700 din - Leto XLI - št. 55 Kranj, torek, 19. julija 1988 _____GLASILO »GCiAListiČne ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO «an8 stra n9 PETINŠTIRIDESET LET PREŠERNOVE BRIGADE B|U SO NJENI FANTJE KAJ BO Z DOMOM NA SREDNJEM VRHU TREBA BO ZAMENJATI VSE ZAKONE, KI OMEJUJEJO RAZVOJ TURIZMA /O ljubljanska banka Goren Temeljna banka Gorenjske Pnhranka Prostor dobrim gospodarjem Človek kar ne more verjeti, s koliko S0I*°sa nekateri turistični delavci te J}1 pripovedujejo, da imajo zasedene j^1 skoraj zasedene hotele, da je v nji-iihVen? kraju cel° več turistov, kot so L .Pričakovali. Z nasmehom na ustih , pejo nočitve. Če pa jih povprašamo, Dri S° gostje in koliko dobička bodo P 'nesli kraju, pa navadno dobimo od-I vore, da je vsakega gosta treba spo- ovati, saj je še vedno bolje, da priha-.j0 gostje s tankimi denarnicami, kot ^a ne bi bilo nikogar. Da.imamo pač ta- * goste, kakršne si zaslužimo... je va-ne da Di se Jezili na naše notelir~ Kost inoma se trud'Jo. skrbijo za svoje vz marsikdo si v času sezone komaj anie prosto urico in potem ni čudno, * s Ponosom pogleda polne sezname v TOfepciji. Pogosto pa ie precej drugače s -----i-"e»----i---------- tjst> <-~*j«-Pogosto pa je precej drugače s jo lrtil' k* J'm gobove devize ne kapne-nfiravnost v blagajno ali žep. Precej pa je tudi primerov, ko bi jim lahko kapljale, pa jim zanje ni mar. Prav za te in takšne primere sta bili v letošnjem letu organizirani akciji »Turizem nas bogati« in »Iščemo dobrega gospodarja«. Dobro ju poznamo iz časopisnih sporočili iz radijskih in televizijskih posnetkov, pa tudi iz sporočil javnosti, ki so spodbudila zagnane posameznike, da so začeli razmišljati, kaj bi vsak zase in vsi skupaj lahko doprinesli k hitrejšemu razcvetu našega turizma, našega gostinstva in tudi našega življenja. Dobre tri mesece, kar poteka akcija »Iščemo dobrega gospodarja«, je marsikdo začel razmišljati, kako bi bolje izrabili naše turistične objekte, propadajoče stavbe, zanemarjena gostišča, propadle kulturne in zgodovinske spomenike, zanemarjene železniške postaje, parke in kmetije... Marsikdo je ugotovil, da ob pomanjkanju delovnih mest lahko svoj zaslužek najde v turizmu, da hoče sam gospodariti in si svoj zaslužek krojiti s svojim delom, zagnanostjo in kreativnostjo. Marsikdo pa je (na žalost) tudi ugotovil, da je za to še toliko preprek, da se ne izplača poskusiti. Kljub temu da je predvsem akcija »Iščemo dobrega gospodarja« vzbudila veliko zanimanja pri posameznikih in tudi nekaterih delovnih organizacijah, pa je pomembna predvsem zato, ker pomaga opuščati razmišljanja nekaterih, ki se še vedno bojijo, da bi pridni, delavni in sposobni več zaslužili in več imeli, pa tudi da z družbeno lastnino lahko dobro gospodarijo le delovne organizacije. Dokler pa ne bomo (tudi zakonsko) dokončno široko odprli vrat znanju in dobrim gospodarjem, pa bomo turizem še vedno cenili po preštetih gostih in nočitvah. V. Stanovnik V četrtek pred Prešernovim gledališčem Xristo največjih delovnih organizacij Sava deseta, velik padec Telematike KraJ'Julija - Gorenjski kmetje so v nedeljo na zboru v Goi-enj 1Ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze za ^°lenc *n Za nieneSa predsednika izvolili mag. Antona ^rbenja' P"znanega živinorejskega strokovnjaka in kmeta iz °fc*Qfl! An i **aQ,°vIjici. V kmečko zvezo se je na zboru včlanilo ^js «o kmetov. (Več na 3. strani.) - C. Z., foto: F. Perdan Večer ljudskih pesmi in viz Kranj - Na predvečer praznika, dneva vstaje, bosta Zveza kulturnih organizacij Kranj in Turistično društvo Kranj pripravila kulturno turistično prireditev na trgu pred Prešernovim gledališčem. V večeru, ki se bo začel ob 19.30, bodo nastopili: ženski pevski zbor France Prešeren pod vodstvom Lie Lipar, Fantje iz Kranja, na citre bo igrala Tinka Polanc, na harmoniko pa Lojze Govekar. Prireditev bo povezovala Jelka Štular. Kulturni večer je prva v vrsti prireditev, ki se začenjajo v času, ko grad Kieselstein dobiva dokončno podobo. Vendar pa vse prireditve ne bodo v obnovljenem gradu, pač pa tudi na drugih lokacijah, tako kot četrtkova. Obenem je to tudi spodbuda kranjskim gostincem, da bodo ta večer svojo ponudbo razširili tudi izven svojih lokalov. L m. idrijskih cestah umrlo 29 ljudi_ manj kot lani d''211 Nalkl' l8' Ju,iia " Čeprav je po tragičnih prometnih nesrečah ?avek« p .a- ^a Bledu in v Žabnici že kazalo, da bo letošnji »cestni i iVil° pro vse dosedanJe rekorde, pa se je v nadaljevanju leta Jul*ja je °metnih nesreč s smrtnim izidom zmanjšalo. Do sredine la& g0renJskih cestah umrlo 29 ljudi, kar je pet manj kot v a°Srednin>f obdobju. Gostejši promet, ki je v teh dneh opazen Jln gorenjskih cestah, doslej še ni terjal človeških življenj. C. Z . Naročnikom in bralcem čestitamo ob prazniku 22. juliju - dnevu vstaje slovenskega naroda. V Seul šest Gorenjcev Kranj, 17. julija - V Beogradu so v četrtek dokončno odločili športnike in športnice Jugoslavije, ki bodo našo državo zastopali na letnih olimpijskih igrah v Seulu. Med dvestopetnajstimi tekmovalci in tekmovalkami je tudi šest Gorenjcev. To so plavalec kranjskega Triglava Darjan Petrič in veslači Bleda. Sead Mujkič in Bojan Prešeren, ki veslata v dvojcu brez krmarja, ter Sašo Mirjanič, Milan Janša in krmar Roman Ambrožič, ki bodo tekmovali v dvojcu s krmarjem. Na pot bodo odšli 11. septembra, r) h. Kranj, 15. julija - Služba družbenega knjigovodstva Slovenije je pripravila seznam tristo največjih delovnih organizacij v letu 1987. Na vrhu je nekoliko presenetljivo Univerzitetni klinični center, močno pa so se povzeli tudi drugi zdravstveni domovi, kar po mnenju finančnih strokovnjakov le simbolizira, kakšnega zdravja je bilo lani naše gospodarstvo. Značilnost lestvice je tudi v tem, da so železarne v primerjavi z letom prej precej padle (jeseniška z drugega na štiriindvajseto), povzpeli pa so se rudniki. Kranjska Sava je na lestvici tristo največjih na desetim mestu in je zadržala položaj, ki ga je imela predlani. Iskra Te-lematika je s 15 mesta padla na 88., kar samo dokazuje, da jo pretresajo precejšnje težave. Med petdesetimi največjimi delovnimi organizaciji so razen Save in jeseniške Železarne še štiri gorenjske organizacije: trži- ški Peko na 23. mestu (predlani na 20.), begunjski Elan se je s predlanskega 44. mesta povzpel•.^',, na 29., kranjska Planika je nekoliko nazadovala in je zdrsnila s 25. na 33. mpsto, Iskra Kiber-netika pa je zadržala približno enak položaj - predlani je bila " 21., lani 18. V lanski lestvici »največjih« je bil med prvo pet-deseterico tudi kranjski Teksti-lindus, ki pa je na letošnji šele na 74. mestu. C. Z. kulturno poletje Odprtost kot tabu ^s«de i?- at 8mo tudi na straneh našega časnika zapisali ^redite * ^ SC a'* drugače dotikale gorenjskih poletnih VC|*1> kiV" mis'ih smo imeli predvsem prireditve na pro-•Uda* So seveda v tem letnem času predvsem aktualne. Bili U(Jo tuL VsaJ do nekaterih, Sal*. da ^ravični. če bi zapi-Ua Gor*«? ,V Postnem času dogaja gJskem prav nič ne b(eS e< nos!fn ?^aTa~bodfsi, jo .M0 nazive »»..u. ' meZneh^fsnica je, da posa- Je Prirediali manJ Povezanega Predvsem v. 1° tudi n?a,Zlve veselic, teče-^atnernp^k? Poletja. V to-**m0 na a P,SU bi se omejili Ustnih d0gaJania v strogih >lna?drih občinskih 111 Področju v naši regiji v marsičem se povsem na začetku. Slabega vtisa ne morejo izbrisati niti občinski prazniki - dnevi, v katerih ponavadi občinska središča oživijo vsaj za dan, dva niti obstoječe prireditve. Pravzaprav bi ravno tovrstne prireditve, pa naj bodo te kakršnekoli že so, morale postati osnova, iz katere bi morali dobiti občutno več. Samo z enim očesom poglejmo na bližnjo Ljubljano in njene prireditve v starem mestnem jedru. Je mar nekaj podobnega v Kranju, Radovljici, Tržiču, Jesenicah in Škofji Loki res tako nemogoče? Letošnje leto smo zamudili, pa ravno zaradi tega na tem mestu opozarjamo odgovorne, vse tiste, ki nenazadnje tudi za to prejemajo osebne dohodke, da se organizirajo. Pa najsi gre to po sistemu ZKO-jev, komisij za kulturo pri OK SZDL, podobnih komisij pri OK ZSMS, turističnih zvez... Polno tega bi se lahko na Gorenjskem še dogajalo, pa se zaradi nedela, pomanjkanja idej itd. ne dogodi. Denar? Zaenkrat zgolj v funkciji izgovorov! Vine Bešter Selca, 17. julija - Vsako srečanje Prešernovcev je praznik, letos pa še posebno, kajti letos mineva 45 let od ustanovitve njihove brigade in združili so ga s praznikom krajevne skupnosti Selca, kjer so se med vojno pogosto zadrževali. Ob tem svojem jubileju se je odbor Prešernove brigade s posebnimi priznanji spomnil vseh, ki sodelujejo pri ohranjanju in prenašanju tradicij njihove brigade na mladi rod. Posebej so se tokrat spomnili mitraljezcev, ki so prebijali obroč v Žirov-skem vrhu. Priznanja je podelil prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor - Igor, o poti Prešernove brigade in današnjem trenutku pa je spregovoril predsednik Občinske konference SZDL Škofja Loka Janez Zavrl. - Foto: D. DOlenc Polak prvak, Kabič drugi Kranj, 18. julija - V grškem mestu Aleksandropulo-su je bilo letošnje mladinsko balkansko atletsko prvenstvo. Na tem prvenstvu se je odlično izkazal mladinec kranjskega Triglava Polak. S 6.596 točkami je postal balkanski prvak v deseteroboju. V Ankari pa je bilo člansko balkansko prvenstvo. Tu je nastopal tudi član Triglava Goran Kabič. V močni konkurenci je s 7.606 točkami zasedel drugo mesto v deseteroboju. s tem izidom pa je izboljšal tudi svoj republiški rekord. D. H. VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE BRNIK TEL.: 22-347 OTOS@SSOT^Ca-AS 2. STRAN TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Terorizem kot fasada ali Jjh^ Koliko je ta Torek, 19. julija' • V prepričanje Američani sestrelili potniško letalo z 290 potniki, teroristi s streli in bombami zasuli turiste med sončenjem na grški ladji. Je med dogodkoma kakšna bistvena razlika, je sploh mogoče najti kakšno vsaj minimalno opravičilo za ta ali katerakoli podobna dejanja? Ni, čeprav se mediji včasih trudijo, seveda najbolj mediji vpletenih držav. Kar naenkrat je polno člankov, ki pišejo, da so bili ameriški vojaki nervozni zaradi stalne napetosti v Zalivu, da se v vojnih razmerah take in podobne stvari pač dogajajo. Na drugi strani pa se včasih v istih časnikih pojavijo obsodbe brezumnega pokola nedolžnih civilistov na ladji, namenjeni le zabavi in sprostitvi. Nedvomno je, da nobenega terorja ni mogoče opravičevati, pošastno pa je, ko se kot avtorji - na primer napada na grško ladjo - podpisujejo številni posamezniki in skupine s čimer potrjujejo, da, če že niso sami zagrešili tega zločina, bi ga vsaj radi oziroma se jim zdi primeren način političnega delovanja. Morda je treba reči še kaj o razmišljanju nekaterih skrajnih in tudi manj skrajnih skupin. Marsikateri Zahodni državljan ne more dojeti, zakaj se posamezniki z orožjem spravljajo na civiliste, po drugi strani pa gre povsem mimo njega dejstvo, da marsikateri državljan (na primer Iranec) ne more dojeti, zakaj se ameriška in kaka druga zahodna ali vzhodna armada ali mornarica klati po Zalivu, in občasno prav tako za sabo pušča trupla. Če dodamo še razmišljanje, značilno za velik del islamskega sveta, po katerem ni težko žrtvovati dela ljudstva, če bo to koristilo drugemu, večjemu delu, postane fenomen terorizma vsaj delno razumljiv, čeprav poudarjam, nikakor ne opravičljiv. Iranci ZDA ne morejo vojaško premagati, Palestinci z orožjem prav tako nimajo nikakršnega upanja na zmago proti Izraelu, marsikatera arabska ali katera druga opozicija ne more nič proti vladajoči državni represiji, obup pa enostavno producira brezumje. Pravzaprav lahko omenimo še, da so pred petinštiridesetimi leti na našem ozemlju in drugod bili za okupacijske režime vsi borci za osvoboditev teroristi. Z drugimi besedami, težko je razločiti, kjer se začne terorizem in konča boj za osvoboditev. Morda bo nekoč v učbenike z^ to prišla PLO, ki se je odločila, da Izraelcev ne bo več napadala zunaj zasedenih ozemelj (kar naj bi bil terorizem), na zasedenih ozemljih pa bo odpor stopnjevala. Še teže je delati vrednostne razločke med državnim in individualnim terorizmom, lahko le zapišemo, da je državni v zgodovini terjal precej več žrtev. Skratka, vsako poseganje po orožju je brezumno. Vsi tisti, ki jih imenujemo teroristi ali kako drugače, pa trdijo, da so bili izzvani. Skoraj gotovo so res bili, vendar so s svojo reakcijo le do konca sklenili krog, kajti zdaj so izzvani spet njihovi nasprotniki. Tomaž Gerdina Odkritje spomenika narodnim herojem Jesenice, julija - V soboto, 30. julija, ob 17. uri bo v Spominskem parku na Plavžu na Jesenicah odkrit spomenik narodnim herojem Jožu Gregočiču - Gorenjcu, Matiju Verdniku - Tomažu, Andreju Žvanu - Borisu in Antonu Dežmanu - Tončku ter revolucionarju in delavskemu pisatelju Tonetu Čufarju. Občinski odbor zveze borcev Jesenice vabi vse borce gorenjskih partizanskih enot, aktiviste, internirance, mladino ter vse občane Jesenic in Radovljice, da se slovesnosti ob odkritju udeleže v čim večjem številu. Višje cene ogrevanja in vozovnic mestnega prometa Jesenice, 18. julija - Komunalne delovne organizacije jeseniške občine so posredovale vloge za povišanje cen komunalnih storitev: ogrevanja, mestnega prometa, vodarine, kanalščine in odvoza odpadkov. Jeseniški izvršni svet je vlogi delovnih organizacij Vodovoda in Kovinarja že obravnaval pred mesecem dni, zato so predlagali, da podražitve vodarine, kanalščine in odvoza odpadkov podrobneje obravnavajo po njihovem polletnem periodičnem obračunu. Vendar pa bo s 1. avgustom na Jesenicah ogrevanje dražje do 88 odstotkov, s tem, da bo cena različna za stanovanja, družbene dejavnosti, dvorane in poslovne prostore. Cene v mestnem prometu se bodo zvišale do 50 odstotkov, v primestnem prometu pa do 32 odstotkov. Tako bo vožnja z mestnim avtobusom veljala 500 dinarjev, mesečne vozovnice za vse smeri v mestnem prometu bodo 25.000 dinarjev in za starejše občane 15 000 dinarjev. Za otroke bo veljala vozovnica v mestnem prometu 250 dinarjev. D. S.- ©@IEl^cJJ©IEIIGLAS Ob 35 letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokora (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Koliko je takih, ki nimajo za preživetje? JNa Jesenicah je vedno vee revežev Tore Go P Jesenice, 18. julija — Ce bi upoštevali tudi približno 7 odstotkov Slovencev, ki jih je sram zaprositi za socialno pomoč, bi statistika izkazala 20 odstotkov prebivalcev Slovenije, ki živijo na robu življenjskega minimuma. Na Jesenicah je še slabše, saj ima gospodarstvo že zdaj največ izgub na Gorenjskem. Pri Centru za socialno delo na Jesenicah so že maja izdelali analizo o socialnih razmerah v občini, junija pa je republiški komite za socialno varstvo pripravil temeljito analizo o slovenskih razmerah in predlog ukrepov. Tako tudi na Jesenicah predlagajo, da zaradi vedno slabšega socialnega položaja prebivalstva o razmerah v posameznih delovnih organizacijah razpravlja izvršni svet, sprejme socialni program in zagotovi sredstva za reševanje najbolj perečih problemov. Tako naj bi v delovnih organizacijah namenili denar za socialno ogrožene iz sredstev skupne porabe in sindikalne članarine, razmislili pa naj bi tudi o tem, da bi za minimalno socialno varnost prispevali tudi iz sredstev občinskega proračuna ali davkov občanov. »Ce slovenski podatki kažejo, da je socialno ogrožen vsak peti prebivalec Slovenije, je na Jesenicah zanesljivo še slabše. Realni osebni dohodki v občini so bili lani dvakrat nižji, kot je slovensko povprečje, hudo zaostajanje pa se kaže tudi v letošnjih mesecih. Kar 5.700 delavcev ali 38 odstotkov vseh zaposlenih (v Sloveniji »le« 10 odstotkov) dela v delovnih organizacijah, ki imajo izgubo. Dodatno so se znižali prispevki za interesne skupnosti. V občini je od 32.000 stalno prijavljenih 24 odstotkov iz drugih republik, od 3.000 začasno prijavljenih pa kar dve tretjini delavcev iz drugih republik. Delovne organizacije so pač veliko zaposlovale, ne da bi poskrbele za stanovanja in vse druge pravice novih delavcev. Zato žive po barakah ali še slabših provizo-rijih. Tudi starejših občanov je vedno več, naraščajo sredstva varstvenega dodatka h pokojnini: leta 1986 ga je prejemalo 7 odstotkov upokojencev, danes že 9 odstotkov,« pravi direktor Centra Božo Pogačar. Za povrh vsega je izobrazbena struktura delavsta izredno slabo, saj ima kar 62 odstotkov delavcev kvalifikacijo, polkvalifika-cijo ali je brez nje. Največ denarja pa gre za denarne pomoči otrokom, saj jih prejema 1.170 upravičencev za 2.536 otrok, od tega živi izven Slovenije 1.176 otrok. Za otrjj dodatke namenijo letno kar 80 starih jard dinarjev. Vedno več imajo prošenj za pom^ stanarini, za enkratne in začasne P° ^ tako da je veljala lani jeseniška social' starih milijard. u Ob tem ko ugotavljajo, da imajo v*f manj časa za dejavnost, ki naj bi jo P% konu opravljali (varstvo otrok, ostan"j domsko varstvo) in ko se pripravljaj0' bodo bolj presojali socialni položaj vse,!j zine, pa je jasno, da nikakor ni naj)1* problem v tem, da nekateri dobivajo poj neupravičeno. Veliko bolj boleče je dej^ da posebno starejši, ogroženi občani zfl° moč sploh ne zaprosijo, ker jih je srai* bi bili socialni podpiranci. čeprav so no delali vseh štirideset let, danes ni"* pokojnine niti za kruh in mleko. Po oceni, ki so jo napravili v Slovenlr, takih vsaj sedem odstotkov prebivalst^ če prištejemo še 14 odstotkov tistih, **. prejemajo pomoči, če upravičeno donU1^ mo, da bo kriza še hujša, in bo vedno , revežev, potem je resnično prva skrb vjj občine, da socialo vzame v resni razifl*'; in presojo. D. S** Krai Podi ka ii *nih udel Dr. Marjan Rožič obiskal Gorenjsko turistično zvezo Turizem ne prenese uniformiranosti Kranj, 14. julija — Gotovo ni naključje, da so prav pri Gorenjski turistični zvezi prvi povabili na obisk novega predsednika Turistične zveze Slovenije. Mnogo je namreč težav in pomanjkljivosti, na katere turistični delavci na našem koncu že dolgo opozarjajo, premakne pa se bolj malo. Tako je Jakob Štabuc iz občinske turistične zveze Tržič najprej opozoril na problem mejnega prehoda Ljubelj, ki še zdaleč ni urejen, kot bi bilo potrebno. Čeprav od maloobmejnega prometa služi nekaj delovnih organizacij, pa ni nikomur mar, kako izgleda. V Tržič hodi tudi precej tujcev iz sosednje Avstrije in drugod, vendar pa skoraj nimajo kje prespati, saj nimajo pre-potrebnega hotela. Drugače je v zgornjesavskem koncu, kjer je hotelov kar nekaj, vendar pa za razvoj manjka denarja. Kot je povedal Božo Resman, se še vedno ne zavedamo, da je najlaže zaslužiti devize s turizmom. Vendar v turizmu mladi nočejo delati, ker so preslabe plače. Ker ni za turizem pravega zanimanja, tudi ni razvoja in zato se začarani krog ponavlja iz leta v leto. Zdravko Krvina, predsednik škofjeloške občinske turistične zveze, je poudaril velik pomen turističnih društev tudi pri urejanju domačih krajev in velike pomanjkljivosti pri tem, da se danes turizma še vse preveč lotevamo na amaterski osnovi, ne pa z gradnjo profesionalnega turizma. Marjan Burja je potar-nal nad pretogimi predpisi v turistični dejavnosti, kajti po njegovih besedah turizem uniformiranosti ne prenese, kajti po potrebah se mora prilag8' značaju dejavnosti. M*JJ Gantar, predsednik medoP*. skega sveta SZDL pa je P°u^ ril, da je tudi v turizmu trebA volj zgodaj načrtovati, zat° treba že sedaj imeti konkre, predloge, kako se bo na Gorskem razvijal turizem ob <* tju Karavanškega predora. > 'Skupne ugotovitve vseh, gosta dr. Marjana Rožiča, P? bile, da je današnja kriza tu*j ziv za turizem. Za to pa ne dovolj le deklaracija, ampak ^ nično delo in razvoj vse dru2 V. Stano"1 Ma, ■ Pi ske ] da bod hle< oba nja; S101 Pod si, 8 Seje zborov skupščine občine Jesenice Delegati so proti solidarnostnemu prispevki Jesenice, 18. julija — Na minulih sejah vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so delegati glasovali proti obveznemu plačevanju prispevka za solidarnost pri gradnji in uporabi stanovanj v občini Jesenice. Slo> *gol rta (e ti vrsi Jože Borštnar odstopil Jesenice, 18. julija - Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice so na minulih sejah za člane jeseniškega izvršnega sveta in za sekretarja sekretariata za občo upravo in splošne zadeve skupščine občine Jesenice izvolili Mohorja Bogataja, ki je bil do sedaj sekretar izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Mohor Bogataj prihaja na delovno mesto Teodorja Kreuzerja, ki je odšel na novo delovno dolžnost. Delegate pa so tudi seznanili s prošnjo Jožeta Borštnarja iz Kranjske gore, sicer predsednika Turističnega društva Kranjska gora, ki se je odločil, da odstopa kot član jeseniškega izvršnega sveta, kjer je bil zadolžen za področje turizma. Jože Borštnar je vzroke za svoj odstop pojasnil že na minulem sestanku s predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine v Kranjski gori, ko so predstavniki krajevne skupnosti Kranjska gora skupaj z Borštnarjem izrazili izjemno nezadovoljstvo z delom jeseniških upravnih organov, prikazali svojo voljo pri razreševanju perečih kranjskogorskih problemov in obenem nemoč, ki jo čutijo ob (ne)sodelovanju z jeseniškim izvršnim svetom in občinsko upravo. Odstop Jožeta Borštnarja so sprejeli, vendar so nekateri delegati zahtevali, da se vzroki za odstop še dodatno obrazložijo in prikaže vsa problematika sodelovanja Kranjske gore z Jesenicami. D. S. Medtem ko so delegati na vseh treh sejah zborov skupščin^ čine Jesenice sprejeli poročila o poteku del v karavanškem pre^. o aktivnostih pri pripravah na gradnjo avtoceste mimo Jesenic, s^ _ drih za karavanški program, rezultatih poslovanja gospodarečičjjj' prvih treh mesecih letošnjega leta, poročilo družbenega Prav°kf JVnite ca samoupravljanja in ostale informacije, poročila in predloge ^čne kov, pa zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nista *L g,' jela predloga odloka o obveznem plačevanju prispevka za sol'0 v .) nost pri gradnji in uporabi stanovanj v občini Jesenice. dh\' Zaradi spremembe sistema obračunavanja sredstev iz čis^Lj2r dohodka ter ob upoštevanju možnosti gospodarstva bo iz tega *•* e znatno manj denarja za gradnjo stanovanj - ocenjujejo, da celo z?:>Ur!; odstotkov manj. Zato bodo v prihodnje še manj gradili in obna™ -stara stanovanja, celo stanovanja, ki so zdaj v gradnji, ne bodo gli zgraditi po načrtih. jm^ Zato so tudi predlagali dodatni finančni vir, kajti že danes * ^ šajo neporavnane obveznosti samo na enem stanovanjskem oWt ^ na Jesenicah 417 milijonov! Za solidarnostno izgradnjo naJ. jjjisku ler predlaganem odloku plačevali 2 odstotka od brutto osebnih d0( i Sel Lki Torek, 19. julija 1988 / NOVICE IN DOGODKI" 3. STRAN GLAS Gorenjski kmetje ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze Politika ni dobra, če so rezultati slabi Kr jI podTužnl *Uo\H ~ Gorenjski kmetje so v nedeljo na Gorenjskem sejmu v Kranju ustanovili j ka in t""00 ovenske kmečke zveze za Gorenjsko. Čeprav bi glede na pomembnost sestan-inih izd2^1108/ razmer v kmetijstvu, še zlasti po interventnem uvozu mleka, mesa in mle-udeležhn" °b *e po mneniu mnogih napad na domačo živinorejo), pričakovali večjo 1 le kar precej stolov ostalo praznih in tudi razprava ni bila najboljša. veliko modrih, razumnih in realno razmiš-ljajočih kmetov, kajpak dobro zavedajo. Le argumentiran, strpen in s tehtnimi mislimi osnovan »pogovor« z oblastjo (ki pa ne izključuje različnih oblik protesta) bo dal rezultate, izboljšal razmere v kmetijstvu in položaj kmeta. Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze in kmet iz Zminca, se ni mogel strinjati z nekaterimi politiki, ki trdijo, da je kmetijska politika dobra, le rezultati so slabi. Če ni uspehov, potem tudi politika ne more biti dobra, je menil Oman. Lojze Čimžar, znani pridelovalec krompirja iz Orehovelj, ki je po organizacijski plati veliko prispeval k ustanovitvi gorenjske podružnice, se je vprašal, zakaj nevračljivi denar iz preskrovalne skupnosti dobivajo le nekateri kmetje, zakaj plačilo bolniškega staleža ni odvisno od zavarovalnih razredov, kdo je odgovoren za slabo krompirjevo seme... Pozval je tudi kmete, naj se pridružijo protestu, če bo cena mleka še naprej tako slaba, kot je zdaj. Ciril Meglic iz Du-pelj je govoril v imenu kmetov, ki so prehodili pot od kulaka do združenega kmeta. Družinske kmetije, o katerih zdaj Kspet toliko govorimo, \ W «Bp* smo v preteklosti že imeli, a smo jih razbili. Sedemindvajset let je moralo miniti, preden so tudi pri nas dojeli, da se tudi kmet postara in da po- •^sednil lečke zvezi " Pred kakor tudi uporabniki, s cestami e T "rižev in težav. t Ra V\ st;.iZ?erste\V, skuPšcini SkuPno" # c'li osnutpl l0venije, ko so dolo-^nitevdol/^„SvPrememb in dopol- s^&e§a7lfnI0Ciega in srednjero- V S„. n?Je. ki bosta , razpr Vi'^redno Pi!aih je bila na trenutke z»1šne skun« 1Cna in ostra. Tak-vD^rejeni £ l11, dokler ne bodo j^lemi v ^feseni materialni pro- m° »n i, 1 L,eniJ' ne potrebujejo J ,ahko je*' Po 2ad .. & 1 ,° So ut>r«J v P°dražitvi goriva, >^skuPnosti 1]alci m tudi v zvezi .^pričakovaiiZa -ceste Jugoslavije 5^pri ceni n Vecji delež za ceste \J 2§°dilo cSS,80?skih g°riv- se Je A goriva ip!*0 Obratno: delež cene »Jf odsw,je Padel na skromnih šest ^nosti za ceste ,v ^vni" rZ" Sta do septembra ;trfletošrxjipi pravi> i" sprejemali mirno razpusti- odstop ov. v lVP°same2nihlh Predlog, da bi po a°datni f posti j^*-v zvezi cestnih skup-i umakriavi;ie so zadnJ' hip is!(j! goriv ■> spražk0Vključili. da nas ISS0 o?Sejo; kdaj bodo po-•Si^' ki -^ah Zabavne P"- ^ž^enVak° vesel° Pope-&\Jln}ev rnestu. °dišp"J!kda beseda o red- ili drŽejevih večerih nismo Q.ti sami pa moremo T k*1*! priin^r kot obrtnik ne Iti ji p' n' 'Oči^res'n V mest0' Vendar Wnic v dloKCeni organizacijo S? deset ? mesecih Prodali &vCrUviS0Č nočitev> Pred" karV^lcl- Makarski in i^^ni^P^eni, da so nas i- *e?arav imam^t011^111 sPreJeli-1 »kin ^omoTon ,riJe kar velik0 " £in°*Ua^0del°vali v Krani- skem letos pripravili tri Odiseje-ve kmečke dneve. Pri Celarjevih, kjer se ukvarjajo s kmečkim turizmom, so našo pobudo sprejeli in že to soboto (16. julij), je bil prvi tak dan, naslednja dneva pa bosta avgusta in septembra,« je povedal Igor Stare iz turistične agencije Odisej. V turistični agenciji Odisej so namreč navdušeno sprejeli pobudo, ki so jo predlagali na občini — to pa je, da skušajo narediti nekaj tudi za razvoj kmečkega turizma. »Zame kmečki turizem ne pomeni le oddajanje sob na kmetiji, ampak je treba gostu, ki se odloči za take počitnice, ponuditi čimveč. Tako smo se že sestali s kmeti, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Predlagali smo, da na vsaki kmetiji premislijo, kaj lahko ponudijo gostu atraktivnega, mi pa bomo poskrbeli, da tja pride. Na nekaterih kmetijah imajo na primer zelo lepe prostore za piknike, drugje gospodinja peče izvrstno potico, spet drugje imajo možnost oddaje konj in tako naprej. Seveda se nam kmetje iz vse Gorenjske še vedno lahko priključijo in dajo svoje pobude,« pravi Igor Stare. Prvo pobudo so sprejeli na Ce-larjevi kmetiji v Kokri, kjer je predvsem veliko možnosti za prireditve, pa tudi domače hrane nikoli ne zmanjka. Inka in Peter Zaplotnik sta namreč pred dobrim letom naredila novo hišo, v njej pa uredila pravo kmečko okrepčevalnico. Pred hišo sta postavila lesen oder in že poskrbela za prve prireditve. Ker v hribih ni moč živeti od drugega kot od lesa, sta se odločila, da se ukvarjata s kmečkim turizmom. Gospodinjo Inko sicer moti, ker je na Jezerskem tako malo zanimanja (pa tudi spodbud) za kmečki turizem, vendar pa pravi, da bi ji bilo žal, če ne bi tudi drugi uživali lepot tamkajšnjega hribovja. Morda so kmečki dnevi prva priložnost za to. V. Stanovnik Denarja za stanovanja ni Kranj, julija — V kranjskih organizacijah združenega dela se v letošnjem letu srečujejo s problemi pri oblikovanju sklada skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo, saj denarja enostavno ni. Nekaj delovnih organizacij pa denar ima, vendar sredstev niso pripravljene združevati, saj menijo, da bi se morala združena sredstva iz vzajemnosti in solidarnosti ustrezno revalorizirati, ker po sedaj veljavnem obračunavanju ob visoki inflaciji izgubljajo svojo vrednost. Tako sredstev za stanovanjski sklad ne morejo prispevati v Iskri Električna orodja, v Creini in Živilih. Z nerešenimi stanovanjskimi vprašanji se srečujejo v Tek-stilindusu in Savi, v večini tovarn (Planika, Merkur, SGP Gradbinec.) pa stanovanjska vprašanja rešujejo predvsem s kreditiranjem individualne gradnje in nakupa stanovanj, manj stanovanj pa kupujejo delovne organizacije. Iz tovarn prihajajo tudi pobude (Ikos), naj se uveljavi gradnja različnih kategorij stanovanj, ki bi se skladala z možnostmi nakupa delavcev in delovnih organizacij. V. Stanovnik Lučka na koncu (dolgega) tunela Direktorji večjih gorenjskih delovnih organizacij in še nekateri drugi odgovorni delavci, ki so se v četrtek udeležili razp.. ve o preobrazbi združenega dela — v okviru priprav na sejo CK ZKS jo je pripravil Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko — so se strinjali, da so cilji, za katere se zavzema Zveza komunistov Slovenije, napredni in da bi jih bilo v nekaterih tradicionalnih okoljih težko uveljaviti. Vlado Klemenčič, član predsedstva CK ZKS, je ob tem sicer poudaril, da so ti cilji za zdaj kot lučka, ki sveti na koncu tunela in kaže pot (iz krize), vendar pa je razprava pokazala, da je (bo) tunel zelo dolg oziroma lučka zelo daleč. Povedano drugače: cilji so za zdaj dokaj nerealni, saj izčrpano gospodarstvo nima denarja za preobrazbo in ga še nekaj časa ne bo imelo, če bomo o razbremenjevanju samo govorili. Janez Tavčar, direktor KŽK Gorenjske, je bil ob tem zelo konkreten: »Ko bo zveza komunistov uresničila to nalogo, si bo spet pridobila ugled.« In potem bodo tudi cilji o preobrazbi združenega dela postali stvarnejši, bi logično nadaljevali njegovo misel. Odkod črnogledost? Iz podatkov, s katerimi je na seji »postregel« Bojan Urlep, predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Akumulacija gorenjske industrije je letos realno za polovico manjša kot lani, delovne organizacije se srečujejo z likvidnostnimi problemi in investicijsko nesposobnostjo, ker imajo premalo lastnega denarja, uvoz opreme katastrofalno pada (lani je predstavlja le 5,6 odstotka vsega uvoza, letos je ta delež še manjši), kmetijstvo in turizem, ki smo ju pred leti razglasili za prednostni panogi, skorajda ne vlagata, kadrovska sestava je slaba in se je v zadnjih letih le malenkostno popravila, tudi partnerji so pri vlaganjih vse opreznejši... Eden od direktorjev je posrečeno dejal, da pri vsem tem ne ve, kaj je (bo) prej — jajce ali kura. Kot kaže, bomo kmalu imeli dober program preobrazbe (za katerega pa nekateri gorenjski direktorji menijo, da še vedno preveč sramežljivo poudarja tržno gospodarstvo); kuro, ki naj bi nesla debelejša jajca (kot jih sedanja), pa bo šele treba zrediti. To vsekakor ne bo lahko, začeti pa bo treba pri razbremenjevanju gospodarstva, uveljavljanju trga, znanja, inovativnosti, podjetnosti in odgovornosti, pri likvidaciji administrati-vno-birokratskih zavor, ki gospodarskim organizacijam krnijo samostojnost, pri vzpostavljanju pravega razmerja med proizvodnimi in ostalimi delavci... In nenazadnje: da bi združeno delo preobrazili »po meri ljudi«, naj bi glavno besedo imeli gospodarstveniki — in ne politiki. Tudi s tem naj bi ZK dokazala, da tisto o »sestopu z oblasti« misli resno. C. Zaplotnik IZ GOSPODARSKEGA SVETA Prvi računalniško krmiljeni lesnoobdelovalni sistem V tovarni strojev in naprav Slovenijales Nastro so razvili prvi domači računalniško krmiljeni lesnoobdelovalni stroj. Nova pridobitev je plod sodelovanja tovarne z razvojnim inštitutom Sloveni-jalesa in delovno organizacijo Slovenijales trgovina. Prednosti novega stroja so velike, saj nadomešča več klasičnih strojev, porabi manj materiala, zahteva manj dela, predvsem pa je bolj prilagodljiv posameznim delovnim nalogam. Prav zaradi tega se že precej zasebnikov in delovnih organizacij zanima za nakup tega stroja, imenovanega RNV-51, ki na trgu velja okoli 400 milijonov dinarjev. 103 črpalke z neosvinčenim bencinom Motorizirani potniki z vozili na neosvinčen bencin lahko po novem kupijo to gorivo na trinajstih črpalkah več kot pretekli mesec. Tako je sedaj v naši državi neosvinčen bencin moč kupiti na sto treh prodajnih mestih na najbolj prometnih cestah v Jugoslaviji, kar omogoča enakomerno oskrbo v pretežnem delu države. V Istri dovolj vode Kot ugotavljajo v Istri, bodo letos precej bolje preskrbljeni z vodo kot leta poprej. Kljub julijski vročini ni zaenkrat z oskrbo nobenih težav, izviri Rižanskega vodovoda imajo še^vedno nezmanjšano količino vode, v Gradolah pa je vode celo preveč in odteka po posebnem kanalu v Mirno. Tako seveda za porabo vode ni nobenih omejitev (lani jih je bilo kar precej) in pravijo, da jih zagotovo vsaj še nekaj časa ne bo.' V. S. V DELOVNI HALJI Hilda Klančnik: Pestrost naše ponudbe privlači Šef strežbe je v novem hotelu Špik v Gozd Martuljku. Nekajkrat sem jo imela priložnost srečati, med drugim pozimi, ko so bili tu gostje planiški skakalci in mednarodni komite, pa zadnjič koroški borci. Hilda Klančnik je v svojem sivo modrem kostimu vedno tu, vedno pozorna na želje gostov, na vprašanja, ko se pri novostih marsikdaj ne znajdejo prav. 29. decembra lani so odprli prenovljeni Petrolov hotel Špik. Do zadnjega skorajda niso vedeli ali bo ali ne bo odprt. Zato tudi ni šlo po ustaljenem hotelskem redu vnaprej ponuditi hotelske zmogljivosti, da pridejo v mednarodne vodnike, da tuji gostje tako zvedo zate. Zato se še posebej trudijo za goste, organizirajo prireditve, sprejemajo večje skupine, kot so bili na primer pozimi skakalci, kranjskogorska »lisica«, pripravijo vse za razne seminarje, simpozije, kot je bil nedavno tu simpozij sodnikov, prirejajo prireditve, Špikove večere s pesmijo, folkloro in podobnim. Da se le začne, pravijo in tudi pohval za njihov trud ne manjka. Hotel je izredno privlačen, nekaj posebnega je tudi jedilnica, vsa v steklu in gostu se zdi, da sedi sredi smrek, posebnost pa je tudi postrežba. »Prvi smo začeli s samopostrežnimi večerjami - »integral bife« se temu reče mednarodno, kjer si gost vzame vse po želji. Več kot 30 vrst jedi je pripravljenih za tako večerjo, pri pultu kuhar svetuje in razlaga kaj in kako je pripravljena ta ali ona jed. Jed si gost sam prinese do mize - starejšim pomagamo - vse ostalo opravi natakar. To je zanimiv način. Takšni zajtrki so že znani po boljših hotelih, z večerjami smo pa prvi pri nas. In priznati moram, da to že odmeva. Že prihajajo tudi gosjte, ki so za to kvaliteto slišali do gostov pred njimi. Iščemo vseh mogočih načinov, da bi privabili gosta, kajti prvo leto je najtežje. Za naslednje se ne bojimo. Da nas gostje le spoznajo.« D. Dolenc @@]SJlRyjgJSIr J Uredili so parkirišče - Tudi v krajevn vse bolj primanjkuje parkirnih prostorov, uepruv je se preu "j.pre nim kazalo, da v krajevni skupnosti ne bodo imeli denarja, %2J uredili nekaj parkirišč, jim je vseeno uspelo nabaviti potrebne £ 1 terial, parkirne prostore pa so stanovalci na Mrakovi 1 in vJ^ove* XXXI. divizije številka 50 uredili kar sami s prostovoljnim d^ovai Na ta način so uredili okrog 30 novih parkirnih prostorov. - A* nu 1 »jerr *če iv Minula sobota je bila za prebivalce Podjelja delovni praznik Po vsakem večjem deževju je bilo prek 20 naseljenih domačij (skupaj pa jih je v Spodnjem in Zgornjem Podjelju 26) domala odrezanih od doline v krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju. Zato so se prenekateri mladi domačini pred leti naveličali odrezanosti in odmaknjenosti in raje odšli v dolino. Izseljevanje bi se nedvomno nadaljevalo in sedanjim bi se pridružile nove prazne domačije, če ne bi lani dobili prvih metrov asfalta. »Že ko smo se začeli pripravljati na ureditev ceste, smo v Podjelju domala vsi začeli drugače razmišljati. Če bo cesta in bomo dobili še telefon, potem bomo ostali doma; obnovili domačije in na novo gradili. Zato po lanskem asfaltiranju tudi nismo odnehali. Vsaka domačija je prispevala po 20 milijonov starih dinarjev za nadaljevanje. Hkrati pa smo se obvezali, da bomo naredili po 30 prostovoljnih delovnih ur,« sta razlagala Janko Korošec in Alojz Stare, ki je tudi član sveta krajevne skupnosti. Prejšnji teden so potem prišli stroji Cestnega podjetja in novi metri ceste proti Zgornjemu Podjelju so dobili asfalt. Zdaj manjka še približno sedemsto metrov, da bo cesta asfaltirana prav do konca. Minulo soboto pa so bili prav vsi domačini na cesti. »Saj kar verjeti ne morem, da smo se danes prav vsi zbrali. Gradbeno podjetje Bohinj, kjer je prosta sobota, nam je odstopilo mehanizacijo. Zato bomo danes in jutri urejali bankine in pripravljali vse potrebno za ureditev odvodnjavanja. Pravi delovni praznik imamo. Če dobimo čez čas še telefon in manjši dom, domačije v Podjelju ne bodo več samevale. Mladi in tisti, ki so odšli, se bodo vrnili. Tako kot smo zgradili kapelico sv. Martina bomo tudi dom za skupne prireditve in srečanja,« je v sobtoo zadovoljne razlagal Alojz Stare iz Zgornjega Podjelja. A. Žalar Na Hrušici praznujejo Hrušica - Vsako leto praznujejo na Hrušici kraje^teto praznik v spomin na 46 talcev, ki so jih Nemci 27. julija l*' a, £ ustrelili na Belem polju pri Hrušici. Letos so že pripravili sl\ a, ^ čanje borcev, zveze rezervnih vojaških starešin in mladin^ k' Vrbju. Za praznik bo več prireditev, tako gasilska vaja, kod1, moracija, osrednja pa bo v četrtek, 21. julija, ob 20. uri. V kVledE turnem programu bodo sodelovali člani Ženskega pevskeg \^ zbora Milko Škoberne z Jesenic, ki letos praznuje 20-letn»c *r dela in domači recitatorji. Praznik v Kokri p. Kokra - Vsako leto se v krajevni skupnosti Kokr«,, kranjski občini spomnijo 22. julija 1942, ko so se Nemci čevali s požigom v vasi in streljanjem. Ob letošnjem kraj^ nem prazniku bo osrednja proslava v nedeljo, 24. julija, ob K uri pri spomeniku v Kokri. Kulturni program bodo tokrat P pravili pevski zbor in mladinci. ^ ____J> L PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM J?b' Alojz Stare Tarče objestnežev - Na vsake toliko časa, vendar precej pogosto zadnje čase, so tarče objestnežev na Cesti na Rupo v krajevni skupnosti Vodovodni stolp v kranjski občini prometni znaki in javna razsvetljava. V komisiji za varnost prometa pri svetu krajevne skupnosti si sicer prizadevajo, da bi bila ta precej prometna cesta (vsaj kar zadeva signalizacijo) čimbolj varna, vendar zaradi objestnih in namernih poškodb ostajajo nemočni. Morda bo zdaj zale-gel poostren nadzor... - A. Ž. /KULTURA 5. STRAN (i^glaSBSMKlIOLAS Rudolf Arh v Doliku , LJUDSKA ARHITEKTURA V RISBI Zanimi ~~ u razstavnem salonu Dolik na Jesenicah je še ta teden odprta razstava slik, ki jih je ustvaril Rudolf Arh, član jeseniškega Dolika. a je predvsem zato, ker v Arhovih likovnih delih, vselej realistično naslikanih, odseva podoba domače zemlje, tiste okoli Triglava in •'^ drugih vrhov, pa tudi dolin, do nikoli enakih podob, ki jih ustvarjajo reke, drevesa, morje. «kemeVrhMe Trd,a t0 poletJe kJe na LiPen" ali pa m"\°d koder seže pogled na Triglav, kratka ^ ^ V K''mi ali pod Poncami-*ahodnc„; Je, v hnbih ali dolinah najlepšega '»"Oaneea Holo ci------ "umiciu najlepše^, mxa blokrT T Avenije srečali moža z risal *> gotovn r ^f1" svinčniki in kredo v rokah, bo ^neteSS Ar,h: Spoznail bl *a prav ^azila tiirti ki1, Je zajela njegove lase in Wi brpVv, L e' sP°znali bi ga po zdravi toa lahkn i -T obritega lica, takšnega, ki ga I 0 le clovek, ki je veliko zunai na zra- fcadnjebiga^o- ^nouP°:Tip0pri-^rjetno S kater° bo W»J°- mi"™idoče-lariše n!,ncu povedal- **** ko?iu° daleč d^oreio llkor §a le * dah" ndrave "oge, ile teJn P eveč obc"-« še m ?Smih križev X)tošealOVeČ- Inče idi?° vedeli0 h ^a po vrhu - potem boste zagoto-naPri Bleicu, r\Sue srečali Rudolfa Arha s Kočne Kajti bravi- ra na vS?Ja j-e zadnJa leta nJe«ov dan- ko iff0ra na v^'Ja J-e 2adnJa leta nJe«ov dan' v dolin inacin od doma iskat motiv- P°-^<{i sa še ni ° 3 "a vrhove gora, morda takega, ectoem ca '™ "»slikal ali vsaj ne v vsakem let- k^ali ure dol b° na kakšnem štoru ali na JUforebitni hi °, ln P°zabil na vse okoli sebe, na B čez bel na a1' Vroče sonc'e, le roka bo hite-gk^olino, m^'rKAli pa to ne bo ravno POg'ed v bfl^a skrivenčir našel zanimivo drevo, ki so ^orda bodo t V£trovi in izoblikovale strele, rj/dove kakšne ogromne skale, ki so (1|fn Kdove zakPUStile trdno nedrje visoke gore ! Jirra2, KaJ grmele v dolino ter ji dale nov staje \b°t Arha zanesla pot mimo senika V° b° 'n z n klec-'nila pod težo časa, ustavil i>rzabeležil st.mu lastno natančnostjo z risbo 'Preminja ° resn'co, da je vse podvrženo - P Je še nv\U' Morda bo to prav tista staja iZw*> še vil desetimi ali več leti risal in je si i ^'Jrda t Pokončna in uporabna. Toda nič ki sta- " "J'Cla T ■"uu»-»o in uporaona. loua nic -i jo je narisal ali ne, #5i ila v na^Ses.kozi njegova tehnična izobrazba 'e delaj -p "čnost, dokumentiranje vsega, kar .Wi kasn fia Se ni drzal le v Poklicu> Pac Pa a^erri Drn^^e' ko se Je v pokoju z vsem vese-'^dv-.f ,veselju sllkama- Sele zadnjih sla-JVs d, JSet,let je kot uP»kojenec namreč našel :Uj01o£? JO lzk«'';st'l talent, ki so mu «a rojenice >zile /.o v zibel. ^-- Kot da bi hotel nadoknaditi vse, kar so mu leta, ko je delal kot elektroinženir in projektant vzela časa, zdaj hiti in riše. Vsega se je nabralo že za cele zbirke. Del tega - 1200 listov - je pred časom daroval Gorenjskemu muzeju. Iz te zbirke so nastale doslej tri njegove razstave, dve v Mestni hiši in ena v Prešernovi hiši v Kranju. Četrtič pa bo v Kranju razstavljal letos septembra. Sicer pa je samostojno razstavljal zelo veliko, največ v jeseniški občini. Njegova zadnja, devetinpetdeseta samostojna razstava je odprta prav zdaj v razstavnem salonu Dolik na Jesenicah. Na skupinskih razstavah pa je kot član Dolika in tiidi že prej kot član Društva likovnih samorastnikov v Ljubljani sodeloval na okoli 190 skupinskih razstavah od Trbovelj do Jesenic. Kaj najbolj pritegne na Arhovih slikah? Dr. Cene Avguštin, umetnostni zgodovinar, piše v spremnem katalogu ob razstavi, da Rudolf Arh neutrudno upodablja spomenike ljudske arhitekture, od kmečkih domačij do najrazličnejših gospodarskih objektov, kot so hlevi, mlini ža^e, kozolci in podobno. Pomembnost teh upodobitev je v izredno natančni risbi, obvladovanju perspektive. Predvsem pa v njiho- vi dokumentranosti. Veliko teh upodobljenih spomenikov ljudske kulture ni več ali so prezi-dani do nespoznavnosti. Risbe Rudolfa Arha so zato eden od najpomembnejših virov za spoznavaje našega ljudskega stavbarstva preteklih obdobij. Kreda, oglje, tuš, oljne barve so najpogostejše tehnike, ki jih uporablja, tudi akvarel, mešane tehnike. Perorisbe niti najmanj ne kažejo, da bi jih lahko narisale, roke, na videz trde in kot utrujene od težkega dela, pa vendar zmorejo držati peresnik s tušem in lahkptno brzeti čez belino papirne ploskve, kot da to počno ves dan in kot da ne poznajo drugega opravila. Zato ni čudno, da so njegovi izdelki iskani kot spominski na domači kraj in zato pogosto spremljajo rojake na tuje. Za nas pa je njegova razstava med drugim pomeni soočenje z nezadržnim propadanjem sveta, ki je bil prisoten tu okoli nas še danes in včeraj, zdaj pa izginja in nič ga ne more nadomestiti. Toda z Arhovih risb ne veje nostalgija za tem svetom, bolj je prisotno spoznanje, da je treba to spreminjanje razumeti, ga prenesti - in živeti dalje. Lea Mencinger Prešernovo gledališče Kranj S2*koVo Pre KRANJČANI V TEKMOVALNEM PROGRAMU BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ^^nje Potrdilo na novo pridobljeni poklicni status Prešernovega gledališča — Izbrana uprizoritev »ANTIGONA« D. Smoleta Jš"jem °et° Stališče je v le- *av"o form , pon°vno dobilo eSa gledali- status P°kli" P)ršt^oveHaCa' Na zadni[ seJJ ia"jsk0 ga akoPr;vtdal1 srečanja so sče potrdili kot »r '"cnirni „i . z usiaiiin i«*1'1 e"ega *f ališči v Slovenij d»preietega q Podpisnikov lan e£zuma s t^am°upravnega spo Srečami m,akt°m Borštniko *<°vanje v8l££ahšču stalno sode > te8a l°valnem progra I.preteklostfališkega festivala. *?m"o om^]e bila ta možnost j -,"iu oma" la La moziiusi ffe lahko S?1*. saJ J« gleda- VJ^ tegaV a,ekr"0valnem'progTa-prpt«i.i81edali5i^Q„^ .„i„ »jerr f'"em*pru nastopalo v" tekmo-vn|;v sMadu farnu izJemno, pač P!10 Upri7lntadP0yprečrio kva. ^ ?upan^ SWe <šelig°: svat-* * Savel:AvHar JuriJa TraJba" ^LHofmarit enca ■ Vernissa- ;ul S ,nekajkra^UZan: Noč d0 -lu-^.^lišče S .Pa je kranjsko i^I^lnem S°del°valo v sprem-g: G0SDftS ?gramu (Strind-0sP°dicna Julija Pekič: Na norem belem kamnu...), nekajkrat tudi kot predstavnik amaterskih gledaliških skupin (Fevdeau: Maček v žaklju... ). Selektor France Vurnik je tako za letošnji festival kranjsko predstavo izbral še mimo tega novo pridobljenega statusa, saj je Borštnikovo srečanje šele po njegovem izboru potrdilo enakopravnost kranjskemu gledališču. Vurnik je med desetimi tekmovalnimi predstavami izbral Cankarjevega »Kralja na Betaj-novi« v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta (predstavo smo videli na letošnjem Tednu slovenske drame, Strni-ševe »Ljudožerce« v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice (tudi ta predstava je bila na letošnjem TSD), Smoletovo »Antigono« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, »Vojake zgodovine« B. A. Novaka v uprizoritvi SNG Drama Maribor, Jančarjev »Klementov padec« Mestnega gledališča lju- bljanskega, Jančarjevega »De-dalusa« Drame SNG Ljubljana, Molierovega: »Zgrabite Sganare-la« Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, Brechtovega »Gospod, Puntila in njegov hlapec Matti« Drame SNG Ljubljana, Genetovi »Služkinji« v izvedbi študentov Akademije za gledališče v Ljubljani in delo »Sa-vannah Bay« Durasove v uprizoritvi EG Glej. France Vurnik je ob utemeljitvi svoje selekcije glede kranjske »Antigone« med drugim zapisal: »Predstava je v celoti profesionalna... in jo uvrščam v program na osnovi določila v pravilniku, ki dopušča oblikovalcu programa, da izbere eno predstavo po svoji presoji.« S potrditvijo poklicnega statusa Prešernovemu gledališču s strani Borštnikovega srečanja, ki ga vodi Matjaž Kmecl, se v prihodnje torej ne bodo več kresala mnenja, kaj je Prešernovo gledališče. Še vedno pa ostaja odpr- to vprašanje sodelovanja Slovenskega mladinskega gledališča, ki je pred leti začelo z bojkotom tega festivala. Po trditvah predstavnikov tega ljubljanskega gledališča še vedno niso jasno precizirani strokovni cilji tega festivala (žirije, število predstav posameznih gledališč na festivalu...). Na sestanku je bila izražena želja, da se v prihodnje uredijo še tisti problemi, da bi Slovensko mladinsko gledališče lahko razumno pristopilo k prihodnjim festivalom. Ob tem naj še zapišemo, da letošnji festival niti približno še ni v celoti finančno pokrit. Za primerjavo naj zapišemo, da je mariborsko srečanje skoraj desetkrat dražje od Tedna slovenske drame. Razlika gre predvsem na račun spremljevalnih prireditev, saj v osnovnem programu enega in drugega festivala ni bistvenih razlik. (ar) 18* i Kieselsteinske prireditve POLETJE IN KULTURA sf ^ditve, kotetrtelt .zv.ecer naj bi se začelo: namreč Kieselsteinske iobn nas'ovom°^n*n^a^° 'epaki P° vsem mestu. Četrtkova pod tem "uVe. kn» ^ zvečer naj lh n*siOVftlloznanJai°,epaki Kd11V,ieneealS,Cer ne bo ri»vno*pod grajsko streho : ' '^em ir iKr.anJskega gradu, pač pa na trgu pred *• Mudsk— £>u £**3»h naj bi uvedla ,>n^« Po8wn°u kultu"iejšo Ida ?ajo*i zač^i? Večerov- Ti Jfc tudi nadn, kl naj bi se se" Sri ?m bo A?0 , hlsi večer, na S tavi1^^T^^Bole-Vrabec nlČeve VsTtn0dramo Zlate Pr,pravii Zm POvem- Sceno 0 M*gde Zore, glas- že skoraj Prešernovim e pesmi in viže naj bi uvedle drugačno kranjsko poletje. bena oprema Dino Gojo, osvetljava Janez Eržen. Grad pa naj bi prvikrat uradno odprl vrata za prireditve na dan odprtih vrat in sicer 29. julija tik pred kranjskim občinskim praznikom. Otvoritev seveda bo, če bo dokončno urejeno dvorišče, na katerem je prav zdaj še kup peska cementa in delavci, ki se trudijo, da bi v roku dokončali tlakovanje. Če torej bo vse, kakor treba, bo ta dan v gradu po- tekal takle program - večinoma za otroke: ob 8.30 - prvi del Zaplešimo - rajanje bo vodila Mita Moljavec, ob 9.30 bo Zmago Pu-har pripravil likovno uro, ob 10.30 bo drugi del Zaplešimo z Lenko Hain. Popoldanski del se bo začel ob 16. uri z uro pravljic in Lenko Klemene, ob 17. uri bo Cveto Sever predstavil svoje lutke s predstavo Janko in Metka. Ob 19. uri pa se bodo otrokom pridružili tudi odrasli na uradni otvoritvi gradu Kieselstein. So- delovala bo kranjska Pihalna godba, sledil pa bo satirični kroki Ervina Fritza. To bi bilo za sedaj vse, kar se obeta kranjskemu kulturemu poletju. Nekateri bi rekli, da je malo. Toda po dolgoletnem zatišju je vendarle vsaj nekaj. Morda bo to spodbuda tudi ostalim kranjskim kulturnim institucijam, da bodo v ta poletni kulturni mozaik dodala še svoj kamen- ček. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja akad. kiparka Nataša Pi-čman. V Mali galeriji Mestne hiše razstavlja v okviru prireditve Likovno poletje 88 akad. slikar Bohi Čeh. V zgornjih prostorih Mestne hiše je na ogled etnološka razstava Hrana v Šenčurju. V kava baru Kavka razstavlja akad. slikar Boni Čeh. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike Rudolf Arh, član Dolika. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine so na ogled otografije foto krožka OŠ Simon Jenko iz Kranja. V galeriji Šivčeve hiše razstavlja karikature akad. slikar Bine Rogelj. V galeriji Kamen na Linhartovem trgu je odprta prodajna razstava slikarja Staneta Žerka. BLED - V Festivalni dvorani razstavlja akad. slikarka Dora Ple-stenjak. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja akad. slikar Bogoslav Kalaš. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Tržiškem muzeju je odprta prenovljenač evljarska zbirka. DUPLICA - V Stolovem Interieru razstavlja fotografije F rance Štele. JESENICE — V četrtek, 21. julija, ob 18. uri odpirajo v razstavnem salonu Dolik skupinsko razstavo likovnih del članov Relik Trbovlje in Dolik Jesenice. Razstavo v počastitev praznika občine bodo odprli s krajšim kulturnim programom. Ljubo Ravnikar v izložbah Elite - Petnajst let mineva od smrti slovenskega slikarja Ljuba Ravnikarja, ki se je ves posvetil gorenjski krajini, posebej pa še izginjajoči arhitekturi starega dela mesta Kranj. V počastitev občinskega praznika Kranja in obletnici slikar jeve smrti je aranžerska skupina kranjske Elite v svojih izložbah v centru Kranja razstavila nekaj njegovih del. Mimoidoči lahko te dni prav skozi razstavljene akvarele vidijo, kakšen je bil Kranj nekoč, kakšne vrednote skrivajo dvorišča starih hiš, kakšen je pogled nanj z dna kanjona Kokre, z roba Struževega, z one strani Save... Dela slikarja Ravnikarja bodo v izložbah razstavljena do prvih dni avgusta. - Foto: D. Dolenc OBNOVLJEN PLAVŽ V ŽELEZNIKIH Železniki - Plavž v Železnikih je bil postavljen v prvi polovici 14. stoletja. Pred leti mu je že grozilo uničenje, vendar so ga z re-stavriranjem, v lanskem letu rešili. Tako so ohranili spomenik prve kategorije in edini te vrste v Evropi v stanju, v kakršnem bo še naprej pričal o zgodovini prvih prebivalcev Železnikov naslednjim rodovom. Po skoraj 500 letih obratovanja je Plavž leta 1902 ugasnil. Še v stari Jugoslaviji mu je njegov lastnik namenil zelo neslavno usodo: delavcem je dovolil, da ga podrejo, material vzamejo in prostor pod njim izrabijo, kakor hočejo. Delavci so ga z veliko vnemo začeli podirati. Zgornjega dela Plavža že ni bilo več, ko je njegovo uničevanje opazil Blaž Gartnar (Gortnar) in to sporočil tov. Zumru. Z Zavoda za spomeniško varstvo so zato poslali predstavnike, ki so delo prekinili. Plavž je bil v takem stanju vse do leta 1948, ko so ga popravili. Ob tem dogodku so se stari ljudje, ki so se še spomnili, kako je v Plavžu gorelo, zbrali ob njem, vanj zakurili in potem pred njim večerjali, kot takrat, ko je Plavž še obratoval. Tako so Plavž rešili uničenja. Tadeja Lotrič-Šuštar Slika: Gorazd Šinik IZŠEL JE AVTOR Kranj - Te dni je izšla prva številka revije za literaturo in kulturo z naslovom Avtor, ki jo je izdal novi odbor za literaturo pri Zvezi kulturnih organizacij Kranj. Že to, da izide nova revija, je najbrž pohvale vredno. Še najbolj v Kranju, ki se sicer lahko pohvali s te vrste tradicije, pa tudi z leta in leta dolgim literarnim zatišjem v revijalni obliki seveda. Zato bi bilo pričakovati, da bi mladi in tudi ne več mladi, a zato tem bolj uveljavljeni avtorji dobesedno zasuli uredništvo Avtorja s svojimi prispevki. To tem bolj, ker se v kranjskem, pa tudi gorenjskem kulturnem prostoru že dolga časa slišijo želje in zahteve po kranjski literarnem glasilu, ki pa naj bi sčasoma preraslo občinske meje in postalo morda tudi pravcata gorenjska revija. Prva številka očitno še ni izpolnila ne načrtov in ne pričakovanj. Dejstvo, da uredništvo ni bilo ravno zasuto s prispevki, saj je na vabila k udeležbi prispelo menda le petindvajset prispevkov, je seveda krojilo tudi vsebino. Ta je zato zgolj literarna. Domala v celoti so izostajali prispevki, kritike najrazličnejših umetniških dejavnosti, kar je iicer v zasnovi te nove revije tudi zamišljeno. Zakaj se upi v prvi številki niso uresničili, je zgolj ugibati. Ali so potencialni sodelavci tako previdni in so hoteli najprej imeti prvo številko v rokah ter se šele nato - glede na njeno »težo« odločati, ali je vredna sodelovanja ali ne. Lahko pa bi bil skromen začetni odziv tudi odraz dejanskega stanja - ko namreč vsakdo ve veliko povedati, udejanjanje tega pa je seveda čisto druga stvar. To v uvodni besedi nakazuje tudi urednik revije Marijan Pušavec. Očitno bo treba, če naj bi revija v jeseni dobila tisto lice, ki so si ga ustanovitelji zamislili, morala ubrati drugo metodo - povsem različno od te začetne, ko uredništvo čaka, da se ga bodo ustvarjalci spomnili. Pripeljati zaželene avtorje v revijo in ji s tem dati zaželeni »image«, pa je prav gotovo težava, s katero so se spopadale na začetku marsikatere revije. Izkušnje škofjeloškega Sejalca in Žirovskega občasnika ter morda še katere, so bili na začetku podobni. Obe reviji zdaj izhajata že vrsto let in to - vsaj po teh zgledih - bi moralo biti obetavno tudi za Avtorja. L. M. / ureja LEA MENCINGER @®IM^SSy]©lS!GLAS6. STRAN Domači zdravniK VRTNICA NI SAMO LEPA Vrtnica je v srednjem veku kot zdravilna rastlina uživala zelo velik ugled in najpomembnejši pisci so vneto hvalili vrtnico kot zdravilno rastlino. Večina uporab pa je prišla v pozabo ali pa jih moderno zdravilstvo ne priznava. Danes ima veliko vlogo v kozmetiki. Ljudsko zdravilstvo pa jo vendarle še vedno priznava. Iz posušenih cvetnih listov se dobi učinkovit čajni preliv (1 zvrhana čajna žlička za 1 skodelico čaja), priporočljiv za čiščenje krvi; učinek se še poveča, če mu dodamo medu. Čaj iz cvetnih listov vrtnice učinkuje zelo blago odvajalno, pije se pri zlatenici, ravno tako pri čezmernih krvavitvah pri mesečnem perilu, omedlevici, omotici in glavobolu. Ne gre tudi omalovaževati ugodnega vpliva vrtnice na krepitev srca in živcev. Tudi tukaj je priporočati čaj iz rožnih listov, oslajen z medom. Posušene rožne cvetne liste skuhamo v vinu, precedimo in pijemo po požirkih. To poživlja utrujeno, oslabelo telo, blaži bolečine v ritniku in maternici. Če s tem »rožnim vinom« splakujemo usta, nas bodo prenehali boleti zobje, v obliki mrzlega obkladka pa prežene glavobol, če polagamo obkladke na oči, prežene bleščavico, če vkapljamo nekaj toplega prevretka v uho, bodo prenehale bolečine. Rožno olje pomešamo s presnim mlekom in polovico rumenjaka ter denemo v obliki obkladkov na oči; to zelo pomaga pri vnetih očeh in pri bolečinah v očeh, ki izvirajo od udarca. Obkladki z rožno vodo (nekaj kapljic rožnega olja, pomešanih z vinskim cvetom, vse skupaj pa zmešano z majhnim kozarcem vode) so dobri za pomirjenje živcev in srca. Pri šenu na obrazu: suhi obkladki iz cvetnih listov. Pri bolezih ustne votline ali pri glivicah (aftah) je dobro izplakovati usta s prevretkom iz rožnih cvetnih listov. Pa še to: cvetne liste nabiramo ob polnem cvetenju, vendar le ob suhem vremenu. PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ LEPOTA PRIHAJA OD ZNOTRAJ Vse bi rade imele lepo polt, poleti lepo zagorelo. Toda, vedite, lepota prihaja od znotraj. Najprej moramo poskrbeti, da bo naš organizem imel vse, kar potrebuje, vse vitamine. Ljudje, ki nimajo v svoji hrani dovolj vitamina A, imajo zelo suho kožo. Svetujemo jim kure z bananami, korenjem, zeleno, bučami, krešo, špinačo, peteršiljem, regratom in paradižnikom. Če primanjkuje vitamina BI in B2 je koža bleda, slabo je prehranjena in zaradi tega vsak dan slabša. Priporočamo oves, banane, pšenične kalčke, neoluščeno žito, jetra, lečo, kvas, lešnike, orehe, ajdo in sojo. Pomanjkanje vitamina B2 je odgovorno za nekatere neobičajne pege na koži, za preveč mastno, aknasto in razpokano kožo... Vitamin B5 krepi naravno obrambo kože proti zunanjim škodljivcem - infekcijam. V precejšnjih količinah ga najdemo v matičnem mlečku, v pšeničnih kalčkih, v melasi in cvetnem prahu. Vitamin C (ki ga uničuje tobak), preprečuje, da bi se koža izsušila in precej zavira nastajanje gub. Poleg tega utrjuje usnjico, da bolje prenaša udarce. Ta vitamin je v svežem sadju, v zelenjavi, posebno v pomarančah, limonah in šipkovih plodovih. Vitamin B3 (ali PO) preprečuje luskavost kože. Dobimo ga, če jemo veliko neoluščenih žit kvasa in črnega kruha. In še en nasvet: ne nastavljajmo obraza direktnemu soncu. Torek, 19. julija 19« Denar ceniš šele takrat, ko si ga izposojaš. Denar in nabrušen nož lahko v prid in škodo obrneš. Denar in žene, vladarji zemlje. ČAS VLAGANJA SE JE ŽE ZAČEL STROČJI FIŽOL V KOZARCIH Potrebujemo: 1 kg fižola, 1 liter vode, 1 žlico soli, dobre pol žlice sladkorja, 1 dl vinskega kisa. Vodo zavreš, streseš vanjo opran in očiščen fižol, sol in sladkor. Pustiš vreti 20 minut, ko je skuhano pa dodaš 1 dl vinskega kisa. Fižol naj zatem vre še samo malo (če ga pustimo predolgo postane pretrd), potem damo stroke v vroče kozarce, zalijemo z vrelo vodo, v kateri se je kuhal fižol, in zapremo s pločevinastimi pokrovčki. Tako pripravljen fižol zdrži vse leto in še dlje. Odličen je. Le stresemo ga iz kozarca in pripravimo v solati. Gornji recept za vlaganje smo objavili že pred dvema letoma, a smo ga na željo nekaterih bralcev, ki so izgubili recept, ponovili. POSKUSIMO ŠE ME MRZLA JUHA S KISLIM MLEKOM Recept prihaja s Poljske. Tam to juho ponudijo ob vročih poletnih večerih. V veliko skledo kislega mleka dajo tanke rezine kumare, sesekljano in dušeno kislico, na kolesce zrezana jajca, na drobno sesekljan sladki janež in drob-njak. Juho ponudijo s koščki ledu. Namesto kumare lahko vzamemo na rezine zrezano rdečo peso ali dinjo, eno ali drugo, nikoli pa oboje hkrati. Tako lahko vsak dan ponudite drugačno juho. Moda Kaže, da se v modo vrača tudi vedno lepa preprostost. Obleka iz čistega tankega bombaža z volanci. t riče t rt rokavi in belim čipkastim ovratnikom bomo lahko nosile v vročem poletju pa tudi pod dežnim plaščem jeseni. TA MESEC NA VRTU Zgodnji krompir naj bi izkopavali šele takrat, ko so gomolji že dozoreli. Tedaj je tudi pridelek obilnejši kot sicer. Najbolje je počakati, da krompirjeva cima porumeni. Gomolji so takrat okusnejši in izdatnejši. Človek kar ne bi verjel, koliko krompir v desetih dneh pridobi v teži. Julija sadimo za prehrano namenjeno podzemsko kolerabo ali kavlo. Sadike posadimo tako, da zemljo krepko pritisnemo h koreninam. Razdalja med sadikami naj bo 30 cm. Čeprav kavla ni izbirčna, ji vendarle prija obilica hranilnih snovi v zemlji, toda svežega gnoja ne mara. Julija ponovno lahko sejemo zgodnje sorte glavnate solate, ki bodo uporabne avgusta. Glave bodo začele delati že tiste tedne, ko navadno ni več tako vroče. Osnovni pogoj za lepe glave je obilje vode in večkratno gnojenje z lahkotopnimi dušičnimi gnojili. Za takšno pridelovanje je primerna tudi 'Kraljica maja'. Plodovi melon radi gnijejo, če ležijo na zemlji brez suhe podlage. Najboljša podlaga je kos okenskega stekla, salonitne plošče, ne pa deske. Plodove podložimo takoj, ko so veliki kot kurje jajce. Zimsko endivijo je naj boje saditi od srede julija naprej. Sadike smo si vzgojili v setvenici, seme pa smo sejali že junija. Endi-vija se močno razraste in jo sadimo 30 cm narazen. Sadik ne smemo saditi globlje, kot so rasle prej, ker to lahko povzroči nastanek cvetnih stebel, v vsakem primeru pa pregloboko posajena endivija močno zaostane v rasti. Nekatere sorte poletne endi-vije so samobelilne; če takšnih sort nimamo, moramo rastline kakšnih 10 dni pred pobiranjem zvezati, da se listje ubeli. Več kumar ko poberemo, več novih nastavkov bodo rastline pripravile za pozneje. Če pusti- mo na rastlini predolgo dora*; ti plodove, se lahko zgodi, da . do nekateri mladi plodiči kar1* padli. Ves mesec nabiramo baZ!j! za sušenje. V kuhinji je baz1^ zelo uporabna začimba, zato" birajmo dovolj sveže rastlin* poleti. Ko začenjajo rastline cj. teti, je najboljši čas za žetev' krat je v rastlinah nakopič^ največ aromatičnih snovi. Da.j te snovi tudi čimbolj ohraw moramo rastline hitro PosU.s' Nizko pri tleh porezane rast^. povežamo v manjše šopke ifljj obesimo v senčnem, a zračil prostoru. Kdor pa nabira sf listje, ga mora sušiti na res& Suha stebla bazilike osmuka1' drobir pa shranimo v zaprtih f sodah na temnem mestu. Porezana gredica bazilike ■ enkrat odžene, če dognojirnoj drugi pridelek je seveda pot^ no dodatno gnojenje. Prvi ob*: 0,3 - odstotnega gnojilnega za", ka porabimo takoj po spra^ rastlin, drugega po štirinaj^ dneh. Kumina največkrat dozof^ proti koncu julija. Zrele kob^ je treba takoj pospraviti, sl. seme odpade in se porazgjj. Zrelost kumine je veliko o<^ sna od vremena, zaot glejmo, ne zamudimo pravega trenu^ To je takrat, ko se začno seifle rjavkasto barvati. Pri vrtne, pridelovanju kumine v jutr9^ rosi porežemo s škarjami d°' rele kobule in jih takoj spra^ mo v primerno posodo. Nato P^ stimo plodove dozoreti in po?11 ti kje v senci na razprostrti * njavi. . Majaron prvič porežemo, ^ ko se razvijejo prvi cvetni poP. Če porežemo julija stebla^ prove mete, lahko do jesen' čunamo še z enim pridelkoi* . V drugi polovici julija za1 mo že sejati špinačo za jes> porabo. PRAV JE, DA VEMO Madeže na likalni plošči likalnika očistimo z mešanico soli ifl* sa. m V likalniku na paro se sčasoma nabere usedlina. Napolnirno? z okisano vodo, segrejemo, eno minuto spuščamo paro, likalnik klopimo in pustimo v njem mešanico, dokler se ne ohladi. Teko1 odlijemo in likalnik splaknemo s čisto vodo. S. O. S. ZA ŽIVALI Vsakič ko si v tej tropski vročini natočim kozarec hladne in osvežilne pijače, porečem: Naša družba je spet na preizkušnji. Se bo kdo oglasil in opozoril lastnike živali, naj ne skrbijo le za potešitev lastne žeje in za zalivanje svojega vrta? Prebiram časopise, poslušam radio in gledam televizijo, a kot bi bilo zakleto -ni besedice, da je v teh tropskih valih potrebno poskrbeti, da se bodo odžejale tudi živali. Reklame za osvežilne pijače kar tekmujejo, a o kapljici vode, ki jo je žival tako potrebna, ni govora. Zakaj Medobčinsko društvo pro- ti mučenju živali s svojimi rednimi akcijami na to ne opozarja javnosti? Morda ne bi bilo odveč tudi šolarjem pred koncem šolskega leta, preden odhajajo na počitnice, povedati nekaj besed, naj pogledajo okrog sebe, kako se v njihovi okolici oskrbujejo živali z vodo in senco v poletni vročini. Radio, TV in vsakodnevni tisk (časniki), bi to lahko samoiniciativno in na kratko opravili vsakokrat - poleti, ko gre za vročinski val, ali pozimi, ko živali trpe polarni mraz. Humanost do živali pri nas ni razvita, zato so potrebna nenehna opozorila. Žal pa vidimo in slišimo kar precej nepotrebne, tudi neokusne, duhomorne, včasih celo kvarne krame v tisku, radiu in televiziji. Še zmeraj so na udaru cestni in železniški transporti živine. Živina se še vedno prevaža v železnih vagonih-krematorijih, za-plombiranih in razbeljenih tudi do vročine + 60 stopinj, namesto v lesenih vagonih! Kdo in kdaj napaja živino? Odkar je železnica elektrificirana na postajah ni vode za oskrbo lokomotiv in zato tudi ne na-pajališč za izčrpano živino. Kdaj bodo postavljeni obmejni stacionarji za počitek živine, kadar na drugi strani meje stavkajo? Dehidrirana živina v razbeljenih vagonih pa se mora tedaj še naprej dušiti v lastnem blatu in urinu. Mučeniške poti izvozne živine so dolge: najdaljša relacija v naši državi je iz Makedonije do Sežane. In te živine ni malo, če povem, da 30 odstotkov jugoslovanskega izvoza predstavlja prav živa izvožena živina. K temu dodajmo še velik del živine v tranzitu, n.pr. iz Poljske, DDR in drugih socialističnih držav preko naše države v Italijo, itd. Dodatno k lej množini pa še naša živina v notranjem prometu. Deset in deset let ena in ista grozljivka, nobenega izboljšanja, le vse je zmeraj bolj konspirativno, da se javnost ne vznemirja... Svoje izlete v naravo povezujem s preverjanjem, kako pri kmetijah skrbijo za pse čuvaje in če se le da, pogledam tudi druge živali. Žrtve vročinskega vala so zlasti priklenjeni psi, ki na prostem čuvajo pridelke, često brez vode in sence. Je mar treba mnogo truda domači gospodinji, da bi psu čuvaju zamenjala preluknjano skledo in mu vsaj enkrat na dan postavila dovolj sveže pitne vode ter psa dala v senco. Med temi živimi stvori je mnogo takih, čigar hrbet še nikdar ni občutil krtače, da bi mu odstranili staro zimsko dlako, klope in druge zajedalce. Silno nehumano je tudi puščati pse pa tudi druge živali v zaprtih avtomobilih na sončnih parkiriščih. Neverjetno je, kako vrtičkarji in gojitelji lončnic prizadevno skrbijo za zalivanje svojih vrtov in rož-lončnic, da jim krasijo balkone in terase, hkrati pa si ne domislijo, kako žejne so drobne ptice, ki človeku poživljajo poletna jutra. Priporočam nastavljanje nizkih, plitvih in širokih posod s pitno vodo, pre- Rado Urevc V DEŽELAH SKANDINAVIJE, POLNOČNEGA SONCA, 4 MEGLE, MRAZA IN KOMARJEV 8. julija ob 9.00 Ker komarji ponovno ho< ejo jesti, se takoj odpraviva iz gozda ven, nazaj na cesto in se odpeljeva proti Rovaniemiju. Po 70 km vožnje ustavim, da se malo urediva in najeva. Bližava se Rovaniemiju in začne deževati. Oucutek pa je tak, kot da bi se pripeljala na Pokljuko. Pred mestom pa je na desni strani v dolžini 2 km 20 avtomobilskih trgovin. Od Saba, Volva, Opla, Volksvvagna, Forda, japonskih Subaru, Nissan, Mitsubishi, pa tudi Volge in VVartburge prodajajo. Glavno mesto Laponske in severne Finske Ro-vaniemi, ki šteje bli u 5000 prebivalcev, leži ob reki Kemijoki, ki je s 512 kilometri najdaljša finska reka. Vanjo se tuk tj zliva Ounasjoki, obe pa sta gospodarsko doku pomembni, saj omogočata splavljanje ogromnih količin lesa. Mesto je bilo med zadnjo vojno skoraj do tal porušeno in ga je obnovil svetovno znani arhitekt Aalto. Iz karte mesta, ali še bolje iz letala je moč videti, da je dal mestu s cestami obliko jelenovega rogovja. Takoj za mestom je točka, kjer poteka polarni krog in nad katerim se razteza Laponska. Ta uradno nima meja, saj se nad Napapiirijem širi vse od Norveške, Švedske, Finske do Sovjetske zveze. V bližini je trgovini z raznimi spominki. Kupiva dve majici, zanimiv krožnik iz lesa, sito za iskanje zlata, ki ga ob nadaljevanju poti ne misliva uporabljati, denar pa mi iz žepa potegne tudi lep nož, saj je tukaj tovarna Marttiini, ki je svetovno znana po izdelavi nožev. Izdelani so iz kvalitetnega jekla, največja zni ilnost pa je ročaj, ki je iz brezovega lesa. Imava namen obiskati muzej na prostem Po-vkkale, kjer je mogoče videti pravo laponsko vas in tudi domačine v narodnih nošah, vendar se zaradi močnega naliva premisliva. Voziva se v smeri Vuotsa. V letošnjem letu imajo na Finskem v celoti 7 % cest v popravilu in tako naletiva na prvih 15 km makadama. Tu so s stroji posneli asfaltno plast, nato navozijo mleto kamenje, ki ga polivajo z vodo in z valjarji dobro utrdijo. Potem nazaj položijo asfalt, ki so ga medtem v bazi pregreli in oplemenitili. Na tem odseku je hitrost omejena na 80 km/h, jaz pa komaj upam voziti 40 km/h, saj bi mi drugače odpadla vsa kolesa. Vsaj tak občutek imam. Mimo pa drvijo Finci s tovornjaki in osebnimi avtomobili, kot da bi bili državni in da jih ni prav nič škoda. Zasipavajo me s kamenjem izpod koles in zato v So-dankvlu, ko doLočim gorivo, kupim tudi varovalne mrežice za luči (16.000 din). Tu je bencin dražji, saj odštejem 531 din za liter. Po ljudeh pa je videti, da je standard tu nižji kot na Švedskem, kjer, recimo, nisva videla rjastega avtomobila. Sledita še dva makadamska odseka, ki jih srečno prevoziva in prispeva v Tankavaaro. Tu je bilo v začetku stoletja eno največjih finskih nahajališč zlata. Sedaj je tu velik muzejski kompleks, kjer je mogoče videti razno razne napeljave in pripomočke, s katerimi so usmerjali vodo in nato izpirali zlato. Tu sta tudi dve stavbi, kjer so v prvi razstavljeni minerali, pol dragi in dragi kamni z vsega sveta, v drugi pa razni predmeti za iskanje zlata, portreti najslavnejših iskalcev, pa tudi kilogram zlata in odlitek originala največjega kosa zlata, ki je bil najden v ZDA. opremo za iskanje zlata in lahko poizkusiš s* >. Domačini pa še niso slišali, da bi v zadnjih de5 letjih kak turist na ta način obogatel. ko katere položimo težji lfy drog ali pa plavajočo der$ da ptiček lahko pristane v odžeja. ^ Končno naj omenim še kmečke gospodarje, ki pref1 r, ali celo nič ne zračijo hlevO1, živino. Vsaj spomladi naj s1i* mejo okna in pustijo dostop žega zraka v hlev, če že ne vodijo na zdravo zeleno pa 1 Ob koncu apeliram na ^ sredstva javnega obvešča11) naj ob kritičnih vremenskih r merah samoiniciativno op0},L jajo lastnike'živali, kaj je npj va dolžnost. Treba je le m j/ > W in* _Oddajniki... ■ » 19.00 Alpski večer, ponovitev oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Poročila 20.50 Dokumentarna serija 21.35 En avtor, en iilm-V. Ja Živi transport, dokumentarni film 22.20 Deseti brat, slovenski film 23 50 DP v plavanju, posnetek Reke njić ~r~——__J"V Zagreb I. program 35 Boj za obstanek, 9fte P,°'iudnoznanstvena serija U!) Blenta in Bučko, otroška oddaja "■35 Usnje, izobraževalna oddaja 10.00 Poletno dopoldne 19.00 Kako biti skupaj 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni večer-VV. A. Mozart: Čarobna piščal, opera 22.10 Poročila 22.15 Napoved časa, oddaja iz kulture 22.45 Športna sobota TV Zagreb I. program SOBOTA 23. julija 17.30 Video strani 17.45 Radovedni Taček: Tekmovanje, ponovitev 18.00 Pamet je boljša kot žamet 1805 J. Ribičič: Miškolin — Visoka šola, ponovitev 18.15 Poletna noč, ponovitev 18.55 Risanka 19.06 Vreme 19.07 Knjiga 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.29 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20 20 Žrebanje 3x3 20.30 Večer z A. Christie: Nesrečna trinajstica, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Poletna noč 00.00 Informativna oddaja za tujce 01.20 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 15.00 Tour de France, posnetek kolesarske dirke 16.50 13. julij, ponovitev dramske serije 16.00 Tale, otroška predstava 16.40 13. julij, ponovitev nadaljevanke 17.30 Reka: DP v plavanju, prenos 8.00 Glasbena oddaja 8.55 Kremenko, ameriški risani film 10.20 Program plus, ponovitev 12.00 Dediščina za prihodnost, dokumentarna serija 12.50 Glasbena oddaja 13.30 Mladi Tom Edison, ameriški mladinski film 15.15 Narodna glasba 15.45 Sedem TV dni 16.30 Mostar: Skoki s starega mosta, prenos 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Dallas, ameriška nadaljevanka 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Za Ivvno ljubezen, ameriški film 21.35 TV dnevnik 21.50 Informativna oddaja za tujce 21.55 Zabavni program 23.55 Poročila 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20 05 OmerZorabić: Kljubovanje, drama TV Sarajevo 21.05 Propagandna oddaja 21.10 Zdravo 22.40 Informativna oddaja za tujce 22.45 Video strani Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in igrani film 12.00 Anglunipe, oddaja v romščini 14.00 Športno popolldne 19.30 TV dnevnik 20 00 Po letu 2000, poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 2120 Nogometna reportaža 2150 Športni pregled PONEDELJEK 22.25 Poezija 22.55 Mali koncert 23.10 Kronika puljskega festivala 26. julija 25. julija NEDELJA 24. julija 9.10 Video strani 9.20 Živžav 10.05 OliverTvvist, ponovitev angleške serije 10.35 A. Dumas: Gospa Monsorojska, ponovitev 7. dela francoske nadaljevanke 11.30 Alpski večer '88, 5. oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV Beograd 12.30 Video strani 14.50 Video strani 14.35 J. Koplovvitz: Hotel Polan in njegovi gostje, nemška nadaljevanka 16.55 Slovenci v zamejstvu 16.30 Medvedki prihajajo, ameriški fiim 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.29 Propagandna odaja, ura 19.30 TV dnevnik 16 50 Video strani 17 05 Naš utrip, ponovitev 17.20 Zrcalo tedna, ponovitev 17.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank 18.20 Radovedni Taček: Zajec 18.35 Mala Nada, 7. del otroške serije TV Beograd 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TVokno 19.29 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 H Lawson: Joe VVilson, avstralska nadaljevanka 20.50 Aktualno 21.35 Propagandna oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Poletna noč 00.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski program 19.30 TV dnevnik 20 00 Zunanjepolitična oddaja 2045 Poročila 20.55 Alternativa, TV nadaljevanka 21.55 Liki revolucije, dokumentarna oddaja 17 00 Video strani 17.15 Poletna noč 18.40 Pamet je boljša kot žamet 18.50 Na paši v planini 19.05 Risanka 19.18 Vreme 19.19 Video strani 19 24 TVokno 19.29 Propagandna ooddaja, ura 19 30 TV dnevnik 19 55 Vreme 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Osmi dan, oddaja o kulturi 20.45 Festival jazza — Montreux 1987, koncert jazza 21.40 Propagandna oddaja 21 45 TV dnevnik 22.00 Poletna noč 01 00 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.30 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 21.30 Poročila 21.35 Umetniški večer ČETRTEK 28. julija 17.00 Video strani 17.15 Poletna noč 18.35 Za mano, mulci, madžarska otroška serija 19.05 Risanka 19 18 Vreme 19.19 Video strani 19.24 TV okno 19.29 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21 05 C Dickens: Pusta hiša, angleška nadaljevanka 21.55 Propagandna oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Poletna noč 01.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže 19.00 Alpe Jadran 19 30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba 22.30 Poročila 22.35 Knjige in misli 23.05 Kronika puljskega filmskega festivala TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA Oddajniki II. TV mreže 19.00 Druga godba:Vitamin X, 2. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Resna glasba 20.45 Žrebanje lota 20.50 Zabavni torek 22.20 Silnice, oddaja iz kulture .*.v.v* •■* 88Sr* ^t,:::::::: SREDA 27. julija 17 10 17.25 18.45 18.55 19.05 19.18 19.19 19.24 19.59 19.30 19.55 19.59 20.05 21 55 22.00 22.15 01.15 Video strani Poletna noč, ponovitev 3. Žužek: O čudovitem povodcu, 2. del J. Ribičič: Miškolin-Mišji sovražniki, pravljica za otroke Risanka Vreme Video strani TVokno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja Ciklus filmov Dannja Kava Fant iz Brooklvna, ameriški film Propagandna oddaja TV dnevnik Poletna noč Video strani V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ ZA PRIJETNO POČUTJE IN UDOBJE V VASEM DOMU RADIO ansamblom Slavka Žnidaršiča -20 00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči - 23.05 Literarni nokturno - NEDELJA 2i. iuliia; Prvi program 805 Dober dan z ... - 8.35 Mladi "a poje - 9.05 Z glasbo v praznični dan - 10.05 Rezervirano za prenos proslave - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Od melodije do melodije - 14.05 Popoldanski mozaik -17.05 Popularni operni koncert z našimi umetniki - 18.00 Minute z ansamblom bratov Avsenik -18.15 Gremo v kino - 19.00 Radijski dnevnik - 19.25 Obvestila in nabavna glasba - 19.35 Lahko not, otroci - 19.45 Pojemo in go oemo - 20.00 Mladi mostovi 2030-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - k 8.05 Pionirski tednik - 9 35 Tur _ stični napotki za naše goste tujine -10.05 Sobotna ma^eia 11.05 Naši znanstveniki pred rn» krof onom - 11.20 Minute «5» ro glasbo - 11.35 Naši Pos(u^ao0 čestitajo in pozdravljajo - >*-~ Kmetijski nasveti - 14.05 Gl?Sp®. na panorama - 15.10-1535 r ' poldanski mozaik - 16.00 Vrtina* - 16.30 S poti po Jugoslaviji -00 Studio ob 1700 18 30 s jiinega trga - 19.45 Minute UNO __KRANJ CENTER i"l>ia: amer. barv. kom. KDO M> UBIJE ŽENO ob 16. in 18. uri, P.^Prem. amer. barv. kom. VROČEKRVNI JACK FLACH bo «0- uri 23. julija: amer. barv. film KOBRA ob 16, 18. in »?■ uri, prem. amer. barv. west. V'rna TRINITA ob 22. uri 24. julija- avstral. pust. kom. KROKO-D,L DUNDEE ob 15.. 17. in 19. *ri'Predprem. amer. fant. kom. ^ARovnice IZ EASTVVICKA ob fV un 25. julija: franc. bar *orn. fantje za zvezo ob i ban!" 20 «< 5B JUK Prvi program 8.07 Radijska igra za otroke -9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humore ska tega tedna - 20.00-22 00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - PONEDELJEK, 25. julija: Prvi program 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 8.30 Glasbena lepljenka - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Tekoča repriza 13 20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 18.00 Minute z ansamblom Štirje kovači 18.30 Zvočni signali - 2000 Pesmi slovenskih skladateljev 21.05 Zaplešite z nami - 22.30-24.00 Zimzelene melodije TOREK, 26. julija: k 20 • _ *-»>-«-VJ OD D. & Pust n26- iuliia: ar™ I RT ob ir Nl ČASA ZA S??* C \£k nem barv. ?»RUŽB' ob 1R EK!t V VIS°KI ^>ngkon k"20 uri27- Mi- ?LUri 28.iulli. H ob16. 18. in ZAKLAD HL8 Aam?r.pust '"m Prvi program 8.05 Poletna radijska šola 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Re KRANJ STORŽIĆ zervirano za ... - 11.05 Aktualni problemi marksizma - 14.05 Znanje za jutri - 14.35 15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pBbiTii ITi t>esedi - 21.05 Radijska gra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - SREDA, 27. julija: NOVO V KINU Prvi program 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov -23.05 Literarni nokturno - ČETRTEK, 28. julija: 22., 23., 24., 25., 26., 27. in 28. julija ZAPRTO I ŽELEZAR 22. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. uri, predprem. amer fant. kom. ČA ROVNICE IZ EASTVVICKA ob 20. uri 23. julija: ital. barv. kom. BUD SPENCER V AKCIJI ob 18. uri, predprem. amer. barv. kom. VROČEKRVNI JACK FLASH ob 20. uri 24. julija: amer. barv kom. POLICAJ Z BEVERLLY HILLSA ob 16. in 18 uri, amer. barv. thrill. ANGEL ALI PROSTITUTKA ob 20. uri 25. julija: amer. fant. kom. MLADI VOL KODLAK ob 18 in 20. uri 26. julija: hongkon. barv. akcij, film DVOBOJ MOČNIH ob 18. in 20. uri 27. julija: amer. pust. film ALIENS - OSMI POTNIK 2 ob 18. in 20. uri 28. julija: amer pust. film INDIANA JONES ob 18. in 20. uri DOM KAMNIK Prvi program 8.30 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za 12.10 Pojemo in godemo 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 14.45-15.25 Popoldanski mozaik 15.55 Zabavna glasba 16.00 Vrtiljak želja 17.00 Studio ob 17.00 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica -23.05 Literarni nokturno - ja: amer. pust. film ZAKLAD CARJA SOLOMONA ob 17. in 19. uri, prem. ital. barv. erot. filma NEŽNA KOŽA DEVICE ANGELE ob 21 uri 24. julija: amer. fant kom MLADI VOLKODLAK ob 17. in 19. uri, predprem. amer. barv kom. VROČEKRVNI JACK FLASH ob 21. uri 25. julija: avstral. barv. pust. kom. KRO KODIL DUNDEE ob 20. uri 26. julija: amer barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 3 ob 20 uri 27. julija ni kinopredstav! 28. julija: ital. barv. kom. BUD SPENCER V AKCIJI ob 20. uri 22. julija: franc. barv. kom. FAN TJE ZA ZVEZO ob 20 uri 23. juli- TRŽIĆ 22. julija° amer. pust. film ZAKLAD CARJA SOLOMONA ob 20. uri 23. julija: amer barv. kom POLICAJSKA AKADEMIJA 3 ob 18. in 20. uri, predprem amer. fant kom ČAROVNICE IZ EASTVVICKA ob 22 uri 24. julija: amer. barv. krim. film KOBRA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. west TRINITA ob 21. uri 25. juli ja: nem. erot. kom. SEKS V VISOKI DRUŽBI ob 20. uri 26. julija: ital. kom. BUD SPENCER V AKCIJI ob 20. uri 27. julija ni ki- nopredstav! 28. julija: avstral barv. pust. kom. KROKODIL DUNDEE ob 20. uri KOMENDA 22. julija: amer. pust. film NI SA ZA SMRT ob 20 uri 23. julija: amer. barv. erot film AMERI ŠKA PITA ob 20. uri (Film ni primeren za otroke!) ČEŠNJICA 22. julija: amer. barv. kom. POLI CIJSKA AKADEMIJA 3 ob 20. uri _ DUPLICA_ 23. julija: amer pust film NI ČA-SA ZA SMRT ob 20 uri 24. julija: amer. barv. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 3 ob 18. in 20. uri 27. julija: amer. pust. film ZA KLAD CARJA SOLOMONA ob 20. uri 28. julija: amer. barv. vvest. film TRINITA ob 20. uri DOVJE 24. julija: amer. pust. film ZA KLAD CARJA SOLOMONA ob 19.30. uri KRANJSKA GORA 26. julija: amer. pust. film ZA KLAD CARJA SOLOMONA ob 19. uri CERKLJE Čarovnica iz Eastvvicka je ameriška fantastična komedija, ob kateri bomo zagotovo uživali, kajti v njej iarata sloviti Jack Njrhol- sCm in ^ner, ki je letoi p"S jela oskarja. V mestecu Eastvvick se tri ločenke — keramičarka, učiteljica glasbe in novinarka — dolgočasijo in čakajo moškega svojega življenja. Kot da je slišal njihove misli, se je v mestecu pojavil bogati, skrivnostni Darlv Van Horne, ki osvaja vse tri po-deželanke. Hitro odkrijejo, da je Van Horne pravzaprav vrag, najbolj pa jih moti, da so z njim prišle na slab glas. Uprejo se mu in postanejo nasprotnice.. Kritiki pravijo, da je to film, ki prinaša izredne specialne efekte in moderno poigravanje z moško-ženski mi odnosi. Film se je potegoval za dva oskarja. Pred-premiera v kinu Center v Kranju bo v nedeljo, 24. julija, ob 21. uri. Trinita je ameriški vestem. Trinita pride v malo mesto na Zahodu, kjer najde svojega brata, znanega tatu, kot šerifa. Ta načrtuje, kako bi se dokopal do ČIN ob 20.30. uri 24. julija: amer avant. film ZLATI FANT ob 19. uri 27. julija: amer. akcij, film KRVAVI WHYSKI ob 20.30 uri POUANE 26. julija: amer. barv. kom. KDO Ml UBIJE ŽENO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA 22. julija: amer. avant. film ZLATI FANT ob 18.30 in 20 30 uri 23. julija: amer znan. fant. film CYCLONE ob 18.30. in 20.30 uri 24. julija: amer. znan. fant. film CYCLONE ob 18.30. in 20.30. uri 26. julija: amer. avant. film DA KOTA HARIF ob 20.30. uri 27. julija: amer. avant. film DAKOTA HARIS ob 18.30. in 20.30. uri 28. julija: amer thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 20.30. uri ŽELEZNIKI 22. julija: amer. znan. fant. film CYCLONE ob 19. uri 23. julija: amer. thrill. NAJAVLJENI ZLO živine Mormonov in še živine majorja Harissona, kateri sovraži Mormone, ki so se naselili v dolini. Trinita še z dvema vojakoma, ki ---" — ■---- • ■ -. ctmtM ju ju iiidjui vrgel u a«WJ«. vojske vzame Mormone v zaščito. Ko se zgodi, da živina majorja Harrisona izgine, pade krivda na Mormone, major jih napade, toda to je njegov konec. Vročekrvni Jack Flash je ameriška komedija z VVhoop* Goldberg (Nekaj vijoličastega) v glavni vlogi. Komedija govori o računalniškim uslužbenki, ki nenadoma preko računal nika spozna angleškega špijona, ujetega v zanko, ki preko terminala išče pomoč za pobeg. Prav z odlično igro črne VVhoopi, je film doživel v Ameriki velik komercialni uspeh. V paradi uspešnic bomo v kinu Center lahko te dni videli naslednje filme: danes, v torek, 19. julija, srhljivko Petek, 13. — 5. del, 20. 7. Policijsko akademijo 3, 21. 7. Mladi volkodlak. 22. 7. Kdo mi ubije ženo, 23. 7 Kobra, 24. 7. Krokodil Dundee in 25. 7. Fantje za zvezo. COP ob 20. uri 28. julija: amer barv. akcij, film MAŠČEVALEC ob 20. uri BLED 22. julija: amer thrill. NAJAVLJENI ZLOČIN ob 21. uri 24. julija: amer. akcij, film KRVAVI WHYSKI ob 18. uri 26. julija: amer. thrill. STRIPTEASE SMRTI ob 21. uri RADOVUICA 22. julija: amer. barv. fant film ZVEZDNE STEZE 4. del VRNI TEV DOMOV ob 18. uri, amer. barv. film ROBOCOP ob 20 uri 23. julija: amer barv. fant. film ZVEZDNE STEZE 4. del - VRNI TEV DOMOV ob 20. uri, amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 18. uri 24. julija: amer barv. film ROBOCOP ob 18 uri, amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 25. julija: amer barv. film ROBOCOP ob 20. uri 26. julija: amer barv fant film ZVEZDNATE STEZE 4. del -VRNITEV DOMOV ob 20 uri 27. julija: amer barv. film ROBO 22. julija: amer. barv. film JETNI CE BETONSKE DŽUNGLE ob 20. uri 23. julija: amer. barv. krim. film IGRA PODZEMUA ob 18 in 20. uri 24. julija: amer barv. akcij, film MADRIDSKA ZVEZA ob 18. uri, amer. barv. fant. film ZVEZDNE STEZE - 4. del - VRNI TEV DOMOV ob 20 uri 25. julija amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 26. julija amer. barv. krim. film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri 27. julija: amer. barv. fant. film ZVEZDNE STEZE 4. del - VRNITEV DOMOV ob 20. uri 28. julija: amer barv. film ROBOCOP ob 20. uri BOHINJ BOH. BISTRICA 23. julija: amer. barv. film JETNI CE BETONSKE DŽUNGLE ob 20 uri 24. julija: amer barv. krim film IGRA PODZEMLJA ob 18 in 20. uri 28. julija: amer. barv fant film ZVEZDNE STEZE - 4. del VRNITEV DOMOV ob 20. uri Ktfo))žm%Jf©!SO(GaLAS 8. STRAN Homovčeva mama iz Stare Oselice je praznovala 91 let Bili so njeni fantje Zdaj, ko sedi tu pred menoj in omenja lansko odkritje v Mauthau-snu, se je živo spomnim. Vsa drobna in preprosta je stopila pred veliko črno ploščo z imeni, na katerih so bili njeni trije: mož Jože, Jerneje in Janez. Komaj lani je izvedela, kje so ostali. Za Feliksa je po vojni zvedela, da so ga ustrelili v Mostah pri Žirovnici, takoj po tistem, ko so partizani minirali mostova, za Jožeta pa nikoli ni izvedela, kje je ostal. Od nekod je prinesla album, poln barvnih fotografij, poroke, rojstva, veseli dogodki. A prve strani so namenjene njim, njenim fantom. Janezovo in Jožetovo sliko je dala povečati. Zakaj je izbrala prav ti dve? Janeza morda zato, ker je bil tako zal, resen fant, Jožeta morda zato, ker je tako nagajivo zrl s slike? No, že po sliki se vidi, da je bil veseljak, poln vragolij. Čeprav ni bil najstarejši, je navadno vodil v igri. Ko se je on odpravil iz izbe, so hitro šli vsi za njim. Kjer je bil eden, so bili vsi, se jih spomi-nia. Jerneje je bil najbolj mil, fanti le enkrat. Jernejca so tako tepli, da se mu je kar bledic 19. maja so bili na plakatu trije, mož, Jerneje in Janez. Na plošči v Mauthausnu pa je zapisano, da so bili ustreljeni 17. maja 1942. Zadnjega maja 1942 so prišli ponjo in po ostale štiri otroke. • Dve uri časa so imeli, da so vzeli kaj s seboj. Najprej v Go-ričane, od tod s transportom v taborišče na Bavarsko. Ko je tam kuhala in je dišalo z ognjišča, se ji je zdelo, da ji diši z njenega. Bo še kdaj videla dom? Trdno je bila prepričana, Frančiška Lazar, Homovčeva mama iz Stare Oselice je 5. julija dopolnila že 91 leto. - Foto: D. Dolenc najbolj navezan nanjo, se ji zdi. Tako rad je bil ob njej, ko je z burklami ropotala po peči, prenašala vroče lonce sem in tja... In Feliks. Še šestnajst let ni imel, ko so ga vzeli. Ti njeni fantje! Ni jim bila prava mama Primo-Jiia t-o u -— -.....-----» j<- " Homovc 1935, potem ko je Ho-movcu umrla prva žena. Otroci so bili takrat še majhni. Najstarejša, dvojčka, Jerneje in Janez sta imela trinajst let, najmlajša Ivanka komaj leto. Dolgo let sploh ni vedela, da ni njena prava mama. Potem so dobili še najmlajšo, Francko. Rada jih je imela, kot svoje. Korajžna je bila, bi dejal marsikdo, da je vzela vdovca s sedmimi otroki. Pa so bili tako dobri z njo. Tudi mož je bil dober. Nikoli niso za pol besede prišli navzkriž. Tudi on je imel rad svoje fante. Tik pred vojno je prodal vola in vsem kupil nove obleke. I.j zmagi, septembra 1943. \^ĆmV ber mesec po puia^u, se je p«^,, da dobro oborožena, z vj^v moralo, z dragocenimi bo*%y mi izkušnjami vrnila na Go^ ko se Žirovski vrh ni moge\^j ponoviti. In se ni ponovil, ni* več, do konca njenega del°v nja.« Talce so streljali dan prej »9. julija 1943, ko smo bili nekje nad Bledom, v Jelovici, me je komandant Alpske cone Pero Popivoda postavil za komandanta treh združenih bataljonov. V noči od 10. na 11. julij sem te tri bataljone čez Jelovico pod Rati-tovcem prepeljal čez Selško dolino v bližino Zale in 12. julija, ko so prišli še borci iz Poljanske doline, nas je v Zali bilo zbranih okrog 800 borcev — so se pri kmetu Špehu v Zali postrojili. Dopoldne med 10. in 11. uro je bilo, in politkomisar Alpske cone je prebral naredbo o ustanovitvi VIII. udarne proletarske brigade Gorenjske. Ob ustanovitvi je štela okrog 550 borcev. Brigada se je formirala tako, da so bili imenovani komandanti in politkomisarji bataljonov, komandirji in komisarji čet. Oni sami so izbirali borce za svoje enote. Od 800 borcev je bila tako izbrana elita, vsa oborožena. Ostali so neobo-roženi, ti so kasneje šli na Dolenjsko. V Zali smo naslednji dan, 13. julija tudi izvedeli, da bodo 15. julija streljali talce v Dolenji vasi. Zato smo zvečer, 13. julija, šli iz Zale preko Farjega potoka in Martinj vrha do kmeta Magu-šarja blizu Železnikov z namenom, da 14. julija Nemcem preprečimo streljanje talcev. To so bili vsi v prejšnjih borbah ujeti partizani. Vendar, dan je bil zlagan. Ko sem pri Magušarju hodil pod hišo in razmišljal, kako bi bilo najbolje izvesti napad, je pritekel neki fant in povedal, da ga je mama poslala povedat, da bodo Nemci že danes streljali talce. Bil sem zaprepaden. Spraševal sem ga, čigav je, od kod. Za roko sem ga peljal k Magu- šarjevi mami, ki je potrdila, da je iz zanesljive hiše in da mu lahko verjamemo. Tisti trenutek ni bila zbrana vsa brigada, kajti del borcev je šel po hrano, del po drugih opravkih, tako da smo proti Dolenji vasi hiteli le 3. bataljon in pol drugega bataljona. Naša predhodnica je v višini vasi Stirpnik padla v zasedo. Nemci so, ko so ugledali partizane, te- bojem maščevali padle talce. Bil pa je to začetek ofenzive proti naši brigadi. Preden sem prišel do štaba brigade sem izgubil že precej krvi, noga me je silno bolela. Ležal sem potem pri Magušarju v sobi, ko so Nemci začeli napadati z minami. Spet smo morali naprej, čez Vancovc, čez cesto in Soro proti Prtovču. Ves teden so nas stalno obkoljevali, a vedno smo uspeli, da se jim umaknemo. Borci so bili že silno utrujeni. Mene in še enega borca so nekje živa zakopali v zemljo, nad glavo pa poveznili deske, veje. Devet borcev naju je zagre- - tš blo iz vsake čete eden, da bi. , prav bi kdo padel, vendarle ^ kdo vedel, kje sve zakoparl Kasneje so prišli po naju in n«, prenesli v zasilno bolnico r Ratitovcem. Še nekajkrat smo se rtio^j premakniti in ko smo imeli o ^ ker sredi robidovja pod cesto-i vodi na Prtovč, sem dobil nar , bo, da sem premeščen. Moj P f namestnik komandanta P^m* nove brigade je bil Silvan, ^ padel na Dobravi pri Gorenji^ si, zatem je vodstvo prevzel . lan Tominc, za njim pa Du Švara-Dule.« I Jes Ral jek P nič; Pek na njo bil •al dol zaj ma Po: U bil tac sr« je za< sei ku ko Po V.) nii Pn ko na za ?1 že čr ofc nc šk Ivan Javor-Igor je bil prvi komandant Prešernove brigade. — Foto: D. D. kli, naši streljali za njimi. Vendar, ko smo prišli nad dolino pri Dolenji vasi, smo videli, da so talci že postreljeni. Nemci so nas skušali spraviti v obroč. Ranjen sem bil v nogo. Začutil sem, da na levem krilu ni bilo nekaj v redu. Videl sem, da nam hočejo priti za hrbet. Hitro sem opozoril borce na nemške namere. Dva naša sta padla, vendar to kasneje, ko je nad nami začel mitraljirati avion. Za Nemce se je takrat govorilo, da jih je padlo 18 ali 20; točnega ne vemo. Menimo, da smo z našim sil .hal Grafike Iveta Subica v kranjski vojašnici - V torek, 12. julija bila v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju svečana zaobljuba n1 ^ vojakov in že tradicionalno srečanje borcev Prešernove brig ^ vojaki, so v prostorih muzeja Prešernove brigade odprli tudi JJSI vo grafik prvoborca iz Poljanske doline, Iveta Šubica. S to ■**J21 ki bo odprta približno mesec dni, so počastili 45-letnico Pre^e t0:1 brigade, katere tradicije nadaljujejo prav njihove enote. - F° Perdan ____/ 1 d h i ajj Torek, 19julija 1988 Dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije 9. STRAN W*W.t§8E!QlAB i Je ga! iog lo» iaP; K*' ■lez-' ila: o : Treba bo zamenjati vse zakone, ki omejujejo razvoj turizma Turing Pa Po iztek go?podarska Panoga, ki ji mesec ali dva na leto posvetimo veliko pozornosti. Zal sezona vm" g "e sezone mnogokrat pozabimo, da bo prej kot čez leto dni prišla spet nova ^zonj ona ri P& tUC*' zims'te počitnice, pred in posezona. Mnogokrat tako šele v glavni m°č posam Imo,vse Pomanjkljivosti, ki spremljajo naš turizem, vse zakonske ovire, vso ne-Voi našegat211- °V' i W biIi V turizmu radi "spesni. Predvsem o tem, kakšen naj bi bil raz-Turis«*««. ,unzma m kaj bo za to potrebno narediti, smo povprašali novega predsednika _^™ne^veZe Slovenije, dr. Marjana Rožiča. ča, da bi šli hitreje naprej. Če ne bo več zasebnih pobud, več osebnega prizadevanja, več motivacije, potem ne bo rezultatov. Sprememba gospodarske politike, ustave, ima svoj pomen tudi v tem, da se širijo prostori za razvoj turizma.« Kako si predstavljate razvoj turizma kot po-mombne gospodarske panoge?_____ »V Sloveniji si razvoj turizma ne more-. mo zamišljati brez intenzivnejšega razvoja ntf xSake§a turističnega društva, vseh tunsti-V čnih zvez in tudi Turistične zveze Slovenije. • Siriti je treba aktivnost turističnih organi-^ na razl»čna druga področja, turistična \* arustva naj bi povezovala mlade, da bi io^ ustvarjali turistično zavest, iz katere bi se potem rodile nove akcije, večji rezultati in '\i na tej osnovi večja turistična ponudba. Tu- ^ d.ar,iiPa Je seveda posebno pomemben, ka 1 p goslavVeZan na tuje goste- sloveniJa in Ju šano^ 1jj& imata Po mojem mnenju velike olef I aa gresta hitreje po poti razvoja tu sanse spSiK^?^ pa 00 za "to potrebno manj sti.« deklaracij, več konkretnih aktivno- f Za te različne pobude pa danes pogosto sli-*mjp, da je preveč zakonskih ovir, preveč prepodi, preveč omejitev, premalo spodbud? »Mislim, da je treba menjati v razvojni Politiki, v tekoči ekonomski politiki in v za-Konodaji vse tisto, kar nam danes onemogo- Komu Možnosti je seveda Se veliko. Kako jih bo moč najbolje izrabiti? »Tudi tam, kjer dosegamo največje rezultate, možnosti še niso izkoriščene. Zato je prava usmeritev — ne koliko bo razgovorov, sestankov — temveč koliko bo konkretnih akcij in kakšne rezultate bodo dale. V tem smislu velja po mojem mnenju, izkoristiti pobudo, ki je najbolj dodelana na Gorenjskem. To je, kako omogočiti, da bi se turistična društva ukvarjala z določenimi oblikami gospodarske aktivnosti. In to s tistimi, s katerimi se nobeden ne ukvarja, so pa potreba za razvoj turizma določenega kraja, področja. Dala bi širšo ponudbo usluge in na drugi strani ustvarjala materialne pogoje za svoj lastni obstoj. Na ta način se turistično društvo najlaže odlepi od tega, da čaka, kdaj bo iz proračuna občine prišlo kaj sredstev. Treba bo tudi več povezave med vsemi (na primer v nekem kraju), ki opra- vljajo svoje aktivnosti, vse skupaj pa je turizem. Ne pa tako, da se vsak zase zapira in išče le trenutne komercialne interese, pri tem pa pozablja, da je komercialen interes odvisen od tega, kakšna bo celotna ponudba.« Mogoče za konec še bolj osebno vprašanje. Ali mislite, da je v resnici moč sprejemati take zakone, taktne usmeritve, ki bodo resnično pomenile skok ali vsaj hitrejši razvoj natega turizma? »Lahko vam povem, da sem zase prepričan, da ima Jugoslavija kot celota in pa Slovenija, pa tudi Gorenjska s svojimi specifičnostmi, možnost za hitrejši razvoj na turističnem področju. To pa zahteva, da vsak na svoj način doprinese k temu. Potrebna je dolgoročna strategija razvoja turizma. Jugoslavija je to strategijo sprejela, skupščina Jugoslavije jo je sprejela, jaz si bom pa sam prizadeval (to je ena od mojih družbenih aktivnosti, drugače so drugi moji posli vezani na delo v skupščini Jugoslavije), da se prednosti turizma izkoristijo. Prepričan sem, da je turistična organizacija v Sloveniji sposobna, da da svoj doprinos k hitrejšemu razvoju turizma. To pa tako sama, kot s svojimi aktivnostmi v skupščini, pri drugih organih, pa tudi pri snovanju zakonodaje. Daje tudi nove iniciative, zato da bi se turizem hitreje razvijal v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je namreč turistična dejavnost marsikje podcenjena, potisnjena, bolj forumska kot pa povezava s človekom in za ljudi.« V. Stanovnik zemljišče in stavbo jeseniške žage? e irt> Lesnogalanterijski obrat propada v galan!Ce.'.JUnia — Po likvidacijskem postopku zdaj nekdanji tesno-' V' .iekta 1 obrat na Zgornjem Plavžu še bolj propada. Streha ob- - 'etošnje zime ne bo vzdržala. Pred nicah nekaj meseci so na Jese- Uvedli likvidacijski posto- [0* uflr Pek za Lesnogalanterijski obrat na Zgornjem Plavžu. Za nekdanjo Cufarjevo zago oCitnu ni bilo bjj'°e rešitve: mali lesni obrat je •a^v 'oudih likvidnostnih teža- doh'orit-lavcl so Pre3emun osebne sajameS; ki so bili krepko pod manj hil° vedn° PospK ostarelih strojih, še U v^ej-pa stavbi, ki nikoli ni bi- bi'o ve*Zevana ali obnovljena, ni ec nobene----- *e pomoči. ,um, ua na uci-«wui odprodajo vsa osnovna sredstva in zalogo materiala, ki le še ostala, ko so obrat zapustili zadnji delavci. Prišli so interesenti domala z vse Slovenije m kupili, kar je bilo še vredno. Ta-^/ Ko je Lesnogalanterijski obrat Poplačal vse upnike, nakar so na v>ata obesili ključavnico. Jeseniški izvršni svet je sklenil, da stavbo ob potoku Jesemci Pfoda zasebniku ali več obrtnikom, ki bi jo popravili in v njej . « nadaljevali z dejavnostjo. Med i- •, za*ebniki se je oglasila tudi bhz-e«ti> ?2 ?0seda- brata Sranc, ki sta lif čn?^ stavbo odkupiti za turisti-$ obči.eiavnost. vendar so se na • no?* da se o namemb- 4 k Lo m združenju. Hi^Naratova s Kokrice: Ko Brata Sranc sta še vedno interesenta za odkup zemljišča in stavbe, pri Obrtnem združenju pa še niso rekli zadnje besede. Verjetno bi bilo res najbolje, ko bi prostor namenili turizmu in rekreaciji, saj je v bližini že kamp in trimska steza, zemljišče pa je na lepem, mirnem kraju Jesenic, obdano s potokom in gozdom. Kakorkoli že bo, odločiti se je treba čimprei. kaiti sam« «- ■_______.. —.»..«* zime ne bo preživela. Po obilnem junijskem deževju je v še slabšem stanju kot pred meseci, saj zdaj zamaka streha tako zelo močno, da voda priteče skozi tri nadstropja! Najhujša je kanalizacija, iz katere teče umazanija in dobesedno zalije vse spodnje prostore. Žalostno je, da so pri licitacijski odprodaji osnovnih sredstev ravnali tako zelo lahkomiselno, da so — meni nič, tebi nič — pretolkli tudi zunanje stene, če že niso mogli (ali se jim ni ljubilo) po stopnicah spraviti strojev iz stavbe. Tako ima danes žaga dodatna »okna« in »vrata«, da o vlagi, gnilobi, smetišču niti ne govorimo. Kot v posmeh nikakršnemu varovanju družbene lastnine, ki je še kako vidno prav na jeseniški žagi, še danes v delovnem Streha se nevarno nagiba, v spodnje prostore vdira kanalizacija. Foto: D. Sedej prostoru visi velik plakat Bodočnost je v naših rokah. Takšne bodočnosti, kakršno je doživel jeseniški Lesnogalanterijski obrat, si pa res nihče ne želi, zato bi bilo prav, da se ta jeseniška sramota čimprej črta z dnevnega reda in da se stavba in zemljišče končno že odda tistemu, ki je sposoben in voljan karkoli že storiti... D. Sedej greš na izlet še bolan nisi ?b,iubadelari JJa morje pred i! Sem S' re't'a m oni dan zavi'a na Kokrico, na Grosovo 7, k Lojzki Narat, naši naročnici, ki je bila izžrebana za naš izlet intervi a* tedru m kQt najstarejša dobila kar tri nagrade: polletno naročnino za Gorenjski glas, izlet s Slovenijaturistom v Benet-e'°Vca, doMi t2t ' ^e m's''te> da sem i° dobila doma, se pošteno motite. Tisti čas se je vozila po avstrijskem Koroškem, vse do onkraj ini-Mandusa, zdaj pa živi vse v pričakovanju na Benetke... s pa je o -----'***« iti, tudi bala sem se vročine, ki je tako žgala te J-rf. šla. Lpn aiVeva zbolela in me prosila naj grem namesto nje. Pa vrii lmamo tucT Še vro^e ni Duo ta dan- veliko lepega smo videli. Vi?,v^aSih ni nu ^°krici svoje društvo upokojencev, pa so kar dela-j£»sih smo si m° Sf P^iklJuc»i onim »z Britofa. Le na denarju se pozna, bor ^° Trbiža prwo^m' izlete za ves dan, do Celovca smo šli pa čez ves ?4 -^nem alrhSe potem v Žirovnici pri Trebušniku ustavili na malo tTiiiaj ^e Pa tak-3 , ^atem kosilu. Ampak, pred nočjo nismo šli domov. 1J°n...« a dri,«inja! Vstopnica za ogled Mini-Mundusa je danes cel ki imajo v taki starosti — Lojzka jih je bila 27. ju-par~ *onee kon" ^VL ~ ^e toliko volje in veselja do potovanj, izletov. Saj še ,l,Pravij0 s vendarle hud napor, posebno še, če je vroč dan. Am-tila ava> le'slaruf potem toliko lepši spomini. Kolikor toliko je Lojzka du v-dai se na, na se Je Je lotUa' 'ani ob vseh svetih jo je prvič začu-bre> ai tudi m i Pr? nrani- Jemlje tabletke, hodi na kontrolo, pa je v re-°wSr?^ AtnDak°viabŠe' tak° da V Glasu ,ahko Prebere le večJe naslove a! »rej Preb hodita ereta. na vrata gledat, kdaj bo prišel. Osmrtnice in nesreče Od vsega začetka je Glas pri hiši, pa bo tudi ostal. A l^^Prih?^1^- Pri Juhu flO) 0' še malo pobliže predstavim Lojzko. Doma na Kokrici, Pernuš so se pisali, 13 otrok ster "iarna je in^ir^T" c'ie8a nrata in sestre so vsi dosegli kar lepo Sta-'3ina ttri tedne m tn mesece manj kot 90 let, ko je umrla, ena od se-I* J« zdajsn 93 leL Zdaj Sta Živ' sam° Še dve' L°Jzka 111 A1~ t»SZZl^S. * deklo! Na vso gasilsko veselice na Kokrici je hodila streč, prodajat srečke. In plesali so, kadar se je kakšna poročila, ko so fantje dali za likof. Bolj družabno je bilo včasih, se spominja, danes je vsak pred svojo televizijo, vsak le zase. Nečakov sta vesela, sosedova Nina rada priteče; pobožat telička, putko lovit. Z možem imata lep vrt. Z roba se vidi po vsej Kokrici. Tu je še ostala dežela, kljub modernim hišam vsonao krog. Se imata po dve kravici v hlevčku. Tomaž jih molze in hrani, Lojzku pa gospodinji. Za molžo ni več, nima moči v rokah. Najraje sta doma. Saj jo zabave in veselic vsepovsod. Na Kokrici imajo dve brunarici, kjer imajo piknike, gostilno na Mlaki, pri Jeršinu, pri Laknarju, a tja ju ne vleče. Na izlet pa, o ja. »Ko gret na izlet še bolan nisi, se smeje Ix>jzka. »Na vse pozabiš. Ampak doma je pa vseeno najlepše.« P j)()|enc Malomaren odnos do družbene lastnine Kaj bo z domom na Srednjem vrhu? Gozd Martuljek, 14. julija — Tudi krajevna konferenca SZDL Kranjska gora opozarja na problematiko doma na Srednjem vrhu. Lastniki, občina Ljubljana-Siška, so dom enostavno zaprli. Dom »Na glavi« na Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom je že dve leti zaprt. Pred dvema letoma ga je zapustil zasebni gostinec, ki pri sklepanju najemne pogodbe ni mogel najti skupnega jezika s sedanjimi lastniki, Društvom prijateljev mladine Ljubljana-Ši-ška. Le-ti so potem dom enostavno zaprli in ga prepustili času. Z domom na Srednjem vrhu res ni nobene sreče: leta 1932 je počitniško vilo zgradil zasebnik, po vojni so jo imeli dolgo v lasti pri slovenski vladi, nato so jo prevzeli taborniki. Dom je bil nekdaj dobro obiskan, v njem so letovali otroci. Zanj so se zanimale turistične delovne organizacije, a dalj od tega, da so izredno hvalili razgledno točko, ki ji ni enake v vsej zgornjesavski dolini, niso prišli. Temeljite obnove se do zdaj ni lotil nihče, zato je danes v tako bornem stanju. Dom Na Glavi stoji na najlepši razgledniški točki zgornjesavske doline, s pogledom na Špikovo skupino. — Foto: D. Sedej Treba bi bilo popraviti vse instalacije in lesene opaže, streho, prepleskati in zaščititi balkone, okna in vrata. Vsekakor pa bi bilo treba dom odpreti, saj zdaj ne prinaša nikakršnega dohodka in nezadržno propada. Žalostno je, da nekdaj tako imenitna počitniška vila z enkratnim pogledom na Špikovo skupino, v prelepem mirnem in čistem okolju Srednjega vrha ne zasluži prav nikakršne družbene skrbi. Če je lastnik, občina Ljubljana-Šiška že nočejo, naj jo prodajo ali za sprejemljive pogodbene obveznosti oddajo najboljšemu zasebnemu ponudniku. Se dobro, da so bili vsaj toliko uvidevni, da so domačinom Srednjega vrha pustili ključ in dovolili uporabo telefona, ki je v domu... Na problematiko zanikrnega gospodarja z družbenimi sredstvi, ki se očitno izkazuje prav z domom Na glavi, opozarjajo tudi pri krajevni konferenci SZDL Kranjska gora, saj hočejo, da se čimprej nekaj stori. Da dom vendarle ne bi dokončno propadel, pa si želijo tudi krajani Srednjega vrha, večinoma kmetje, ki se že leta in leta zgražajo nad tako malomarnim odnosom do družbene lastnine. D. Sedej -11 * . ; iiiijiga, Ki je nastajala v gozdovih Bukev - krušna mati gozdov Kranj, 15. julija — Knjiga Bukovi gozdovi rja Slovenskem izpod peresa Lojzeta Marinčka in še nekaterih goftdarskih strokovnjakov), ki je pred nedavnim izšla pri Delavski enotnosti (upamo, da ni ena tistih, ki je pomagala k njenemu finančnemu zlomu), prihaja po besedah dr. Dušana Mlinska v času, ko so že dozorele razmere, da kaže v Sloveniji ne le zahtevati, temveč že kar zastaviti enakovreden dialog dveh — človeka in narave. Knjiga je nastajala v gozdovih, saj je avtor osebno pregledal veliko bukovih gozdov na Slovenskem, in je pisana s predanostjo opazovalca, zavzetostjo občudovalca in slovenskega domoljuba hkrati. Pojasnjuje, zakaj je bukev v ljudskem pogovoru omenjana kot krušna mati mnogih evropskih gozdov in s tem tudi velikega dela naravne krajine, odgovarja na vprašanja, kaj pomeni bukov gozd v času, ko je atomska energija stvarnost (in nevarnost), zakaj so današnji gozdovi precej oslabeli in slabo odporni pred naravnimi ujmami, škodljivci, boleznimi... Bukev je bila nekdaj tudi na Gorenjskem bolj razširjena, kot je zdaj. Že Janez Vajkard Valvazor, denimo, pojasnjuje, da je »Jelovica visok gozd v gorovju v bližini Krope in Kamne gorice, v katerem je mnogo bukve in malo smreke in kjer imajo svoja kopišča fužine iz Krope in Kamne gorice...« To Valvazorjevo poročilo dokazuje, da je takrat na Jelovici prevladovala bukev, zdaj pa je na njej le 8,6 odstotka bukve, medtem ko je na Pokljuki praktično ni več. Za to je več razlogov. Izkoriščanje gozdov za potrebe železarstva je, kot navaja, Lojze Marinček, trajalo do leta 1870, ko je bila zgrajena gorenjska železnica. Ogromno mlade bukovine se je pokurilo za kuhanje oglja (in za izvoz), veliko bukovih gozdov so izkrčili in na krčevini uredili pašnik, živina, ki se je prosto pasla, je zlasti v mladih sestojih povzročala veliko škodo... Bukev pa niso izsekavali le zaradi gospodarskih potreb, temveč tudi zato, ker je veljala za manj vredno drevesno vrsto, še zlasti po tako imenovani nemški šoli, ki je učila, da je mogoče doseči največjo zemljiško rento z iglastimi gozdovi. »Skorajda neverjetno se zdi, da je bilo v gospodarskem načrtu za gozdove Jelovice za obdobje 1922 do 1931 predvidenih 87 predpisov, kako iztrebiti bukev,« piše Lojze Marinček in navaja, da so bukove gozdove sekali na golo in rastišče zasajali s smreko. Tudi iz kronike za jeseniško območje je mogoče razbrati, da je izsekavanje bukovih gozdov povzročalo veliko škodo v naravi — odpiralo je nova erozijska žarišča, rušila naravna ravnovesja, ki so bila izpostavljena v stoletjih in tisočletjih. Bukov les so uporabljali za železniške pragove, bukova drva so na veliko izvažali v sosedno Italijo... In kar je najhuje: častili so smreko in jo sadili tudi na rastiščih, ki ekološko niso primerna za smreko, temveč bukove ali za bukovo-jelove gozdove. Pa ne le na jeseniškem koncu, temveč tudi drugod. Posledice bolj kot kdaj koli občutimo zadnje čase: ker smo smreko na silo »tiščali« na neprimerna rastišča, so sestoji manj trdni in stabilni in s tem tudi manj odporni zoper škodljivce in druge vplive okolja. Če poznamo preteklost, tudi lažje razumemo, zakaj so na Gorenjskem dokaj pogoste poškodbe zaradi snega in vetra. In kako do odpornejših gozdov? Lojze Marinček v knjigi pravi, da nimamo veliko računati — lahko se le odločimo za ponovno uveljavitev bukve. C. Zaplotnik ^F^SMSJ^IIGLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 19. julija 1$ Po dežju pride tudi sonce Ko je blejskim veslačem na mednarodni regati v Essnu konec maja zmanjkalo le nekaj metrov, da bi izpolnili olimpijsko normo in so tudi sicer dosegli manj, kot so pričakovali, so nekateri že kar na glas razmišljali: da je blejsko veslanje leto pred svetovnim prvenstvom na Bledu v krizi, da bodo veslaške tekme na olimpijskih igrah v Seulu minile brez Blejcev, da so veslači prek zime premalo garali... Večni pesimisti, ki v vsakem neuspehu vedno vidijo že tudi krizo in zmote v strokovnem delu, so se tokrat zmotili, dobesedno opekli... Spremenjene posadke v čolnih so že na mednarodni regati na Bledu dale slutiti, da še ni vse izgubljeno in da je še čas ( in priložnost) za izpolnitev olimpijske norme. Mednarodna rtegata v Luzemu, ki je bila letos že posebej privlačna in z najkakovostnejšo zasedbo (tudi veslači iz drugih držav so »lovili« olimpijsko normo), pa je ovrgla vsa sumničenja »večnih pesimistov« in potrdila, da so na Bledu pravilno tempirali formo in da se je zavzeto in strokovno delo v pripravljalnem obdobju bogato obrestovalo. Kar dva blejska čolna sta se uvrstila v finale (dvojce »brez« je bil tretji, dvojec s krmarjem šesti) in kar pet blejskih ve-slačev — Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič, Bojan Prešeren, Milan Janša in Janez Ambrožič — je izpolnilo normo za nastop na olimpijskih igrah v Seulu. Časa za slavje luzemskih uspehov ni bilo veliko. Minuli konec tedna je bilo državno prvenstvo v Zagrebu, 11. septembra pa bo letalo z jugoslovanskim olimpijskim zastoj)stvom že poletelo v Seul. Do tedaj bo treba še marsikaj postoriti, predvsem pa se dobro pripraviti za drugi vrhunec sezone. Če bi blejskim veslačem uspelo zadržati luzernsko razmerje moči, potem bi se lahko na olimpijski tekmi celo vmešali v boj za kolajne. Konkurenca namreč ne bo močnejša od tiste na regati v Švici. Sicer pa velja (ob vseh skritih željah) le pritrditi besedam, ki jih je izrekel eden od blejskih olimpijskih potnikov: »Mislim, da moramo zdaj ohraniti trezne glave, nadaljevati z vadbo in se dobro pripraviti za nastop v Seulu, kjer bi bilo vsako mesto, boljše od osmega, že velik uspeh.« In ko ocenjujemo luzernski uspeh, moramo omeniti še eno njegovo razsežnost. Odličen nastop v Švici in uvrstitev v olimpijsko moštvo naj bi spodbudili, da bi še bolj pljunili v roke. Ne gre le za Bled — gre tudi za blejsko veslanje! C. Zaplotnik Trener košarkarjev Triglava Martin Gorenc v Ameriki Dobra osnova za še boljši trening in vodenje tekem Kranj, 17. julija — Kadeti košarkarskega kluba Smelt Olimpi-ja so se pod vodstvom trenerja Sagadina enaindvajset dni pripravljali v Ameriki. Z njim je bil na pripravah v taboru košarkarjev Notre Dame, ki je univerzitetno središče, tudi poklicni trener košarkarjev Triglava Martin Gorenc. Kot sam pravi, si je pridobil velika znanja in izkušenj. Novosti bo uvedel tudi pri pripravah Triglava in vodenje njihovih tekem v moški republiški košarkarski »V minuli košarkarski sezoni je člansko moštvo Triglava osvojilo v republiški članski ligi šesto mesto, česar nismo načrtovali, saj smo računali, da se bomo uvrstili od osmega do desetega mesta. Za mlado ekipo je to vsekakor uspeh. V novi sezoni se bomo potrudili, da bi bili na koncu enako uspešni kot letos, če ne še višje, čeprav je naš najstarejši igralec Darko Omahen prenehal igrati. Moštvo bo treba dobro pripraviti in «.iftr»+i . . .... Sam sem bil skupaj s Kadeii SjSftU Olimpije in njihovim trenerjem Sagadinom enaindvajset dni v košarkarskem taboru univerze Notre Dame v Ameriki. To je univerzitetno središče v bližini Chicaga. Sodelovali smo na njihovem tradicionalnem košarkarskem taboru, na katerem vsako leto pridobivajo igralce za svoje ekipe. Delo v taboru je potekalo ves dan, na igriščih smo bili od osem do devet ur, vadbo in vsa predavanja pa so vodili vrhunski trenerji iz skoraj vse Amerike. Prav na univerzi Notre Dame dela tudi znani trener Digger Pfilps, ki pride z ekipo vsako leto tudi v Jugoslavijo. Sam sem veliko pridobil. Način njihovega dela in sam pristop igralcev do košarke je enkraten. Zanimivo pri vsem tem je, da vsi igralci trenirajo in vadijo pod vodstvom trenerja skupaj le šest mesecev, ostalih šest mesecev pa je trening igralcev individualen, brez vodstva. Upam, da bom novo pridobljeno znanje lahko dodobra izkoristil pri svojem delu v klubu pri delu z našimi igralci. Kako se bo to vse obneslo, pa bomo videli.« D. Humer Foto: F. Perdan Mladinec plavalnega kluba Triglav iz Kranja Braco Vojičič___ Prvo sezono v konkurenci mladincev Kranj 17. julija - Pred dobrim tednom dni je bilo v Splitu letošnje posamično mladinsko državno prvenstvo v plavanju. Med vsemi najboljšimi mladinci in mladinkami iz Jugoslavije so svoje k uspešnosti prispevali tudi plavalci in plavalke kranjskega Triglava in Radovljice. V ospredju sta bila Radovljicanka Polona Rob in Kranjčan Braco Vojičič. Polona Rob je osvojila dva državna naslova in bila po enkrat druga in tretja. Petnajstletni učenec sedmega razreda OS. S. Jenko Braco Vojičič je bil dvakrat prvi. Prvo sezono nastopa v mladinski konkurenci. Plavalci in plavalke kranjskega Triglava so se na letošnjem posamičnem državnem prvenstvu za mladince v Splitu dobro izkazali. Junak med njimi je bil Braco Vojičič. V obeh disciplinah prsno je bil prvi in postal dvakratni državni prvak. »S plavanjem sem se začel ukvarjati, ko sem hodil v malo šolo. V kranjski eksperimentalni plavalni šoli. Moj prvi trener je bil in je še sedaj Bojan Šmid. V mlajših kategorijah sem svoje plavalne kilometre plaval tudi pod vodstvom trenerja Sandija Sav-nika. Prvo leto tekmujem pri mladincih. Na tem prvenstvu sem bil dvakrat prvi, na 100 in 200 metrov prsno. Prsno plavanje je prav moja disciplina, čeprav plavam tudi v vseh ostalih disciplinah. V lanski sezoni sem za pol leta prenehal plavati, a sem se nato v jeseni spet vrnil v svoj matični klub. Ni mi žal. V mlajših konku-rencah sem imel tudi državni rekord za mlajše pionirje A. Sicer imam v mlajših kategorijah osem prvih mest v prsnem plavanju, bil sem tudi dvakrat prvak v delfinu in na 200 m mešano. Sedaj je v Kranju republiško prvenstvo, ta konec tedna bom tekmoval tudi na državnem članskem prvenstvu na Reki in po vsej verjetnosti me nato čaka še nastop v reprezentančni mladinski vrsti za balkansko prvenstvo. Upam, da bom še izboljšal svoje osebne rekorde v vseh disciplinah. D. Humer Foto: G. Šinik Republiško prvenstvo v plavanju za člane, mladince in starejše pionirje Le en republiški rekord za starejše pionirje Kranj, 17. julija — Plavalni klub Triglav iz Kranja je tri dni gostil najboljše slovenske plavalce in plavalke. Nad 140 tekmovalcev in tekmovalk iz trinajstih slovenskih plavalnih klubov se je v kategoriji starejših pionirjev in mladincev borilo za republiške naslove, člani in članice so imeli absolutno republiško prvenstvo. V soboto in nedeljo pa bo na Reki še letošnje absolutno državno člansko prvenstvo. V Kranju se je izkazal zlasti član PK Koper Borut Fabjan, ki je 50 m kravi preplaval v času 27,18 in postavil nov republiški rekord za starejše pionirje. Kkipni vrstni red — skupno st. pionirji — Triglav 760,5, pionirji. 1. Olimpija 376,5, 2. Triglav 309, pionirke — 1. Triglav 457. mladinci — skupno — 1. Ljubljana 609, 2. Triglav 369, mladinci — 1. Ljubljana 447, mladinke 1. Radovljica 313, 2. Triglav 196, člani — skupno — 1. Ljubljana 765, 2. Triglav 369, člani — 1. I.iubljana 548, 2. Triglav 274, članice — 1. Triglav 470, 2. Radovljica 293. Posamezno — st. pionirji — 50 m kravi — 1. Fabjan (Koper) 27,18, 3. Stancar (Triglav) 27,73, 400 m kravi — I. Kalinič (Olimpija) 4:29,72, 2. Stancar (Triglav) 4:31.53, 100 m prsno — 1. Medveščak (Fužinar) 1:14,64, 100 m hrbtno — 1. Stancar (Triglav) 1:09,06, 3. Božikov (Triglav) 1:09,79, 4 x 200 m kravi — 1. Olimpija 9:05,30, 2. Triglav 9:10,05, 200 m hrbtno—l. Štancar 2:27,3, 2. Božikov (oba Triglav) 2:29,05, 400 m mešano — 1. Koncilija (Rudis Rudar) 5:08,25, 2. Božikov (Triglav) 5:10,67, 3. Potočnik (Radovljica) 5:15,03, 4 x 100 m kravi - 1. Olimpija 4:11,32, 2. Tri glav 4:11,69, 100 m kravi — 1. Fabjan (Koper) 58,77, 2. Štancar (Triglav) 1:00,23, 1500 m kravi - 1. Majhen (Ljubljana) 17:25,73, 2. Božikov (Triglav) 17:32,24, st. pionirke - 100 m prsno — 1. Stcgnar (Ljubljana) 1:23,06, 3. N. Rebolj (Triglav) 1:25,40, 100 m hrbtno — 1. Robič (Radovljica) 1:15,76, 200 m mešano — 1. IM. Rebolj (Triglav) 2:37,02, 4 x 200 m kravi -Triglav 9:41,68, 200 m kravi — 1. ReHmak (Velenje) 2:18,88, 2. N. Rebolj (Triglav) 2:19,32, 400 m mešano - 1. N. Rebolj (Triglav) 5:25,00, 4 x 100 m kravi — 1. Triglav 4:34,03, 100 m kravi — 1. Prebil (Ljubljana) 1:05,07, 2. Robič (Radovljica) 1:07,50, 3. Mladenovič (Triglav) 1:07,98, 200 m prsno — 1. N. Rebolj 2:59,27, 3. Hafner (obe Triglav) 3:09,38, 200 m delfin - 1. Redmak (Velenje) 2:35,67, 3. Podvršček (Triglav) 2:40,62, 4 x 100 m mešano — 1. Triglav 5:11,43, 800 m kravi — 1. Redmak (Velenje) 9:29,56, 2. N. Rebolj (Triglav) 9:54,40, mladinci — 1500 m kravi — 1. Grabljevec (Ljubljana) 17:19,65, 2. Križnik (Triglav ) 17:31,90, 100 m prsno — 1. Vojičič (Triglav) 1:14,39, 200 m mešano — L Vojičič (Triglav) 2:25,67, 100 m delfin — 2. Vojičič (Triglav) 1:05,47, 200 m prsno — 1. Vojičič (Triglav) 2:43,47, mladinke — 800 m kravi — 1. Mijoč (Velenje) 9:34,35, 2. Jamnik (Triglav) 9:48,26, 400 m kravi - L Mijoč (Velenje) 4:46,08, 2. Jamnik (Triglav) 4:51,80, 100 m prsno — 1. Melink (Radovljica) 1:22,45, 100 m hrbtno — 1. Rob (Radovljica) 1:14,73, 200 m mešano — 1. Rob (Radovljica) 2:39,42, 2. Pire (Triglav) 2:40,05, 4 x 200 m kravi — 1. Radovljica 9:56,91, 200 m hrbtno — 1. Rob (Radovljica) 2:41,06, 2. Pire (Triglav) 2:43,29, 100 m delfin — 3. Praprotnik (Radovljica) 1:13,37, 400 m mešano — 1. Rob (Radovljica) 5:28,52, 2. Pire (Triglav) 5:33,21, 4 x 100 m kravi — 1. Radovljica 4:42,42, 200 m prsno — l. Me- link (Radovljica) 2:57,54, 3. Pire (Triglav) 3:09,91, 200 m delfin - 1. Rob (Radovljica) 2:34,65, 200 m prsno — L Melink (Radovljica) 2:57,54, 3. Pire (Triglav) 3:09,91, ženske — 400 m kravi — 1. Mijoč (Velenje) 4:34,38, 3. Kalan (Triglav) 4:48,28, 100 m hrbtno — 1. Godina (Jeklo Branik) 1:07,77, 2. Robič 1:13,72, 3. Rob (obe Radovljica) 1:14,17, 200 m mešano — 1. Godina (Jeklo Branik) 2:28,98, 2. Rob (Radovljica) 2:34,70, 3. N. Rebolj (Triglav) 2:35,94, 4 x 200 m kravi — 1. Triglav 9:25,73, 3. Radovljica 9:47,83, 200 m hrbtno - 1. Godina (Jeklo Branik) 2:22,66, 2. Robič 2:37,03, 3. Rob (obe Radovljica) 2:39,72, 100 m delfin — 1. Kuret (Ljubljana) 1:08,44, 2. Kalan (Triglav) 1:09,09, 400 m mešano — 1. Rob (Radovljica) 5:15,14, 2 Kalan 5:20,26, 3. N. Rebolj (obe Triglav) 5:22,50, 4 x 100 m kravi - 1 Triglav 4:22,98, 3. Radovljica 4:26,20. 100 m kravi — 2. Kalan (Triglav) 1:04,82 , 200 m prsno - l. Mej1? (Radovljica) 2:53,65, 3. N. R«™ (Triglav) 3:04,59, 200 m delfin Rob (Radovljica) 2:24,96, 3. K«1' (Triglav) 2:27,17, 4 x 100 m mešan« 1. Radovljica 4:54,84, 2. Tri«' 4:56,52, moški — 100 m prsno "J Slapernik (Biser) 1:12,54, 2. VoJ><3 (Triglav) 1:14,01, 100 m hrbtno -J Ambrož (Fužinar) 1:03,84, 2. VeliCj vič (Triglav) 1:07,66, 200 m mes»J - 3. Vojičič (Triglav) 2:26,84, 4 X* m kravi — 3. Triglav 8:48,82 , 200' hrbtno - 3. Stancar (Triglav) 2:25.»' 100 m delfin — 3. Voiičič (Trig", 1:04,51, 400 m mešano - 3. BbŽi^ (Triglav) 5:09,96, 1500 m kravi Petrič (Triglav) 16:05,76, 200 m P1"** — 2. Vojičič (Triglav) 2:39,42. Foto: G. Sil" p Nogometaši iz Britofa dosegli nov uspeh Mladinci v republiški ligi Britof, 12. julija — Uvrstitev v republiško ligo je za vsak podeželski nogometni klub posebej uspeh. To je letos uspelo mladincem iz Britofa, kjer že več let načrtno vzgajajo mlade nogometaše. Pokojnega Rudija Kobana, v katerega spomin so letos prvič priredili memori-alni turnir kadetov, je na trenerskem mestu uspešno nasledil Darko Kline. Njegova skrb so kadeti, mladinci in deloma člani, pionirje pa vadi Franci Burgar, je strokovno plat dela pojasnjeval predsednik Nogometnega kluba Britof Franc Grošelj in dodal, da že nekaj let zapored pošljejo po enega strokovnega delavca kluba na seminar za trenerja nogometa. Želja nogometnega kluba iz Britofa je profesionalizacija strokovnega dela v nogometu v kranjski občini, vsaj na ravni ---""Vidnega trenerja, ki bi vodil nogometne centre, od katerih bi bil eden, 2a mladince, mnkO V BKftftt S! ?ri. Sav' 7- mladimi najbolje delajo, za kar so dokaz rezultati. Sava je v republiški mladinski ligi, mladinci Britofa pa so se kot najboljši v gorenjski medobčinski nogometni ligi uvrstili v višje tekmovanje, območno mladinsko ligo zahod. Prav mladinska ekipa je letos med vsemi moštvi NK Britof dosegla največ. Razen zmage na Gorenjskem in uvrstitve v višje tekmovanje je prišla do četrtfinala mladinskega pokala Slovenije, kjer je šele po enajstmetrovkah zgubila z Olimpijo iz Ljubljane. Za mladinci ne zaostajajo kadeti. Najboljši na Gorenjskem so, v republiki pa so šesti. Dobro igrajo pionirji, skratka vse mlajše selekcije, člani pa so bili v medobčinski nogometni ligi Gorenjske na sredini lestvice. Od kod v Britofu toliko dobrih mladih nogometašev. Predvsem zaradi dolgoletnega sodelovanja z osnovno šolo Josipa Broza Tita v Predosljah. Nogomet igrajo že učenci prvega razreda osnovne šole, najboljši so kasneje vključeni v šolske selekcije in njihova najboljša se redno uvršča med najboljše šolske selekcije v Sloveniji. Nogometni klub Britof ob tej priložnosti poziva otroke in njihove starše, naj čim več nogometa željnih otrok prijavijo v nogometno šolo, ki jo bo organiziral klub. Prijave bodo sprejemali do 20. julija vsak dan med 19. in 20. uro na igrišču v Britofu. NK Britof ima na igrišču že skoraj dograjeno klubsko hišico, v kateri so ponudili prostor tudi gorenjski medobčinski nogometni zvezi. Športni park nameravajo dopolniti. Gradbena dela za balinišče in tenis igrišča so že začeta, prav tako načrtujejo izgradnjo igrišča za rokomet. Poskrbeli pa bi radi tudi za najmlajše, zato planirajo gradnjo otroškega igrišča. J. Košnjek Balinanje Berčič tretji, Klemenčič četrti Radovljica, 15. julija — Na balinišču v Radovljici in v Lescah> bilo pred nedavnim republiško prvenstvo v balinanju. Med posantf* niki je zmagal Rajko Kavčič (Skala, Sežana), najboljši od Gorenj^ pa je bil Planine (Kranj-Center) na petem mestu. V izbijanju je£ prepričljivo prvi mladi Boštjan Križaj (Polje), tretji je bil Berčič # trti pa Klemenčič (oba Trata-Škofja Loka). Prvi štirje so se uvrsf na državno prvenstvo, ki bo od 16. do 18. septembra v Mostarju. Namizni tenis L Frelihova pri Olimpiji Kranj, 15. julija — Polona Frelih, namiznoteniška igralka k^{. skega Merkurja in druga s slovenske jakostne lestvice članic ^ nulo sezono, bo v naslednji sezoni igrala za ljubljansko Poli* ; OlimpijG. iviUDS sta c?. ;«t>»vui/ *i>&~- ------«ywi m......mm Novi uspehi blejskih veslačev Zagreb, 18. julija - Veslaški center v Jarunu v Zagrebu je bil pr' zorišče letošnjega državnega prvenstva v veslanju. Ponovno so sv™ veslaško vrednost pokazali veslači Bleda, ki so v konkurenci mlad* cev in članov osvajali najboljša mesta. Med mladinci je bil v sk1 Markovec prvi, njegov klubski kolega Klemenčič pa tretji, pri rt1' ših mladincih pa je bil dvojni dvojec Bleda drugi. f V članski konkurenci sta v dvojcu brez krmarja premočno z*1^ gala Blejca Mujkič-Prešeren, prv pa je bil tudi četverec brez krrn* ja: Žust, Mirjanič, Janša in Krašovec. p (i _J Vaterpolo Zmaga in poraz Triglava i« Zagreb, 18. julij - V nadaljevanju druge zvezne vaterpolske je Triglav gostoval v Zagrebu. V prvem srečanju je visoko prem^" Zagreb, v drugem srečanju pa je bil Medveščak boljši in je zmag3' Izida - Zagreb : Triglav 4:23 (1:1, 1:8, 1:7, 1:7), Medveščak : *H glav 10:5 (2:1, 5:1, 1:0, 2:3). « V soboto in nedeljo v Kranju Triglav gostita Koper in Deli"1 Rovinja. Srečanji bosta ob 20. uri. Po končani nogometni sezoni in na pragu nove Se tudi gorenjskemu nogometu pišejo boljši ča$J (nadaljevanje in konec prispevka Dušana Feldina, ki ga je za objavo priredil Jože Košnjek) Mladinsko moštvo Nogometnega kluba Sava iz Stražišča je zadnjo sezono prvič nastopalo v enotni slovenski mladinski nmo-gometni ligi in med 14 moštvi zasedlo odlično deveto mesto in prehitelo na primer Ilirijo in Slavijo iz Ljubljane ter Maribor. Dobro delo je v Savi končno pokazalo sadove. Sava je edini gorenjski klub, ki ima v republiških ligah kar dve moštvi: člansko in mladinsko. Iz 12 članske mladinske območne nogometne lige zahod je bilo aprila izključeno mladinsko moštvo LTH iz Škofje loke, ki ie šlo očitno po stopinjah kranjskega Triglava, katerega mladinsko moštvo pa je bilo izključeno lani. Razveselilo nas je mladinsko moštvo NK Britof, ki je v kvalifi-kacijah z NK Domžale uspelo in se uvrstilo v to ligo. To je rezultat dobrega dela v NK Britof z mladinskimi, kadetskimi in pionirskimi kategorijami. Lahko strnemo, da gorenjski nogomet še nikdar ni bil v republiških ligah tako množično zastopan. Kranjska občina ima kar pet ligašev: tri članske (Triglav, Sava, Naklo) in dva mladinska (Sava in Britof). Nov način tekmovanja tudi na Gorenjskem Tudi na Gorenjskem je bil končno dosežen sporazum o nogometnih ligah in tekmovanjih. Organizirana bo 10 članska podzvezna (medobčinska) nogometna liga, iz katere se bo prvak po kvalifikacijah uvrščal v II. (območno) slovensko nogometno ligo zahod. Razen tega bodo na Gorenjskem še dve nižji članski nogometni ligi (vzhod, zahod), dve mladinski nogometni ligi (občina Kranj, druge gorenjske občine), enotna kadetska nogometna liga Gorenjske (kot že 10 let doslej) in tri pionirske nogometne lige. Dogovorjeno je, da bodo tekmovanja vodili skupni organi obeh nogometnih zvez (Občinske nogometne zveze Kranj, Medobčinske nogometne zveze. Na splošno vzeto se trenutno ponuja ugodna slika razmer v kranjskem in tudi gorenji ^ nogometu. Ljubitelji nogolT^ bodo imeli jeseni in sport1 ^ več priložnosti za uži tke, swj/ več gorenjskih derbijev (n?ejji! senicah, v Kranju, v Nak' ^ prav tako pa je pričakovati večji obisk. Na tekme v Na ^ in na Jesenicah je že doslej dilo tudi po 500 ali 600 ljudi.. J njujemo, da imajo gorenjs^j gometni klubi od 5 do 6 tiso ^ vijačev, kar ni malo in J ^} membno za razvoj nogomet? nogometu se obrača na boU di v Tržiču in v Škofji Lok1' ■ Želimo, da bi nogomet"1^ lavci in nogometaši v Prin?[ i še bolj in bolje sodeloval y sporazumevali, ker le sarilh ko vodijo in rešijo gorenjsk. ff gomet, seveda na amaters* , 19. julija 1988 Pes divja po sosedovem vrtu Ribno pri Bledu je mirna in lepa vasica in pričakovali bi, da se v tej odmaknjenosti, daleč proč od prometnega in drugega hrupa zjutraj do milega naspiš. i .v. A ni tako: ob cesti do hotela Ribno stojita dve lepi zasebni nisi, obe z okusno urejenim vrtom, kjer raste okrasno grmičevje, rože, ribez... Vse bi bilo v redu in prav in prava paša za ko ne bi eden izmed sosedov imel mladega psa volčjaka, zaprtega v ogradi ob hiši. Sem in tja je psa treba tudi spustiti, da se razgiba. A v trenutku, ko pes zasluti svobodo, ga ne zadrži nikakršen klic, nikakršna prepoved, nikakršno moledovanje. Mahne jo naravnost na sosedov vrt, kjer opravi vse potrebe. In ker vemo, kako jih psi opravljajo, se to izkaže v tem, da najraje Poonesnaži nizko grmičevje, se pravi ribez. In tako je bilo letos dan za dnem: nobena prigovarjanja Prizadetega soseda niso pomagala, nobena njegova intervencija^ na Postaji milice na Bledu ali pri Upravi inšpekcijskih uzb v Radovljici ni zalegel. Pes je še naprej opravljal svoje, P°nesnažil ves ribez in vse kosmulje, ki ga upravičeno priza-eti sosed, ki vzorno in z veliko ljubeznijo skrbi za vrt, niti Pnbližno noče obrati. A to še ni vse: zaprti pes v ranih jutrih hoče ven in neusmiljeno laja in cvili. Tako vrže pokonci vse sosede, ki so mor-a v pokoju ali imajo službo popoldne. Razumljivo je, da hoče en, na prosto - ko pa ga spustijo, dirka kot za stavo na vrt k onznjemu sosedu. Morda kdo zmahne z roko, češ obrobna stvar! A ni tako, ajti predstavjajte si sami sebe: skrbeli boste za vrt, ga ureja-• nazadnje pa bo sosedov pes izmičil ves trud in vse delo. Pri vsem tern pa ničesar ne boste mogli. Le za glavo se lahko drži-e, kajti sosedu je enostavno figo mar, kaj počne njegov pes, Ro mu sem in tja le da svobodo. D. Sedej 11. STRAN »SSSJ^EECa-AS Romanje k sveti Emi junija j 20.000 slovenskih vernikov in drugih firbcev se je konec N °v Pravi'° čez karavanke na sprejem papeža. korošu-S brakec Je bil med njimi in pošteno razočaran s slovenskimi niti n ■ rojaki vred. Niti Sveti oče niti kdo drug ni naših rojakov venc ^nil, kot da jih ni bilo? Pridiga in pozdravi so veljali le Slo- |*n iz matične domovine. rošk pa ga *e P™zadel°' da »gostoljubni« gostitelji dežele Ko- na j? na vseh cestah in mejnih prehodih do zbirališča pri sv. Emi »Kor • n'.so v'de'' heimatdienstovih lepakov z znanimi parolami spo 0ska je samo nemška« in drugimi gesli. Malo pozno so se n«ri tudi zastav,onoše z ustaškim praporom, s katerim je vihral u množico, dokler ga niso poslali na hladno... Čeravno smo v času, ko poletna počitni- svoj vrhunec, sporočamo vsem ljubiteljem pravega ročka vsebino drugega medijskega sporočila za javnost, ki ga je podpisal organizacijski odbor letošnjega Novega ročka. Za Novi ročk '88, že osmi po vrsti, je žirija prejela doslej rekordnih 45 prijav iz celotne Jugoslavije in se na koncu odločila za sledeče izbrance: KOMAKINO (Ljubljana), GRAD in LET (Reka). POLSKA MALCA (Krško). MAMA DOLORES (Ljubljana-Metlika). Za vse tiste, ki redno spremljate domačo alternativo, pravzaprav ne gre za nikakršno presenečenje (mogoče bi veljalo še kakšnega uvrstiti), žirije so pač žirije, vsak pa ima seveda svoj okus. Kakorkoli že, izbor daje slutiti novo zanimivo glasbeno dogovivščino in to v soboto, 10. septembra, v poletnem gledališču Križanke. Najavljen je tudi gost iz tujine (?), obiskovalci pa bodo imeli pred nastopi zopet možnost prisostvovati javni tribuni, katere naslov bo znan v prihodnjih dneh. Prepustite se dopustu in si hkrati zapomnite 10. septembral V. Bešter Bili bi lačni, če bi bili mlini v lasti štacune. »Dragi Ježek,« piše naš bralec, »prijavljam ti mlinčke za kavo, ki meljejo po trgovinah naših Živil. Za mletje enega kilograma kave vam zaračunajo kar sto starih jurjev, kar je skrajno nesramno do strank. Pa čeprav ni tista kava vedno njihova. Smo pa vseeno njihove stranke, »kupci«. Sploh pa se trgovina vedno bolj zgleduje po ruskem vzoru. Mislim, da sem s tem povedal vse... Še PVC vrečke nikjer na gnilem zahodu ne zaračunavajo za pri njih kupljeno blago. Čudno, da pri Živilih tega ne vedo. O mlinčkih pa še to: Z njimi zmelješ kilogram kave prej kot v eni minuti. S tem ni težko izračunati čistega dohodka v eni uri pri porabi manj kot polovico kilovata. Toliko čistega dohodka ne prinašajo milijarde vredni stroji! Saj kruha sploh jesti ne bi mogli, če bi bili mlini v lasti kranjskih Živil!?« Ansambel Vilija Petriča s svojimi prijemi j^sambel Vilija Petriča delu-l 2e 26 let in izvaja narodnoza-Vi|jnp gla„sbo, ki jo sklada vodja je ' Pe"*ič, z uporabo svojih pri-dem°kaP0Sneli so 13 plošč in se- znami aset- Posneto pa je že 200 kateJ. hh Petricevih melodij, od dele y S° nekatere že ponaro- svojstveSlrU- Zven je zaradi seveda K Vlz' aranžmajev in Pevci t ?eS?di1' ki Jih zaP°JeJ° je Di j Znacilno barvo. »Melodi- sl4lcern ?V°je ZV0kUl ki je P°" dari še \/iZe znan' zven pa pou" vinj/^s, ajdino izrazito prepe- glasrj ani ansambla smo vsi kot pin° iz0Draženi in zaposleni Petrič 0rkestrov,« pravi Vili klarj' Ansambel sestavljajo: niW v-p Valter Petrič, harmo-šk0 , v!u Petrič, trobentar Jo-Feren*rir»a, bas kitarist Mitja • kitarist in pevec Jani Martine iz Kranja in pevka Majda Renko-Petrič. Njihova zadnja kaseta Še en liter je prišla na tržišče dokaj pozno, saj je bila naslovna skladba, kot zmagovalka meseca na Loj trci domačih '87 uvrščena tudi na posebno kaseto Lojtrce. In to je bil najverjetneje razlog izdajatelja PKP RTV Ljubljana, da je kaseta Petričevega ansambla čakala, da poide naklada skupnega projekta. Na kaseti Še en liter so skladbe, ki zadovoljujejo različne narodnozabavne okuse, v stilu popevk, šlagerjev slovenskega duha. Naslovna skladba je bila zmagovalka Lojtrce domačih za mesec oktrober 87. Skladbi Zakaj pa ne in Rada bi ti zapela je Petričev ansambel lani predstavil na Ptujskem festivalu '87, kjer je pevka Maida PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALPi NEVEDNO BREDA CEPIN Saj veste, kako smo nerodni in napeti, kadar je treba k zdravniku, vsi iz sebe, če smo si vtepli v glavo, da je z nami nekaj posebno hudo, ko nas tako sumljivo boli v tem ali onem delu telesa, ne znamo pa si razložiti. V čakalnici strah in napetost še rasteta in ko smo na vrsti, je vročičnost na višku. Kako nam odeleže, če pred zdravnikovimi vrati ugledamo prijazen, domač obraz. Le nekaj pomirjujočih besed, pa kar čutimo, kako napetost popušča. Breda Cepin v obratni ambulanti tovarne Sava je ena takih sester. Sedemnajst let je že tu višja medicinska sestra, od prvega dne službe, vse delavce pozna, zato se pri njej čuti prava domačnost. Zadnja leta dela največ v preventivi, v fiziologiji, na EKG, spirografiji in opravlja preglede za sluh. Novosprejeti gredo vsi skozi njene roke in tudi delavci, ki imajo obvezne obdobne preglede. »Tudi ti, ki redno prihajajo na preglede, prihajajo včasih s tesnobnim občutkom, da morda ne bo prav zdaj pri njih odkrito obolenje. Marsikdo se pa jezi, češ kaj je treba teh pregledov, saj sem bil ravnokar pregledan, in podobno. Vsakič si moraš vzeti čas, mu obrazložiti, zakaj je Ansambel Vilija Petriča med nastopom (dp). vse to potrebno, da je pač to le skrb zanj, da se mu na nevarnem delu, kjer dela, kaj ne zgodi. Vedno, ko vidim, da delavec potrebuje pogovor, si vzamem zanj čas. Veliko je vredno že to, da ga znaš poslušati, da mu daš preproste nasvete, da mu po domače obrazložiš to in ono. Zdravniki so navadno strogo strokovni, redkobesedni, na kratko odpravijo pacienta, sestra pa je tista, ki mu, če je treba, doda še po svoje, čisto človeško. Zato pa je toliko vredno, da delavce poznamo, vemo v kakšnih razmerah delajo in žive. Kolikor bolje jih poznaš, toliko bolje jim lahko svetuješ, pomagaš po svoje.« D. Dolenc FRANCI SIRC Čez dva meseca, ko se vrne z morja, ga čaka delo pri Elektro v Cerkljah. Letos je namreč končal Iskrino šolo v Kranju, potem pa mu je sošolec povedal, da menda v Tekstilindusu iščejo čez poletje strežno osebje za njihov Počitniški dom v Pineti v Novigradu. Prijavil se je in tako je 1. julija oziroma konec junija začel spoznavati gostinski poklic. V jedilnici Počitniškega doma Tekstilindus v Novigradu se je trikrat na dan treba hitro zasukati. Čeprav so na dopustu, ljudje neradi čakajo. Vendar Fran-ciju Sircu, doma iz Adergasa, to ni težko. »Malo zapojem, malo se po-smejem, pa gre. Več nas je v strežbi in kuhinji. Začnemo zjutraj ob šestih ali prej in delamo do druge ure popoldne. Potem imamo do petih prosto za sončenje in kopanje, končamo pa običajno ob devetih zvečer. Če se ne bi odločil za elektro in bi prej spoznal ta poklic, bi se morda celo odločil za gostinstvo...« Čeprav bo dva meseca na morju kar pošteno delal, je Renko dobila Korenovo plaketo za vokalno interpretacijo. Sledijo še melodije: Doma te čakamo, Še vedno polka, Ta presneta punca, Najlepši par na svetu, Naši babici, Že tri večere, Pohorje, Hruševska in Lajnar. Glasbo je napisal Vili Petrič, besedila pa Marjan Stare, Ivan Si- vec in Svetlana Makarovič. Največ nastopajo na veselicah v trikotniku med Ljubljano, Gorenjsko in Domžalami, na enodnevne skoke pa gredo tudi v tujino. Sicer pa vztrajajo na dosedanji 26 letni glasbeni poti z okrog petdesetimi nastopi letno. . Drago Papler Franci zadovoljen. Zaslužek mu bo prišel prav, da bo preuredil motor. Kaj bi počel, če ne bi bil »na morju«? Bi že kaj, saj je pri gasilcih v Velesovem, pa pri KUD Borec, pri čebelarjih in lovcih. Ko se vrne, bo seveda spet nadaljeval, predvsem pa bo prijel za delo v novi, prvi službi. »Ne, prav nič mi ni dolgčas. Z upravnikom se zelo dobro razumemo, pa znanih obrazov tudi ne manjka, saj je Pineta poleti kar Kranj v malem. Lepo pa pozdravljam domače in prijatelje ter prijateljice...« A. Žalar Anekdota Oslovski glas Nasredin je rekel sosedu, ki si je prišel sposodit njegovega osla, da ga je že posodil. Osliček pa se je ravno takrat oglasil iz hleva. »Toda osel je tu,« se je razjezil obiskovalec, »slišim ga!« »Kaj,« je zavpil Nasredin, »ali verjameš oslovi besedi bolj kot moji?«__ e gorenjske vasi Bistrica (2) Piše: D. Dolenc Tr9ovinico pogrešajo s^UDntrica sPada pod krajevro podtakSt Podbrezje, skupaj s Pod.br m in DolenJ° vasjo. V vino ezJah imajo vse: šolo, trgo-i| nih ŽPiaSllce' cerkev. Saj podob-V ^lefon f nimaJo, asfalt imajo, ^i rad u-di' *e mak) trgovinico in kJer bi dobili vsaj kruh $ neJšeeH uvsak dan ter nainuJ" J treba ^robnariJe, da ne bi bilo i, kl0 T^nje v Podbrezje ali v Na- ji taiJo * ' Pri Jurčku, Teranovi, • 5 rikete g0, in izdelujejo lesne l'f ?anJa '« • katere je veliko zani-' a ^a aii a] daJ° več gorkote kot if >j0 Lm°g- Tudi P" Rantu > aob»te ie g°' P" Jernejčevih pa lesne obloge za fabjone in Spomenik bistriškim talcem je včasih stal niže ob cesti, ko pa so to pred leti prestavljali, so spomenik prestavili višje. Okolico spomenika je arhitektonsko ured(l kranjski arhitekt Danilo Oblak, kip z bodečimi cvetovi pa je delo kiparja Janeza Boljke. -Foto: D. D. podobno. Včasih so imeli v vasi tudi kovača, »ceglarja«, ki je delal cementno strešno opeko; Mu-bijevi pa so pobirali mostnino. frva leta, ko je bila zgrajena nad Bistrico nova cesta, je promet skozi vas upadel, zdaj ga je pa vsak dan več, ugotavljajo domačini. Kot vlak je včasih, da ne prideš čez cesto. Vsaka hiša ima avtomobil, saj večina hodi v službo v Kranj ali v Tržič — tik nad cesto so Žeje in cesta proti Križam in Tržiču — imajo tudi dobre avtobusne zveze. Vsako uro tod vozi lokalni avtobus iz Radovljice, čez Posavec in Bistrico v Kranj, pa tudi drugi avtobusi pripeljejo skozi vas nekajkrat na dan. Ob sobotah in nedeljah vozi lokalni avtobus vsaki dve uri. Včasih pa je skozi vas vozil le en avtobus. Ljudje so v Kranj v službo hodili največ peš, ali se peljali s kolesom. Manjka vrtca in otrok Vrtec pogrešajo. Zbirali so že samoprispevek za vrtec v Pod-brezjah za vso krajevno skupnost, potem pa so naredili druge stvari in za vrtec ni nič ostalo. Zdaj je bil spet referendum zanj, pa ni uspel. Iz Bistrice vozijo otroke v Naklo ali pa jih varujejo sosedje. Sicer je otrok zdaj malo, tako da bo to jesen iz vse krajevne skupnosti v pod- Bistriški otroci se lahko kje zabavajo. Kar dva prijetna bajerja imajo skrita pod visoko skalnato steno, polna krapov. V Trziski Bistrici pa švigajo postrvi. - Foto: D. D. breški šoli v prvem razredu menda le pet otrok. »Saj si jih danes ne moreš več privoščiti ,« razmišlja Sonja Sprajc, natakarica v tržiškem Mercatorju. »Včasih jih je bilo po bistriških hišah po osem, pri Froncu celo devet, potem se je pri naši generaciji že razpolovilo, danes imamo vse družine le še po dva otroka, le pri Jernejev-cu so trije. Ob taki draginji jih bo le še manj.« Fantek, ki ni hotel umreti A ko smo že pri otrocih, se spomnimo še dogodka, ki je pred devetindvajsetimi leti silno razburil vas in z njo vso Gorenjsko. Nekega večera pozno jeseni je bilo, ko je Kovačičeva Zdenka naenkrat zaslišala, da ob vodi joka otrok. Hitro so stekli ven, in ko je pokojni oče Jože Kova-čič z baterijo presvetil breg Bistrice, je na pol v vodi, na pol na glinci našel približno leto starega otročička. Ves je bil premrzel, vse je teklo od njega. Videti je bilo, da ga je voda nesla približno 11 metrov. Vaščani so takoj ugotovili, da je otrok od žene, ki je stanovala zgoraj, nad cesto. Poklicali so miličnike, otroka peljali v zdravstveni dom, kjer so ugotovili, da razen premraženosti ni utrpel poškodb. Tudi v Gorenjskem glasu so to objavili. Dogodek, ki je nosil naslov »Fantek, ki ni hotel Sonja Šprajc: »Otrok je v vasi in vsej krajevni skupnosti tako malo, da bo letos v prvem razredu menda le pet otrok.« umreti«, je zaprepastil naše bralce. Danes mora tisti fantek biti že 30-letni mož, na idrijsko so ga nekam poslali v rejo. Tudi v Bistrici je bijo včasih živahneje kot danes. Bolj so se ljudje skupaj vzeli, zdaj pa je vsak le bolj zase. Le otroci stalno tišče skupaj: čez dan ob vodi, na bajerjih, kjer ribiči love krape, pod večer na avtobusni postaji. Le zakaj so prav avtobusne postaje povsod tako zanimi- ureja DARINKA SEDI (mmmčMisiGLAs 12. stran / OBVESTILA, OGLASI Torek, 19. julija Krajevna skupnost Žirovnica Obnova kulturnega doma in cerkvice sv. Marka Žirovnica, 14. julija - V krajevni skupnosti Žirovnica so zaključili z akcijo napeljave telefonskih priključkov. Na ureditev čakajo mrliške vežice, obnavljajo pa kulturni dom in cerkvico sv. Marka v Vrbi. V krajevni skupnosti Žirovnica so letos zaključili veliko krajevno akcijo, saj so po nekaj letih v deset vasi napeljali telefonske priključke. Po prvi akciji, ko je dobilo telefon okoli 600 krajanov, so se odločili še za dodatne, razširili centralo in jo povezali z Jesenicami. Krajani so opravili veliko prostovoljnega dela in plačevali stroške napeljave v obrokih, medtem ko je krajevna skupnost prevzela vsa strokovna dela in jih tudi uspešno opravila. Pomembno je tudi, da so telefonske priključke dobili na Potokih, ki sicer sodijo v krajevno skupnost Javornik-Koro-ška Bela, vendar jim je bila ži-rovniška telefonska centrala bližja. »Zdaj nas čaka dokončanje mrliških vežic na Breznici, ki bi jih radi letos vsaj zaprli in ure- V krajevni skupnosti Žirovnica bi radi dokončno uredili mrliške vežice na Breznici in razširili pokopališče. - Foto: D. Sedej dili okolico,« pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Žirovnica Jože Resman. »Dela opravlja Kovinar, pri izgradnji je pomagala krajevna skupnost, tako da bi morale biti končno odprte. Pripravljamo tudi akcijo za ureditev pokopališča, ki ga bomo morali razširiti in vključiti žarne pokope. Za označitev Poti kulturne dediščine imamo že pripravljene nove smerne table. Akcija za odkup Čopove domačije, je zaključena, zdaj nas čaka še ureditev hiše, ki ima po ugotovitvah Zavoda za spomeniško varstvo tudi zgodovinsko vrednost. Hiša je bila zgrajena pred več stoletji, nato večkrat prizidana in obnovljena. Prizadevni odbor pri osnovni šoli Žirovnica bo akcijo nadaljeval: jeseni naj bi začeli z obnovo, v stavbi pa uredili knjižnico in muzej. V Vrbi se zdaj obnavlja cerkvica sv. Marka, velika obnovitvena dela pa so tudi na kulturnem domu. Dela potekajo pod vodstvom in ob prizadevanjih članov DPD Svoboda France Prešeren. V novem stanovanjskem naselju v Smokuču je dokončana prva faza asfaltiranja in komunalne urejenosti, v vasi Smokuč pa bi krajevna skupnost Žirovnica rada odkupila staro in dotrajano hišo ob cesti. Hiša je zdaj povsem neprimerna, ob ustrezni obnovi pa bi jo lahko Ob pomoči kulturne skupnosti in pod strokovnim nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja so začeli obnavljati cerkvico sv. Marka v Vrbi. uredili za družbene potrebe: trgovino, gasilski dom... V krajevni skupnosti dobro delajo družbenopolitične organizacije in društva, tako kulturno, športno in turistično. Športniki so se nasploh izkazali, saj vztrajno obnavljajo plastične skakalnice v Glenci, turistično društvo pa skrbi za lepo urejenost kraja.« D. Sedej Brez folklore ne gre Gozd Martuljek, julija — Kar na novo so zaživele vse turistične in druge prireditve v Gozd Martuljku, Kranjski gori, Podkorenu in drugod, odkar imajo tod mlado folklorno skupino. Dve leti je, odkar so v Gozd Martuljku pod okriljem KUD Podkoren ustanovili pionirsko folklorno skupino »Rute«. Osem starejših in šest mlajših parov jo sestavlja. Plesnih korakov in pesmi jih učita Darinka Tarman in Jana Kralj, s harmoniko pa jih spremlja Božo Kramar iz Podkorena. Vaje imajo kar v discu novega Špik hotela v Gozd Martuljku. Kar nekaj prijetnih nastopov so že imeli, kot ob otvoritvi hotela Špik, ob sprejemu parov letošnje kmečke ohceti in podobno... Radi bi oživili nekdanjo staro zgornje-savsko folkloro, stare običaje, zato vabijo k sodelovanju ljudi, ki jih še pomnijo. Mladi so tu, pripravljeni za ples in igro in če bo dovolj posluha, prizadevne vaje, bo tu zrasla folklorna skupina, o kateri bomo zagotovo še slišali. Darinka Tarman in Božo Kramar z mladimi tudi zaigrata in zapojeta. Osem starejših in šest mlajših parov šteje pionirska folklorna skupina »Rute« iz Gozd Martuljka. — Foto: D. D. Zakaj letos ne bo čipkarskega dneva v Železnikih? Vsako leto v avgustu je bila v Železnikih tradicionalna prireditev, čipkarski dan, ki jo je organiziralo Turistično društvo Železniki in bi letos praznovala že srebrni jubilej. Na ta dan so pripravili bogato razstavo čipk, zanimiv kulturni program s tekmovanjem čipkarci in po njem vrtno veselico. Toda letos... Zakaj čipkarskega dneva ne bo, smo vprašali člane Turističnega društva: »Več let smo bili že na tem, da ga ukinemo, vendar je na koncu vedno prevladalo splošno mnenje, da ga ljudje hočejo. Kljub temu da smo poskušali prireditev spraviti na kulturnejšo raven, z nastopi zborov in folklornih skupin, se je na koncu izrodila v navadno veseljačenje. Ljudje se na takih prireditvah sprostijo, saj so temu tudi namenjene, vendar tukaj prostor temu ni primeren, ker je obkrožen s stanovanjskimi hišami. Krajane ob prireditvenem prostoru ni v tolikšni meri motil hrup, kot so pojavi predvsem higienskega značaja, ki so se pojavili zato, ker ni možnosti za urejene sanitarije. Čipkarskega dneva zato ne bo več, kljub temu bomo vsako leto skušali pripraviti bogato in kvalitetno razstavo čipk. x , Tadeja Lotrič-Sustar Gasilci v Naklem so praznovali Gasilsko društvo Naklo je v nedeljo, 26. junija, predalo gasilski operativi gasilsko cisterno, ki je vsakemu gasilskemu društvu zelo potrebna. Ta gasilska cisterna nosi pomembno vlogo požarne preventive in zaščite. Tehnično opremljena bo vedno pripravljena z akumulacijsko vodo, da bo v primeru požara takoj pripravljena stopiti v akcijo, seveda ob pomoči gasilske operative. Le tej bo dobro orodje dela, saj bodo v svojih akcijah neodvisni od vodilnih virov, ker bo prva voda že v sami cisterni in bo dovolj časa ob akciji, da se priklopijo na hidrantno mrežo. Pokroviteljstvo gasilske cisterne je prevzel GRADBINEC-GO TRŽIČ. Njegov predstavnik, direktor Rajko Marenčič, je ob predaji gasilske cisterne označil njeno pomembnost, ter uporabo za zaščito in reševanje prebivalstva. Kumovanje sta prevzela: - KUMICA Marija Marinšek (Gostišče Deteljica Naklo) - KUM Matevž Štefe. S sprejemom gasilske cisterne se Gasilsko društvo pridružuje praznovanju krajevnega praznika KS Naklo. Krajevna skupnost nima nobene besede Mojstrana, 18. julija - Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana je tista krajevna skupnost v jeseniški občini, kjer se gradi največ zasebnih hidrocentral - v tem trenutku kar štiri. Krajevna skupnost, ki mora sicer dajati soglasja ali mnenja k sleherni gradnji, pozidavi ali adaptaciji v krajevni skupnosti, očitno ob gradnji hidrocentral nima nobene besede. Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana je nameč postavila delegatsko vprašanje, kdaj in s kakšnimi dokumenti morajo graditelji malih hidrocentral posredovati prošnje na krajevno skupnost, saj se v zadnjem času dogaja, da so le-te že zgrajene, svet krajevne skupnost pa »nima v rokah drugega kot golo prošnjo, v kateri je navedeno, da ostala soglasja že imajo. Delegaciji se je zdelo, da takšen pristop kljub družbeno koristni gradnji ni pravilen.« Komite za urejanje prostora in varstvo okolja na Jesenicah je odgovor, da krajevna skupnost »ne spada med skupnosti, ki bi po zakonu morala dajati soglasja k lokacijskemu dovoljenju ali gradbeni dokumentaciji za gradnjo hidrocentral ali drugih objektov, pač pa sodeluje pri pripravah in postopkih sprejemanja planskih dokumentov občine ter prostorskih izvedbenih aktov. Ne glede na to pa lahko upravni organ zahteva tudi mnenje krajevne skupnosti. Pri tem gre za neobevzno obliko sodelovanja.« D. Sedej Ulični sistem Križ v razpravi V sodelovanju s krajevno skupnostjo Križe je Geodetska uprava Kranj oblikovala predlog uvedbe uličnega sistema v naselju Križe, ki je sedaj v javni razpravi, zatem pa gre v na-daljno obravnavo izvršnemu svetu tržiške občine in v sprejem na zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Prvotni predlog so s 13 ulic v posebni komisiji krajevne skupnosti in s sodelovanjem kranjske Geodetske uprave, zgostili na osem ulic. Namreč, naselje, je bilo po prvotni obliki obcestno pozidano, kasneje pa se je dopolnjevalo z gradnjo med cesto Pri-stava-Križe in v zadnjih letih razširilo z uveljavitvijo zazidalnega načrta Snakovo, ima trenutno 201 številko s 700 prebivalci. Od križišča pri Jaku do trgovine bo po sprejetju Cesta Kokrškega odreda, od trgovine do Gasilskega doma v smeri Pristava bo Hladnikova ulica, ulica od Česnove kmetije do Polane proti Kriški gori bo Planinska pot, od Štefeta do Striti-ha bo Pod Pogovco, leva in sprednja pot v Snakovem se bosta imenovali Pod Slemenom, drugi del Snakovega bo Pot na Blata, v Križah od bunkerja do Zrnca bo Pot na Močila in območje regionalne ceste od Križev proti Golniku bo imenovano kot Snakovška cesta. Od osmih ulic je v petih primerih uporabljeno krajevno ime, v enem primeru je poimenovana tradicionalna planinska pot na Kriško goro, v enem primeru enota iz NOB — Kokrški odred (po njem je v Križah imenovana tudi osnovna šola), ki je delovala na območju Gorenjske in tudi tržiške občine. V enem primeru pa nosi ulica ime po domačinu, rojaku slovenskemu skladatelju Ignaciju Hladniku, ki je bil leta 1865 rojen v Križah, umrl pa je leta 1932 v Novem mestu. Drago Papler Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 Objavlja prosta dela in naloge KONFEKCIJSKI MODELAR Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — V. stopnja izobrazbe — konfekcijski modelar — 4 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 8 tednov Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, nastop dela je možen takoj. Rok za prijavo je 8 dni od objave. Prijave naj kandidati z dokazili o izpolnjenih pogojih pošljejo na naslov: TRIO — Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117, p. p. 81 Na podlagi 5. člena pravilnika o podeljevanju inovatorskih nagrad in priznanj občine Jesenice in sklepa samoupravnih organov skupščine Raziskovalne skupnosti Jesenice OBJAVLJAMO RAZPIS NAGRAD IN PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVACIJSKE IN RAZVOJNO RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI ZA LETO 1988 Nagrade in priznanja se podeljujejo: 1. Novatorjem množične inventivne dejavnosti za inovacijske dosežke (to so: izumi, modeli, vzorci, tehnične in druge izboljšave, koristni predlogi itd.) 2. Razvojnim, strokovno vodstvenim in vodstvenim delavcem za pomembne dosežke pri razvijanju in uvajanju novih izdelkov, novih tehnologij, nove opreme in napredne organizacije v proizvodnjo in poslovanje. 3. Raziskovalcem za pomembnejša raziskovalna dela v okviru ali za potrebe organizacij združenega dela občine Jesenice ali za potrebe občine ali mesta kot družbeno — politične skupnosti. 4. Učencem srednjih in osnovnih šol občine Jesenice ter ostali mladini v občini Jesenice, ki je organizirana v šolski ali izvenšolski dejavnosti, družbenih dejavnosti in tehnične kulture. Na razpis se lahko prijavijo posamezniki ali skupine iz občine Jesenice, ali drugi, ki so opravili raziskovalna dela in inovacije za potrebe organizacij združenega dela občine Jesenice ali za potrebe občine kot družbeno — politične skupnosti. Prijava naj vsebuje: — osebne in splošne podatke avtorja — zadovoljiva dokumentacija predlaga (risbe, načrte, fotokopije, opis elaborata in podobno) — podatke za ocenjevanje predloga (gospodarska korist ali rezultat raziskovalnega dela, uporabnost, izvirnost, pogoji nastanka) — število realiziranih predlogov v prakso (prijavitelji pod številko 2) Prijave sprejemamo do 10. septembra na naslov: RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE JESENICE, Titova 65, p.p. 21 KTL, industrija papirja in embalaže Ljubljana, n. sol. o. TOZD LEPENKA TRŽlC n. sub. o. Slap 8., Tržič Delavski svet TOZD »Lepenka« Tržič razpisuje prosta dela in naloge VODENJE SPLOŠNIH ZADEV UPRAVLJANJA - dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonskimi predpisi izpolnjevati še naslednje pogoje: — višješolsko izobrazbo pravne, upravne, organizacijske ali druge ustrezne smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na sorodnih delih. Pri izbiri kandidata bomo upoštevali kriterij družbenega dogovora o kadrovski politiki, ki velja v občini Tržič. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v zaprtih kuvertah pod oznako »za razpis«, s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, v 15 dneh po objavi razpisa: KTL, Industrija papirja in embalaže, TOZD »LEPENKA« TRŽIČ, Slap 8. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v 30 dneh od dneva, ko poteče rok za prijavo. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka objavlja javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1 kos 1 kos 3 kom 1 kos 36 kosov 1 kos 2 kosa 1 kos 1. zidna obloga 2. pomilovalno korito 3. računski stroj 4. fotokopirni aparat Lumoprint 5. stoli 6. kosilnica 7. televizijski aparat 8. salamoreznica Javna dražba bo v ponedeljek, 1. avgusta 1988, ob 8. uri v Stari Loki 31. Ogled je mogoč ob 7. uri na dan prodaje. Javna dražba bo potekala po sistemu ogledano—odobreno; Najmanjši dvig ponudbe je 1.000,—din. Prometni davek n1 vključen v izklicno ceno in ga plača kupec. Fizične osebe morajo plačati kupnino po končani dražbi, pra' vne osebe pa v 15 dneh in pred prevzemom stvari.« Jo[eM9. julija 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN .w:^«JO(GLAS MERCATOR KŽK GORENJSKE TOZD MESO - izdelki Škofja Loka bo dne 20. g 21. julija 1988 prodajala meso iz zveznih Blagovnih rezerv v omejenih količinah in sicer: junčje stegno B. K. 6.487,— svinjsko stegno S. K. 4.685, - svinjski kare 3.276,— v naslednjih prodajalnah KRANJ Majstrov trg 7 Delavska cesta 1 Šorlijeva 12 ŠKOFJA LOKA Mestni trg 20 Cankarjev trg 1 TRŽIČ Trg svobode 12 Deteljica JESENICE Cesta Maršala Tita RADOVLJICA Linhartov trg SR SLOVENIJE ZA REZERVE 11J Ljubljana, Titova 118, p. p. 77 0bJavlja prosta dela in naloge SK^DIŠČNI DELAVEC u& Dolenja vas, Selca nad Škofjo Loko ■ *®8 splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še na-^ednje posebne pogoje: **" da imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost oziroma končan program za usposabljanje in starost nad 18 let plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-Pisnim časom m trimesečnim poskusnim delom. som6 pr^ave z dokazili o strokovnosti, kratkim življenjepi-cine^ln opisom dosedanjega dela, naj kandidati pošljejo v 8 veniicP0 0D3avi komisiji za delovna razmerja Zavoda SR Sloje za rezerve Ljubljana, Titova 118. V prodajalnah: KRAJEVNA SKUPNOST Begunje Svet krajevne skupnosti Begunje razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI za 4 leta Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske, upravno-admimstrativne ali splošne smeri; — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; — poznavanje finančnega in pisarniškega poslovanja in organizacijske sposobnosti; — poskusno delo 3 mesece Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi na naslov KS Begunje na Gorenjskem. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. DO DINOS LJUBLJANA TOZD POS Ljubljana, Titova 118 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: l.SORTIREC IN REZILEC na DE Kranj, Savska Loka 24 Za omenjena dela se zahteva KV delavec kovinarske ali metalurške smeri, izpit za avtogeno rezanje in 1 leto delovnih izkušenj. Za omenjena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: DO DINOS Ljubljana, Kadrovska služba, Ljubljana, Titova 118, v osmih dneh od objave. 3 DELAVSKA UNIVERZA „TOMO BREJC" KRANJ objavlja možnosti študija ob delu v študijskem letu 1988/89 — v CENTRU ZA ŠTUDIJ OB DELU NA TEHNIŠKI FAKULTETI MARIBOR Študij bomo organizirali na I. stopnji elektrotehnike, strojništva in kemijske tehnologije. Za gradbeništvo, tekstilno tehnologijo, računalništvo in informatiko pa le skupni program, strokovni del za te posamezne smeri pa le, če bo zadostno število vpisanih študentov. Za vse navedene smeri sprejemamo tudi evidenčne prijave za II. stopnjo visokošolskega študija, ki ga bomo organizirali, če bo za posamezno smer prijavljenih najmanj 25 kandidatov. —v CENTRU ZA ŠTUDIJ OB DELU NA EKONOMSKI FAKULTETI BORIS KIDRIČ LJUBLJANA Študij bomo organizirali na I. in II. stopnji. Prijave z ustreznimi dokumenti za vpis sprejemamo do 30. 8. I988. Podrobnejše informacije posredujemo po telefonu 27-481 ali osebno vsak dan razen sobote od 7. do 15. ure. MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3. Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal Se priporoča. GLOBUS-Kranj ŽELEZNINA - Radovljica KOVINA-Lesce UNION - Jesenice BLAGOVNICA-Škofja Loka ŽELEZNINA - Gorenja vas FERRUM- Ljubljana KLADIVAR - Ljubljana TEHNIKA-Litija vas v mesecu juliju ob nakupu emo • posode * vrednosti nad 100.000 din nagradimo s praktičnim darilom! MERKUR kranj IZBRALI SOZMHS V MERKURJEVI specializirani prodajalni INSTALATER na Gregorčičevi ui. 8 (za GLOBUSOM) s samopostrežnim načinom prodaje imajo dobro izbiro materiala za centralno ogrevanje, vodovodno inštalacijo, vso opremo za kopalnice KOMPASAN Novo Mesto, toplotne črpalke, komplete za sončno ogrevanje, radiatorje, razne ventile vseh dimenzij in drugo. POSEBNA UGODNOST; MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA 3-6 OBROKOV BREZPLAČEN PREVOZ 56 06 GLAS 14. STRAN / OBVESTILA, OGLASI Torek, 19. julija J sova Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj, Škofjeloška c 6, Jugoslavija Delavski svet delovne organizacije razpisuje delovno nalogo glavnega direktorja delovne organizacije Na razpisano delovno nalogo se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjujejo še naslednje: — visoko strokovno izobrazbo tehnične, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri, — 5 let uspešnega dela v gospodarstvu, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — ostale pogoje, določene z DD o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj Mandat za razpisano delovno nalogo traja 4 leta.Pisne prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov: Sava Kranj, Kadrovski sektor, Škofjeloška cesta 6, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem razpisu. MD35TBHKH KOVINSKA OPREMA MOJSTRANA - SLOVENIJA Delavski svet Kovinske opreme KO-OP Mojstrana razpisuje v skladu z določili 96. člena Statuta delovne organizacije prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let za vodenje komercialnega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, mora kandidat izpolnjevati še pogoje: — aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov in — izobrazbo I. stopnje ekonomske komercialne ali pravne smeri ter 5 let delovnih izkušenj ali — srednjo strokovno izobrazbo ekonomske ali kovinarske usmeritve ter 10 let delovnih izkušenj, od tega 5 let na delih s posebnimi pooblastili. Kandidati naj se prijavijo v 15-ih dneh po objavi razpisa razpisni komisiji v DO Kovinska oprema Mojstrana, Al. Rabiča 58. Kandidate bomo seznanili o izbiri v 30-ih dneh po izteku roka za prijavo. gorenjski tisk Moše Pijadeja 1, p.p. 81 64000 KRANJ Objavlja prosta dela in naloge 1. nočno vzdrževanje in čiščenje i. Poklicna šola za mehanike ali druge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj. Posebni pogoj: Delo samo v nočnem času. Združujemo ga za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. 2. kuharska opravila ii. Osnovna šola. Delo je dvoizmensko, združujemo ga za določen čas enega leta za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. 3. CišCenje prostorov Osnovna šola Delo je enoizmensko — samo v popoldanskem času. Združujemo ga za določen čas enega leta, za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba DO 8 dni po objavi. mira stavbno in pohištveno mizarstvo, p.o. Radovljica, Šercerjeva 22 razpisjuje dela in naloge TEHNOLOGA KALKULANTA ZA STAVBNO POHIŠTVO Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe lesarske smeri — dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju del iz stroke — organizacijske in vodstvene sposobnosti Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge pošljejo najkasneje v 8 dneh po objavi na gornji naslov. V Murkini poslovalnici Elgo v Lescah imamo spet na zalogi CVRTNIKE proizvajalca ELMA Črnuče po ROVVENTA licenci za cvrtje (krofov, mesa, krompirja, gob in zelenjave) Čas cvrtja se s cvrtnikom skrajša na 7-15 minut, kar boste z veseljem ugotovili že pri prvi uporabi. Zato pridite, ne bo vam žal! Cena cvrtnika 294.520.- poslovalnica ELGO JELOVICA lesna industrija Škofja Loka Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge: 1. VODJA ENERGETIKE Pogoji: — VI. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektrotehniške smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike ali — V. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektrotehniške smeri in 60 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike — preizkus znanja po Pravilniku o strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju in načinu preizkusa znanja delavcev, ki opravljajo dela in naloge upravljanje energetskih naprav 2.VODENJE VAROVANJA DO Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe gasilske ali druge ustrezne smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj ali — IV. stopnja strokovne izobrazbe gasilske ali druge ustrezne smeri in 48 mesecev delovnih izkušenj — izpolnjevanje pogojev 5. in 6. člena Odloka o delovnih mestih in dolžnostih, ki so posebnega pomena za ljudsko obrambo — vozniški izpit B kategorije 3. izvajanje knjigovodstva kupcev i Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 24 mesecev delovnih izkušenj ali — IV. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in nad 48 mesecev delovnih izkušenj 4. KURJENJE VT KOTLA Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektrotehniške smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike —- uspešno opravljen preizkus znanja 5. VZDRŽEVANJE PREVOZNIH SREDSTEV Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri, mehanik vozil in voznih sredstev in nad 24 mesecev delovnih izkušenj — vozniški izpit B kategorije — izpit voznika viličarja 6. vzdrževanje strojev in naprav (klepar, strugar) Pogoji: — IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri in 1" mesecev delovnih izkušenj 7. VRATARSKA DELA II. Pogoji: — II. stopnja strokovne izobrazbe — varnostnik in 6 mesecev delovnih izkušenj ali dokončana osnovna šola in 12 mesecev delovnih izkušenj. Za vsa objavljena prosta dela in naloge bomo* sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave, z dokazili o izpolnjevanju pogojev, v roku 8 dni od objave, na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave. TOKOS TRŽI TOKOS TRŽlC p. o. Tržiška tovarna kos in srpov Tržič Delavski svet TOKOS Tržič razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi — VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA Smo delovna organizacija z zanimivim proizvodnim programom, zato želimo v svoje vrste pritegniti sodelavce, ki imajo željo in ambicijo, da s strokovnim, inovativnim in samostoj' nim delom obogatijo tradicionalna znanja, na osnovi katerih se proizvajajo orodja, po katerih smo znani doma in tudi v tujini. Kandidatom z nerešenim stanovanjskim problemom nudimo novejše 3 — sobno komfortno stanovanje. Poleg pogojev, predpisanih z družbenim dogovorom o izvaja' nju kadrovske politike v Občini Tržič, morajo kandidati izpol' njevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali — višja izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, — zaželeno znanje tujega jezika. Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh P° objavljenem razpisu, na naslov: TOKOS Tržič — Cankarjeva 9. Jorek, 19. julija 1988 15. STRAN m^SS^3SSESS&SM OGLASI •^27 960 JaLi 16 jgARATI STROJI ^REKORDER TOSCHIBA, stereo. Tel eklarirar>. ugodno prodam. _ 10977 S^KOfnj^ČO B.Ć.S in PUHAL-g!*T»IJM-Zg. Bela 14 10982 pfodam-RACTjNALNIK C 64 s kaseto-^•"'n tiskalnikom. Tel.: 75-695 Tr---_ _11001 ta - R^Kablien VIDEOREKORDER be-F'scher za 70 SM. Tel: 74-137 'aDa£°^R0J CAN°Y. nov, še p-^^l^dajnjel.: 25-853 11010 ffidna^ VIDEOREKORDER V - 93 W r~-L[!2locarinjen. Tel: 62-322 11013 ^°APa\a^MER0 JUSCHIKA, FO-Cabin Em~Practica- DIAPROJEKTOR 28-7« KlNOpROJEKTOR Cabin. Tel.: p—p_____11014 MlaSk^barvni ™ Gorenje - SAFIR. ^af!^!laipj Sloga Zb Pro°stad!ila1VCev izpisuje y Sla dela in naloge KaDENjE PROIZVODNEGA OKOLIŠA nih^dati naJ izpolnjujejo poleg splošnih, z zakonom določe-____ 1 e naslednje pogoje: f^fd^Ja ali višja strokovna izobrazba kmetijske ali veteri-_^rske smeri *"■ iztvtn2' ® mesecev delovnih izkušenj Del kategorije, zaželeno lastno prevozno sredstvo lovnim °.razmerJe bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-Na-t casom m trimesečnim poskusnim delom. Ka d'P dela je možen takoj- razpis *h P°šIJeJ° pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju krnetiik pogo->ev v roku 8 dni od objave na naslov: Gorenjska jska zadruga Kranj, Jezerska c. 41, kadrovska služba. 0Dra,^tatin izbire bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po pravljeni izbiri. S^NJA TEKSTILNA KRa^VENA ŠOLA Odb ne »^otf ?elovna razmerja in varstvo pri delu Srednje tekstil-. ^ utvene šole Kranj razpisuje prosta dela in naloge ** 2^ TELESNE VZGOJE r, nedolocen čas « ,wJ„;~ ^„i„ °6oj: 'ocen čas s polnim delovnim časom KNjka iZObrazba ustrezne smeri *a ftedo?!00^ OSEBNIH DOHODKOV P°goj °aS S P°,nim delovnim časom ^etaSfka sred"ja šola in Nasto h 6 V flnančno"računovodski službi. Seca. tak°J oziroma po dogovoru. Poskusno delo 2 me- ednja telrV-T * iW ullCil> ua uujavu v o unen — na nasiov: garja 33 tllna in obutvena šola Kranj, Cesta Staneta Ža- . andidat' 'jejo: na i naj PriJave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-S??*1-? v *5 dneh, na objavo v 8 dneh na naslov: Prodam betonski, rabljeni "MEŠALEC. Tel: 22-170, Sučeva 15, Kranj 11059 Prodam STREŠNO OKNO, 70/100, za 30 SM. Lesce, Blejska cesta 1 11063 Prodam VRATA in OKNA 140 x 140 ter OSTREŠJE, KRuSNG FtC, všč dOGro ohranjeno. Tel: 64-313_11066 Prodam BARAKO 4 x 5 m. Informacije na tel: 68-528 11071 RAZNO PRODAM Prodam PRIKOLICO, malo rabljeno, nosilnost 500 do 600 kg. Zg Duplje 93 Prodam enoetažno CENTRALNO PEČ, novo, za 100 S M. Tel: 42-332 Prodam prenosno otroško KOŠARO za v avto in TOMOS AVTOMATIC. Tel.: 21-874_10970 Prodam FIAT 750, letnik 1984, registriran do junija 1989 in litoželezno KAD ter KIPERBUCSH. Tel.: 42-027 Mušič - Cerklje_11018 Prodam dvoredni električni PLETILNI STROJ in nove prednje AMORTIZERJE za Opel rekord. Tel.: 75-676 int. 41 _11024 Ugodno prodam kopalno KAD in traj nožarečo PEČ kiperbuš. Cesta JLA 66, Kranj, tel.: 24-927_11033 KUPM dvojna, rabljena VHODNA VRATA in prodam 2 PRALNA STROJA v okvari. Tel.: 50-113_11050 Prodam manjši TRAKTOR in hrastove suhe DESKE. Burgar, Sp. Brnik 20 _11061 Ugodno prodam velik, nemški ŠOTOR. Tel.: 37-268_11065 Prodam TELICO 6 mesecev brejo in hrastove PLOHE ter traktorsko BOČNO KOSILNICO. Košnjek, Strahinj 63 11072 POSESTI Prodam polovico HIŠE V okolici Kra-nja. Šifra: šifra 11064 Podam ZAZIDLJIVO PARCELO z loka-cijsko dokumentacijo. Šifra: PLANINA POD GOLICO 11067 STAN. OPREMA Prodam dobro ohranjeno kuhinjo MARLES in HLADILNIK. Ogled popoldan. Tel.: 21-556 int. 340 dopoldan _10973 Prodam zamrzovalno omaro in HLA-DILNIK. Tel.: 50-356_10978 Poceni prodam rabljen 170 I HLADIL-NIK Gorenje. Tel: 34 750_10981 Prodam ZMRZOVALNO SKRINJO, 300 I. Drolc - tel: 34-908 11046 Poceni prodam PREPROGO 2 x 3 m. Tel.: 26-112_11053 Zelo ugodno prodam SPALNICO. Kr-melj Matevž, Log 13, Škofja Loka _11057 Prodam starejše dobro ohranjeno POHIŠTVO za dnevno in otroško sobo Mikec, Žabnica 24, tel: 44-514 11075 STANOVANJA Kupujem STANOVANJE v bloku v Ra dovljici ali Lescah. Šifra: NUJNO _10972 Zamenjam enosobno stanovanje na Planini III za dvosobno, kjer koli v Kranju. Tel: 35-461 popoldan 10980 Z avgustom oddam v najem garsonjero v Kranju (Šorlijeva ulica). Tel.: 22-430_10996 Prodam stanovanje 49 kv.m na Jesenicah primerno za lokal. Tel.: 82-371 _11037 Iščem manjše stanovanje ali sobo. Tel.: 21 -219 popoldan od 15. ure dalje 11058 VOZILA Prodam R-4, letnik 1978, registriran do konca leta. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj_ Prodam ALFO 33, 1,5 TI, letnik 1986. Tel.: 26-040, popoldan_ PEUGEOT 205 GRD - dizel, 1800 cm3, star 1 leto, izredno ohranjen, kot nov, prevoženih 21.000 km, prodam za 50 % ceneje od vrednosti novega vozila. Informacije na tel.: 23-082 do 14. do 18. ure in tel.. 061/271-230_ Prodam GOLF JX diesel, letnik december 1985. Danilovič, Zg Brnik 124 Prodam ohranjeno Z101 GT 55, letnik december 84. Lovrić Slavko, Partizan ka cesta 42, Škofja Loka 10730 Prodam GOLF disel, letnik 1984 Zalog 78, Cerklje_10967 Ugodno prodam Z 750 S, letnik 1979 november, registriran do februarja 1989. Tel.: 26-777 od 10. do 17 ure _10968 Prodam ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1984, 65.000 km, 3 vrat. Tel : 46-704 po poldan 10969 prodam Z 750, starejši letnik v voznem stanju, registriran do decembra 88 Tel.: 51 -692 - Brezje 22, Trčič 10974 Prodam KADET, letnik 1974. Kunčič Matjaž, minska 12, Bled 10975 GOLF JGL, letnik 1981, registriran do aprila 1989, prodam. Arhar, Zg. Bitnje 244-za trgovino desno 10984 Prodam dobro ohranjen MOTOR APN 6 star 4 leta. Krč Gregor, Potoče 24, Preddvor_10985 prodam Z 101 GTL 55/3, marec 1986, 26.000 km. Uršej, Bokalova 17, Jesenice, tel.: 82-313 zjutraj do 9. ure ali zve čer_10988 prodam R 4, letnik 1981, dobro ohranjen. Tel.: 51-676 10989 Prodam FORD M 12. Panjan Ciril, Kranjska c. 8, Šenčur_10992 Prodam FIAT 850 SPORT Pogačar, Planina 71, Kranj_10993 Prodam Z 750 celega ali po delih. Tel.: 7£-i02cd1/1 ^" 10 inoo7 Ugodno prodam karambolirano LADO RIVA, letnik 1986, prevoženih 17.900 km. Tel.: 47-022 zvečer_11003 Prodam TOMOS APN 6 star 2 leti. Za krajšek, Kidričeva 20, Kranj 11005 Prodam FIAT 750, motor generalno obnovljen, letnik 1978, cena po dogo-voru. Tel.: 51-795_11007 ŠKODO 1000 po delih prodam oz. prodam ali zamenjam za avto 2,5 ha gozda okoli Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku._11011 Nujno prodam GOLF disel, letnik 1979 - rdeč. Informacije tel.: 43-197 11016 Prodam nov TRAKTOR Torpedo, 5 x 55/A ali zamenjam za večjega DEUT ZA 75, pogon na vsa 4 kolesa. Tel.. 65-177_11019 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1981, 50.000 km. Tel: 73-464 11021 ŠKODO 1 000 po delih prodam oz. prodam ali zamenjam za avto 2,5 ha goz da okoli Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku._11022 Prodam Z 750, letnik 1983. Mavčiče 97 _|_11025 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1981, registriran do maja 1989. Tel.: 79-770 11026 Prodam GOLF, letnik 1980 in ZASTO-VO 101, letnik 1978. Zg. Bitnje 144 _11027 Prodam GOLF deisel, letnik 1984, Bajt Vinko, Čepulje 4, tel.: 25-949 11031 Prodam TOMOS AUTOMATIC, izvozni model, letnik 1987, cena po dogovoru. Tel.: 27-235_11034 Prodam Z GTL 55, letnik 1983, za 500 SM.Tel.: 85-309_11035 Poceni prodam PEUGEOT 404, starejši letnik, vozen, neregistriran. Tel.. 61-454_11036 Prodam GOLF, letni 1980, cena po dogovoru. Tel.: 73-606 11042 Prodam GOLF J, letnik 1977. Tel.: 81-596 dopoldan_11043 Prodam VW HROŠČ, letnik 1968, registriran do 29.6.1989. Tel.. 39-997 11044 Prodam UNO 45 S, letnik 1985. Galeto-va 14, Kranj_11047 Za 130 SM prodam Z 750. Tel.: 81-917 po 14. uri 11052 BMW 316, letnik 1985, prodam. Te.: 45-755 ali dopoldan 23-754 11054 Prodam Z 101, ietnik 1980, registrirano do julija 1989. Tel: 64-124 11055 Prodam FIAT 125 P, letnik 1977, lahko tudi po delih. Žagar, Grad 55, Cerklje _11060 Prodam JUGO 55, letnik marec 1984. Trata 29, Škofja Loka_11068 prodam R 5 TL, starejši letnik. Gorice 12, Golnik_11069 Prodam FAP 13 x 14 SK za prevoz lesa. Tel: 64-011 11070 Prodam FORD TAUNUS 1,6 L. Tel.: 75-137 dopoldan do 14. ure, Starič Jo že, Za žag 8, Bled_11074 Z 750 prodam po delih. Sebenje 65, Tržič_11078 Prodam FIAT 85 cupe, letnik 1969, odlično ohranjen. Zupan, Kropa 48'a, tel: 79-783 od 14. do 20 ure. 11080 ZAPOSLITVE Iščemo žensko pripravljeno pomagati oskrbovati starejšo osebo. Nudimo stanovanje. Tel.: 81 -077 _11023 ŽIVALI Prodam JARKICE. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj Prodam 10 tednov stare RJAVE JAR KICE. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka _10911 KRAVO simentalko s teletom ali brez teleta. Peračica 4 10976 Prodam breji črnobeli TELICO in KRA-VO. Šink, Žabnica 4_11000 Prodam BIKCA starega 2 meseca. Te-netiše6, Golnik, tel. 46-092 11017 Prodam KRAVO ali TELICO po izbiri in nov MOTOR APN 6, 10% ceneje, Je zerska c. 65, Kranj_11030 Prodam PUJSKE 20 30 kg težke. Bajt Vencelj, Čepulje 4, tel.: 25-949 11032 Prodam brejo KOBILO Norick, 3 leta, Adergas 27, Cerklje_11040 Prodam dve mladi KRAVI. Tel.: 65 026 _11041 Prodam dva TELETA stara po 4 tedne. Pivka 3, Naklo 11049 KUPIM Kupim svetlo modro, dolgo PORO ČNO OBLEKO št. 38. Tel.: 66-026 po poldan_11002 Kupim PAJKA na dva vretena dobro ohranjenega. Dolenc Franc, Pangerši ca 4, tel: 46-255, Golnik 11076 OBVESTILA Na planini Kozjek na Mežakli smo našli star TRANZISTOR. - Informacije po tel.: 83-115 Uspešno INSTRUIRAM angleščino za vse stopnje. Tel.: 27-015 VODOINSTALACIJO NA HIŠI tudi ra-zna popravila (predelave) vam naredi obrtnik. Tel.: 28-427__1078i Polagam umetni in naravni kameb Tel.: 061 -554-623 po 1. avgustu 11008 Izdelujem strešno opeko "ŠPIČAK -kvaliteta zagotovljena. Tel.: 77-756 11038 OSTALO Prodam italijanski, športni VOZIČEK. Tel : 26-075_10971 PrCd2m dnhro ohranionn irericUn KOLO Rog - Ljubljana Šenior Elite na 5 prestav lesce, Rožna dolina 23, tel.: 75 383_10987 Prodam knjige za upravno administrativno šolo 1. letnik in jih kupim za 2. letnik. Kemperle Anica, Izletniška 40, Ribno - Bled _10991 Prodam domače ŽGANJE. Naslov v oglasnem oddelku. 10995 Prodam žagana DRVA. Tel.: 62-226 10998 Prodam rabljen kombiniran otroški VOZIČEK. Binkelj 1, škofja loka, tel.: 61 -804_ 11006 Prodam garderobo za dojenčke, za 80% ceneje. Tel.: 50-307_11012 Prodam GARDERORO £A nnjFM^A - dvojčke za 80% ceneje. Tel.: 50-307 _11015 Prodam šprtni, avstrijski VOZIČEK. Tel: 25-754_11028 Prodam ŽGANJE iz neškropljenega sadja. Tel: 23-660 dopoldan 11061 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK tribuna, star 6 mesecev, cena 8 SM. Tel.: 35-024_ 11079 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZI-ČEK Tribuna. Tel: 39-252 11081 ZAHVALA Ob smrti naše drage OLGE ŠRANC se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno družini Bačič. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kranj in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz TOZD-a Gumenotehnični izdelki - Valjarna JERNEJ KOZJEK roj. 1929 Od njega smo se poslovili v petek 15. julija 1988, ob 16. uri na pokopališču v Šenčurju. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ ZAHVAIA Ob mnogo prezgodnji smrti nam drage žene, mamice, hčerke in sestre CVETE KOKALJ roj. Potočnik se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, njenim sodelavcem za denarno pomoč. Hvala sindikalni organizaciji tov. Iskra — Železniki, govorniku Rafku Erženu, pevcem tov. Niko, Peks Šk. Loka, miličnikom postaje Železniki in Škofja Loka, gospodu župniku za lep pogrebni obred, sostanovalcem za podarjeno cvetje, osnovni šoli Prešernove brigade Železniki. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. VSI NJENI Železniki, Bukovica, Sorica ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete JULIJANE FRELIH se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in zdravnikom ZD Železniki, posebno dr. Možganu in sestri Mariji za pomoč in lajšanje bolečin na domu. Hvala g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA »Si zemljo kopal in oral, kosil seno, pa žito sjal. Ni čudno, da truden si postal in brezslovesaza vednozaspal« Zapustil nas je dragi oče, stari oče in stric PETER STIRN st. Vsem, ki ste darovali cvetje, ga pospremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebej izrekamo zahvalo za pomoč dr. Novaku, med. sestri Kristini, patronažni sestri, Nevrološki kliniki v Ljubljani in sosedom. Hvala tudi gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI mali oglasi tel. 27960 — Na najtežji nogometni tekmi vseh časov Debeli Bohinici usfnali še ----- o o ------ debelejše Slovence Bohinj, 17. julija — Za običajne tekme se je tokratni nogometni spektakel v Bohinjski Bistrici začel prav nenavadno. Toda tudi tekma je bila malce nenavadna, saj so imeli tekmovalci kar dobro zaobljene trebuščke. Najprej so začeli s tehtanjem. Pogoj za igranje na tekmi je bila teža, saj nogometaši niso smeli tehtati manj kot devetdeset kilogramov. Gornja meja ni bila odločena. S posebno tehtnico so najprej sehtali debelo Slovensko reprezentanco. Ugotovili so, da skupaj tehtajo natančno 1263 kilogramov (enajst igralcev), najtežji pa je bil Janez Rovan iz Grčarice na Dolenjskem. Tudi Bohinjci so krepki fantje. Vendar pa je bila njihova skupna »živa teža«, kot je hudomušno pristavil voditelj prireditve Boris Kopitar, ka*- za celo stoenko (sto en kilogram manjša od skupen teže debelih Slovencev. Toda imeli so najmočnejšega moža tekme - Franca Stuška - ki mu je tehtnica pokazala kar 133 kilogramov. Primož Švab z dobirmi devetdesetimi kilogrami je bil proti njemu prava »mušja kategorija«. Po izdatni porciji piva (edinem dovoljenem dopingu) so se teko-valci pognali za žogo. Nekateri domačini so se takoj zbali za travnik, saj so upravičeno sklepali, da nekaj mesecev na njem ne bo zrasla niti travica. Razen manjših spodrsljajev sodnika Tofa, nekaj napadov psa na mesarja (mesar je bil bohinjski golman) in ene bu-ške, je tekma minila brez večjih vznemirjenj. Padla sta tudi dva gola (po eden na vsaki strani), tako da so si zmago 4:3 Bohinjci zagotovili šele po streljanju enajstmetrovk. K sreči je bilo ves čas tekme na zalogi dovolj piva za tekmovalce (podarila sta ga gostišče Rožič in Ribčevega laza in Tripič iz Bohinjske Bistrice), pa tudi organizatorji, Turistično poslovna skupnost pododbor Bohinj, (v sodelovanjem z Dnevnikom) so dobro Nič manj zanimivo od nogometne tekme ni bilo tehtanje naših najtežjih nogometašev. Nekdo je celo predlagal, naj njihove slike pošljemo Branku Mikuliču (v spomin in opomin) na zlate čase Milke Planine. opravili svojo nalogo. Tako dobro, da se je veselje ob gostišču Danica nadaljevalo še pozno v noč. V. Stanovnik Konec tedna v Bohinju Športne prireditve in gasilska veselica Bohinj, 18. julija - Po tradiciji poletne sezone bo tudi ta konec tedna v Bohinju precej prireditev, ki so namenjene tako Bohinjcem kot turistom in nedeljskim obiskovalcem Bohinja. Na svoj račun pa bodo prišli tudi športniki. Tako bosta že v petek, 22. julija, Turistično društvo Bohinj - jezero in odred »Dobre volje« iz Ljubljane, organizirala tradicionalni taborniški tek okoli jezera. Začel se bo ob 11. uri, prijavite pa se lahko dve uri Izpraznili dvorano Ljubljana, 18. julija - Tik pred oddajo tekstov v tiskarno veljajo v zvezi s sojenjem proti Janši, Tasiću, Borštnerju in ZaVrlu sledeče informacije: Na Roški 2 je bilo najprej omogočeno, da so v sicer dokaj majhno sodno dvorano lahko prišli predstavniki javnosti (novinarji, javni delavci, občani...), vendar se je kmalu zapletlo. Najprej z mag. Dragom Demšarjem, ki se je skušal predstaviti kot odvetnik Francija Zavrla (sicer gre za odvetnika revije Mladina) in zahteval pismeni sklep senata o njegovi izločitvi s sodne obravnave. Le-tega ni dobil, lahko je le ustno protestiral, medtem ko sta ga dva vojaka pospremila do izhoda. Nekako deset minut za tem so morali dvorano zapustiti tudi ostali, tako da so za notranjimi za javnost zaprtimi vrati ostali samo najbližji sorodniki. V. Bešter pred začetkom. Tokratno gasilsko veselico bodo Bohinjci pripravili v Bohinjski Bistrici v soboto zvečer, tenis turnir pa bo v nedeljo. Poleg prireditev si obiskovalci Bohinja lahko vsak četrtek ogledajo folklorne nastope v hotelu Zlatorog in vsak petek zvečer v hotelu Kompas. V hotelu Zlatorog sta odprta bazen in savna, na prostem pa se je moč kopati v bazenu pri hotelu Kompas. Tudi tenis igrišča pri hotelih Zlatorog, Kompas, Bellovue in na Poljanah so urejena, hotel Kompas pa vsa teden organizira tečaje tenisa in individualne ure šole tenisa- V. Stanovnik Blejska noč Slavje kamniških planincev Kamnik, 18. julija - Člani Planinskega društva Kamnik, ki so ga ustanovili pred 95 leti, bodo letošnji jubilej označili z več prireditvami. Na dan ustanovitve društva, 19. julija zvečer, se bodo zbrali v kamniškem Stolu na slavnostnem plenumu društva, kjer bodo podelili priznanje najprizadevnejšim planincem. To nedeljo, 24. julija 1988, bodo že šestič zapored priredili Dan kamniških planin, tokrat pri Cojzovi koči na Kokrškem sedlu. Tam se bodo ob 11. uri zbrani planinci udeležili krajše proslave, med katero bodo po govoru nastopili pevci PZ Solidarnost iz Kamnika. Čeprav tamkajšnjo kočo še prenavljajo - uradno bodo prizidek odprli septembra, bodo v njej gostoljubno sprejeli vse obiskovalce. S. Saje Škofejloški šolarji lahko prijetno preživijo počitnice Program veselih počitnic se je začel Škofja Loka, 18. julija - Zveza društev prijateljev mladine občine Škofja Loka je tudi letos pripravila obsežen program za učence škofjeloških osnovnih šol in otroke iz okolice, ki so ga poimenovali »Vesele počitnice«. Program je seveda zabaven pa tudi malce poučen hkrati, saj so se organizatorji potrudili in k sodelovanju pritegnili ZTKO, Partizan, ZKO, Delavsko univerzo ter številna društva. Z njihovo pomočjo so organizirali tako imenovane biološke dneve, na katerih bodo šolarji spoznavali naravo in življenje živali, nastopile bodo glasbene skupine, organizirana pa bo tudi počitniška rekreacija. Tako so šolarji že danes odšli v gozd po gobe (seveda pod skrbnim očesom predstavnikov gobarskega društva), v torek si bodo s pomočjo članov kinološkega društva ogledali življenje psov, v sredo bodo pod vodstvom lovske družine spoznali gojenje divjadi, v četrtek, bo društvo za varstvo in vzgojo ptic predstavilo varovanje ptic, v petek pa bodo člani ribiške družine pokazali, kako se lovijo ribe. Od 25. julija od 12. avgusta bo veliko športnih srečanj. Organizirane bodo športne igre, kopanje, izleti s kolesi, balinanje, izleti v naravo, badminton in še kaj. Za vse, ki bodo program bioloških dnevov ta teden zamudili, pa ga bodo ponovili od 8. do 13. avgusta. Kot je povedal Marko Pleško, strokovni sodelavec pri Zvezi društev prijateljev mladine, bo na vsaki od dejavnosti poskrbljeno za varstvo otrok, saj bodo vse aktivnosti spremljali mentorji. Za natančne datume določene vrste rekreacije se je moč pozanimati iz plakatov, ki so obešeni, programe pa so vsi učenci dobili tudi ob koncu šolskega leta. Podrobnosti starši lahko izvedo tudi pri ZDPM v Škofji Loki (tel. 61-177). V. Stanovnik Ognjemet in osvetljeno jezero Bled, julija — Tradicionalna Blejska noč, pred leti redna, potem pa po nekajletni prekinitvi zdaj že četrta prireditev, je nedvomno eden od osrednjih dogodkov letošnjih turističnih prireditev na Bledu, ki so se začele 1. maja in bodo trajale do konca septembra. V okviru krajevnega praznika Bleda bo prireditev v soboto, 23. julija, prireditelj pa je Turistično društvo. Letošnja prireditev z glavnima značilnostima ognjemetom in razsvetljenim jezerom se bo začela z glasbenim programom pred hotelom Park že popoldne. Glasbeni program bo potem s prekinitvami trajal vse do druge ure ponoči. Tajnik turističnega društva Marko Potočnik nam je povedal, da so letos še posebno skrb namenili postrežbi in ponudbi. Tako bo od Festivalne dvorane do Bistroja bogat izbor Bohinjske, Kraške, Morske, Vegetarijanske kuhinje in podobnih specialitet. Prižiganje jajčnih lupin (kar 15.000 jih bo) se bo začelo ob 21. uri, ob 22. uri je na programu osvetlitev grajske skale s posebnimi barvnimi filtri ob spremljavi mehanske glasbe. Veliki ognjemet pa bo ob 22.30. Še pred prižiganjem jajčnih lupin je napovedano posebno presenečenje, ki pa ga tokrat še ne bi izdali. Posebej pa naj vas opozorimo na tekmovanje otrok v risanju s kredo, ki se bo začelo ob 17. uri. Da pa bi letošnjo osrednjo turistično prireditev Blejsko noč zared doživeli in lepo preživeli, vam svetujemo, da pridete na Bled (da ne bo težav s parkiranjem) že v popoldanskih urah. Kar zadeva vreme, so se prireditelji menda tudi že dogovorili; predvsem naj ne bi bilo slabše (saj skoraj ne more biti), kot je bilo zadnji dve leti. A. Ž. Naslednja številka Gorenjskega glasa bo izšla v torek, 26. julija. GLASOVA ANKETA Prihaiain raznrnHaipt -----~j~j~ l«w--jr- ^v»wjvi Časi, v katere vedno bolj stopamo, očitno ob vsem ostalem prinašajo v naše kraje tudi vedno večje povpraševanje in nakup na različnih razprodajah. Ti butiki za revne, kot jih nekateri imenujejo, bodo svoja vrata večinoma odprli s 1. avgustom. Kakšna bo izbira in kolikšni bodo popusti? Po trgovinah se bodo v teh dneh večinoma pojavili v oči vpijajoči napisi, ki bodo mimoidoče opozarjali, da bo možno del blaga kupiti po bolj ali manj znižanih cenah. Čeravno doživljajo večji odziv zimske razprodaje, trgovci pričakujejo velik odziv tudi ob tokratni letni razprodaji, predvsem prva dva dneva. Meta Kumer, poslovod-kinja oddelka žensko-moške konfekcije v blagovnici Tina, Kokra: »Tudi čas naše letne razprodaje bo v prvih dveh avgustovskih tednih. V povprečju bo znižanje 30 odstotkov, čeravno bodo določeni artikli dosegli tudi 10 odstotkov višji popust. Za ženske bo možno dobiti krila, obleke, hlače in jakne, moškim pa bodo na razpolago hlače. Cene popustov bomo izračunali na osnovi aktualnih cen, predvidevamo pa veliko možnost izbire, predvsem prva dva dneva.« Ljubica Rutar, poslo-vodkinja poslovalnice Obuča Kranj: »Pri nas smo eno razprodajo že imeli pred približno mesecem dni, popusti pa so bili do 50 odstotkov. Obutev, ki smo jo ponudili, se je lepo prodajala, menim, da bo tako tudi konec tega meseca, ko pričakujem, da bomo cene za določene izdelke ponovno spustili. Kakšnih podrobnejših informacij še nimam, kajti le-te prihajajo naravnost iz uprave v Beogradu. Marija Dežman, pošlo-vodkinja E mode, Elita: »Pri nas bomo odprli vrata razprodaji prvega avgusta in zaprli po dveh tednih. Kupcem bomo ponudili izrazito letne artikle, jakne, platnene hlače, tisto, kar je bilo letos modno. Popusti bodo dosegali višino 40 odstotkov gledano na današnje cene. Ob tem bi posebej poudarila, da bo tudi za to robo veljala možnost obročnega odplačevanja.« »Marija Kogojšek, vodja informativno-prodajnega centra TekstilinduS Kranj: »Mi razprodaj kot takšnih v bistvu sploh ne poznamo. Pri nas ne ge za klasični tip trgovine, pač pa bolj za nekakšno konsignacij' sko skladišče. Tako ima' mo praviloma dvakrat letno t.i. odprodajo ku; ponskega materiala. PA zadnji, aprilski odproda' ji smo imeli cene nižje za približno 40 odstotkov. Po kolektivnih dopustih bo predvidoma na vrsti že odprodaja zimske robe.« Emil Jane, poslovodja oddelka obutve v Kokri Globus: »Naša razprodaja bo letos od 18. do 30. julija, naprodaj pa bo \ vsa letna roba, v glav- I nem odprta obutev (sandali). Cene bodo nižje c4 i 30 do 40 odstotkov, tako da bo ženska obutev of I kog 25 tisočakov, moška približno enaka in otro; ška pet do deset tisoč din cenejša.« Foto: G V. B. Šinik Štirikrat zabodel svojo ženo Za poskus umora pet let zapora Kranj, 15. julija - Na Temeljnem sodišču Kranj so obsodili 56-letnega Ivana Stojka iz Tržiča, očeta petih otrok, sicer zaposlenega v Tokosu, na pet let zapora, ker je 18. februarja letos v stanovanju v Bistrici z nožem štirikrat zabodel svojo ženo, nato pa pobegnil. Žena je kljub ranam v hrbtu in prsnem košu še uspela priti do sosede, ki je poklicala zdravniško pomoč. Sodba še ni pravnomočna. Zakonca sta se že dalj časa prepirala, nazadnje dan pred usodnim dogodkom, ko sta drug drugemu tudi očitala nezvestobo. Ivan je naslednje jutro odšel zdoma (kot da gre na delo), vendar se je kmalu vrnil domov in se odločil, da bo nesoglasja in občutke ljubosumja »rešil« na silo, z nožem, ki ga je sam naredil v tovarni. Sodni izvedenec-psi-hiater je ugotovil, da ima Stojko značajske posebnosti in da so bile njegove sposobnosti razumevanja in obvladovanja med dejanjem zmanjšane, vendar pa ne bistveno. Dogodke ima psi^K ško-čustveno ozadje, povod P*'' bil prepir. ^ Sodišče je dejanje oz&m kot poskus umora z direk^1. naklepom, saj je preiskava K kazala, da se je Stojko na t*j. šno rešitev problema pripravU. že nekaj časa. Pri kaznovanji", upoštevalo, da je ženi že enk| grozil z nožem, pa tudi to, da' je vse skupaj zgodilo v druZf skem okolju, da mora skrbeti* za dva otroka in da velja za 9 brega delavca. Z goljufijo in tatvinami do denarja Kranj, 15. julija — Pred senatom Temeljnega sodišča Kranj se je pred nedavnim zagovarjal 25-letni brezposelni Boris Kržovski iz Kranja, ki si je v drugi polovici minulega leta »zaslužil« denar za preživljanje s tatvinami in goljufijami. Oktobra je dvakrat vlomil v eno od stanovanjskih hiš na Škofjeloški cesti v Kranju in ukradel moško perilo, nogavice, radio in uro-budilko, jeseni je na območju Kranja, predvsem Stražišča izmaknil pet koles in fotoaparat, od septembra do decembra je v Ljubljani ogoljufal poulične prodajalce knjig. Obljubil je, da bo knjige, ki jih »kupil«, tudi plačal, vendar pa tega ni storil in je Mladinsko knjigo, Državno založbo Slovenije, Cankarjevo založbo in Zavod za napredek gospodinjstva oškodoval skupno za 1,9 milijona dinarjev. Kolesa je prodajal sodelavcem na železniški postaji v Kranju (tedaj je bil še zaposlen), knjige pa na bolšjem trgu in po gostilnah. Denar je porabil Steklina ne pojenja Škofja Loka, 14. julija — Štefan Stojko iz Podpurfelce je v četrtek v jutranjih urah na svojem dvorišču pobil lisico, ki je napadla njegovega psa. Ker je domneval, da je stekla, jo je izročil lovcu, ki jo je odnesel na Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske. Konec dober, vse dobro Mojstrana, 15. julija — Skupina sedmih čeških planincev se je v sredo zjutraj odpravila z Aljaževega doma proti vrhu Triglava — štirje po eni in trije po drugi smeri. Ker trojice ni bilo na vrh, so ostali štirje po povratku v dom obvestili oskrbnika, ta pa gorske reševalce iz Mojstrane, ki so naslednji dan takoj po obvestilu odšli do Aljaževega doma, vendar pa zaradi slabega vremena niso nadaljevali proti Triglavu niti ni bil možen prelet s helikopterjem. Proti večeru, ko se je za trenutek razjasnilo, so v severni Triglavski steni z daljnogledom opazili tri planince, naslednji dan, v petek, pa so jih že srečali, ko so lačni in premraženi, a zdravi, še stopali proti domu. S kanujem v smrt Bohinjska Bela, 17. julija — 28-letni Zdenko Zakošek iz Titovega Velenja, sice* član tamkajšnjega taborniškega odreda, se je v nedeljo s prijateljem peljal v kanuju po Savi Bohinjki od Bohinjske Bele proti Rib-nem. Na jezu blizu Selškega mostu sta izgubila ravnotežje in se prevrnila. Prijatelj, ki je bil brez rešilnega jopiča, se je rešil. Zakošek, ki pa ga je imel pa je utonil. Tatvina se ni posrečila Bled, 13. julija — 22-letni Željko Jovanovič iz Titograda se za preživljanje, saj je bil službe in stanovanja in se je tikal naokrog. Kržovski je na glavni obf navi vse tatvine in goljufije t znal in jih obžaloval in oblju. da se bo po prestani kazni re4 zaposlil in da bo vsem ošk<*j vancem povrnil škodo. Sod1', se je odločilo za zaporno kaJ' eno leto in deset mesecev, t tem pa je poleg oteževalnih °* liščin upoštevalo tudi njeg" priznanje in obžalovanje ka^ vih dejanj in stisko, v kateri' je storil. _^ lat«! je skupaj s še dvema prija ma in znanko iz Kranja P1 ( ljal z najetim avtomobilo'*' 1 Bled na večerjo, vendar P* večerjo po neuspelem P0^. tatvine ni bilo več časa. v-\ nekaj po pol deveti zvečer Vj pili v filigram zlatarno Am Pavlovskega na Cesti svo^ so se zanimali za nakup h ogrlice. Trije so skupaj s P^j, j alko, lastnikovo ženo, od^ izložbe, da bi ji pokazali, želijo, Željko pa je ostal v t}K ni, se stegnil čez prodajni"( odprl predal in iz njega vz«1« zlatih zapestnic, vse s* j vredne okrog tri milijone d1, jev. Lastnik, ki je tatica oP val iz delavnice, je stekaj, njim. Jovanovič je zlatnino °j gel, vsi pa so se razbežali- \ čniki so naprej izsledili d j nato Željkovega prijatelja' a med vožnjo proti mejnermH hodu Rateče izstopil, nasl^ jutro pa s sodelovanjem *a nov še Željka. Na mej nemi hodu se je namreč predstav^ tujimi dokumenti in ko s° čniki začeli preverjati iden^ je pobegnil, vendar — ko že rekli — ne za dolgo^^