IZVOLILI SMO NOVE ORGANE DS
Ob dnevu vstaje
Vstaja slovenskega naroda prala okupatorju se je začela 22. julija in se je hitro razširila po vsej Sloveniji.
je Sovjetska izvoza v vojni (proti hitlerjevski Nemčiji,, je vlilo v. naše ljudske množice trdno vero v zmago im pripravljenost za borbo.
In šele v teh pogojih je mogel tovariš Tito, ki je. stal načelu že prej . formiranih liele-
Komunistična partija Slovenije, je organizirala vstajo v izredno težavnih okoliščinah, ko je bila hitlerjevska Nemčija na vrhuncu svoje moči . in ko so bile množice še «zbegane in prepadene zaradi katastrofalnega poraza in razsula bivše Jugoslavije.
Kmalu po okupaciji se\js KPS posrečilo zajeti ' največji del slovenskega'naroda v enotno. politično' ih borbeno antifašistično organizacijo — Osvobodilno fronto in v začetnem pripravljalnem obdobju' vstaje pripraviti posamezne oborožene skupine kot jedro bodočih partizanskih sil. Komunistična partija Jugoslavije se je že prej odločno zavzela za' boj proti fašistični agresiji in ni nikoli pomišljala, ali ®aj se upre in začne oboroženo (borbo proiti okupatorju. Odkar je okupator prestopil našo mejo, je partija pripravljala vseljudsko vstajo in začetek osvobodilne vojne z odgovornostjo in resnostjo, kakršno je to dejanje tudi- zaslužilo.
'Tovariš Kardelj piše o tem: »Sovražniki narodnoosvobodilnega gibgnja nam pogosto očitajo, da se je partizanska'vojna začela''šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo. To naj bi pomenilo,-da vodstvo narodnoosvobodilne borbe ni imelo iskreno partio.tskih, temveč neke druge namene.«
Tito od vsega začetka na čelu upora
,'»Točno je,« .pravi Kardelj, »narodni upor se je začel šele po juniju 1941.: leta. In naravnio : je, da je bilo tako. Vreči narode v .upor, dokler Hitlerjeve osnovne sile še niso bile angažirane hiti na "eni fromiti, bi pomenilo voditi avanturistično politiko. Sicer pa ljudske množice niso
Lackov spomenik — simbol vstaje v naši občini
bile niti pripravljene, da se.bo-., juijejo v takih- okoliščinah. Zaposlitev Hitlerjevih . sil na vzhodni franiti je ustvarila tudi za nas ugodne pogoje za oborožen Upor prati okupatorju. Kar je najvažnejše, dejstvo sairrio, da
galnih vojnih komitejev, ki so pripravljali oboroženo ' akcijo, dati povelje za prehod k partizanskim, akcijam v vseh naših pokrajinah, s ciljem, ct-a ise te akcije razvijajo v smeri dviganja splošnega lj.uidskega upora.«
Partija je pripravljala vstajo
Položaj je bil toliko ugoden, ker okupacija ni našla partije nepripravljene, saj je ta že dolgo prej pripravljala svoje kadre za bližajoči se oboroženi obračun s fašizmom. Že davno pred napadom na.fiugoslavijo, ko se je vojna nevarnost bližala tudi naši deželi, je ustanavljala vojne komiteje, zbirala napredne oficirje, učila komuniste in komunistično mladino ravnati z orožjem. V aprilu 1941 pa je Centralni komite ustanovil vojni komite s„ tovarišem, Titom na čelu, ki mu je po aprilski, katastrofi bila zaupana naloga, da vodi priprave na oboroženo borbo.. V začetku maja je bilo v Zagrebu .posvetovanje partijskih funkcionarjev iz vse dežele. V Sklepih s posvetovanja je med drugim rečeno, da si bo pod vodstvom KPJ ljudstvo priborilo svojo svobodo-,. neodvisnost ih boljšo prihodnost ter da moramo' posvetiti riajvečjo pozornost boju pròti 'okupatorju, za nacionalno osvoboditev podjarmljenih jugoslovanskih narodov.:
. Partija je to politiko tudi uyéljayila z razglasi in pò svojih političnih aktivistih je pozvala vse narode ih vse patrio-: tične šile dežele,, naj se strnejo v enotno fronto za boj proti, okupatorju dn njegovim pomagačem — raznim izdajalcem.
: Istočasno je opozorila j ljudske rnhožice ria potrebo po odločnem boju' proti pasivnosti in čakanju, da ,bi prišla rešitev pred fašističnim . suženjstvom, od zunaj ter jih stalno. prepričevala', da bodo samo z las.tno borbo ' dosegle pravico do odločanja o svoji usodi ih samo z lastnimi . silami preprečile, da bi po porazu Nemčije in njienih političnih zaveznikov' spet postala objekt v igri. velikih sil.
V Jugoslaviji je bilo 21 okupacijskih divizij
Na .ozemlju Jugoslavije, je. bilo v teh usodnih dnevih' raizmešče-
Centralni delavski svet je razpisal volitve novih organov upravljanja, in sicer novega delavskega sveta in svetov proizvajalcev delovnih enot na' svoji seji dne 12. maja 1964. Odredil je, da bodo volitve v podjetju 15. in 16. junija 1964. Na tej se® je v skladu z določili statuta določil, da izvolijo v posameznih delovnih enotah v delavski svet dioločeno število članov za dobo enega leta in za dobo dveh let. — Na navedeni seji je bila imenovana tudi volilna komisija, ki ji je predsedoval Janko Babnik.
Delavski svet je določil, da se voli po posameznih r delovnih enotah sledeče število članov delavskega sveta: v DE glinica 11, in sicer 6 za dve leti in 5' za eno leto; v DE' strojna energetika 4, — 2 za dve leti in 2 za eno leto; v DE aluminij 17, —■ 8 za dve leti in 9 za 1 leto; v DE vzdrževanju 14, — 7 za dve leti in 7 za eno leto; v DE osrednjih služb in razvoja 9, B- 5 za dve leti in 4
za eno leto1 in v DE promet 5, 'YrY2 za dve leti in 3 za eno leto.
NAŠ DELAVSKI SVET IMA
60 Članov
V skladu z zakonitimi predpisi je predsednik CDS sklical zbore proizvajalcev delovnih ljudi po posameznih delovnih enotah, na katerih so člani kolektiva predlagali kandidate za
člane delavskega sveta. Skupaj je bilo predlaganih 80 kandidatov, od tega 45 ža mandatno dobo. dveh let in, 36 za mandatno dobo 1 »leta. V skladu z določili statuta pa šteje naš . delavski svet .60 ‘članov, od katerih se jih prvič polovica izvoli 'za dvoletno mandatno 'dobo, polovica pa za enoletno mandatno' dobo.
Volitve, so v podjetju vodili, volilni odbori, ki jih ie imenovala volilna komisija. Volitve so-po-telsale v redu;, na voliščih rji bilo nikakršnih izgredov ali drugih neredov. Po končanih volivah so volilni odbori za svoja volišča ugotavljali rezultate volitev, ki
(Nadaljevanje na 2. strani)
no 21 okupacijskih divizij. Kljub razkosani im okupirani' deželi ter navzlic tako ogromnim silam, ki so stale nasproti golorokemu ljudstvu, je bil razvod splošne oborožene ljudske vstaje uspešen in je okupatorja presenetil, spričo partizanske vojne, ki . mu je bilia vsiljena koit nova fronta, pa ga je povsem osupnil.
Zelo -ostro in naglo so na sleherni nastop- partizanskih sil reagirali Nemci im Italijani v Sloveniji, saj so okupirane diele Slovenije imeli za sestavne dele velikega rajba in italijanskega imperija. Močno razpredeno ornrežj e prometnih zvez-V vseh delih Slovenije, gostota sovražnikovih garnizij, teror okupatorja, ki ni- preganjal samo antifašistov, ampak tuidi množično izseljeval prebivalstvo, so povzročili posebno težavne pogoje za razvoj vstaje in terjale tudi hude izgube in : žrtve. Vstaja je dobila v začetku večji, obseg na Gorenjskem, na Štajerskem, Dolenjskem in Notranjskem pa se j è razvijala nekoliko počasneje. Ker je imela iza seboj močno politično organizacijo — Osvobodilno . fronto — ise je vstaja vse bolj širila in -dobivala vse bolj značaj splošne ljudske vstaje, -dokler se po štirih letih ni. zmagovito končala.
'Osvobodilna vojna in socialistična revolucija narodov Jugoslavije je tako po velikosti žrtev in naporov, kakor tudi po-morali borcev proti neprimerno močnejšemu nasprotniku eden najlepéih in najsivetiejših primerov v žgoidovini osvobodilnih : vojn ih revolucij. (Prav zato. je jugoslovanska osvobodilna vojna omaga ne samo jugoslovanskih narodov v njihovem stoletnem bo ju proti tujemu gospostvu, marveč tudi kažipot' drugim narodom v njihovi borbi za svobodo- in enakopravnost ter velik prispevek k svetovni borbi- za socializem.
Janez Sukič
Na volišču delovne ‘enote osrednjih služb
DLuminu
Glasilo delovnega kolektiva tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO
Urejuje uredniški odbor: predsednik Marjan Bizovičar, člani: Vida Detiček, Anica Klajnšek, Anton Ko-zoderc, Ivan Mazera, Franc Meško, Simon Pešec, Ivan Tušek, Franc Vrlič, Mirko Zupanič
Odgovorni. urednik :
Inž. Stane Tone j c Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Telefon 3 10 95/240 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna časopisnega podjetja »Mariborski tisk« Maribor
ŠT. 7
JULIJ 1964
LETNIK II.
Z zasedanja centralnega delavskega sveta
Zadnja seja prejšnjega delavskega sveta je bila sklicana za
12.	junij 1964. Na seji je bila osrednja točka: razprava po predlogih upravnega odbora.
RAZPRAVA O POROČILU KOMISIJE ZA UREDITEV PRAVILNIKOV
Komisija za ureditev pravilnikov o delitvi dohodka je imela nalogo, predložiti centralnemu delavskemu svetu osnutek no- * V
(Nadaljevanje s 1. strani) jih je predlagala volilna komisija in razglasila volitve.
V DELAVSKI SVET SO IZVOLJENI SLEDEČI ČLANI KOLEKTIVA:
—	iz osrednjih služb za dobo dveh let: Feguš Slavko', Kosi Adolf, Levanič Karel, Lončarič Vida, Vrlič Franc in' za dobo enega leta: Berahič Lovro, Brglez Anton, Detiček Vida in Krajnc Franc;
—	iz'DE promet za dobo dveh let: Mihelič Danilo, Prelog Viktor in za dobo enega leta Sladnjak Alojz, Zadravec Anton in Zupanc Jurij ;
: —. iz DE energetike za dobo dveh let: Kosi Anton in Levačnič Stefan in za dobo enega leta Černivec Franc in Kumer Franc;
iz DE aluminija za dobo dveh let: Ceti Franc, Ferk Konrad, Hergula Franc, Jelen Helena, Kureti Ernest, Levanič Alojz, Mlinarič Ludvik in Majcen Rudolf in za dobo enega leta: Jeza Lovro, Jerič Franc, Kostanjevec Ivan, Medved Franc, Maloič Josip, Pernat Ivan, Špoljar Janko, Veselič Venčeslav in Zamuda Stanko;
• — iz DE glinice za dobo dveh let: Brunčič Ciril, ing. Debeljak Stanko, Elsner Ivan, Jeza Stefan, Lajh Ivan, Mojzer Martin in za dobo enega leta: Firbas Jožefa, Kristovič Alojz, Leben Franc, Metličar Janez in Pšajd Vinko;
—	iz DE vzdrževanje za dobo dveh let: Hazabent Viktor, Adam-čič Mirko, Menoni Edi, Fajt Ladislav, Knez Vinko, Menoni Jože in Klemenčič Franc in za dobo enega leta: Belšak Rudi, Jelen Franc, Čelan Rudi, Kajič Anton, Gegič Peter, Slešič Anton in Horvat Ivan.
DS JE IMEL PRVO SEJO
24.	JUNIJA
Novo izvoljeni delavski svet se je sestal na prvo redno sejo dne 24. 6. 1964 in se po predpisanem postopku konstituiral. Najprej je izvolil verifikacijsko komisijo, nakar je poslušal poročilo predsednika volilne komisije o izvedenih volitvah, nato je podala poročilo verifikacijska komisija. Delavski svet je potrdil mandate vsem izvoljenim članom, ker ni bilo nobenih prigovorov oziroma pritožb na izvedene volitve:
VIKTOR PRELOG — PREDSEDNIK DS
Osrednja točka te seje delavskega sveta je bila izvolitev predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika ter izvolitev novega upravnega odbora. — Člani delavskega sveta so predlagali tri kandidate za predsednika delavskega sveta, po razpravi o posameznih kandidatih je pa bil izvoljen za predsednika Viktor Prelog. Prelog je že dolgoletni član našega delovnega kolektiva, v pretekli mandatni dobi je bil predsednik upravnega odbora, pred leti je pa bil predsednik sindikalne podružnice ,in dobro pöznä sistem' delavskega samoupravljanja v našem podjetju.
v ega (pravilnika o delitvi dohodka, 'ki bi Ibdl izdelan na osnovi sistema o delitvi in pripomb članov 'kolektiva. '— Komisija je poročala delavskemu svetu, da tega pravilnika ni mogla izdelati, ker naso vse ekonomske enote pravočasno poslale svojib pripomb. Sprejete pripombe je komisija pregledala in ugotovila naslednje:
1.	Iz pripomb je razvidno, da se kolektiv ne strinja s pred-
Tudi za namestnika predsednika delavskega sveta so člani predlagali več kandidatov (glasovanje je bilo celo potrebno trikrat ponoviti, ker ni dobil nobeden kandidat potrebne večine). Po razpravi o posameznih kandidatih je pa bil za namestnika predsednika izvoljen Viktor Hazabent.
Člani novega delavskega sveta so nato poslušali poročilo o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi, ki je trajala od
26.	4. 1963 do 23. 6. 1964.
NEKAJ PODATKOV O DELU UPRAVNEGA ODBORA
Upravni odbor je imel skupaj 46 zasedanj. Razpravljal je o širši problematiki upravljanja podjetja, o zadevah, o katerih je dolžan razpravljati v smislu zakonskih določil, po sklepih centralnega delavskega sveta, ter o zadevah, za katere je bil pristojen po pravilih podjetja in po sprejetem statutu. Na svojih sejah je razpravljal o sledečih konkretnih zadevah: o spremembah in dopolnitvah pravilnikov in poslovnikov, odločal je o uporabi sredstev podjetja v okviru pooblastil, razpravljal je o izvršitvi plana, sprejemal ukrepe za napredek proizvodnje, racionalizacijo in povečanje produktivnosti dela, sklepal o poročilih direktorja in mu dajal splošne smernice za poslovanje podjetja.
Upravni odbor je posvečal vso pozornost proizvodni problematiki, predvsem pa dograditvi aluminija in rekonstrukciji glinice, v ta namen je odobraval potrebna finančna sredstva, saj je bil za to posebej pooblaščen s strani CDS.
Družbeni standard je smatral upravni odbor za zelo važno vprašanje, zato je večkrat razpravljal o izgradnji novih stanovanj, dodeljevanju stanovanj, o družbeni prehrani (enolončnici) in ò drugih zadevah, ki spadajo v sklop tega vprašanja.
Upravni odbor je razpravljal O novem statutu podjetj'a in o skrajšanem delovnem času, v zvezi s tem pa predvsem o novi organizacijski shemi podjetja.
Tudi nagrajevanju oziroma obračunu osebnih dohodkov je bilo v pretekli mandatni dobi upravnega odbora posvečenih precej razprav. Upravni odbor je organiziral o tem vprašanju širša posvetovanja, vendar še nov pravilnik o delitvi dohodka ni izdelan.
Prošenj in pritožb članov kolektiva je bilo v pretekli mandatni dobi zelo malo, ker je v podjetju centraliziran sistem samoupravljanja in so imeli člani kolektiva možnost vlagati pritožbe na svete proizvajalcev ekonomskih enot, ki so bili v določenih zadevah instaiični organi.
Na vsaki seji upravnega odbora je bilo mnogo najrazličnejših vlog, ki so bile obravnavane pod’ tekočimi zadevami. Tako je upravni odbor, odobraval, reševal in odgovarjal na' sklepe posameznih proizvodnih in ekonomskih enot, odobraval siužbe-
laga.no grupacijo pogojev dela po objektih.
2.	Poudarjena je potreba po večji razčlenitvi kriterija odgovornosti
3.	Pojavlja se zahteva po novi osnovi za ocenitev, to je delovni staž.
4.	Zahtevati moramo osnovno stalnost v podjetju.
•Komisija ije nadalje ugotovila, da še ni izdelana in urejena organizacijska shema podjetja,
na potovanja v inozemstvo, razpravljal v strokovni izobrazbi članov kolektiva, razpravljal o prošnjah raznih organizacij in društev za dotacije in materialno pomoč, o higienskem in tehničnem varstvu pri delu, o koriščenju uslug počitniškega doma, o nabavi nove stavbe -za počitniški dom in še o najrazličnejših drugih zadevah.
Delavski svet je vzel podano poročilo upravnega odbora na znanje in podal razrešnico staremu upravnemu odboru.
Delavski svet je nato izvolil člane novega upravnega odbora. Predlaganih je bilo 15 kandidatov za člane in 12 kandidatov za namestnike članov, naš upravni odbor pa šteje 9 članov, s tem da je član upravnega odbora po položaju direktor podjetja.
Volitve v upravni odbor so bile tajne z glasovnicami, izvoljeni pa so bili:
1. Hazabent Viktor, 2. Kramberger Konrad, 3. Lajh Rajko, 4. Majcen Rudi, 5. Černivec Franc, 6. Krajnc Franc, 7. Gegič Peter in 8. Elsner Ivan.
PETER GEGIČ — PREDSEDNIK UO
Za namestnike članov upravnega odbora so bili izvoljeni:
1. Ing. Debeljak Stanko, 2. Feguš Slavko, 3. Klemenčič Franc,
4.	Kmetec Viktor, 5. Levanič Karel, 6. Menoni Jože, 7. Jelen Franc, 8. Kostanjevec Ivan.
Upravni odbor se je konstituiral na primopredajni seji, kjer je bil za predsednika upravnega odbora izvoljen Peter Gegič, za namestnika predsednika pa Franc Krajnc.
Tudi vsi sveti proizvajalcev delovnih enot so že imeli prve redne seje, na katerih so izvolili predsednika in namestnika predsednika ter komisije, in sicer: komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, komisijo za kaznovanje kršitev delovne discipline in samoupravnih predpisov, komisijo za prošnje in pritožbe in kadrovsko komisijo.
V	DE glinice je izvoljen za predsednika sveta proizvajalcev Franc Meško, za namestnika pa Janez Jeza.
V	DE energetike Maks Jabolčnik, namestnik Jože Zupanič, i
V	DE aluminija Franc Emeršič, namestnik Franc Ceti.
V	DE vzdrževanje Viktor Kmetec, namestnik Vinko Knez.
V	DE osrednje službe Franc Hojnik, namestnik Franc Lončarič.
V	DE promet Anton Kaučič, namestnik Alojz Sladnjak.
V	naslednji 'številki časopisa bomo objavili več podatkov o novih organih upravljanja in o posameznikih.
K. n.
ki je tudi važna osnova za izdelavo pravilnika o delitvi dohodka, nadalje pa sodi, da se za ureditev dokončnih kriterijev zahteva daljši čas, kot je 'bil določen s siklepom delavskega sveta.
Poročilo je centralni delavski svet osvojil dn naročil komisiji, naj nadaljuje z dedom ter o vsem poroča novemu delavskemu svetu.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Upravni odbor podjetja je večkrat razpravljal o predlogu gospodarske zbornice okraja Maribor za izročitev sredstev 5 “/o rezerve sklada skupne porabe in poslovnega sklada za potrebe gradnje proge Prešnica —Koper ali Energokemičnaga kombinata Velenje. Upravni odbor je ugotovil, da ima podjetje teh sredstev nad 70 milijonov dinarjev, ki jilh sicer ne more uporabljati, ker so blokirana. Vodstvo podjetja 'je preštudiralo predlog združevanja oziroma vročitve sredstev in je predlagalo prek upravnega odbora delavskemu svetu, da se navedena sredstva združijo prek komunalne banke Ptuj s pogoji, fci so navedeni v pogodbi o depozitu z rokom vračila. — Centralni delavski svet je predlog v celoti sprejel.
FINANCIRANJE GEOLOŠKO-RUDARSKIH RAZISKAV ZA BOKSITE V SLOVENIJI
Organi delavskega samoupravljanja so že večkrat odobrili sredstva za geološko-rudarske raziskave za boksite v Sloveniji, ker so te raziskave za naše podjetje zanimive in koristne. Geološki zavod 'SR Slovenije v Ljubljani je dal obširnejše poročilo o ugotovitvah in izdelal nadaljnji program raziskav. — Upravni odbor našega podjetja je pregledal poročilo in program dela Geološkega zavoda v Ljubljani in predlagal centralnemu delavskemu svetu, da se sklene z Geološkim zavodom posebna pogodiba o izvedbi geološko-rudarskih raziskav za boksite v Sloveniji v letu 1064.. Po tej pojgodibi bi naj naše podjetje prispevalo za navedena dela
69,100.000	dinarjev, kar bi bremenilo amortizacijski sklad podjetja. — Delavski svet je predlog upravnega odbora v celoti sprejel, potem ko je ugotovil, da se ti stroški za raziskave knjižijo na zagonske 'stroške in se amortizirajo po posebnem postopku.
NACRT UPORABE FINANČNIH SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE V LETU 1964
Kadrovska komisija centralnega delavskega sveta je pripravila predlog uporabe finančnih sredstev za izobraževanje v letu 1964. Ta plan je obravnaval centralni delavski svet in ga v celoti sprejel.
Iz plana izhaja, da je v tekočem letu potrebnih še okrog milijon dinarjev za izobraževanje v našem podjetju. Sredstva bi se koristila za pokritje stroškov tečaja, ki so se pričeli že v preteklem letu, za tečaje, ki so v letošnjem lètu, za štipendije studentom in dijakom na visokih in srednjih šolah, za izredno šolanje, za nabavo knjig, učil in skript, za izpopolnjevanje iaven podjetja, za 'kritje stroškov izdajanja časopisa »Aluminij« in za splošno izobraževanje delavcev.
Delavski svet je istočasno razpravljal tudi o vlogi okrajne skupščine Maribor, ki predlaga podjetjem združevanje sredstev za kadre za potrebe višjega strokovnega šolstva v Mariboru. Ugotovilo se je, da je nà osnovi sprejetega odstotka mogoče letos formirati sredstva za kadre v skupni višini okrog 35,500.000 dinarjev, zato je delavski svet sprejel predlog upravnega 'od-
bora, da se pooblasti direktorja podjetja, da lahko sklene posebno pogodbo s skupščino okraja Maribor o združitvi teh sredstev v znesku 10 milijonov dinarjev za razvoj' in potrebe strokovnega šolstva, j — Naši organi delavskega samoupravljanja bodo imeli po tej združitvi sredstev na razpolago še okrog šest milijonov dinarjev,
Gospodarska zbornica SRS v Ljubljani je sklicala ustanovni občni zbor poslovnega združenja »Industrijska cona Koper«. Na ustanovni občni zbor je povabila tudi predstavnike našega podjetja, ki ;bi jih naj imenoval centralni delavski svet in pooblastil, da lahko podpišejo posebno pogodbo, katere formulacija je bila predložena. — Centralni delavski svet je o vsem razpravljal in sklenil, da se naj udeležita ustanovnega občnega zbora poslovnega združenja »Industrijske cone Koper« direktor podjetja inž. Franjo Grünfeld in pravni .referent Janko Babnik. Nadalje ju je pooblastil, da lahko podpišeta posebno pogodbo, če ugotovita, da je formulacija pogodbe v skladu z interesi našega podjetja- in ne prejudicira nadaljnjih sklepov organov delavskega samoupravljanja.
—	Delavski svet je odobril nabavo pisarniškega inventarja (štirih pisalnih strojev in enega računskega stroja) v skupni vrednosti 1,542.000 dinarjev za potrebe poslovnega združenja »Rude-metali« Ljubljana. — Navedena osnovna sredstva ostanejo last našega podjetja, koristilo pa jih bo poslovno združenje, katerega član je naše podjetje.
—	Delavski svet je nadalje odobril plačilo dveh računov, in sicer račun Radia Ptuj za objavljeno čestitko in račun hišnega sveta bloka Cojzova pot 11, ki se nanaša na plačilo praznega stanovanja.
—	Ciril Cebelk, delavec v prometni sekciji, je vložil prošnjo za sprejem v delovno razmerje. Imenovanemu je bilo delovno razmerje namreč odpovedano po določilih sklepa centralnega delavskega sveta, ker ise ni ude-
■ ležil testiranja. — Delavski Svet je njegovo prošnjo zavrnil, ker je ugotovil, da je pri toži telj imel možnost iti na testiranje, saj je bil v času, ko je bilo testiranje, na delu v podjetju, razen nekaj dni, ko je bil na dopustu.
—	Komisija za štipendiranje in upravni odbor sta predlagala delavskemu svetu, da sprejme nov praviinik o štipendiranju študentov visokih in višjih šol ter dijakov srednjih' strokovnih’ šol. Novi pravilnik je izdelan v skladu z določili statuta podjetja in obstoječimi zakonskimi predpisi, zato ga je delavski svet, potem ko je črtal 15. člen osnutka, v celoti sprejel.
—	Delavski svet je sklenil, da se članom HTV komisije, ki so bili na strokovni ekskurziji, izplača nagrada do razlike dnevnic, ki pripadajo članom delavskega sveta in upravnega odbora, če so na službenem potovanju v funkciji organa upravljanja. Enake dnevnice oziroma nagrade se izplačajo -tudi tistim, ki so bili na strokovni ekskurziji s centralnim delavskim svetom.
—! Delavski svet je odobril naslednje dotacije: tovarniškemu odboru sindikata Kidričevo
300.000	dinarjev (namenska sredstva za nabavo 'knjig), tovarniškemu komiteju ZiMS Kidričevo 250.000 dinarjev, osnovni šoli Kidričevo 1,000.000 dinarjev (namenska dotacija za nabavo -opreme in, ureditev prostorov za tehnični pouk), osnovni šoli Žetale 500.000 dinarjev za enak namen kot šoli Kidričevo, centru za proučevanje uporabe električne energije v kmetijstvu Videm ob Ščavnici
1,000.000 dinarjev, hišnemu sveto Kidričevo 373.920 dinarjev (namenska dotaci j,a za kritje stroškov (stanarine in kurjave
(Nadaljevanje na 5. strani)
IZVOLILI SMO NOVE ORGANE DS
Problemi zaradi električne energije
(Menim, da ne bo odveč, če članom kolektiva osvetlim probleme okrog električne energije. Zaradi vsakoletne redukcije električne energije, ki je vedno zajela ‘le direktne potrošnike — ' in to vsakikrat naše podjetje — sem po predhodnem posvetovanju s prizadetimi podjètji razpravljal o tem na seji gospodarskega zbora zvezne skupščine.
ZAKAJ NISMO ELEKTRIKE UVOZILI
V	diskusiji dne 23. januarja 1964 sem na zboru pojasnil, da nas letošnja redukcija električne energije opozarja ne samo na to, da so planski organi precenili realnost novih elektroenergetskih objektov, ampak tuldi, da iso zanemarili bistvo, da proizvodnja električne energije že več lèt nazaj ni imela vzporednega tempa s porastom potrošnje.
Ob razpravi o družbenem planu za leto 1964 je bila postavljena zahteva, da se primanjkljaj električne energije pokrije z uvozom.* Zahteva je bila v planu postavljena kot obveza; mišljeno je bilo namreč, da bo ta ukrep popravil kritičen položaj. Ugotovil sem pa, da uvoz ni bil uresničen.
Na tej osnovi sem postavil vprašanje naslednje vsebine: Zakaj' nismo začeli pravočasno uvažati električne energije, kot je to predvideno z družbenim planom za, leto 1964? Istočasno sem razložil posledice, ki jih povzročajo redukcije električne energije, do česar ne bi moglo priti, če bi odgovorni forumi in činitelji v elektrogospodarstvu pravočasno ukrepali.
V	nadaljnji razpravi sem razložil, da so redukcije električne energije v [pretežni meri posledica subjektivnega značaja in da vso iŠkoldo ter izgubo nosi potrošnik sam.' Zaradi tega bi neposredni potrošniki električne energije pri redukciji električne energije upravičeno morali biti oproščeni določenih dajatev. Predložil sem zboru predlog za oprostitev plačevanja prispevka na poslovni fond. (Predlog sem obrazložil s tem, da ga postavljam le za tiste gospodarske organizacije, ki so zaradi redukcije morale ustaviti naprave.
Na prvo vprašanje in postavljeni predlog'mi je na naslednji seji zbora odgovarjal namestnik zveznega sekretarja Vinko Hafner. Odgovor je bil negativen in zame nesprejemljiv, zato se z njimi- nisem (strinjal. Zboru sem postavil zahtevo, da formira posebno komisijo in da moje vprašanje ter predlog prouči.
(Predsednik gospodarskega zbora Osman Karabegovič je v zvezi s predlogom glede ■ formiranja komisije na mojo 'privolitev in is 'Sklepom zbora pooblastil odbor za tekoča vprašanja v gospodarstvu, da prouči že prej postavljeno vprašanje in predlog ter prinese zboru predlog za rešitev. V olbravnavi vprašanja in predloga v tem odboru sem osebno sodeloval. Reči moram, da so vprašanje in predlog .skrbno proučili. Na odboru so menili, da je vsebina vprašanja kakor tudi predloga zelo pomemihna in zaskrbljujoča za naše gospodàitstvo.
Predlagali So gospodarskemu zboru, da o 'oskrtbi z električno energijo razpravlja na eni svojih sej v posebni točki in pokaže hitro rešitev, da v bodoče ne too več takih izpadov v gospodarstvu.
POMANJKANJA ELEKTRIČNE ENERGIJE NI KRIVA »VIŠJA SILA«
Z diskusijo v odboru sem navzočim obrazložil, da kritične situacije v elektro energiji ne
ustvarja neka višja sila, ampak je to le pomanjkanje električne energije. Predlagal sem, da bi morali splošno štediti z električno energijo. Odbor je zavzel enako stališče do mojega predloga, kar je vnesel tudi v svoje zaključke.. Za sejo Zbora smo nekaj dni zatem prejeli informacijo o aktualnih problemih elektrogospodarstva.
Iz .gradiva izhaja, da je planirana potreba električne energije v državi za leto 1964 15,4 milijarde kWh, kar predstavlja povišanje za 14®/o v odnosu na leto 1963.
Elektro bilanca nam kaže naslednjo sliko;
Maksimalna mogoča proizvodnja električne energije v letu 1964 pri srednjem hidrološkem letu bo 14,9 milijarde kWh, kar predstavlja ll°/o porasta nasproti letu 1903. Razvidno je, da že tu nastane primanjkljaj električne energije v višini 500 milijonov kWh.
Vzporedni pregled:
Planirana proizvodnja električne energije za leto 1964 nasproti proizvedeni v letu 1963:
Tudi na to smo opozarjali in kritično ocenili korak, ki ga je podvzela skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva. S predpostavko, da se je v marcu in aprilu, postopno izboljšala energetska situacija zaradi povečanih dotokov vode, je sledilo postopno zmanjšanje Uvoza električne energije iž Avstrije.
Dne 23. marca 1964 so uvoz ukinili. Omejitev, dobave električne energije so zmanjšali, ih jie v aprilu redukcija znašala samo 24,4 GWh. Istočasno so
Tabela potreb po električni energiji od maja do decembra 1964
v GWh:
šle v - remont termoelektrarne, tako i je'; zmanjšana proizvodnja za 2001—300 MW. Vse to je povzročilo, da so dnevno izvlekli iz akumulacije 5—6 GWh. Ge bi (bil iz'Avstrije tekel tok naprej takrat, ko so ukinili uvoz, bi lahko na račun akumulacije prihranili dnevno 2 GWh, kar bi pomenilo za čas ukinitve uvoza 55 GWh.
(Pri takem gospodarjenju in večji .potrošnji od planirane in zaTadi neugodne (hidrološke situacije je predviden primanjkljaj 500 GWh narastel na 1062 GWh. Ce k temu uvozijo še 314 GWh, ostane še vedno nepokritih potreb za' 'okrog 750 GWh.
	IToizved. elektr. energ. v 1.1963	Plan 1964	Prijavljena potreba 1964	Manj- ko	Skupna potreba		Razpoložljiva	Primanjkljaj	Predi, uvoza	Ostane primanjkljaj
Skupaj na					V.	1071	1025	46	33	13
generatorjih					VI.	1021,3	881	100,3	60	130,3
v GWh	13.500	14.900	15.400	500	VII.	1020,i2	868	152,2:	62	90,2
Od tega HE	8.020	8.000			Vili.	1047,5	900	147,5	6(2	85,5
TE	5.480	6.900			IX.	1041,5	893	148,5	48	100,5
					X.	1150,6	970	180,6	49	131,6
					XI.	1219,1	1131	88,1		'	88,1
Glej sliko:	Razvoj proizvodnje	in 'konzuma električne		energije	XII.	1332’0	1223	109	__	109,1
	v 1963. in	1964. letu.								
						8003,2	7841	106(2,2	314	748,2
GWh
12000-
RAZVOJ
PROIZVODNJE IN KONZUMA ELEKTR. ENERGIJE
SODO
(Potrebno je omeniti, da bo tako postavljen plan proizvodnje električne energije glede na obstoječe proizvodne kapacitete realan samo tedaj', če bodo skrajšali čas remontov v termoelektrarnah in na prenosnih zmogljivostih,' vse manjše re-
monte pa 'opravili ob nedeljah. Pri tem pa mora biti zadostna akumulacija vode.
'Stvarna možna akumulacija znaša 1100 GWh. Ce pogledamo sliko stanja akumulacije, nam dovolj nazorno pokaže, da smo pod lansko letno akumulacijo.
Zgornja slika nam nazorno kaže, da se nam tudi' do konca leta ne bo položaj izboljšal.
Da ne bom dolgovezen, moram samo povedati, da je gradivo' bilo obširno in nakazuje še veliko drugih problemov. Diskutanti so nanje pravilno opozorili in dali dobre predloge za njih rešitev.
Zbor je s svojim sklepom sprejel zaključke, s katerimi je dana možnost, da morajo v Čim-krajišem času odpraviti poman j-
z električnim tokom. Za razliko od prej, ko so bili reducirani samo direktni potrošniki, je sedaj vrstni red redukcij naslednji:
50 ®/o redukcije zajema vse proizvajalce karbida, ferolegur in ostalih legur barvastih me-talov, elektro peči v železarnah;
30®/o redukcije zajema proizvodnjo aluminija;
5—7 %> vsa ostala industrija in potrošnja.
kljivosti, ki ISO vzrok takim tre- Zbor je sprejel tudi predla-nutnim razmeram. gane zaključke ZIS. Zaključki (Med drugim je zbor sprejel vsebujejo itudi konkretne ukre-tudi prednostni red redukcij, ki pe :za čimprejšnje izboljšanje temelji na splošnem varčevanju položaja v elektroenergiji. Na koncu še pregled stanja elektrarn v izgradnji:					
ELEKTRARNA	Moč v MW	Proizvodnja, računana na srednje leto v GWh	Zakasnitev gradnje v mesecih	Izguba energije v GWh	Rok začetka ' obratovanja i
1	2	3	4	5	6
HE TREBIŠNJICA	2X104	2100	12	1950	1. 6.1965
	2X54				1.10.1966
HE 'SENJ	3X72	1040	12—14	950	1.12.1965
				do 1.2.1966	
HE BAU:. BASTA	3X80	1340	.		—	1.11.1966
					do 1. 3.1967
HE GtLOBOčICA	2X21,3	250	20	400	1. 3.1965
TE KOSOVO. II	125	750	13	780	1.10.1964
TO BEOGRAD	4X27,2	540	11	580	1. 7.1964
					do 1. 3.1965
TO LJUBLJANA	2X32	320	—	.		1.10.1965
				do 1.1.1966	
TE LUKAVAC II	100	600	—	• 		1.1.1966
TE KOSTOLAC II	100	600		’	'	1.1. 1966
Skupaj	—	—	—	4660	—
Zakasnitev gradnje elektrarn roka			izgradnje do navedenega		
je računana od predvidenega roka			v rubriki 6.		
Pregled izgube energije zaradi zakasnitve izgradnje					elektrarn
		v GWh:			
		1963	■ 1964		1965
Hidroelektrarne		120	860		1870
Termoelektrarne		430	904		27
Skupa j
550
1764
1697
Redukcija energije v srednjem sušnem letu zaradi zamude gradnje elektrarn, ocenjena letno:
1968. leta okoli 100 milijonov kWh (ostvarjeno)
1064. leta okoli 1460 milijonov kWh (ocena — brez uvoza)
1964.	leta okoli 1146 milijonov kWh (ocena z uvozom)
1965.	ldta okoli 1500 milijonov kWh (ocena)
Simon Pešec
EN DELAVEC UPRAVLJA 18 VLAKOV
V Kiruni, znanem kraju v Švedski, je najboljše nahajališče železne rude. Transport 18 vlakov po 12 vanogov, celokupne teže 300 ton rude upravlja in urejuje le 1 delavec. Celo vzorce za laboratorij avtomatsko odvzemajo.
Spretnostna vožnja AMD Kidričevo
4. JULIJ DAN BORCA
Družbene organizacije našega naselja so za praznik borca pripravile dostojno proslavo. Prireditve so se pričele že v petek na večer pred praznikom.
O osnovnih načelih novega pokojninskega sistema
Republiški zbor in socialno zdrajvstveni zbor skupščine SRS sta na skupni seji dne 1. julija 1964 med drugim obravnavala tudi osnovna načela novega pokojninskega sistema. Osnovo za obravnavo so predstavljale teze za novi pokojninski sistem, ki jih je pripravil zvezni sekretariat za delo, ter prednačrt zakona o pokojninskem zavarovanju.
Aktiv ZB v Kidričevem je imel slavnostno akademijo, na kateri je govoril predsednik aktiva. Predvajali so tudi partizanski film »Saša«. Na sam praznik je v dopoldanskih urah patrola ZB položila venec ob spominski plošči pri hajdinski osnovni šoli.
Strelska družina je v počastitev praznika organizirala meddružin-sko strelsko tekmovanje, katerega so se udeležile poleg domače še tri družine, in sicer iz Turnišča, Železničar •—Ptuj in NA garnizije Ptuj. Vsaka ekipa je štela deset članov, potegovale pa so se za pokal ZB, katerega je lansko leto osvojila ekipa strelske družine Kidričevo. Ob letošnjem prazniku je domača ekipa ponovno osvojila pokal, saj , je dosegla prvo mesto, Ostale ekipe so si sledile: Turnišče, Železničar in JNA.
V popoldanskih urah pa sta imeli prireditve naši že dobro znani društvi : AMD Kidričevo in NK »Aluminij«. AMD je organiziralo meddruštvene ocenske in spretnostne vožnje, katerih se je udeležilo 26 tekmovalcev iz Kidričevega, Ptuja, • Slovenske Bistrice in Orehove vasi. Za gledalce je bila zanimiva predvsem spretnostna vožnja, kjer so imeli pregled na vsej progi. Tu so tekmovalci morali pokazati, da obvladajo tehniko vožnje in dokaj gibčnosti, saj so zamujene sekunde večale število kazenskih točk. Društvo je razpisalo za vsako kategorijo po tri nagrade, tako da je bilo nagrajenih kar devet tekmovalcev. Med avtomobilisti
Med društvi, ki tekmujejo v raznih športnih panogah, se je pojavilo 'tudi naše tovarniško gasilsko društvo, ki je sprejelo sklep gasilske zveize, da nad' gasilske enote med seboj tekmujejo.
V ta namen je društvo sestavilo operativno desetino, ki je sodelovala na razpisanem občinskem tekmovanju v Ptuju
7.	junija 1964.
Za industrijske enote je bilo tekmovanje določeno v naslednjih disciplinah: hitro oblačenje, streljanje z zračno puško, hoja po gredi, 'Spuščanje po vrvi, met vrvi, vezanje vozlov, tek na lOOm in mokri tridelni napad v hitrosti.
Pri izvedbi celotnega tekmovalnega programa mora biti gasilec oziroma enota, kj tekmuje, opremljena po predpisih, in to v popolni, gasilski opremi,.
, 7. junija 1064 so se v Ptuju tekmovalni komisiji prijavile desetine iz naslednjih podjetij: Tovarne avtoopreme Ptuj, Že-
so se najbolje odrezali: Galun Franc, Lesjak Franc in Krajnc Franc — vsi člani AMD Kidričevo. Pri motoristih je prvo mesto dosegel Valenko Ferdo, član AMD Ptuj, drugo in -tret j e pa Špicar Jože in Planinšek Ivan, oba člana domačega društva. V kategoriji mopedov so bili nagrajeni tovariši: Sere Vlado, Verbančič Oto in Emeršič Franc. Med avtomobilisti je še precej izstopal Verbančič Stanko, član AMD Kidričevo, ki je dosegel najkrajši čas na spretnostni vožnji.
Ob 17. uri je bila na nogometnem igrišču prijateljska nogometna tekma med Prinzendorfom in Aluminijem (2:6), kar je lep uspeh za domačine.
Zaključek vseh prireditev je bil zvečer pri restavraciji, kjer so bili objavljeni rezultati in razdeljene nagrade tekmovalcem. Potem je sledila vrtna veselica, katero pa je preprečil neprijeten naliv, ki je marsikaterega gosta napotil domov. Vendar pa so.se prireditelji znašli in uredili tako, da se je okrog 22. ure odprla velika dvorana, kar je bilo v veliko zadovoljstvo vsem, ki so se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Uprava tovarne je z razumevanjem odobrila dvorano brezplačno in tako posredno prispevala k dostojnemu zaključku proslav in prireditev za Dan borca, kar je lahko tudi v ponos vsemu naselju Kidričevo, še posebej, ker smo imeli v gosteh povabljene nogometaše iz sosednje Avstrije.
lezniške vozovne delavnice Ptuj, »Delte« Ptuj in Tovarne glinice in aluminija Kidričevo.
Tekmovanje, ise, je pričelo s športnimi disciplinami. Tukaj smo videli, kaiko težko se je boriti proti mlajšim in hitrejšim nasprotnikom, saij so člani naše desetine bili povprečno 7 do 10 let starejši od članov drugih desetini.
Pri štetju točk pred zadnjo disciplino je vadila desetina »Delte« za 24 točk pred našo, ki je ibiia takrat na tretjem mestu.
Pričela se je zadnja preizkušnja za nas stare, in sicer mnogo obetajoča točka — mokri tridelni napad v hitrosti. Pri tej točki so pokazali mnogo starejši gasilci, kaj se da doseči z dobrim obvladanjem strokovnega znanja, saj je naša desetina v tej disciplini nabrala kar 30 točk več od vodeče »Delte« Ptuj.
S tem uspehom je naša desetina z desetarjem Alojzem Maj-cenom prehitela vodečo desetino »Delte« Ptuj in tako postala ob-
Poleg nekaterih drugih sprememb, ki jih predlagajo teze, gredo glavne reforme pokojninskega sistema prevsem v treh smereh:
1.	Novi pokojninski zakon naj sistem določanja pokojnine prilagodi sistemu delitve osebnega dohodka po vloženem delu in naj napravi pokojnine odvisne »od količine in vrednosti delovnega prispevka vsakega posameznega zavarovanca skupnosti«, kot to pravijo teze v tistem delu, kateri govori o splošnih načelih.
2.	Novi sistem mora biti postavljen tako, da bo enkrat priznana pokojnina obdržala »svojo trajno realno vrednost«, da se bo torej prilagajala spremenjenim ekonomskim pogojem, ki se izražajo bodisi v povišanih življenjskih stroških ali pa v zvišanem povprečnem osebnem dohodku zaposlenih.
3.	Uskladiti se morajo nesorazmerja med višino pokojnin upokojencev, ki jim je bila priznana pokojnina po sedaj veljavnem zakonu in po pred njim izdanih predpisih, s pokojninami, ki se bodo priznavale po revidiranem sistemu pokojninskega zavarovanja tako, -da bo ustvarjeno za vse upokojence čim bolj izenačeno izhodišče za bodočo realno in sistematično valorizacijo vseh pokojnin, kadar bodo ža to nastopili pogoji.
V razpravi so poslanci poudarili, da so takšna načela pravilna in sprejemljiva, vendar v določenih primerih predlagane rešitve ne ustrèzajo in bi bilo pötreb-no poiskati boljše.
1. Teze predlagajo, naj bi 2a odmero pokojnin uvedli posebne osnove zavarovanja. V ta namen bi bila predpisana posebna lestvica z razponi osebnih dohodkov (npr. zavarovanci s povprečnimi osebnimi dohodki iz preteklega leta od 60.000 do
70.000	din bi bili zavarovani po osnovi 65.000 din). Podlaga za odmero pokojnin in vseh ostalih dajatev iz socialnega zavarovanja bi torej ne bil več osebni dohodek, temveč administrativno določena osnova zavarovanja.
Poslanci so smatrali, da dejanski individualni osebni dohodek najustreznejše izraža delovni uspeh zavarovanca, zato je odmerjenje pokojnine neposredno od osebnega dohodka najbolj v skladu z načelom delitve po delu. Uvedba osnov zavarovanja
črnski prvak v skupini industrijskih gasilskih društev. Upravni odbor društva vaibi mlade člane našega kolektiva, naj se vključijo v gasilske vrste, naj se udeležijo vaj, ki so sedaj razširjane še na športne panoge, in tako zamenjajo stare pri tekmovanjih, saj bo morala desetina še tekmovati v okrajnem merilu v Mariboru.
in s tem na administrativni način izpeljano razvrščanje zavarovancev bi tudi znatno povečalo stroške socialnega zavarovanja.
2.	Kot kriterij za razvrščenje zavarovanca v določeno osnovo predlagajo teze, da bi vzeli povprečni letni osebni dohodek iz leta pred nastopom zavarovalnega primera.
Poslanci so zastopali stališče, naj odpade kakršnokoli razvrščenje v osnove, za podlago za odmero pokojnine je treba jemati dosežene osebne dohodke v zadnjih treh letih pred upokojitvijo.
3.	a) Kot količnik vrednotenja ali valorizacije osnove za upokojitev se jemlje odstotek splošnega povprečnega povečanja osebnih dohodkov v letu upokojitve in sicer enotno za vso Jugoslavijo.
Stališče poslancev: ob upoko-. jitvi se naj za odmero pokojnine valorizira povprečni osebni dohodek glede na povprečje v republiki v letu .uppkojitve, ne pa giede na zvezno povprečje.
b) Po tezah naj bi se že priznane pokojnine vsako leto sproti prilagajale povečanim življenjskim stroškom in povečani družbeni produktivnosti dela, merjeni z gibanjem osebnih dohodkov.
Stališče poslancev: niti življenjski stroški, niti raven osebnih dohodkov se ne gibljejo enakomerno po vseh republikah, zato mora valorizacija pokojnin v obeh primerih temeljiti na gibanjih v posamezni republiki.
4.	Za pridobitev starostne pokojnine je potrebba pri1, moških 60 let oziroma 55 let pri ženskah, ter 40 let pokojninske dobe za zavarovanca oziroma 35 let za zavarovanko. Ob tem pa še uvaja bonificirano štetje zaposlitve na delovnih mestih, kjer je delo posebno težavno in zdravju škodljivo, in kjer zaradi narave dela starejše osebe ne morejo več opravljati svojega dela. Ureditev bofiificiranja prepušča zakon- posebnim predpisom.
Poslanci smatrajo, naj bi se bonificiranje določenih zaposlitev upoštevalo samo v invalidskem zavarovanju, ne pa tudi v pokojninskem.
5.	Sedanje pokojnine se prevedejo na sistem, kot naj bi se uredil s tem zakonom. Upokojeni pred letom 1958 naj bi se prevedli po izvedenem osebnem dohodku, to je povprečni znesek razpona pokojninskega razreda, v
iNaimen tega takmovainjà je, doseči zdrave,'Strokovno močne operativne desetine, ki bodo kos vsem zadanim nalogam, to je reševanju vseljudskèga premoženja v elementarnih nesrečah, pomagati bližnjemu v nesreči in množičen odziv na 'klic
NA POMOČ!
M. M.
katerem je bil upokojenec leta 1958, valoriziran s količnikom, za kolikor so se povečali v povprečju osebni dohodki do leta 1964. Upokojenci, upokojeni po 1958. letu bi se prevedli po povprečnem osebnem dohodku petih let pred upokojitvijo,, valoriziranim s količnikom, za kolikor so se povečali v povprečju osebni dohodki za vsako od teh let.
Stališče poslancev: upokojenci, upokojeni do konca leta 1960 naj se prevedejo po osebnem dohodku, izvedenem iž zavarovalnega razreda, v katerem so -bili 1.1.1961, upokojeni po 1.1.1961 pa po dejanskem osebnem dohodku. Vse te prevedbene osnove naj bi se valorizirale1 glede na. porast osebnih dohodkov do leta 1964. Ta postopek bi občutno zmanjšal razliko med starimi in novimi upokojenci. Po zveznem predlogu pa bi prišlo še celo do novih razlik.
Poleg omenjenih stališč je bilo še več predlogov. O vsem skupaj bo skupščina SR Slovenije obvestila predlagatelja prednacrta zakona o pokojninskem zavarovanju.
DOBRO JE,
DA VEMO
* . :
Sindikalna organizacija podjetja ima za svojo dejavnost na razpolago precejšnja iinančna sredstva, saj je letni : iinančni plan kar preko 11 milijonov. Glavni vir dohodkov so dotacije, ki jih odobri DS podjetja, le majhen del predstavlja članarina.
Podjetje daje dotacije pod določenimi pogoji, glede na namen koriščenja. Vse pa naj bi bilo v korist članov sindikata, torej članov našega kolektiva. Namen je, da sé s temi sredstvi posredno dvigg standard zaposlenih. Prirejajo se razne kulturne in športne prireditve članstva. Precej sredstev je namenjenih za rekreacijo in oddih.
Pred dvema mesecema je DPM (Društvo prijateljev mladine) y Kidričevem prosilo sindikalno organizacijo za 100.000 din denarne pomoči, da bi uredilo in organiziralo letovanje zdravstveno šibkih in revnejših otrok. DS je v ta namen odobril ugodne pogoje v počitniškem domu v Crikvenici.
Vodstvo sindikalne organizacije TGA je omenjeno prošnjo odbilo z izgovorom, da nima za take namene sredstev. S tem je propadlo dobronamerno in tudi nujno potrebno letovanje naših otrok, kar je vsekakor obžalovanja vredno, lahko bi mirno rekli graje potrebno, ker je ista organizacija lahko dala subvencijo v okviru pokroviteljstva popolnoma tuji organizaciji, ki ni niti za naše članstvo niti za naselje storila še ničesar. Nekdo je sklical izredno sejo tovarniškega odbora sindikata in na hitro -je bil sprejet sklep, dajmo Društvu šoierjev in avtomehanikov S Ptuj 100.000 din dotacije za prireditev, ki bo 12. julija v Kidričevem. Ne bi bilo nič napak v tem sklepu, če ne bi bila ista organizacija odklonila pred časom enake vsote za dosti , važnejše namene, to je za zdravje otrok. Še en primer. Ko je TOS dokazal, da ima smisel za pokroviteljstvo, je na 'hitro vložilo podobno vlogo tudi AMD Kidričevo za prireditev v počastitev ' DNEVA BORCA —
4.	julija. Omenjeno društvo je v zadnjem času mnogo storilo za pestrejše življenje v naselju. Tudi na prometno varstvenem področju je v stiku z vsemi šolami na svojem področju, saj prikazuje razne prometne Ulme in organizira prometne krožke pionirjev. Kljub temu pa se je moralo zadovoljiti z znatno manjšo vsoto in še to s težavo, ker pač sedaj ni bilo drugega izhoda. Dobro bi bilo, da vsi člani vedo kako se trošijo sredstva.
Kdor bo pazljivo prebral ta sestavek, si bo lahko na jasnem glede vrstnega reda upravičencev na soudeležbo pri denarnih sredstvih.
-čk-
GASILCI TEKMUJEJO j
Zelja po boljših proizvodnih uspehih
Z mislimi in dejstvi, ki jih navajam v tem članku nimam namena koga kritizirati, želim le, da bi o njih -razpravljali in da bi bile napotilo za razmišljanje o organizaciji delà v našem kolektivu.
Na predvolilni konferenci ZKJ v našem podjetju smo razpravljali o nalogah našega kolektiva v predkongresni dejavnosti. Ker je bil referat sekretarja organizacije in'razprava diskutantov namenjena - odpravi pomanjkljivosti, izboljšanju organizacije proizvodnje in zvišanju standarda članov našega kolektiva, sem tudi imel jaz krajšo diskusijo.
Prikazal sem' nekaj primerov organizacije dela, kot jo imajo v sorodni tOvajni v Franciji in žanjejo ogromne uspehe. Menimo namreč, da tisto, kar da dobre
rezultate kapitalistu, naj nas ne moti, če je bil to'plod kapitali; stične ideje, ker na drugi strani v socializmu nimamo nič manj; ših življenjskih potreb kakor oni.
Tudi tovariš Tito je na 5. kon-
Osnovna šola Žetale čuti dolžnost, da.se javno zahvali-.zct: vso dosedanjo pomoč, ki jo je nudil delavski svet TGA »Boris Kidrič«, odkar je prevzel patronat nad našo šolo.
Do povezave z osnovno šolo Žetale je prišlo na pobudo občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Odbot' za proslavo 10. oblgtnige delavskega . samoupravljanja je namreč sprejel sklep, da bodo predstavniki nekaterih delovnih kolektivov v občini v okviru praznovanja te obletnice obiskali šole ob zaključku šolskega leta 1959/60. Ob tej priložnosti naj bi predstavniki delovnih kolektivov seznanili šolsko mladino z uspehi delavskega samoupravljanja.	.
Na naše veselje in v ponos so obiskali šolo predstavniki, TGA »Boris Kidrič«. Pionirji so gostom pripravili pester program in naprosili za patronaštvo nad šolo. Tovariši iz Kidričevega so Ob tej priložnosti darovali šoli zbirko knjig in obljubili pionirjem vso pomoč. Delavski svet podjetja nas je kmalu obvestil, da je sprejel patronat nad šolo in nam za leto 1961 nakazal denarno pomoč v znesku 100.000 din.
V šolsko kroniko se je tedaj
gresu ZKJ rekel: »Plače naših strokovnjakovi" tiiso previsoke, hiti malo ne tako, kot v bolj razvitih;; državah, vendar. so premajhne1 plače delavcev — proizvajalcev«.3
Mislim, da ni naloga ZKJ ali ZSJ organizirati in voditi proizvodnjo, temveč je prva in glavna skrb našega strokovnega ih vodilnega kadra, da kaže smeri in pota take organizacije dela, ki bo omogočala večjo proizvodnjo in s tem večji dohodek.
: 2e v opisu službenega potovanja sem povedal, kaj delajo pro-izvodniki in, kaj., remontniki. V diskusiji- sem navedel nekaj primerov, kako sem se pogovarjal, z delavci na delovnem mestu,'ki so mi povedali, da niso glini-čarji, niti ključavničarji, ampak so vse. Iz njihove -izpovedi sem
Člani delavne enote glinice valijo
lahko sklepal, da so delavci priučeni za delovno mesto, ki pa ga temeljito poznajo in se zavedaj,o, da je njihovo delo člen v verigi proizvodnje, ki ne sme popustiti. Ko smo imeli stare obrate, so
prvič zapisalo ime velikega delovnega kolektiva TGA" »Boris Kidrič«, ki je prevzelo varstvo nad najbolj oddaljeno šolo ptujske občine.
V letu 1962 in 1963 so pionirji osnovne šole pripravili za predstavnike delavskega sveta in upravnega odbora TGA »Boris Kidričdve prireditvi, vendar se vabljeni tovariši zaradi objektivnih težav niso mogli odzvati.
Posebno presenečenje pa smo doživeli nekaj dni pred Dnevom, republike lani, ko so predstavniki kolektiva nepričakovano obiskali šolo in prinesli za šolsko knjižnico res bogato zbirko kvalitetnih knjig.
Knjižnega darila smo bili zelo veseli, ker 'smo malo poprej uspeli obnoviti zgornjo šolo in v prizidku pridobili prostor za knjižnico. Leto 1963 je pomenilo za šolo v Žetalah, za 'učence in prebivalce velik napredek..
Ob razumevanju in podpori občinske skupščine Ptuj smo po večletnem prizadevanju le-obnovili šolsko posldpje. Temu uspehu pa se je, pridružil tudi kolektiv TGA »Boris Kidrič«, ki je za šolo dal dotacijo v znesku milijon dinarjev. Tako smo lahko še nabavili najpotrebnejša učila in
morali delavci za vsak stroj posebej paziti, pa vendar ni bilo tako strašno, če se je kje kaj zataknilo. Pri-avtomatizirani proizvodnji pa predstavljajo že utr-, gani jermeni in čakanje na re-montnika zastoj ogromne proizvodnje, ki nekaj časa vrže iz. sinhronizacije -vrsto strojev in .naprav.
Zato mislim, da so naši delavci, predvsem' tišti, ki že več let delajo v proizvodnji, tudi sposobni, da se priučijo za nova de-la, .la jih zahtevajo; sedanje na-, prave in ni nobene potrebe, da bi morali zato imeti prav kvalifikacijo ključavničarja.
Ce ;si proizvodniM uredijo določena dela; sami na strojih in pripravah, predvsem tista, ki ne zahtevajo posebnega znanja, se
mnogo, prihrani na dodatni delovni sili; in stfoj ne čaka nä 're-, montnika, če ni nujno potrebna njegova intervencija.
Te misli, ki.seih jih navedel ha konferenci in podpiral z dolo-
opremili šolsko delavnico z najnujnejšim orodjem.
Vse to je pripomoglo, da smo lahko '22. decembra 1963 dostojno proslavili 150. obletnico šole, dan JLA in otvoritev obnovljene šo-
čenimi dejstvi, so prišle tudi do ^ naših tehničnih vodij, najbrž pa premalo razložena. TO sklepam iz tega, da sem sprejel dopis od delovne enote glinice, da v novi organizaciji- predvidevajo 56 kvalificiranih ključavničarjev za razna manjša ključavničarska dela, kot so: brtvenje črpalk, menjava klinastih jermenov, montaža in demontaža črpalk s pripravo do prevoza v delavnico, menjava ventilov, menjava tesnil, demontaža in montaža cevovodov zaradi čiščenja, menjava vložkov na. Spojkah; • manjša popravila na transportnih napravah, montaža' in demontaža vtičnih plošč, remontna dela 'na izmenjevalcih toplote,, menjava filter vreč na Kelly, filtrih, menjava filter vreč na Beth filtrih, menjava ventilnih plošč na kompresorjih in vakuumskih črpalkah za sodo, menjava mrež na rotacijskih filtrih; manjša popravila na strojnih napravah, ki jih je sedaj opravljala remontna skupina, ,
S tako organizacijo najbrž ne bomo zboljšali in pocenili proizvodnje, predvsem če računamo, da- je treba .-ključavničarje tri leta učiti, Ce jih pa poberemo-pri vzdrževanju, lahko ustavimo ostali del . tovarne', saj ; skupno število ključavničarjev V vzdrževanju ne presega števila 100.
Za naše'potrebe smo do sedaj , vzgajali teoretično gliničarje, sedaj pa bi mogli vzgajati praktično delavce za delovno mesto. Za ..tako vzgojo potrebujemo mnogo manj;časa in je odvisna le. od notranjih činiteljev v' podjetju.-Če pa postavimo 'ta delovna mesta le zaradi osebnih dohodkov, potem nismo ničesar dosegli; ker —- kot je že zgoraj omenjeno -$jf bomo morali še tri leta čakati, da zamenjamo kader,' ki pa že ima določene sposobnosti.
Neutemeljene so tudi govorice, o odvečni delovni sili, ki bi jo bilo potrebno odpustiti. S tem, da proizvodhiki, prevzamejo hé-katera dela : vzdrževalnikov, le - sprostijo ključavničarje v vzdrževanju, ki bi lahko nadomestili prenekateri rezervni del, ki ga sedaj uvažamo' za drage devize.
O gornjih navedbah bi bilo potrebna temeljito razpravljati in postaviti tako Organizacijsko shemo podjetja, ki bi do potankosti navajala delà za posamezno delovno mesto. Tako bi najbrž pravičneje delili delo in dohodke ter dolžnosti in pravice. Večji in boljši bo uspeh podjetja, tem večji bodo naše osebni dohodki, ki morajo imeti materialno osnovo.	:	K. A.
Je. Zal se slovesnosti niso mogli udeležiti predstavniki TGA »Boris Kidrič«,
Sele letos, 25, maja, ko smo praznovali Praznik mladosti, smo lahko v naši sredi pozdravili go-
Z zasedanja centralnega delavskega sveta
(Nadaljevanje z 2. strani) za dobo enega leta za stanovanje Dragice Vrbnjak).
—	Vodja EE strojne energetike je izdelal predlog za uporabo tople odpadne vode v sanitarnih prostorih in za bazen v Kidričevem. Delavski svet je o tem predlogu razpravljal in zadolžil direktorja podjetja, da ga pregleda in ugotovi, če je izvedba predloga umestna in če tehnična izvedba ne ovira poslovanja v podjetjut — Upravni odbor je pooblastil, da lahko dokončno odloči o predlogu za ureditev napeljave tople vode v sanitarno poslopje ter naprej v letno kopališče Kidričevo. (Upravni odbor, j e razpravljal o gor-, njem in naročil izdelavo pro-jekta, iz katerega bo razvidna specifikacija potrebe .po sredstvih in- dokumentirana /ekonomska upravičenosti)
—	Organizacijske sheme podjetja po delovnih enotah, — Upravni odbor je predložil delavskemu svetu v razpravo organizam jisfce sheme delovnih enot. Delavski- svet je pričel raspravljati .o'." brgatoizačijakih shemah in ugotovil, da. še o njih niso razpravljali V,si.--sveti pr-oizvaj.alcev in da iz statuta podjetja hi razvidno, da bi lahko delavski svet sprejel organizacijsko shemo, prek sveta proizvajalcev ' delovne enote. Zaradi-tega je:ibiio.jslktenjteno, da je potrebno pregledati -določila statuta šn po po-trfebi pripraviti predlog spremembe . statuta v tej smeri, da delavski svet dokončno sprejema organizacijske sheme. — Strokovne službe podjetja je zadolžil, da še naprej pripravljajo organizacijske sheme," jih izpopolnijo in uskladijo n-aizive, eiiakih bžiroma- pb-dobnih delovnih mest v celotnem podjetju.
—	Kot zadnjo zadevo je delavski svet obravnaval predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper člana CDS Stanka Polka. Sklenjeno je bilo, da se zoper navedenega ne uvede .disciplinskega postopka.
Predsednik delavskega sveta se je vsem članom zahvalil za .sodelovanje.	'	K.-n. * V
ste iz Kidričevega. Tako smo spoznali Franja ing. Griinielda, direktorja, Simona Pešca, zveznega poslanca in predsednika DS, Viktorja Preloga, predsednika upravnega odbora, Borisa Soloje-va, ■ predsednika sindikata, in druge tovariše iz TGA.
Posebno veseli so bili učenci, ki so lahko drage goste prisrčno pozdravili na svoji prireditvi ob Dnevu mladosti.
V prijetnem družabnem vzdušju se je nato učiteljski kolektiv in šolski odbor poslovil od gostov iz Kidričevega z željo, da se še večkrat sestanemo.
Osnovno šolo Žetale obiskuje letos 360 učencev. Oddelkov je 13, učilnic samo 5. Poseben problem je že večletno pomanjkanje učnega kadra. Zaradi 60 odst. zasedbe, preobremenjenosti Učiteljev in drugih nepredvidenih ovir, kvaliteta pouka ni na primerni ravni., Zaradi skrajšanega pouka v nekaterih razredih je predelava učnega načrta ogrožena. Zato tudi niso mogle zaživeti svobodne dejavnosti učencev, delo pionirske organizacije pa je zastalo. Kljub navedenemu je skušal učiteljski kolektiv v največji m.eri izpolniti svoj delovni program.
■ Upati je, da se bodo razmere v novem šolskem letu izboljšale, saj imajo zanje vse razumevanje organi občinske skupščine in tudi v gigantu TGA »Boris Kidrič«, ki je prevzel varstvo nad to šolo in ji . tudi materialno pomaga po svojih močeh.
.1 FrdnjbŽerak,
' upravitelj šole Žetale
m

I |Si|l liji ■ -I
3 31 3 S I': ■ -,	.	™
■■ ♦ ■*>
railšiSH
■
■i
Pogled na Žetale z obnovljeno šolo
Uredništvu »Aluminija« TGA Boris Kidrič, Kidričevo
IZKUŠNJE PRI REKREACIJI
Piknik
Letni oddih članov našega kolektiva
(Letos so po sklepu CDS omogočeni 'Slanom kolektiva zelo ugodni ipogoji za letni oddih. To se vidi že iz števila prijavljenih, saj 'je za vsakih 10 dni v mesecu juliju in avgustu zmogljivost našega počitniškega doma presežena ikljulb nakupu nove vile Lade, s čimer smo pridobili poleg obstoječih še 3.2 ležišč.
'Skupno razpolagamo, sedaj s 95 ležišči. (Počitniški dom v mesecu maju in juniju ni bdi polno zaseden, pa tudi za mesec september je še dovolj, prostora. Glavni vzrok, da v teh mesecih dom ni v celoti izkoriščen, je ta, da imajo člani kolektiva šoloobvezne otroke in zaradi tega dopusta pred sezono in po njej ne morejo izrabiti, če hor čejo dopust preživeti skupaj s svojimi družinskimi člani.
Zopet drugi imajo pomisleke zaradi nestalnosti vremena izven, glavne sezone.
Po mnenju članov kolektiva bi bilo primemo, da bi za mesece izven glavne sezone bila cena penzionov nižja, v juliju in avgustu pa višja. Na ta način bi se bržkone tudi v mesecih izven sezone prijavilo večje število članov kolektiva.
Upravni odbor počitniškega doma ima nedvomno težko nalogo pri razdeljevanju ležišč, saj vsem željam posameznikov ni mogoče ugoditi. Tisti, ki vedo, kako je. v Crikvenici, ker so v našem domu že letovali, so izrazili željo, da bi letovali le v novem domu, ki je Itako opremljen, da se v njegovih prostorih res prijetno počutite.
Če hi UO počitniškega doma vse te želje ujgOdno rešil, bi bil nov dom premajhen. Taka razdelitev pa bi bila krivična do vseh distihi;ki na morju še niso letovali. Zato razdeljujemo ležišča po določenih načelih in sorazmerno po DE.
Večina članov kolektiva meni, da bi (tisti interesenti, ki jim je v novi vili bolj všeč in ki izrecno zahtevajo dodelitev so-
be v itej zgradbi, plačali do 10 %> višjo dnevno oskrbo kot ostali.
Nadalje grajajo nekateri člani kolektiva tuidi to, da se morajo utesniti, ker dobijo namesto treh — dve ležišči itd., plačati pa morajo prav toliko kot tisti, ki imajo vsa ležišča. Menijo tudi, da v teh primerih cena ne ustreza.
Zaželeno in nujno potrebno bi seveda bilo, da bi na letovanju imel vsak svoje ležišče, da bi si tistih nekaj dni res oddahnil. Ob današnji zmogljivosti počitniškega doma in glede na število prijavljencav tega ni mogoče v celoti uresničiti, saj bi rad letoval vsak im v tistem času, kot se je prijavil.
UO počitniškega doma je zato. moral nekatere ■ družine — predvsem take z majhnimi otroki — utesniti, ali pa jih skuša preusmeriti, da se prijavijo za poznejši čas, kar nekateri razumejo, drugi pa se prostovoljno odločijo za utesnitev (ti. so v manjšimi), ostali kritizirajo in se s tem ne morejo sprijazniti, ker mislijo le na lastno udobje, ne pa na to, da so še drugi, 'ki hi prav rtako želeli svoj dopust preživeti na morju.
Poseben problem v našem počitniškem domu je dejstvo, da imamo premalo sob z dvema in tremi posteljami, sobe z eno posteljo pa sploh nobene. Zato si morata večjo 'sobo deliti tudi dve različni družini, kar je seveda skrajno neprijetno in neprimerno.
Za bodočo sezono bomo morali v počitniškem domu urediti boljši komfort, izmenjati dotrajani inventar tako, da bodo po opremi vse sobe enakovredne. Dokler pa tbo v počitniškem domu tako, kot je isedaj, moramo biti pripravljeni na pritožbe vseh tistih, ki bodo v letošnji sezoni letovali v počitniškem domu pod različnimi pogoji.
Naša želja je, da bi se na letnem oddihu res vsi dobro po-
čutili. Vsem tistim, ki imajo kakršnekoli predloge za izboljšanje. razmer v domu, priporočamo, da jih ne ohranijo le zase, ampak to širše obravnavajo v svoji DiE ali sindikalni podružnici. S skupnimi mnenji in predlogi se marsikateri problem da laže, bolje in pozitivneje rešiti, vsekakor bolje kot s kritiko, ki jo posamezniki iznašajo v ožjem krogu in ki dostikrat ne najde poti do tistega foruma, ki je za določeno zadevo odgovoren.	EP
Več kot mesec dni je minilo ' od prve vožnje in odhoda članov našega kolektiva y rekreativni center. Minil je torej čas, v katerem.'smo. si nabrali dovolj izkušanj, da bi lahko oče- . nidi, kaj je narejeno dobro in kaj slabo ter kaj bi morali še narediti, da bi is e rekreacija članstva nadaljevala v še boljši obliki kat doslej.
Izkušnje kažejo, da nam pojem rekreacije ni dovolj jasen, kar nam potrjuje izkušnja, kako člani izbirajo rekreativne centre. Največ članov kolektiva je bilo do sedaj prijavljenih za Stubiške toplice, kjer je dejansko najmanj možnosti za počitek; če upbštevamo vožnjo, pa je celotna zadeva še slabša.
Razen tega ne bi smeli pozabiti (predvsem je to zadeva komisij za rekreacijo sindikalnih podružnic), da vožnja v ta center stane veliko več kot v druga dva rekreativna centra. Vemo, da bo naša sredistva za te namene omejena in da moramo dobro gospodariti, če hočemo, da ise lahko te rekreacije udeleži čim večje število Članov kolektiva.
Omenimo naj še delo pri planiranju voženj v komisijah pri sindikalnih podružnicah. Komisije bi morale bot j sodelovati in skupno delati, 's čimer bi se prav tako lahko zmanjšala- poraba sredstev.
Za kaj pravzaprav gre?
Dogaja se namreč, da si v enem dnevu planira vožnjo vsaka podružnica, kar pomeni, da moramo imeti tega dne na razpolago šest avtobusov. Drva težava je v tem, da je zelo težko dobiti na razpolago tolikšno število avtobusov, in druga, da zaradi tega morajo poslati avtobuse -iz oddaljenejših krajev, to se plača kot redna vožnja.
■ Vzemimo za primer, da dostava avtobusa iz Maribora v Kidričevo stane okrog 10.000 din ter da. smo teh dostav imeli do sedaj že precej'. Ni potrebno dositi razmilšlj evali, da bi prišli do zaključka, koliko nam te dostave zmanjšujejo aktivno porabo, sredstev. Vsekakor imamo s takšnim delom precejšnjo izgubo, o kateri bo potrebno več misliti.
Po do sedaj sprejetih fakturah ugotavljamo, da nas ena vožnja do Stubiških toplic in nazaj stane 46.000 din. Ta vsota se poveča še za znesek dostave avtobusa. Razen tega, da nas vožnja v ta kraj največ stane, menimo, da Stubiške toplice niso popolnoma primerne za rekreacijo in je prav zaradi tega ta kraj določen za začasni rekreativni center.
Kljub temu da- so pogoji slabi, se za ta kraj prijavlja največ članov kolektiva, kar narekuje, da bomo morali o rekreaciji v tem centru več razpravljati. Gre 'predvsem za to, da relativno malo število Članov kolektiva porabi dosti sredstev in da bo po drugi strani primanjkovalo sredstev, da ibi v tem letu vsaj delno zadovoljili potrebo po rekreaciji.
•Nekaj besed še o tem, kar smo že naredili za rekreacijo ih kaj bi še morali narediti. Tovarniški odbor sindikata je skupno s komisijo za rekreacijo pri tovarniškem odboru nakupil rekvizite, .sicer ne vseh, 'ki jih je nameraval kupiti, vendar toliko, da - zadovoljujejo trenutne potrebe. Nekatere rekvizite, ki bi jih nujno potrebovali, ni bilo mogoče nabaviti.
Kljub temu da je narejeno vse, ida bi kupili čolne, nam to do sedaj še ni uspelo. Nakup čolnov iz oddaljenih krajev terja večje stroške prevoza, kar bi zopelt zmanjšalo že tako nezadostna sredstva. Kljub tem težavam smo prepričani, da se bo dalo tudi to vprašanje rešiti, če že ne za to leto,'potem vsaj za prihodnje:
Lahko trdimo, da smo.za začetek rekreacije naredili dosti in da je komisija za rekreacijo pri tovarniškem odboru imela precej skrbi, dokler se ni celotna organizacija rekreacije uredila vsaj do té mere. Nič manj skrbi 'niso imele komisije pri sindikalnih podružnicah, saj’ so nekatere dosegle zaželen Smoter.
Sezona, poletnega časa se naglo ibliža koncu in bi bilo prav, da se pred koncem tega leta začnejo' priprave za prihodnje leto. Komisije, za rekreacijo pri sindikalnih podružnicah 'naj bi dale predloge za bodoče delo, ker bo le tako. centralna komisija pri tovarniškem odboru lahko izvršila temeljite priprave za prihodnje leto.
Mislimo, da so komisije pri sindikalnih podružnicah za to odgovorne, saj sp v iskalnem stiku is člani' kolektiva in so seznanjene z. njihovimi željami. (Pri vsem tern pa ne smemo pozabiti, da so sredstva, ki smo jih dobili v te namene, namenska in da bomo morali upoštevati navodila za uporabo teh sredstev.
Zavedamo se, da je v tem delu bilo veliko napak, ne moremo in . ne smemo pa zanikati uspeha, ki smo ga dosegli- v relativno kratkem času po zaslugi dela komisij za rekreacijo.
mi
Pogled z morja na obe vili našega počitniškega doma
Službena pot v sorodno tovarno v Franciji
(Nadaljevanje)
Vse dni, kolikor smo jih prebili med pogonci, niisem opazil, razen v komandnem prostoru nikjer, da bi delavci imeli mize In klopi v pogonu in bi med delovnim časom sedeli. Imajo pa posebne prostore za malico. Kakor ne morem mirovati dama, tako tudi tam nisem stal križem rok. Vedno sem si ogledoval vse mogoče stvari, zato sem pretaknil vsak kot, vendar se mi' ni posrečilo najti delavca, ki bi spal na delovnem mestu, ali da bi bil brez nekega dela.
V začetku sem si mislil, je pač tukaj. kapitalizem in ljudje od strahu bolj. delajo. Ko pa sem
. (Nadaljevanje)
Gospodarska organizacija, ki se thidi, da bi svojo proizvodnjo vodila v smeri ieh dveh ekonomskih zahtev, bo slej ko prej nujno1 našla le eno možno''pot za uresničitev tako: zastavljenega cilja, ini ta pot se glasi; avtomatizacija'!
Človek postane v avtomatizaciji GOSPODAR!
Uvodomlä smo govorili o delavcu, ki je v eri strojne mehanizacije postal suženj stroja in katerega; umske in ustvarjalne sposobnosti so kar najbolj neracionalno izkoriščene, saj pri svojem monotono se ponavljajočem ' opravilu ne potrebuje skoraj' nobenega umskega napora.
.Popolnoma pa se bo vloga delavca spremenila v eri' avtomatizacije. Iz sužnja bo postal gospodar, neke vrste menaižer strojne proizvodnje,', postopka, procesa. Proizvodni Stroj bo deloval' samodejno in samega sebe kontroliral, če je delo, ki ga opravlja, takšno, kot ga zahteva vnaprej predvideni- program
opazil, da delavci takrat bolj delajo, kadar nimajo med skbo nadrejenega, si nisem bil na jasnem, kako je to mogoče. Razumel sem šele takrat, ko sem povprašal našega ' tolmača . g. Englerja, kaj .pomenijo table, ki so nameščene v vsakem obratu in piše v1 prvi vrsti »sikurite« (varnost), potem , številke ter druga imena pa zopet zraven številke. Povedal nam je, da po-gpMp ha tabli, dajo že možnosti izračuna vsakega delavca in nameščenca, koliko je do takrat v tistem mesecu ) zaslužil. Seveda-še ima vsak svojo pribi tno ali odbitno postavko na delovne dni, če je opravil vse ah
izdelave. Prav tako bo postopek oziroma proces potekal povsem samodejno v skladu s sprejetimi navodili’. Ljudje;,' ki sedaj kot sužnji sitrežejo strojem, bodo v dobi avtamaitdiziraine proizvodnje stroje- ‘de .madziraii,, din uravnavali, vse potrebne gibe, operacije in spremembe pa bodo le-ti samodejno opravljali po navodilih, ki jim jih bodo ljudje vstavili ób zagonu obrata, tekočega traku ali montažne steze. Število« delavcev, ki bodo živeli v stalnem stiku z avtomatiziranimi stroji, se bo izdatno zmanjšalo.
Res je, osvojiti si bodo morali za to potrebno novo znanje. Vendar pa bodo gospodarji .svojega delovnega časa in bodo razvij ali svoje ustvarjalne sposobnosti v smeri izboljševanja delovnih faiz, postopkov, montaže ali procesa. Oh avtomatizaciji sproščen presežek delovne site pa bo po preusmeritvi' ail dodatni izpopolnitvi svoje izobrazbe našel [delo na novo nastalih delovnih mestih tovarn, ki jih bodo v življenje priklicale stopnjevane potrebe po novih strojih, strojnih' sestavnih delih in uslugah. Avtomatska regulacija
•če je. kateri dan manjkal. Vsak zaposleni v podjetju dobi enak procent na svojo postavko po proizvedeni količini glinice, ne glede na kakem deloVnem mestu je. Varnosti pri delu polagajo posebno pozornost. Zato jo tudi najprej stimulirajo in so v objektu zaradi- enega, ki' kakor koli izpadle iz proizvodnega procesa, vsi oškodovani za dotočen procent.
Da imajo v, Franciji silno visok 'standard, se vidi. iž tega, da so ulice in ceste'prenapolnjene z avtomobili. Delavci se vozijo v službo v glavnem z ‘vlaki;, ker je promet na cestah tako gost, da ni mogoče računati na pra-
too v avtomafiziranih obratih omogočala množično proizvodnjo oziroma povezane procese, ki bodo pbceniii končni proizvod. Odtod impulz k zvišanju življenjske ravni bodočega upravljalna, konstruktorja, graditelja, -vzdrževalca in popravljalca avtomatiziranih strojev bodočnosti.
avtomatizacija je skregana Z OBRTNIŠKO PROIZVODNJO
-Vemo, da avtomatizacija že posega in bo še v večji meri posegala v vsa področja človekovega udejstvovanja. BiH pa mora rentabilna. Rentabilna pa bo le v masovni proizvodnji, to je v proizvodnji velikih serij enakih standardnih proizvodov. Avtomatizacije torej ni moč vnašati v obrtniško proizvodnjo.
Zaradi tega bo treba v prihodnjem desetletju pri nas nedvomno preusmeriti nekatere industrijske panoge, druge pa združevati, da bornio1 tako ustvarili potrebne pogoje za smotrno in velikopotezno uvedbo avto-' matizacije, ki pomeni ključ za nadaljnji dvig našega standarda. Dokler tega ne. storimo in nimamo, ne moremo popolnoma avtomatskih strojev in avtomatizirane proizvodnje v polni meri izrabiti,, ker bi ne bila
vočasen prihod v službo z avtomobilom. Ólb nedeljah in praznikih so ceste .proti turističnim krajem napolnjene z nepretrganimi kolonami domačih turistov.1
Za vse zgoraj navedeno pa moram priznati, da so Francozi zelo pridni in marljivi V. službi, da delovni čas popolnoma izkoristijo in ne gledajo na minute. Za naše pojme je tudi njihov deljeni delovni čas .silno težak in dolg, to pa predvsem zaradi tega, ker delajo popolnih 48 ur tedensko, malice sploh nimajo. Detovni čas pa je razdeljen tako, da v soboto delajo'samo dopoldne.
rentabilna in 'bi je ne bilo mogoče amortizirati v doglednem času.
Zavedati se namreč moramo, da avtomatizacija zahteva velike naložbe, saj predstavljajo avtomatizirani stroji in naprave vrhunec tehniških dosežkov in so zato tudi zalo komplicirani in dragi. Pogoj za' rentabilnost takih naprav je njihovo' polno izkoriščanje, to je množična proizvodnja, za kar. pa je v gospodarstvu vsake države treba izvesti niz potrebnih priprav in uskladiti proizvodnjo z najustreznejšim mestom države v mednarodni' .delitvi deda. To pa je treba delati pametno ih preudarno, saj gre za velikopotezne odločitve, pii katerih naglica nikoli ni. primerna.
Z veliko meno optimizma pa lahko upamo, da pri načrtovanju našega' gospodarskega razvoja v prihodnjih letih in desetletjih noben .gospodarstvenik ne bo preslišal kategoričnega imperativa, našega časa, ki se glasi: nobenega novega industrijskega objekta več brez sodobne in avtomatizirane proizvodnje!
avtomatizacija terja
STROKOVNO USPOSOBLJENE LJUDI
Nezadržno uvajanje avtoma-tözacije. lahko do neke mere
Mnogo je še stvari, ki smo jih videli, predvsem pa iz zasebnega življenja delavcev, o katerih nisem pisal, vendar sem tu in tam v nevezanem pomenku s sodelavci že dosti povedal in menim, da bom imel še priložnost kaj napisati.
Moja želja, bi bila le ta, da bi me ne razumeli napačno o stvareh, ki sem jih napisal, in da bi' se tudi mi poizkušali potruditi .doseči tako proizvodnjo, kakor jo imajo tam. Takrat pa ho naš življenjski standard na primerni višini.	K. A.
(Konec)
ohromi oziroma zaw. le pomanjkanje strokovno usposobljenih kadrov. Problem zadostnega 'števila najviše kvalificiranih strokovnih kadrov v tehnični kot komercialni .službi za reševanje številnih tehničnih, problemov in uspešno vodstvo avtomatizirane strojne proizvodnje utegne 'postati dramatičen.
Od'. rešitve tega profoiema^bo v pretežni meri' odvisna' hitrost uvajanja avtomatizacije. iMaibe-rialna sredstva za pospešeno uvajanje avtomatizacije lahko sorazmerno hitro ustvarimo, za oblikovanje kadrov ž 'Zadostno kvalifikacijo pa so potrebna dolga. lete'. Prav tako bo težko prekvalificirati obstoječi kadar in mu za nove zahteve avtomatizirane proizvodnje dati ustrezno dodatno izobrazbo.
Eno je jasno: avtomatizirana proizvodnja' bo lahko neovirano tekla brez večjih zastojev in okvar le, če se bo raven izobrazbe 'slehernega delavca znatno dvignila. Na univerzah in višjih strokovnih šolah pa bo treba vzgajati nov kader ljudi predvsem za tehnološke En gospodarske .potrebe, ki' bodo ob nezadržnem uvajanju avtomatizacije nujno v.edno večje.
Mag. inž. E. C.
Avtomatizacija - nujnost današnjega časa
• '	, .	-jgš&B „ __	«	inst. učin. sred. let. proiz.
Objekt	padec v m Q m /sek	v MW	v GWh
Bodoči elektroenergetski objekti
(N adal jevanj e)
Do sedaj smo pregledali vse akumulacijske hidrocentrale, ki gravitirajo k morju in ki so bile predvidene, da jih zgradijo s pomočjo kreditov mednarodne banke v prvi vrsti za izvoz električne energije v Avstrijo» Nemčijo in Italijo.
Sedaj pa bomo na kratko pregledali pretočne, hidrocentrale na alpskih rekah, ki jih gradi naša skupnost.
Ker dosti pišemo o izgradnji tovni vojni HE Dravograd, M hidrocentralna Dravi, bomo so jo tudi začeli graditi med na kratko opisali vse 'hidrocen- vojno.
trale, ki so že zgrajene oziroma Hidroelektrarna Mariborski ki so v gradnji, ali pa bodo zgrajene do leta '1970- na Dravi.
'Že med prvo svetovno vojno so vojni ujetniki Avstroogrske monarhije začeli graditi HE Fala, ki naj bi služila za pogon tovarne karbida v Rušah.
Nato je sledila po drugi sve-
otok je bila 'tretja centrala iz vrste pretočnih central na Dravi. Tej centrali so sledile HE Vuzenica, Vuhred to kot zadnja 1 v item nizu' elektrarna Ožbalt. Z njo je bila zaključena serija elektrarn, v zgornjem teku Drave. ■	.	..
Značilni tehnični podatki navedenih objektov so naslednji:
Dravograd
Mariborski otok
Vuzenica
Vuhred
Ožbalt
Fala
8,5	103	23,5 ;	132
14,6	• 411	51	268
12,9	411	53	222
16,9	411 '	60	' 300
1)6,9 '	'411	60	300
14.4	389	48,6	212
V srednjem toku Drave sta bili prvotno .predvideni dve hidrocentrali, in sicer Hajdoše in Loka.
'Po spremembi koncepcije, s katero so pridobili na vloženem kapitalu, kakor tudi na učinku, so izdelali nov projekt za kanalski..tip hidrocentral na sred-
nji Dravi ter so začeli kot prvo graditi hidrocentralo Srednjo Dravo I letos pri Slovenji vaši.
Tej' hidrocentrali bo sledila Srednja Drava II med Ptujem in Borlom, kot je razvidno s priložene skice vseh dravskih elek-, tram. Kot zadnja HE na Dravi bi prišla v poštev pregradna HE
Objekt
padec v m
Q m’/sek
inst. učin. v MW
sred. let. proiz. v GWh
		HE Tara-Morača	683	75	432	Ì620
S ..tem se bi	končal niz elek-	HE Andrijevo	133	70	79	326
tram na Dravi.	Pod Varaždinom	HE Zlatica	111	72	72.	.310
gradnja novih	hidrocentral ni	HE Titograd	17,5	240	35,6	150
več rentabilna,'	ker bi premaj-	HE Botun	17	270	45	200
Značilni tehnični podatki teh dveh bodočih HE, ki morata hiti zgrajeni prva do spomladi leta 1966, druga do leta 1969, so naslednji:
Srednja Drava I	32,6	450	130	658
Srednja Drava H 29	450	110	520
_. . , .	_ .	_ __„__,	inst. učin. sred. let. proiz.
Hidrocentrala na Dravi	Objekt	padec v m Q m /sek	v mw	v GWh
pri Varaždinu, ki je tudi že vključena v 7-letni plan. To elektrarno bo zgradila republika Hrvatska.
hen padec Drave zahteval prevelike turbine to s. tem tudi večjo investicijsko vsoto.
iZaradi orientacije bi samo omenili, da bo .na terenu, kjer sedaj rijejo buldožerji ob cesti Ptuj—Maribor, stala strojnica. Višinska razlika med gladimo v dotočnem to gladino v odtočnem kanalu bo na tem mestu zna-
šala približno 24 metrov. 300 do 400 metrov niže od tèga mesta, ob hišah, ki stoje prav na ovinku, bo most čez odtočni kanal, ‘ki preide na tem mestu na levo stran ceste to se bo nad tako imenovanim Koroščevim mlinom pri Ptuju izlival v Dravo.
Zanimivi reki, za kateri že izdelujejo .glavne projekte za gradnjo hidrocentral, sta Tara in Morača v črni gori. Ti gorski reki- z zelo konstantno količino vode prek celega leta imata velik padec, tako da je instalirani učinek lahko mnogo večji od dravskih elektrarn.
Edina slaba stran teh bodočih elektrarn je'velika oddaljenost
o.d centrov industrializacije, .to je obtežb, ker prenos električne
energije na razdalje, ki so najdaljše v Jugoslaviji, občutno povišuje ceno kWh, posebno ker še nismo pričeli z uvedbo 220— 380 kW omrežja, ki je čedalje bolj potrebno.
Na imenovanih rekah je prva centrala HE Tara-Morača. Nato sledita HE Andrijevo ta HE Zlatica. V .spodnjem teku Morače pa imamo bodoči HE Titograd to HE Botun ob izlivu Morače v Skadarsko jezero.
Značilni tehnični podatki objektov po teh projektih za HE na Tari in Moraei so:
Personalne spremembe
Člani 'kolektiva, ki dopolnijo v juliju 1964 najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovarni:
19	let:
Godec Franc, nastopil službo
15.	julija 1945, Plajnšek Franc
25.	julija 1945.
17 let:
Petrovič Franc, nastopil službo 2. julija 1947, Toplek Andrej
8.	julija 1947, Kranjec Angela
14.	julija 1947 in Muršec Kristina 14. julija 1947.
16 let:
Mikec Jožef, nastopil službo
1.	julija 1948.
15	let:
Emeršič Mihael, nastopil službo 13. julija 1949, Kamelj Ljubo
5.	julija 1940, Majcen Helena 18. julija 1949 in Pal 'Stanislav
1.	julija 1949.
14	let:
Hazabent Viktor, nastopil službo 6. julija 1950.
13	let:
Klajderič Zvonimir, naistopil službo 3. julija 1951, Markes Franc 24. julija 1951 in Tomše Albin 15. julija 1951.
12 let:
Frčeč Stefan, nastopil službo
2.	julija 1952, Korošec Franc
4.	julija 1952, Kotolenfco Janez
4.	julija 1952, Metličar Matevž
2.	julija 19512, Munda Janez 2. julija 1952, Težak Oto 2. julija 1952, Verbek Štefan 2. julija 1952 in Vugrinec Ivan 4. julija
1952.
11	let:
Bogme Franc, nastopil službo
8.	julija 1953, Čelan Rudolf 15. julija 1953, Emeršič Franc 10. julija 1953, ErbiUS. Stanislav 27. julija 1953, Fajt Ladislav 13. julija 1953, Galun Franc 15. julija
1953,	Hadler Štefan 15. julija 1953, Hadler Štefan 22. julija 1953, Hameršek Martin 31. julija 1953, Intihar Franc 8. julija 1953, Jevševar Franc 16. julija 1953, Kirbiš Edvard 16. julija 1953, Menkuš Franc 3. julija 1953, Merc Andrej 16. julija 1953, Prepelič Marko 8. julija 1953, Pepelnik Janez 11. julija 1953, Petek Franic 15. julija 1953, Petek Franc 15. julija 1953, Po-platnik Ivan 28. julija 1953, Rudolf Peter 8. julija 1953, Smrtič Mirko 27. julija 1953, Svenšek Mak 30. julija 1953, Šegula Alojz 8. julija 1953, Turk Janez 1. julija 1953, Turk Martin 3. julija 1953, Vindiš Franc 15. julija
V nedeljo, 7. junija, sem si ogledala razstavo, ki smo jo pripravili učenci osnovne šole v Kidričevem.
Našega razreda skoraj ne bi spoznala, ker je bil ves drugačen kot na delovni dan. Ves je bil oblepljen z ovojnim papirjem, katerega so krasile skrbno izdelane risbe od prvega do petega razreda. Na klopeh so bili razpostavljeni predmeti, ki smo jih učenci četrtega in petega razreda delali pri tehničnem pouku.
Klopi so bile obložene tudi z zvezki, v katerih je skrita vsa učenost, o kateri smo se vse leto učili.
Zelo všeč so mi bili zvezki in
SPORED V AVGUSTU 1964
1. in 2. avgusta KRIŽARJI, poljiski cinetnaskopski barvni film.
5.	in 6. avgusta DOBRA USODA, domači čmo-beli film.
8. in 9. avgusta PEKLENSKI KLUB, ameriški barvni film.
12.	in 13. avgušta 400 UDARCEV, francoski čmo-beli ci-nemaiskopski film.
15.	in 16. avgusta APRILSKA
1953,	Vidovič	Anton	27.	julija
1953,	Zupanič	Alojz	1.	julija
1953,	Zafišnik	Anton	17.	julija
1953	in Žibrat Jožef	8.	julija
1953.
10	let:
Ciiglar Miroslav, nastopil službo 8. julija 1954, Čulibrk Frida 1. julija 1954, Cannar Martin 9. julija 1954, Frigi Anton 29. julija 1954, Gunžer Štefan 9. julija 1954, Ivančič Marija 29. julija 1954, Junger Franc 7. julija
1954,	Jerenko Janez 12. juMja 1954, Kroj sl Josip 7. julija 1954, Kozoderc Rudolf 9. julija 1954, Klajnšek Janez 17. julija 1954, Kajzovar Vladimir 29. julija 1954, Lubej Janez 13. julija 1954, Pšajd Janez 2. julija 1954, Plajnšek Jožef 12. julija .1954, Pišek Stanko 30. julija 1954, Sluga Anton 9. julija 1954, Sl-ameršek Franc 10. julija 1954, Sakelšek Franc 10. julija 1954, Sukič Janez 12. julija 1954, Serdimšek Anton 13. julija 1954, Terbuc Franjo 21. julija 1954 in Zorec Franc 7. julija 1954.
NOVI ČLANI KOLEKTIVA:
Rep Robert, delavec, Gomilšek Anton, delavec, Princi Alojz, delavec, Šebetič Zlatko, VKV ključavničar, Klaneček Franc, delavec, Šalamun Franc, Kurež Jožef, delavec, Korenjak Alojz, delavec, Kelenc Jože, delavec, Kebr Bogoljub, varnostni tehnik, Franič Viktor, delavec, in Rodošek Rado, elektrikar.
ODŠLI IZ PODJETJA: Bezjak Franc, Mar Vinko, Krajnc Alojz, Letonja Janez, Zupanič' Mirko, Brumen Jože, Cestnik Jožef, Lorbek Martin in Štimec Alojz.
UMRLI ČLAN KOLEKTIVA: Vinkler Alojz.
NASI 50-LETNIKI: Mlakar Jakob, rojen 12. julija 1914.
POROČILI SO SE: Hazemali Franc iz PE elektrolize, Majcen Ivan iz PE elektrolize, Munda Ivan iz PE glinice in Perkovič Viktor iz PE elektrolize.
NOVI DRUŽINSKI ČLANI: Jager Anton — Vido, Lorenčič Ivan — Ivana, Pintarič Mirko Sabino, Bedenik Stanko — Stanka, Kureš Ludvik — Anico, Lo-žinšek Štefan — Angelo, Polanec Stanko — Branika. M. T.
risbe nižjih razredov. Med ročnimi deli pa mi je bilo zelo všeč pohištvo iz lepenke in ladjevje.
Po ogledu razstave je vsak obiskovalec lahko svoje mnenje o razstavi zapisal tudi v knjigo.
Ob prebiranju teh vtisov vidim, da je bila razstava vsem všeč. Ob tej priložnosti so nam zaželeli še veliko uspehov za naše bodoče delo.
Naslednji dan smo najboljše izdelke odbrali in jih poslali na občinsko razstavo v Ptuj.
Terezija Meglič,
V.	a razred osnovne šole Kidričevo
LJUBEZEN, ameriški barvni .cinemaskopski film.
19.	in 20. avgusta UŽITKI V SOBOTO ZVEČER, italijan-isko-francoški čmo-beli vista-viision film.
22. dn 23. avgusta SKRIVNOSTI ORIENTA I. in H. del, za-hođnonem'ški črno-beli film.
26.	in 27. avgusta NAS AVTO, slovenski čmo-beli film.
29.	in 30. avgusta OSVAJALEC MARACAXBA, italijanski ci-nemaskopski barvni film.
Nastopilo
S prvo mednarodno nogometno tekmo, ki jo je NK »Aluminij« odigral v Kidričevem dne 4. julija proti SC »Prinzendorf« iz Rannersdorfa in jo odločil v svojo korist s 6:2, je NK >>Aluminij« zaključil svoji spomladanski pro--gram tekmovanja. Povratno srečanje, z omenjenim športnim klubom bo v Rannersdorfu dne 16. avgusta, to je že v pripravljalnem obdobju za jesenska prvenstvena srečanja.
O odigrani tekmi dne 4. julija bi morda ugotovili samo ,to, da je bila tekma lepa brez najmanjših grobosti, tako z ene, kakor tudi z druge strani. Gosti niso sicer bili dorasli našemu moštvu, vendar so do neke mere prikazali dopadljiv nogomet. Za povratno srečanje pripravljajo okrepitev svojih vrst z izposojenimi igralci, tako da bi povratno srečanjè utegnilo biti zanimivejše in morda na višji tehnični ravni. V svoji sredi je NK. »Alu-, minij« gostom omogočil prijetno bivanje, tako da so odšli domov z dobrimi vtisi, in z ugotovitvijo, da bo z nami mogoče tudi v bodoče športno sodelovati.
V takoimenovani mrtvi sezoni bo NK »Aluminij« odigral sicer nekaj cup-tekem, vendar brez posebnih priprav, ker se je vodstvo kluba odločilo, da bó igralcem dalo prosto do 1. avgusta. V tem času bi morali vsi igralci izkoristiti svoje redne dopuste tako, da bi priprave za jesensko tekmovanje, ki se bo začelo 30. avgusta, začeli vsaj 1. avgusta. Čas, ki gh imamo za te priprave,- je želo kratek in treba ga bo smotrno izkoristiti. Uvesti, bomo morali intenzivnejše in pogostejše .treninge, ker bomo le na ta način uspešno tekmovali v prvenstveni sezoni. Pomisliti moramo namreč, da bo res uspešen boj za obstanek v SNL v nastopajoči prvenstveni sezoni zahteval zelo uigrane nogometne enajstorice z, dobro osvojenim sistemom igranja sodobnega nogometa. Brez tega bo enajstorica že v naprej obsojena na izpadanje iz sredine najboljših slovenskih nogometnih klubov.
Borbe na zelenih poljih bodo težke in nekompromisne, ker se bodo vsi klubi trdovratno in zagrizeno borili, da ne bodo med onimi štirimi, klubi, ki bodo morali po končanem prvenstvu 1964/65 zapustiti SNL. Tako,, vidite, je s tem.
Prav zaradi tega pa ta tako-imenovana mrtva sezona za igralce ni mrtva sezona za vodstvo kluba. Pred njega se zgoščajo težke in odgovorne naloge, kako pripraviti moštvo za nastopajoče
Pionirsko moštvo NK Aluminij
je zatišje
prvenstvo, kako najti odnosno usposobiti igralce za nadomestilo onim, ki odhajajo v JLA ali na šolanje v drugè kraje, kako poiskati klubu sposobnega trenerja.
To so naloge, ki se ne dajo rešiti v enem dnevu in tudi ne brez razumevanja vodstva naše tovarne, niti brez dobre volje posameznih članov našega-kolektiva, ki so na odgovornih delovnih mestih. Če bo vodstvo kluba tu naletelo na nerazumevanje, bo ves njegov trud zaman. Na .nerazumevanje do sedaj pri našem vodstvu še nismo naleteli, na žalost pa moramo povedati, da nekateri člani našega,.kolektiva še vedno nočejo' razumeti pomembnosti tekmovanja našega kluba v kvalitetnejši nogometni sredini in jemljejo to zelo neresno.
Tu bo potrebno verjetno napraviti korak naprej in poiskati vzglede pri podjetjih po vsej državi, katerih klubi z uspehom tekmujejo v višjih razredih kot naš klub. V nobenem primeru pa ne moremo trditi, da so ta podjetja močnejša in pomembnejša kot naše in sposobnejša vzdrževati svoj klub v svoji pomembnosti odgovarjajočem razredu. Težko bi bilo namreč zagovarjati neuspeh kluba zaradi takih nerazumevanj .
V mesecu septembru odnosno v začetku oktobra bo odšlo iz, našega kluba šest igralcev prvega moštva. Ti igralci bodo deloma odšli v JLA na odsluženje svojih vojaških dolžnosti, nekaj igralcev pa 'bo odšlo v Ljubljano, kjer bodo nadaljevali šolanje. Za igralce, ki odhajajo v JLA, se ne da napraviti ničesar, ker je vod-
stvo kluba že itak njihov odhod v JLA zavleklo do skrajnih meja. Pri igralcih, ki odhajajo na šolanje v Ljubljano, pa je . vodstvo kluba naletelo ha Skrajno nerazumevanje in neiskrenost. Tako je na primer K. M. na naše vprašanje, ki smo mu ga postavili dne 4. julija, ali bo odšel iz našega kluba, to zanikal, kljub temu, da je dal svoj pristanek zastopnikom NK Slovana, ki so ga prišli snubit za prestop v nji'-kov klub žč 3. julija. To ni v čast športniku. Tudi ' našega igralca V. H. smo prepričevali in mu pojasnjevali nesmisel tega koraka. Naleteli smo na gluha ušesa in oba igralca sta kljub temu vložila na UO našega kluba pismene, prošnje zà izpisnice. UO je igralcema dolžan dati izpisnice, ker je v juliju čas, ki dovoljuje prehod igralcev iz enega v drugi klub.’
Tako nastale vrzeli v prvem moštvu bo sicer zelo težko zamašiti, vendar mislim, da bo to mogoče, pač pa le z razumevanjem odgovornih ljudi v naši tovarni.
Glede ■ pritegnitve novega in sposobnega trenerja v naš klub je vodstvo NK,»Aluminija« imelo nekoliko več sreče. Uspelo mu je pričeti razgovore z renomiranim in veščim trenerjem, ki je pokazal vso voljo in interes, spoprijeti se s težavno nalogo trenerskega dela v našem klubu. Razgovori so v teku in upamo, da bodo ugodno zaključeni.
Kljub vsem težavam, ki so nastale, pa vodstvo kluba nima namena kloniti, temveč s pomočjo celotnega kolektiva težave uspešno premostiti in klubu zagotoviti obstoj v SNL.
NASA RAZSTAVA
KINO SVOBODA KIDRIČEVO