, da ti moja dediščina nalaga kakšno dolžnost, te prosim, da se dvigneš kvišku. Ivan! Bodi močan, kakor si pošten! Živi te pusti, da pride sreča in bolečina, kakor že hočeta! In preden ti omahnejo roke, položi seme svoje biti spet v srce koga drugega. In živel boš v drugih!« Werner se je dvignil. »Tega vsega ne bova dognala danes. Miru potrebujeva, da se bova mogla jutri z bistro glavo ogledati za naiteo potjo. In ko prideš zdaj domov, prižgi svetilko te sedi pred svojo sliko. Tisti prvi debeli curki dežja, ki udarijo z desne v drevesne krošnje, se mi zde vendar oreveč pepelnato sivi in težki. Nekoliko presvetliti bi jih moral, drugače ti bodo kvarili barve. Tudi r najgloblji senci tiči še vedno nekaj luči. Samo najti io moraš. Pojdiva!« Forbeck je molčal te počasi sta krenila nazaj o lemni poti. Jezerski dvor s svojo prazno teraso je bil nemo tih. Na obrežju je bil velik čoln, napol potegnjen na suho te roda je klokaje pljuskala ob nje-love deske. 20. poglavje. V sobi gospodične Kleesberg sta bili obe okni odprti. Jutranje sonce' je sijalo na napustke in bleščeč pas svetlobe se je vlekel tja čez preprogo proti mizi z zajtrkom. Teta Gundi je sedela v naslonjaču. Obvezano podlaket je imela v zanki, čez krilo pa puhasto lamje krzno, ki ga je bil prinesel na Hubertovo pred leti grof Egge z drugimi lovskimi trofejami s svojega južnoameriškega po-tovanja. Tiho je zrla predse te Kiti ji je stregla tako skrbno, kakor bi bilo odvisno od čaja, ki ga je pripravljalo, ali bo bolnica ozdravela ali ne. Kiti ie imela utrujeno bleda lica, ob očeh so se ji videli temni kolobarji. A zdelo se ie. da hoče pred teto Gundi pokazati vso svojo umetnost samoza-tai in nrvcrečilo se ii je celo, da jc medtem mimo kramljala. i »Lep dan dobimo danes. Zdrarmk ti bo go-toro dovolil, da boš smela prebiti nekaj ur zunaj na prostem. To te bo raztreslo.« Kiti se je sklonila nad mizo, da bi pogledala, če dobro gori Špirit pod samovarjem. »Morda se najde tudi kaj družbe zate. Gospod Forbeck je bil rčeraj drakrat tu. da b: poizvedel, kako ti gre. Če pride danes spet, ga boš pač morala sprejeti.« »M«lii?« je vprašala gospodična Kleesberg s plašljivostjo otroka, ki se ne upa tihe želje glasno priznati. »Seveda! Spodobi se, če je tako r skrbeh zate.« Kiti je umolknila, ker je čula, da »o se od prla vrata. Fric je prinesel posetnico. »Gospod Forbeck?« je vprašala Kiti te lica H le nadahnila nežna rdečica. »Ne, kontesa, neki neznan gospod. Prosi, na, ga prijavim milostni konteai, te se oprari&uie za radi zgodnje ure.« Začudeno je vzela KHi posetnico. Ko jo je prebrala, se je presenečeno ozrla: »Čudno na-klučje! Pomisli teta Gundi — profesor Werner.» Gundi Kleesberg se je hipoma tako močno zganila, da ji je lamje krzno zdrknilo s krila, »Ali Gundi, govori rendari« je hitela Kiti r rastoči rzburjenosti. »Kaj naj storim?« Obrnila se je proti slugi. »Kje je?« »Odvede! sem gospoda r biljardnico.« Kiti ie vrgla posetnico teti Gundi na krilo Potem je stekla po stopnicah. Pred vrati v biljard nico ja obstala in si pritisnila dlani na razgret lica. Ko je stopila v sobo, se fe Werner dvigni! Njegove oči so zdrknile po zali dekliški postavi i-obstale na drobnem obrazku, ki je dobil v jutr i njem soncu, lijočem skozi okna, nežen zlat Na Werncrjevih ustnicah se je utrnil tist- b! nasmešek, te bilo jc nekaj prisrčno vabljivega -načinu, kako ie stupi! proti Kiti. »Oprostite, kontesa, da vas tujec, ki sem, nadlegujem.« AVali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ilužbodobe Služkinjo pomoč v gospodinjstvu, sprejmem. Prednost Imajo one, ki govore tudi nemško. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Pridna štev. 6168«. Tekača za konfekcijsko trgovino, .sprejmemo. - Predstaviti se: »Tlvar«, LJubljana, Prešernova ulica- (b) Trgovski pomožnik dober prodajalec ln aran-ier, veSfi slovenskega ln nemškega Jezika, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo Slovenca pod atenr. «134. (b) I Službe iičejo is Zastopstvo za manufakturo Iščem za pokrajine: Hrv. Primerja, Dalmacijo, Jadranske otoke ln Črno goro. Na tem rajonu sem 200 dni v lotu. Ponudbe na: Gj. Kemhegyhy Knrdosch — veletrgovina sukanca — Split. (a) ESI! Pekovskega vajenca pridnega, vestnega, kršč. staršev, sprejmem. LJu-bomlr Kurct, Medvode 8. i \tanoianja ODDAJO: Oddam trisobno, lopo, pritlično stanovanje, prazno ali deloma opremljeno, v vlit StrellSka ulica »t. 2«. č IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico, mimo, za 3 odrasle osebe, lSčem za .iunaj alt julij. Naslov v upravi Slov. et. 6127. r. Suster. Ivanka, Joža por. Kalin, hčere. - Zetje, vnuki in vse ostalo sorodstvo. Avtomobili novi In malo rabljeni, osebni Auburn, Bugattl. Chrysler, Essex, Peugeot, Pontlac ln drugI, nadalje tovorni ln avtobusi Au-stro Fiat, Ford, Chevrolet, se prodajo po najnižjih cenah. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (f Avtomobilisti pozor! Za pomlad Vam Val avto strokovno in najceneje prenovi, na novo liCa in tapecira Martin Mali — Domžale, špecijalna delavnica za »Duco« ličanje in tapeciranje avtomobilov. (f) E3SH5H! Vsakovrstno zlato kupuje po najviijib cenah CERNE, iuvelir, Ljubljana Wolfova ulioa št. 3. Drobilec gramoza (Schotterquetsche) kupimo. Ponudbe poslati na Gozdni urad K. Auer-sperga, Soteska, p. Straža pri Nov. mestu. (k) Razno Hotel »3 gavrana« Zagreb. Centralna kur- Kosilo brez juhe dobro, domače, preprosto Išče uradnica. Ponudbe z navedbo cene upravi lista pod »Privatno«. (r) mmm ■■■■■■■»■■■■■Hi Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje tn ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg Tinček in T« nčeli ko i detektiva Izredna prilika! Zaradi popolne izpraznitve skladišča odprodajam poleg drugih ielezninsklh predmetov po znatno nitjih cenah: Dvorezne llčnlke - Deppel-hobel od 42-51 mm po Din 4)--. Kosmače — Schropphobel od 30-33 mm po Din H -, Llčnlke - Bchllchthobel od od 42-48 mm po Din SO'-. Bpebalnlkl • Rauhbankho-bel «0 mm po Din IM'-. Stanko riorjanflč ieleznlna, Ljubljana Retljeva 3 (poleg Zmajskega mostu) vhod skozi dvorišče Praktično, lepo ln poceni oblečete svoje blrmance pri Pre-skerju, Sv. Petra cesta 14. Čebultek nudi po izredno nlzkl ceni Sever i Komp. — Ljubljana. (1) Damski in otroški predpasniki Specljalna Java, tekoča hladna ln Izbira pri F. I. Gorlčar, topla voda. Sobe po 25 | Sv. Petra cesta 29. Za ln 30 Din. (r) I trgovce engros cene. (1) f HRANILNICA KMEČKIH OBčIN V LJUBLJANI javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član upravnega odbora in ravnateljstva, gospod Šušteršic Josip posestnik in predsednik občine Metovode dne 26. aprila 1936 preminul Pokojnika ohranimo v blagem in trajnem spominu! Ljubljana, 27. aprila 1936. 43. Prstni odtisi se ujemajo Lekarnar in Tinček sta odšla v drugo sobo, Tonček pa je s sumljivim možakarjem ostal sam v drogeriji. Lekarnar je prstna odtisa na steklenici in na hranilniku primerjal med seboj in rekel: »Nobenega dvoma ni, dečko: prstna odtiaa »ta od ene in iMe osebe!« »Potem moramo napeti vse sile, da se nam ropar ne izmuzne,« je dejal Tinček. S m m .••. ■':■ fli V/i - .i ¥€$ ■, - f: Tonček je medtem pokazal roparju že vse svoje umetelnosti in že ga je močno skrbelo, kaj bo, če se Tinček in lekarnar kmalu ne vrneta. »Zdaj vam bom pa zaigral še na orglice!« je dejal možakarju. In je začel svirati tako poskočne melodije, da so se roparju kar privzdigovale pete. »Ti si mi pa res tič!« ga je pohvalil, če bi bil možakar količkaj slutil, kdo se mu po prstih neslišno plazi za hrbet, se gotovo ne bi smejal tako brezkrbno... Sovražnik, ki se je bližal z zahrbtnimi nameni, ni bil nihče drugi kot naš hrabri Tinček. Dražba graščine s parkom Dne 6. maja 1936 ob 10. uri se vrši pri sreskem sodišču v Kranju, v sobi št. 7, prisilna dražba graščine v Preddvoru K temu posestvu spada graščinsko poslopje s parkom, gospo-darska poslopja in nekaj zemljišča. Celo posestvo meri 2 ha. 10 a, 51 ms, od tega zazidana ploskev 22 a, 61 m*. Posestvo ima lepo mirno idilično lego ob vznožju Storžiča, ob cesti na jezersko, je oddaljeno od graščine Brdo približno 1 uro hoda, je pripravno za penslon, zdravilišče, okrevališče ali poletno bivališče; 30 sob s pritiklinami, elektrika, vodovod, krasen lepo zaraščen park. Cenilna vrednost znaša Din 450.654'—, najnižji ponudek je Din 233.055*50. Pojasnila daje Mestna hranilnica v Kranju. Kmetska pcsoplnua ljubljanske okoUit u«. zadt. z ncom. zau. v I|ubl|aii& javlja pretresujočo vest, da je umrl njen mnogoletni prezaslužni član nadzorstva, gospod Josip Šuštcršii župan obilne MiMe, posestnik In vMUžu v Senlflcl Dobrosrčnemu pokojniku ohranimo trajen, hvaležen spomin L j ti b 1 j a n a , dne 27. aprila t936 Za >Jueoelovansko tiskarno« v Ljubljani: Karo! čcč. Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor Cen««.