DEMOKRACIJA Ministri in tudi ministrski predsedniki so na srečo minljive osebnosti. Kot duhovi se pojavijo na odru in spet izginejo. MINISTRSKI PREDSED. MACMILLAN Leto XV. - Stev. 20 Trst - Gorica, 15. oktobra 1961 Izhaja 1. in 15. v mesecu Fanfanijeva vlada v težavah Republikanci in socialdemokrati zahtenajo sodelovanje z Nennijem Tedni sedanje italijanske vlade so šteti. Republikanci so Krščanskodemokratsko stranko pozvali, naj po 4. novembru, to je po končani proračunski debati, razčisti svoje zadržanje v korist neke nove sredinsko-levičarske vlade. Nova koalicija te vrste bi pomenila sestavo nove kr-ščanskodemokratske manjšinske vlade morda pod zopetnim vodstvom Fanfanija, ki bi jo v parlamentu podpirali poleg republikancev in socialdemokratov Nenni-jevi socialisti, liberalci bi pa odšli v opozicijo. Tudi socialdemokrati silijo na tako rešitev, vendar so pripravljeni še počakati do prihodnjega kongresa Krščanskodemo-kratske stranke, ki bo januarja 1962. Neposredno za tem pa se bo morala K.D. odločiti za poizkus z Nennijem, ker ;i bodo drugače socialdemokrati odrekli podporo. Tako so se takoj po zunanjepolitični debati v Rimu razgibale vse politične stranke. Tudi levo krilo KD sili vodstvo stranke k širši levičarski osnovi. Dosedanja zunanja politika naj bi ostala nespremenjena. Tudi nekatere posamezne osebnosti srednjega krila stranke, zlasti strankin tajnik Moro simpatizirajo s poizkusom razširjenja političnih temeljev demokratičnih strank z »demokratizacijo« socialistov. Tudi ministrski predsednik Fanfani je načelno prepričan, da bodo demokratične institucije v deželi pridobile na moči in varnosti samo v primeru, če se bo posrečilo zavračati levičarske in desničarske skrajneže tudi s podporo Nennijevih socialistov. Desno krilo K.D. pa ogorčeno odklanja vsako tako namero. Nekatere osebnosti kot so Scelba, Gonella in Bet-tiol smatrajo celo ta problem kot vprašanje vesti. Cerkveni krogi se ob tej priložnosti v zadevo še niso vmešali. Glede koalicije na Siciliji, y kateri sedijo združeni katoličani in Nennijevi socialisti, so siciljski škofje izjavili, da bodo počakali, kako se bo poizkus obnesel. Vladna kriza pa se ni zaostrila samo zato, ker so republikanci in socialdemokrati notranjo povezanost tako imenovanih konvergentnih strank praktično razbili. V nekem svojem govoru je ministrski predsednik Fanfani pogajajoče se politike opozoril, »naj v tem zgodovinskem trenutku pazijo, da se iz osebnih predsodkov ne obračajo proti silam, ki želijo s pametjo in na zdrav način ter z miroljubnimi stremljenji služiti nadaljnemu napredku sveta.« Nadalje je Fanfani dejal, »naj se nihče ne smatra za sodn;ka svcbcde svojega bližnjega.« Fanfani je tudi zavrnil tiste, ki branijo lastne privi legije. S temi kritičnimi besedami ’e hr,-tel Fanfani apostrof'rati nasprotnike koalicije z Nennijem. Pri tem je mislil pred vsem na liberalce. Liberalni prvak, 'vlala-godi, je takoj ostro reagiral in očital Fau-faniju, da se ne drži rezultatov parlamentarne debate, kjer so ponovno potrdili privrženost Italije Atlantskemu paklu. Liberalci, ki nimajo nobenega interesa na spremembi sedanje vladne koalicije, .Je trudijo, da bi dosegli politično premirje do izvolitev novega državnega poglavarja. Po teh volitvah naj bi zbornico razpustili in razpisali nove volitve. Same na ta način, zatrjujejo liberalci, je mogoče doseči »potrebno razčiščenje«. Vol;v ci sami naj odločijo. Predsedniška doba državnega poglavarja poteče 11. maja 1962. Od 12. novembra t.l. dalje ne more državni poglavar - po predpisih ustave - razpustiti parlamenta in senata. „Mirovni romarji" pri Nini Hruščevi Prejšnji teden je deset mladih »mirovnih romarjev« iz zahodnih dežel, ki potujejo v tem času po Rusiji, obiskalo tudi ženo Nikite Hruščeva, Nino. Nad eno uro dolgo so mirovni romarji naskakovali Nino z vprašanji sovjetskih atomskih poizkusov in jo rotili naj se pri svojem možu zavzame za ukinitev atomskih eksplozij. Tov. Nina je svoje goste pazljivo poslušala in od časa do časa prav po materinsko vzdihnila. Ko ji je mlad Kanadčan izrazil globoko zaskrbljenost nad sedanjimi eksplozijami, je tov. Nina odgovorila, da bo vse to povedala svojemu možu. Ko je edino dekle skupine mirovnih romarjev, Frančiška Mentzel spregovorilo o 17 sovjetskih atomskih razstrelitvah, je tov. Nina dekle prekinila: »Jaz ne vem ničesar o številu atomskih razstrelitev, jaz sploh o vsem tem ničesar ne vem«. Mirovni romarji so že pred tem v javni diskusiji na moskovski univerzi protestirali proti atomskih poizkusom. Medtem ko so jih profesorji zavračali, so jim študentje ploskali. Ne nasedajte! Zvedeli smo, da nekateri nagovarjajo naše 1 udi nai na popisne pole dosledno vpišejo da je njihov občevalni jezik v družini ..italijanski". Ti krivi ozir, naivni svftovalci pravijo, da bo sedanji narodnostni popis prebivalstva na ta način izgubil vsako vrednost. Toda ne varajmo se! Ta propaganda ni samo neza. konita, temveč lahko povzroči Škodo, ki bo nepopravljiva. Ne nasedajte! Spoštujmo sebe in suoj jezik! Slovenske kulturne in politične organizacije ra Tržaškem so pr o, testirale proti načinu, s katerim se hoče pri sedanjem ljudskem štetju ugotoviti narodnostno se: stavo prebivalstva našega ozem: Ija. V naprej so izjavile, da re: zultatov, ki jih bo glede tega da: lo to ljudsko štetje ne bodo priz: navale. Posebno ne bodo dovoli: le, da bi jih kdo tolmačil na škO: do slovenskega dela prebivalstva tukajšnjega področja zli da bi iz njih izvajal kakršnekoli Sloven: cem škodljive zaključke. To svo: je stališče in opozorilo so sloven: ske stranke in osrednje kulturne organizacije sporočile na pristoj: na uradna mesta. Razlogi, ki so jih navedle v glavnem sogla: šajo s pridržki, ki so jih glede umestnosti in uporabljenega na? čina ugotavljanja narodnostne sestave prebivalstva na nacionah no mešanih področji izrekli ita: lijsnski strokovnjaki in osebno= sti ob priliki nenavadne ankete, ki jo je o tem izvedel krščansko: demokratski dnevnik »II Gazzet: V SIRIJI SO SE OTRESLI DIKTATURE Skupina sirskih častnikov je v začetku tega meseca uveljavila uporniško pravico proti diktaturi v Siriji. Egiptovski diktator Nasser je spremenil egiptovsko revolucijo v svojo osebno diktaturo. Taka je navada pri veliki večini prevratniških kolovodij. Tudi Nasser je užival popolno solidarnostno podporo svojih diktatorskih tovarišev, prav posebno pa naklonjenost maršala Tita. Pri Titu je prejemal potreben pouk o vzdrževanju diktature in gradnji socializma. Tudi Nasserja je obšlo, diktatorsko razodetje v obliki Arabske skupnosti. Ta naj bi pod Nasserjevo taktirko združevala osemdeset milijonov Arabcev. Prvi korak k uresničenju te zamisli je bila priključitev Sirije Egiptu pod novo državno skupnostjo z imenom Združena arabska republika. Skoraj vsi diktatorji uživajo v začetku priljubljenost ljudstva, ki si jo navadno pridobijo s trenutnimi uspehi proti zunanjim sovražnikom in s praznimi obljubami lastnim državljanom. Tudi nova Združena arabska republika bi se bila morda z razumnostjo, obzirnostjo, medsebojnim spoštovanjem, z resnično demokra-| tično ureditvijo države in brez izkorišče- Politične in kulturne organizacije o sedanjem ljudskem štetju Proti splošnemu mnenju - ne samo celotnega slovenskega prebivalstva na Tržaškem, ampak velike večine strokovnjakov obeh narodnosti je oblast zapovedala pri sedanjem ljudskem štetju opredelitev prebivalstva po »občevalnem jeziku«. Spričo takega ravnanja so politične in kulturne organizacije izjavile tole: Podpisane politične in kulturne organizacije kot predstavnice slovenske narodne manjšine na Tržaškem ozemlju izjavljajo v zvezi s sklepom oblastev, da 15. oktobra t. 1. izvedejo popis prebivalstva: Predvsem ugotavljajo, da je bil ob bližnjem ljudskem štetju uveden za Tržaško ozemije poseben stolpec, ki zadeva občevalni jezik prebivalcev v družin!. To se je zgodilo kljub nasprotnemu stališču, ki so ga zavzeli vsi predstavniki manjšin'" v trdnem prepričanju, da danes še niso dozoreli pogoji, ki dajejo učinkovito jamstvo, da bi bili izidi popisa odraz dejanskega številčnega stanja pripadnikov slovenske etnične skupnosti. Oblastva niso smatrala za potrebno, da bi se posvetovala s predstavniki manjšine o načinu izvedbe popisa po narodnosti in tako omogočila, da bi se to važno vprašanje zadovoljivo rešilo na Tržaškem ozemlju, v goriški in videmski pokrajini. Predstavniki slovenske manjšine so že izjavili, da ne morejo sprejeti popisa prebivalstva po narodnosti, ker so posledice nasilne raznarodovalne politike fašizma, kratenja naših pravic v povojni dobi in končno posledice neizvajanja mednarodnih obveznosti ter 3. in 6. člena republiške ustave še vedno take. da popis ne more nuditi objektivnih rezultatov glede števila Slovencev na Tržaškem ozemlju. Podpisane politične in kulturne orga- nizacije ugotavljajo, da so oblasti izbrale najmanj primeren in najbolj neugoden način popisa prebivalstva po narodnosti, kajti prebivalci se bodo morali izjaviti o občevalnem jeziku v družini. Jasno je namreč, da bo tak način popisa nujno izkrivil izide v narodnostno mešanih krajih, kjer je veliko število mešanih zakonov, optantov in Slovencev, zaposlenih v italijanskih družinah ali živečih v skupnostih. Poleg tega je tak način popisa v kričečem nasprotju z načeli UNESCO. Spričo navedenih dejstev podpisane politične in kulturne organizacije protestirajo in že danes poudarjajo, da ne bodo izidom popisa po narodnosti priznale nobene veljave. Zato vnaprej odločno odklanjajo vsako sklicevanje na tako pridobljene rezultate, zlasti pa še njihovo mčrebitno izkoriščanje v škodo tukajš-. njih Slovencev. V Trstu, 5. oktobra 1961. Komunistična partija Italije - Tržaška avtonomna federacija. Slovenska demokratska zveza - Trst. Neodvisna socialistična zveza - Trst. Slovenska katoliška skupnost - Trst. Slovenska krščanskosocialna zveza - Trst. Slovenska kulturno-gospodarska zveza - Trst. Skupina neodvisnih Slovencev - Trst. Socialistična stranka Italije - Tržaška federacija. Slo-vensko-hrvatska ljudska prosveta - Trst Slovenska prosveta - Trst. Slovenska prosvetna Matica - Trst. Izjava je bila poslana: predsedniku republike, ministrskemu predsedniku, ministru za notranje zadeve, ministru za pravosodje, vladnemu generalnemu komisarju v Trstu, in v vednost: UNESCO v Parizu, predsedniku pokrajinskega sveta v Trstu, ita-lijansko-jugoslovanski mešani komisiji v Rimu, centralnemu uradu za statistiko v Rimu in uradu za statistiko, štetje in študij v Trstu. valskih teženj polagoma uveljavila, kar b.i bilo za svobodni svet pridobitev. Tako pa je tvorbo z diktatorsko totalitarno zasnovo odnesla odločnost in neustrašenost sirskih rodoljubov, ki so se leta 1918 stresli otomanskega gospodstva, v drugi svetovni vojni pa francoskega imperializma. Pogrešno bi bilo misliti, da je sirska, vstaja delo peščice častnikov, kot je to hotel v prvih začetkih prikazati svetovni javnosti Nasser in kot i?a je poskušal pri tem podpirali titovski tisk. Res ie, da so se v začetku najprej zganili vojaki, katerim se je kmalu pridružila vsa sirska armada in velik del prebivalstva. Sirsko ljudstvo je zelo ponosno in ljubi neodvisnost čez vse. Po združitvi z Egiptom pa se je kaj kmalu prepričalo, da to tako težko pridobljeno samostojnost izgublja iz dneva v dan. Egiptovska oblastnost je že kmalu po združitvi odstranila z vplivnih mest v Siriji domače politične prvake ali pa jih postavila na zgolj dekorativna, nepomembna mesta. Osrednja oblast in centralno polijično delavnost Sirije je Nasser premestil iz Damaska v Kairo. Tem političnim okrnjenostim ^o sr, pridružile še obsežne gospodarske težave. Sirsko narodno gospodarstvo je bilo neprimerno naprednejše in zlasti donos,np> še od egiptovskega. Nasser ga je ohromel s titovskimi gospodarskimi čudodelnostmi Nasser je nacionaliziral mizerijo. Politično ustavno je Nasser Sirijo spremenil v egiptovsko provinco, to je v /e'<-no zaostalo deželo. Letošnjega maja je prepovedana sirska komunistična partija objavila proglas osemnajstih točk, v katerih zahteva ukinitev totalitarizma, diktature in anarhije ter priznanje demokratičnih svoboščin, zaščito sirskega gospodarstva pred egiptovskimi monopoli in bankami. Tak proglas so razširili v Siriji komunisti: koliko spoštovanja bi si bili pridobili, če bi podobne proglase objavil:. širili in uveljavljali po satelitskih državah... Posebno zanimiva so oznanila sirskega radija o vzrokih revolucije. Ze ves oktober, naznanja radijski napovedovalec v niti vzhodna, si ti Nasser, podlegel va-ruštvu nekega določenega državnika...« S tem so na Bližnjem vzhodu Nasserju prvič očitali, da je slepi posnemalec Tita. Dejstvo je, da je Tito zelo pomembno vplival na Nasserjeve socialistične zamisli. Vprašanje pa je, koliko je pravzaprav oblik socializma, ali točneje komunizma. Radio Damask poskuša to vprašanje pojasniti: »...mi želimo tako obliko arabskega socializma, ki arabskega ljudstva ne bo'niti izropala in niti pokradla’ fn'~K nam bo nudila več in ne manj, kakor sm imeli dosedaj...« S tem so novi gospodarji v Siriji jasno povedali, kakšen je titovski socializem in koliko so vredni Titovi recepti. Novo sirsko vlado ie priznala že vrsta držav, med njimi tudi tri komunistične. Nasser ie razumel novo stvarnost in je zato verjetno, da ne bo prišlo do pretrganja stikov med Sirijo in Egiptom. Sirska revolucija točno dokazuje, da v narodih še vedno živi želja po svobodi in demokraciji. Tega se popolnoma zavedajo vsi diktatorji, zato tudi s tako vehemenco zatirajo svobodo in demokracijo. Vendar tudi njim bo odklenkalo. Dogodki ^ I po svetu j OZN SE VEDNO BREZ VODSTVA. Po tragični smrti glavnega tajnika Hammar-:,kjoelda je OZN os tata brez vodstva. Iz-konje nadomestila je zaradi ■sovjetskega kljubovanja neuspešno. Moskva vztraja na nekoliko revidirani »trojki«, ki so jo Sovjeti sedaj spremenili v petorko podtajnikov, o katerih pa še vedno ne vedo, kakšne naj bi bile njihove pristojnosti. * * $ KANADSKA PŠENICA Za ALBANIJO. Rdeči Kitajci so v Kanadi pokupili velike t‘u- t H Damasku po večkrat dnevno med drug'in tudi naslednje: »...namen našega gibanja je, da ponovno obnovimo pravice sirskn-arabskega ljudstva in si tako zagotovimo pridobitve, ki smo jih dosegli po prvi iv po drugi svetovni vojni. V nasprotju z vsemi mogočimi obljubami, da boš uvedel obliko socializma, ki ne bo niti zahodna količine kanadskih presežkov pšenice. Od te pšenice je Mao Cetung podaril albanski komunistični vladi del pšenice, ki jo v Albanijo prevažajo nemške tovorne ladje. Ta rdečekitajska pšenična darila dokazujejo, da se je albanski komunistični diktator od Moskve povsem odmaknil in se zapisal rdečekitajskim oblastnikom. tino«. Zaradi tega ima ta sloven: ska izjava še toliko tehtnejši, rekli bi lahko nesporen pomen in veljavo. Napačno pa bi bilo, če bi na osnovi tega sklepali, da je zdaj pač popolnoma vseeno kaj napi: šeme na popisno polo, češ, saj vse skupaj itak ne bo imelo no: bene vrednosti! Ni izključeno namreč, da je nekaj takih, ki bi si na tak način radi pomirili svo: jo vest. Te moramo poučiti, da je sicer res, da so slovenske po: lirične stranke in kulturne orga: nizacije s svojim korakom v na: prej spodbile veljavnost in res: ničnost podatkov, ki jih bomo dobili s sedanjim ljudskim štet: jem glede narodnostne sestave prebivalstva Tržaškega ozemlja, toda ti podatki bodo vkljub te? mu izračunani in objavljeni. Kot takšni bodo predstavljali prvi vir za vse, ki se bodo pečali z našimi problemi. Kdor ne bo po: sebno natančno poučen in ne bo hotel biti resnično pravičen, ta jih bo pač jemal takšne kot bodo in bo na njih gradil svoje zaključi ke. Kdo nam bo priznaval manj: šinske pravice, če sami ne bomo izpričali svoje posebne narod: nostne pripadnosti? Manjšina, ki je ni, ne šteje. Državne oblasti so do danes odlagale izvajanje določil Posebnega statuta o dvo= jezičnosti celo v popolnoma slo: venskih vaseh, češ, da pač ni iu radno izpričano, da bi slovenski živelj v teh vaseh predstavljal v* saj tistih minimalnih 25 odstot: kov prebivalstva, kakor sta še Jugoslavija in Italija glede tega zmenili v Londonu. Naj torej opustimo sedanjo priložnost za dokaz slovenske prisotnosti na Tržaškem, pa naj bodo pogoji za to še tako nepri: merri in trenutek še vse prej kot zrel? Vkljub vsem pridržkom, kate: rih glasnik so bile naše organiza: cije, je odgovor lahko samo eden: na vprašanje, ki je zastav: Ijeno vil. stolpcu vprašalne po= le moramo jasno povedati kaj smo in kaj čutimo. Ni nobenega pomisleka, ki bi nas lahko od tega odvračal. Po: vojna Italija priznava da žive ob vzhodni meji na njenem ozemlju tudi slovenske manjšine, saj je, med drugim bil, prav te dni obl javljen v »Službenem listu« za* kon, s katerim je država uredila naše šolstvo. Javna radijska usta, nova vzdržuje v Trstu radijsko postajo, ki oddaja v slovenskem jeziku. Pred dvema mesecema je bil za boljše sprejemanje teh spo: redov na Goriškem celo postav' Ijen poseben nov oddajnik. Slo: venci smo torej priznani. Nismo prekucuhi, smo lojalni državi ja? ni. Ni torej razloga, da bi se za= tajevali, da bi se sami postavljali izven zakona, kakor smo to mo: rali delati pod fašizmom. Verjamemo, da je težko poza: biti na prejšnje krivice in se v= živeti v nov položaj. Zato so na: še politične stranke in kulturne organizacije tudi rekle, da je ta popis po narodnosti prišel pre: hitro. Toda zdaj, ko je tu, ko im^mo vprašalne pole v rokah, moramo izpolniti svojo dolžnost. Zadostuje dejstvo, da nas šte= jejo, pa naj nam bo to prav ali ne. In ko je že tako, nam življenj: ski interes narekuje, da naj bi nas res našteli toliko kot nas je. Zato naj ne bo med nami niko: gar, ki bi pri vpisu v 11. stol: pec popisne pole zatajil svojo mater, svojega očeta in svoj rod, ki bi kot Slovenec ne povedal, da je njegov občevalni jezik v družini slovenski! VESTI z GORIŠKEGA Še h Kraigherjevemu govoru v Brdih I S seje občinskega sveta Zadnja »Demokracija« je priobčila nekaj pripomb k govoru Borisa Kraigherja v Brdih 17. septembra ob odkritju spomenika »v spomin borcem in žrtvam, padlim v boju za osvoboditev Slovenskega Primorja«. Pripombe so popolnoma na mestu, jaz pa bi rad dodal še sledeče. Predsednik Kraigher je govoril kot voditelj komunistov, ki ne pozna drugega kot samo hvalo svoje partije in seveda vseh komunistov, ki trenutno pridejo jugoslovanski partiji prav. Zato lahko delimo Kraigherjev govor na tri dele z enim samim namenom: Poizkus prikazati domnevne zasluge partije v prizadevanju za osvoboditev Slovenskega Primorja, pohvala italijanskim komunistom in Nennijevim socialistov in bratenje z njimi ter povzdigovanje beograjske konference. V prvem oziru je moral Kraigher priznati, da so primorski Slovenci nesebično dali vse v boju proti fašizmu. Komunisti - to lahko mirne duše trdimo - niso nikoli učili slovenskega ljudstva v duhu narodne zavednosti. Ta duh, ki so ga na Primorskem ustvarili narodno zavedni voditelji in izobraževalci ljudstva, je skoval velikanski odpor proti fašističnemu raznarodovanju in dal velike junake v o-dločilni borbi za časa vojne. Vojka Premrla na primer niso ustvarili komunisti. On je bil simbol primorskega slovenskega mladeniča, ki ga je rodila slovenska mati, vzgojiteljica. Komunisti so, tako trdi ljudski glas, Vojka Premrla ugonobili, ker je bil preveč visoko nad njimi. Kakor Vojko Premrl, tako je veliko število tudi drugih mučenikov lep primer nekomunističnih borcev za pravično stvar. Koliko pa je padlo, naših dragih mladeničev, za narodno stvar v obrambi pred načrtnim raznarodovanjem že pred vojno, od prvega pojava fašizma naprej: Gortan, Bidovec, Valenčič, Marušič, Miloš in drugi- Kraigher nima kaj govoriti o ljudstvu, kakor da bi izhajal iz ljudstva in se za ljudstvo potegoval. On izhaja iz malomeščanske družine, ki je stremela vedno za tem, da bi dosegla večjo stopnjo veljavnosti, in z veljavnostjo tudi večjo materialno blaginjo. Delovno ljudstvo priznava in spoštuje le nesebične voditelje, ki z njim živijo, ga pošteno vodijo in z njim delijo usodo življenja. Majhna klika posameznikov, ki so do pojava komunističnih partizanov živeli z ljudstvom in bili odločni narodnjaki, pa so za ceno osebne koristi izdali svoje prve svete ideale in ljudstvo ter postali podporniki komunistov, ne predstavlja primorskega slovenskega ljudstva. Taki posamezniki pojdejo v zgodovino le kot navadni neznačajneži. Povsem razumljivo in upravičeno prizadevanje delovnega ljudstva na Primorskem, da izboljša svoj socialno gospodarski položaj, kar se je pri nas dogajalo še pred komunističnim pojavom med vojno, torej brez komunistov, se ne da niti primerjati s komunističnim gospodarskim sistemom, ki je našemu pridnemu kmetu vzel zemljo, potem ko so razni Vilfani, Kragherji, Breclji in drugi med vojno vrgli kmetom kot pesek v oči geslo »Zemljo tistemu, ki jo obdeluje«. Zato je Kraigherjeva trditev, da je komunizem gospodarski in socialni položaj izboljšal, pravo zasmehovanje našega delovnega ljudstva, ki je vedno pravilno cenilo o-sebno svobodo, zasebno gospodarstvo (v pome/iu gesla »zemlja in pridelki tistemu, ki jo obdeluje«'. Cenilo je izobrazbo v narodnem duhu in po narodnem izročilu, versko svobodo, svobodo besede in združevanja. Fašizem je zatrl bistvene človečanske pravice, saj nam je vzel svobodo besede, izobraževanja in združevanja. Komunisti so našim bratom v matični domovini vzeli isto. Fašisti so nas hot°!i razmroditi komunisti pa ubijajo narodno zavednost, ker pravijo da narodnost nima nobenega bi- stvenega življenjskega pomena. To nam dokazujejo tudi titovei na Primorskem v Italiji, ki se brez pomisleka_ in sramu družijo z italijanskimi komunisti in socialisti v znamenju neke internacional-nosti. Kraigher je rabil laskave besede do italijanskih levičarjev ter jim dal veliko priznanje za domnevne zasluge, ki naj hi jih oni imeli za osvoboditev Slovenskega Primorja. Tu je Kraigher govoril v komunističnem prividu, kajti v resnici so italijanski odnosno furlanski komunisti v Brdih večinoma taborili, kake akcije pa so vršili morda po Furlaniji. Na vsak način ni bilo Kraigherjevo priznanje svojim tovarišem italijanske narodnosti politično na mestu. Slab je bil tudi njegov poudarek o brastvu dveh narodnosti na tem področju, zlasti na področju Brd, ker ga bodo ljudje neslovenske narodnosti lahko izrabili kot dokaz da so Brda jezikovno mešano področje. 2e za časa borbe so se furlanski komunistični »Garibaldinci« ponašali in ravnali v Brdih kot pravi gospodarji in ne kot gostje ali soborci, saj so imeli v Brdih celo svojo politično vojaško policijo (GAP). Prav zaradi tega jih je briško ljudstvo gledalo precej nezaupljivo. Brda so izključeno slovensko področje, kjer ni najti tujcev. Zelo slabo je vplivalo na briško in sploh na vse primorsko slovensko ljudstvo dejstvo, da so komunisti dali besedo italijanskemu komunistu Lizzeru, ki je govoril pri odkritju spomenika, in celo nekemu komunistu iz Gane, ne pa komu iz Brd. Tako da briško ljudstvo, ki je pri stvari najbolj prizadeto, ni imelo pri spomeniku svoje besede. Tako ravnajo komunisti: ljudstvo naj se bori in žrtvuje, naj prenaša vse napore in vse muče-ništvo v obrambnem boju. Besede za vse to pa ne more in ne sme imeti, ker se vseh pridobitev in zaslug polastijo komunisti. Ali ni sramotno, da niso imeli besede sorodniki sto in sto žrtev iz Brd, ko pa sta jo imela Italijan Lizzero in Afri-kanec iz Gane? Za zaključek svojega govora je komunist Boris Kraigher dejal, da mora slovensko ljudstvo tega področja najboljše razumeti rezultate beograjske konference izvenblokovskih držav. Teh rezultatov pa Kraigher ni navedel kot le v zavitih stavkih, brez kakega točnega besedila, ki naj bi pojasnilo bistvo domnevnih rezultatov. V resnici svet ni videl nobenih konkretnih rezultatov beograjske konference. Jugoslovani so najbolj razumeli tiste stavke uradnega zapisnika konference, ki trdi, da imajo vsi narodi pravico do samoodločbe in pričakujejo da Tito in njegovi komunisti razpišejo svobodne volitve. Ljudstvo ni neumno, zna brati in pisati. Pa tudi šteti. Zato ve, da je Tito v svoji megalomaniji potrosil za beograjsko konferenco, ki ni rodila nobenega odločilnega uspeha, pet milijard dinarjev. Briško ljudstvo še posebej ve, da ni gospodar svojih pridelkov. Mora se prav zaradi tega Tito ni ustavil lani ali predlanskim, ob obisku vinskih kleti v Brdih, med ljudstvom in poslušal njegovo mnenje o življenskem položaju. G. V torek ponoči 10. t.m. se je vršila seja goriškega občinskega sveta. Komunisti in njihovi zvesti zavezniki Nennijevi italijanski socialisti so namenoma, tako je vsaj izgledalo, motili sejo, kolikor so le mogli. Takoj pri čitanju zapisnika prejšnje seje je komunist Bergomas Fulvio ugovarjal, da zapisnik ni točen, ker ne vsebuje točnih besed, ki naj bi jih bil spregovoril misovec dr. Pascoli in ks naj bi Bergomasu grozile ali ga žalile. Z Bergo-masem so vpili še drugi njegovi tovariši in Nennijevi socialisti. Tedaj se je oglasil sam odv. Pascoli in povedal, da je Fulvio Bergomas bivši črnosrajčnik (camicia nera). To je spravilo ves občinski svet v krohot; komuniste in socialiste pa je ta ugotovitev precej poparila. Bergomas se je klavrno opravičil, da je rojen leta 1921, kar naj bi pomenilo, da je nosil črno srajco, ko je bil še mlad. Nosil pa jo je le!... Nato s komunisti in socialisti jeli očitati županu, da občinske zastave z zlato kolajno ni poslal na shod prostovoljnih bojevnikov za svobodo (raduno della Re-sistenza). Zupan je očitek zavrnil in povedal, da se je občinske zastava udeležila proslave v Turinu in v kraju Marza-botto. Zatem so isti levičarji protestirali ker niso še prišli na dnevni red razni predlogi in vprašanja ter na vse mogoče načine motili sejo. Končno je svet sklenil, proti volji istih levičarjev, da pridejo predlogi (mozioni) v razpravo po zadnji točki rednega dnevnega reda. Zdaj je svet slišal razna vprašanja, na katero so odgovarjali župan in pristojni odborniki. Toda tudi tu je nalašč in brezobzirno motil razpravo komunist Battello. Avtentično besedilo zakona o slovenskem šolstvu Objavljamo iz »Gazzetta ufficiale della Repubblica št. 252 z dne 9.-10. 1961 uradno italijansko besedilo zakona št. 1012 z dne 19. 7. 1961, s katerim se ureja delovanje slovenskega šolstva v Goriški pokrajini in na Tržaškem ozemlju. Slovensko besedilo smo svoječasno že objavili. Art. 1. Nelle scuole materne, elementari e se-condarie della provincia di Gorizia e del Territorio di Trieste 1’insegnamento e impartito nella lingua materna degli alunni. A tal fine nella provincia di Gorizia e nel Territorio di Trieste possono essere istituite, in aggiunta alle scuole in lingua italiana, scuole con lingua d'insegnamen-to slovena nei tipi previsti dagli ordina-menti scolastici in vigore. All’istruzione ed all’eventuale sopres-sione delle scuole con lingua di insegna-mento slovena si provvede con decreto del Presidente della Repubblica, su pro-posta del Ministro per la pubblica istru-zione, di concerto con cjuello per il te-soro. Nulla e innovato per quanto concerne gli oneri degli Enti locali in materia di istruzione. Art. 2. Le scuole di cui al secopdo comma del-l’articolo 1. sono riservate agli apparte-nenti al gruppo linguistico sloveno, citta-dini italiani o regolarmente residenti nel-/ la zona. L’iscrizione e la frequenza nelle scuole con lingua d’insegnamento slovena sono sottoposte alle norme vigenti per le corri-spondenti scuole italiane. Art. 3. Nelle scuole elementari e secondarie con lingua di insegnamento slovena e obbli-gatorio lo studio della lingua italiana. Alle cattedre di lingua italiana nelle scuole secondarie con lingua d’insegna-mento slovena possono essere assegnati Začetek nouega šolskega leta V ponedeljek 2. oktobra se je začel po-: tudi na vseh tukajšnjih slovenskih šoti, ki so letos takole obiskane: Nižja srednja šola bo štela 112 dijakov, rokovna šola 141, višja gimnazija in :ej 35, učiteljišče pa 19 dijakov. Skup-> bo torej letos obiskovalo naše srednje le 307 dijakov. Na osnovne šole se je vpisalo v celoti 8 otrok, ki so takole razdeljeni: goriško didatično okrožje: ul. Croce 45 rok, ul. Randaccio 17, Standrež 42, Podira 22, Pevma 30, St. Maver 8, Steverjan , Valerišče 26, Jazbine 7, Plešivo 6, Skr-ivo 4; doberdobsko didatično okrožje: Dober->b 41, Jamlje 20, Dol 18, Sovodnje 41, upa 39, Gabri je 11, Vrh 14 otrok. Število otrok, ki so se prijavili za otroš-■ vrtce, je pa naslednje: v ul. Croce 17, v ul. Randaccio 15, v andrežu 24, v Sovodnjah 25, v Rupi 22 , v Pevmi 21. ---------- Naši maturantje Konec preteklega meseca so se v Trstu iključili letošnji zrelostni in usposob- ljenostni izpiti, pri katerih so izdelali tudi naslednji kandidat je iz Gorice: Zrelostni izpit - Appe Walter, Devetak Venceslav, Elsbacher Marija, Paulin Nadja in Venosi Salvatore. Učiteljiski usposobljenostni izpit - Cigoj Nevenka, Kocjančič Valnjera in Paulin Marko. Vsem prav iz srca čestitamo in želimo mnogo nadaljinjih uspehov. Obmejni promet v septembru Tudi preteklega meseca je bil obmejni promet na Goriškem precej živahen, saj je bilo zabeleženih v obe smeri skoraj 114 tisoč prehodov. Na prvem mestu so seveda prehodi s propustnicami: v Jugoslavijo 28.392, v Italijo pa 74.805, in sicer 75.557 z navadnimi, ostali pa s posebnimi propustnicami. Precej visoko je bilo tudi število oseb, ki so šle skozi mednarodni blok pri Rdeči hiši z rednimi potnimi listi; v Jugoslavijo je namreč šlo 5.168 potnikov, v Italijo pa jih je prišlo 5.584. professori di ruolo o incaricati delle cor-rispondenti scuole italiane, aventi piena conoscenza della lingua slovena da accer-tarsi mediante apposita prova. Art. 4. Gli orari ed i programmi di insegnamento e di esame per ciascun tipo di scuola ed istituto con lingua di insegnamento slovena sond approvati con decreto del Presidente della Repubblica, su proposta del Ministro per la pubblica istruzione. Art. 5. Per 1’insegnamento nelle scuole elementari in lingua slovena della provincia di Gorizia e del Territorio di Trieste e isti-tuito presso ciascun dei due Provvedito-rati agli studi uno speciale ruolo di in-segnanti elementari. I posti nei ruoli suddetti sono conferiti per concorsi, ai quali possono partecipare candidati di lingua materna slovena, che siano in possesso dei requisiti richiesti per 1’accesso nei ruoli magistrali comuni. Gli insegnanti elementari dei ruoli spe-ciali di cui al presente articolo godono dello stesso trattamento economico e di carriera vigente per gli insegnanti elementari dei ruoli magistrali comuni. Art. 6. Per il servizio di vigilanza e ispettivo sulle scuole elementari con lingua d’inse-gnamento slovena, i provveditori agli studi di Gorizia e di Trieste si avvalgono di personale che abbia piena conoscenza della lingua slovena. Art. 7. I posti di ruolo del personale direttivo ed insegnante delle scuole secondarie con lingua di insegnamento slovena della provincia di Gorizia e del Territorio di Trieste sono conferiti a seguito di concorsi banditi dal Ministero della pubblica istruzione, con 1’osservanza delle norme vigenti in materia. Ai concorsi di cui al comma precedente possono partecipare i candidati di lingua materna slovena, che siano in possesso di tutti i reguisiti normalmente richiesti per 1’accesso in ruolo. Gli insegnanti delle scuole secondarie predette godono dello stesso trattamento economico e di carriera, vigente per i professori delle corrispondenti scuole italiane. Art. 8. Ai diplomi ed ai certifieati degli studi compiuti nelle scuole con lingua d’inse-gnamento slovena viene riconosciuta, a tutti gli effetti, la stessa validita dei diplomi e dei certifieati delle corrispondenti scuole statali con lingua di insegnamento italiana. NORME FINALI E TR ANSITORIE Art. 9. II Ministro per la pubblica istruzione stabilisce il numero dei posti di ruolo del personale direttivo, insegnante, ammini-strativo e subalterno delle scuole con lingua di insegnamento slovena, in base alle norme generali vigenti nonche alle dispo-sizioni della presente legge, entro sei mesi dalla sua entrata in vigore. Art. 10 Nel ruolo speciale degli insegnanti delle scuole elementari con lingua d’insegna-mento slovena del Territorio di Trieste, sono iseritti gli insegnanti elementari as7 sunti in ruolo a norma delFarticolo 12 della legge 13 maržo 1958 n. 248, nonche a domanda, gli insegnanti di ruolo in servizio nelle scuole stesse al momento dell’entrata in vigore della presente legge. Art. 11. E’ confermata l’istruzione nelle scuole, secondarie con lingua d'insegnamento slovena nel Territorio di Trieste del contin-gente dei posti di ruolo speciale transi-torio, disposta con effetto dal 1. ottobre 1958 ’ dal Commissario generale del Go-verno per il Territorio di Trieste. sulla base della situazione di fatto esistente alla predetta data, con i criteri delTarticolo 1 del decreto legislativo 7 maggio 1948, n. 1128, e, per gli insegnamenti conferiti per incarico, con i criteri stabiliti dalla ta-bella annessa al decreto del Presidente della Repubblica 8 giugno 1949, n. 405. Con decreti del Ministro per la pubblica istruzione saranno altresi confermate le graduatorie di merito, distinte per insegnamento nonche le nomine per i posti di ruolo speciale transitorio di cui tratta-si, conferite dallo stesso Commissario generale del Governo al personale insegnante non di ruolo delle scuole secondarie in lingua slovena del Territorio di Trieste, in possesso dei requisiti preseritti dalla legge 13 maržo 1958, numero 248. Art. 12. AlTatto della prima applicazione della presente legge, e indetto un concorso speciale riservato al personale non tli ruolo in possesso di abilitazione che tnsegni attualmente nelle scuole con lingua di insegnamento slovena o che vi atbia in-segnato per un periodo di tempo n m in-feriore a tre anni scolastici, anche non consecutivi, con qualifica non inferiore a buono. . Tale concorso viene espletato per tito.i e per esame-colloquio tendente ad accer-tare la idoneita didattica del candidato per le rispettive materie d’insegnamento. All’atto della prima applicazione della presente legge, il personale insegnante dei ruoli ordinari distaccato a prestare servizio presso le scuole con lingua d’inse-gnamento slovena, e collocato. a domanda, nei limiti delle cattedre o dei posti di ruolo previsti per ciascuna scuola, nelle cattedre o nei posti di cui alTarticolo 1, comma secondo e relativamente alFinse-gnamento da essi impartito. Art. 13. Per il personale amministrativo e di servizio, a carico dello Stato, dipendente dalle scuole con lingua d’insegnamento slovena, verranno riaperti i termini per la presentazione delle domande per col-locamento nei ruoli speciali transitori (ruoli aggiunti) previsti dalla legge 5 giugno 1951, n. 376, e dal decreto del Presidente della Repubblica 3 maggio 1955, n. 448. Al personale suddetto verranno accor-dati tutti i benefici previsti dai due citati provvedimenti legislativi. Art. 14. Per quanto non e previsto dalla presente legge si applicano le norme vigenti rispettivamente in materia di istruzione elementare e secondaria. La presente legge, munita del sigillo dello Stato, sara inserta nella Raccolta ufficiale delle leggi e dei decreti della Repubblica Italiana. E’ fatto obbligo a chiunque spetti di osservarla e di farla osservare come legge dello Stalo. Data a Roma, addl 19 luglio 1961 Ob 11. ponoči je prišla v razpravo zadeva o povišanju električnega toka na podlagi znanega zakonskega ukrepa. Občina prejema tok od družbe SELVEG i* ga deli posameznikom. Skupaj z davkom na potrošnjo stane električni tok za razsvetljavo v goriški občini lir 23.80. Industrijski pa mnogo manj. Ker pa je zdaj z omenjenim ukrepom določena cena za razsvetljavo na 32 lir Kwh, bi bilo treba povišati ceno za razsvetljavo na 32 lir, tudi ceno toka za industrijsko uporabo. Zato je svet razpravljal, ali naj ceno zviša, ali ne. Gre za kakih 80 milijonov lir več na leto, ker MLADINI »Pot ravna, vedi, prava je edina. Nje v vsem dejanju drži se zvesto! Hinavstvo, laž je grehti korenina, resnica naj nad vse ti sveta bo! Kar misliš v srcu, to v dejanju kaži, ni sebi se ni drugim se ne laži! (Josip Stritar) SELVEG zahteva pač plačilo po določilih zakona. Svet je poslušal pristojnega odbornika in ravnatelja ter predsednika upravnega odbora občinskega podjetja za razsvetljavo, plin in vodo ter sprejel sklep da se za poskusno dobo do 31. decembra 1962 cena poviša vsakih šest mesecev za 2 liri na Kwh. Po tej preizkusni dobi se bo videlo, ali je treba ostati pri tem, ali še nadalje povišati ceno po zakonu, odnosno se vrniti na današnjo ceno. Ce bi tega poviška ne določili, bi pa občina morala naložiti še druge davke za kritje 8# milijonov novih letnih izdatkov. Misovci so glasovali proti povišku, komunisti in it. socialisti pa so se glasovanja vzdržali. Nov šolski kaplan V nedeljo 1. t.m. so goriški verniki končno dobili svojega novega kaplana. Tistega dne je namreč nastopil kot travniški kaplan č.g. Stanko Jericjo, katerega je pred tedni tukajšnja škofija postavila na mesto č.g. Mirka Mazore. Nova šolska zgradba v Doberdobu Ministrstvi za prosveto in javna dela sta sestavila seznam novih šolskih poslopij, ki se imajo zgraditi. Za naše kraje je med drugimi predvidena zgradba otroškega vrtca in osnovne šole v občini Doberdob. Kje bodo točno vrtec in šolo postavili, ni še znano. Projekcijski večer Pretekli teden je bil v prosvetni dvorani zanimiv projekcijski večer »Po gorah in dolinah«, na katerem je prof. Mirko Kambič iz Ljubljane pokazal lepo zbirko barvnih diapozitivov ter obenem govoril o svojih potovanjih po švicarskih in slovenskih planinah. Večer je bil namenjen predvsem planincem ter ljubiteljem naravnih lepot. Marzabotto simbol mučeništva V kraju Marzabotto, podeželskem naselju med Bologno in Florencami, so v nedeljo 8. t.m. proslavili žrtve nacifaši-stov. Tam so Nemci jeseni 1944 postrelili kakih 1800 civilistov, ponajveč žensk, o-trok in starčkov. Ta svoj zločin so storili iz maščevanja, ker so jim prostovoljni borci za svobodo prizadejali hude izgube. Z ljudstvom so padli tudi duhovniki, ki so v cerkvi z ljudstvom molili, da bi jih Bog obvaril Vesti iz Sooodenj V soboto 30. septembra sta se v naši farni cerkvi' poročila domačinka gdč. Ema Pelicon in gospod Joško Maraž iz Rupe. Novoporočencema želijo obilo sreče domačini, znanci in prijatelji. nasilja in grozote, ali pa odločeno protestirali zaradi nečloveškega pobijanja nedolžnega civilnega prebivalstva. V Marzabottu se je v nedeljo zbralo stotisoč ljudi in se poklonilo žrtvam naci-fašistov. Marzabotto je postal simbol mučeništva, prestanega za zlato svobodo in ljubezen do domovine. Spričo takih grozot, ki jih je bilo veliko število po vseh krajih Italije, izgleda zelo čudno dejstvo, da je v Italiji dovoljena stranka misovcev, ali novih fašistov. Cas je, da oblast to stranko razpusti! V znamenju slovenstva Na Goriškem, zlasti pa na Vrhu sv. Mihaela, so pridno na delu slovensko govoreči člani italijanske socialistične stranke Naše ljudstvo nagovarjajo, naj se naroči na list «11 Lavoratore socialista« in naj prispeva tudi za »Avanti«. V mesecu septembru so bili v ta namen na Vrhu kar dvakrat. Kaj pravi »Primorski dnevnik«, ali je to borba za slovenstvo?!.. MOČ SKUPNEGA TRŽIŠČA Primerjava gospodarske moči EGS, Združenih držav in Sovjetije Združitev Evrope zavzema v zadnjem času konkretnejše oblike, kakršne pa so se nakazovale še pred nekaj leti. Pri - ocenjevanju evropske združitve se samo po sebi postavlja vprašanje, kakšno vlogo naj igra Evropska gospodarska skupnost (EGS), kateri pripadajo Francija. Italija, Zahodna Nemčija in dežele Beneluxa kot polnopravne članice in Velika Britanija ter nekaj drugih zahodno-evropskih dežel, ki so prijavile željo za pristop v EGS! Nadaljne vprašanje je, ali ima ta gospodarska skupnost svetovno politično ozadje. Tretje vprašanje pa je, ali postavlja integracija Zahodne Evrope dovolj močan gospodarski blok, da bi s svojo težo lahko pomagal Združenim državam v svetovno-političnem tekmovanju. Kakšno veljavo ima Skupno tržišče v svetovnem tekmovanju, pri katerem napenja Sovjetija vse svoje sile, da bi Zahod prehitela. Mnogi opazovalci so pri ocenjevanju EGS skeptični spričo številnih sporov med posameznimi deželami glede carin in kontingentov, glede politike delovnih tržišč in energetskih programov. Ti skeptiki sodijo, da je nacionalna sebičnost v posameznih deželah še vedno močnejša kot pa evropski napredek. Združene države so politično evropsko združitev zaupale krepki gospodarski osnovi, v zavesti, da potrebuje v sporu med Vzhodom in Zahodom ogrožena Evropa poleg organizacije NATO tudi še solidno gospodarsko skupnost. Tiste evropske dežele, ki so v razvoju in ki iz gospodarskih razlogov še ne morejo ali nočejo izpolnjevati integracijskih dolžnosti polnopravnih članic, kot sta to Turčija in Grčija, ki pa sta važni oglišči NATO, naj bi se EGS asocirali. Kaj pa naj se zgodi z nevtralci? Te dežele bi bilo seveda težko prepričati, naj se polnopravno priključijo EGS, nobenih zadržkov pa ne bi bilo za njihovo asocia-cijo. Prvega januarja 1962 bo EGS stara štiri leta. Priznati je treba, da je gospodarska integracija polnopravnih članic v polnem razmahu. Spori med Vzhodom in Zahodom so Veliko Britanijo prisilili, da je ponovno pretehtala gospodarske koristi, ki jih prinašajo dežele Britanske skupnosti narodov, oziroma težave, ki bi nastale za britansko gospodastvo ,če bi Velika Britanija še nadalje prezirala realnost EGS. V današnjem svetu se nekateri ljudje radi uvrščajo med preroke. Nikita Hru-ščev je ves svoj bodoči partijski program, ki ga bodo v teh dneh v Moskvi soglasno sprejeli postavil na preroška utemeljevanja. Tudi za EGS so resnični gospodarski strokovnjaki izračunali, da bo do leta 1972 proizvodnja na glavo prebivalca EGS dosegla približno dve tretjini proizvodnje Združenih držav. Isti strokovnjaki računajo, da bo Sovjetija leta 1972 skoraj gotovo dosegla proizvodnjo Združenih držav iz leta 1956, kar pomeni, da bo leta 1972 njena proizvodnja dosegla kakih 70% proizvodnje Združenih držav. Iz dveh razlogov pa bo gospodarska moč Zahoda nad Vzhodom še krepkejša. Primerjave med proizvodnjo EGS, Združenih držav in Sovjetijo izvirajo v glavnem iz področja premoga in nafte, jekla in cementa, bombaža in električne energije. Številke teh proizvodov so simptomatične za razvoj neke dežele. Pri tem pa moramo upoštevati, da pomeni gospodarski napredek predvsem učinkovitejše izkoriščanje surovin in njihovo poplemenitenje. Tega faktorja »poplemenitenja« pa ne razberemo iz golih proizvajalnih številk. Poučen primer je jeklo. Iz produkcijskih številk razberemo le proizvodnjo surovega železa na primer v Združenih državah ali v Sovjetski zvezi. Pri tem pa dobro vemo, da jeklo ni enostavno jeklo. Poplemenitenje jekla je lahko kaj različno. Jeklo za izdelavo poljskega pluga ima popolnoma drugačno vrednost kot na primer jeklo za izdelavo ročne ure. Ali: ena tona železa v palicah stane 65.000 lir, ena tona bele pločevine pa 136.000 lir. Se en vzrok poznamo, ki veča pomemb- Kdo več proizva ja? EGS V. BRIT. ZDR. DRZ. SOV. ZV. 1. PREBIVALSTVO: Površina (1000 kv. km.) 1.167 244 9.347 22.273 Prebivalstvo (1000) .168.497 51.985 177.700 212.300 2 ENERGIJA: i Proizvod, premoga (milj ton) 235 209 389 365 Proizvod, nafte (milj ton) 10.254 150 347.100 129.600 Proiz.. elektr. ener. mrd Kil.ur) 241 115 794 264 3. INDUSTR. PROIZVODNJA: Jeklo (1000 t.) 63.161 20.500 84.800 59.900 Cement (1000 t.) 57.692 12.793 57.735 38.700 ! Bombaževina (1000 t.) 1.068 295 1.690 1.124 Volna (1000 t.) 492 248 349 212 Osebni avtomobili (1000) 3.106 1.190 5.599 125 Tovorniki (1000) 400 370 1.124 371 j Polj. traktorji (1000) 1.805 434 4.750 996 4. POLJSKI PRIDELKI: Pšenica (1000 t.) 25.884 2.830 30.700 51.700 Koruza (1000 t.) 5.721 — 110.780 10.800 Krompir (1000 l.) 43796 6.960 11.020 86.400 Sladkor (1000 t.) 4.618 870 2.120 6.100 Mleko (1000 t.) 58.926 11.600 56.400 62.000 : Maslo (1000 t.) 996 20 650 840 Meso (1000 t.) 6.537 1.730 12.460 8.600 5. ŽIVINA: j Govedo (1000) 46.312 11.005 96.650 70.800 Prašiči (1000) 31.122 6.700 56.920 48 700 | Izsledki se nanašajo na i. 1959. nost zahodne gospodarske zmogljivosti v primerjavi .z Vzhodom. Cim bolj je razvito določeno gospodarsko področje in v čim večji blaginji živi prebivalstvo takega področja, tem bolj izgublja proizvodnja dobrin na pomembnosti v primerjavi s potrošnjo in uslužnostmi. Prav ta razvoj je odločilen. V proizvajalnih številkah ni zapopaden promet, trgovina, ban-karstvo, državni in upravni aparat, vzgoja, bolničarstvo, socialno oskrbstvo, pralnice in čistilnice, restavracije in tujsko-prometne ustanove, gledališča in kinematografi, kino in televizija. Statistike dohodnine v Združenih državah prepričljivo dokazujejo, kako visoko vlogo igrajo uslužnosti po gospodarsko razvitih deželah. V preteklem letu so delavci in uslužbenci, ki so zaposleni v obrtniški in poljedeljski proizvodnji Združenih držav, zaslužili okrog 111 milijonov dolarjev. Dohodek delavstva in nameščencev, ki so bili zaposleni v uslužnostnih podjetjih pa je znašal nič manj kot 175 milijard dolarjev. Ce upoštevamo ta razvoj, nam postane gospodarska zmogljivost Zahoda nad Vzhodom še očitnejša. Evropska gospodarska skupnost šteje že danes, štiri leta po ustanovitvi, med najmočnejša gospodarska področja sveta. Poleg tega je ta skupnost aktivnejša od katerega koli drugega gospodarskega področja na svetu. Svetovna trgovina je v letih 1957 do 1960 porasla za okrog 12,5 milijard dolarjev. EGS je bila na tem prirastku udeležena S 7,5 milijarde dolarjev ali 60% EGS prispeva svetovni trgovini z nad eno četrtino svoje udeležbe. Pri tem je trgovinski volumen znotraj EGS narasel za več kot 50% medtem ko se je v istem času svetovno trgovinski volumen povečal le za 20%. Po preučevanjih najbolj kvalificiranih gospodarskih strokovnjakov je treba računati, da se bo ta razvoj uveljavljal tudi v bodočih letih. Ce bodo k Evropski gospodarski skupnosti pristopile Velika Britanija in druge zahodno-evropske dežele, bo evropska gospodarska skupnost v bodoče znatno več kot pa »tretja gospodarska sila sveta«. ZANIMIV KONGRES Pariz je kraj nif dnai\, * ut srečanj. Tam se vrste konference in kongresi sociologov, gospodarstvenikov, politikov in diplomatov. Nedavno pa je to mesto bilo kraj srečanja plešastih glav. Plešaste glave so se strnile, ustanovile svojo zvezo, najprej francosko, danes pa že mednarodno. Francozom so se pridružili še Italijani in Nemci. Letošnji kongres je bil v Parizu. Zbralo se je 500 popolnoma golih glav kot kolena. Ustanova hoče biti nekaka protiutež Skupnemu evropskemu tržišču. Pokroviteljstvo in častno predsedstvo mednarodne zveze plešastih so ponudili Nikiti Hruščevu, a brez uspeha. Nikita ne mara biti niti član sovjetske zveze plešastih, kaj šele mednarodne. Kongres je bil nekaj izrednega. Vsi so bili zadovoljni s svojo usodo, nič niso protestirali niti sprejeli kakih protestnih resolucij za OZN. Izrazili so edino željo, da bi bilo čimpreje vse človeštvo plešasto in da ne bi tega imeli za nesrečo. Kongres si je tudi postavil objektivni cilj: vesoljno bratstvo vsaj med plešastimi. Prvenstvo plešastih glav ima Francija. Nad 60% vseh Francozov je plešastih, ali pa vsaj že izgublja lase. Ce bi bili vsi ti priviligiranci združeni v politični stranki, bi to bila gotovo najmočnejša francoska politična skupina. Seveda če bi pa bila ta stranka povezana z vezmi izpadlih las, bi pa bila obenem tudi najbolj šibka. Edina zahteva, ki jo postavlja ta zveza svojim članom je ta, da ne smejo žalova-; t; za svojimi lasmi, niti rabiti kakršnih koli sredstev, da bi golo lasišče znova poraslo. Po končanem kongresu je sledila svečana povorka mimo brivskih in česalnih pariških salonov. V prvih vrstah so stopale popolnoma gladke plešovine v sinjih rdeče obrobljenih haljah, podobni boncem. Na prsih so nosili kolajne vseh kongresov, katerih so se udeležili. Za njimi so stopali kandidatje, katerim se pleša že poraja. Nato pa simpatizerji, ki s.) sicer še prijatelji figaroja, a ima poslednji vedno manj dela z njimi. Pod lobanjo teh .:'ir;patizerjev pa vendi,- bije plemenito ?!ce, ki ne bo žalovalo za izgubljenimi l0'l'!i Po kongresu je bil banket. Predsedstvo je letos pripadlo Italijanu. Odlično kosilo in prevelika količina dobregft francoskega vina nista dovolila, da bi bil predsednik do konca izpeljal svoj nagovor. Vino in slaba francoščina sta to preprečila. Da ne bi bilo preveliko zadrege in predolgega odmora, so natakarji takoj prinesli na mizo veliko torto v obliki plešaste glave. Mučen predsednikov vtis je bil zabrisan Tudi italijanske obrazce lahko izpolnimo V SLOVENSČINI Tako določajo navodila in predpisi za izvedbo sedanjega šfefja. IIIIIHItlllllllllllllllllillllliillllllllllllilillllllSItll; Z;! POD ČRTO vmb .......... Od absolutizma do dvodomnega parlamenta PRIROČNIK DEMOKRACIJE 16. ►£< UNIJA. Izraz pomeni združitev. V po- * litiki ga pogosto uporabljajo, da z njim označimo združitev več držav v federacijo. Pri tem ohranjajo članice federacije svoj značaj in določeno avtonomijo. V unijo se povezujejo tudi gospodarske ustanove in sindikati. UPORNIŠKO PRAVO je pravica upora proti avtoriteti države s strani posameznika ali skupin, ki jim tako ravnanje narekuje vest, v težjih primerih tudi z istočasno uporabo sile. V resnično demokratičnih državah o taki pravici skoraj ni govora. V teh državah je opozicija zakonita in so ustavnopravna pota odprta slehernemu državljanu, ustava sama pa slehernemu jamči pravico do nasprotovanja obstoječemu političnemu redu tako v ustni, kot pismeni obliki; to pomeni s polnim iskoriščanjem svobode zbiranja, zborovanja; s prosto uporabo tiskovne svobode in s pravico ustanavljanja političnih strank, ki se javno bojujejo za določene spremembe v državi. Pri tem nemoteno iščejo oporo med državljani in tako krepijo opozicijo. Pri neposredni demokraciji obstoja celo možnost pobude, ki stremi za sptemem-bo ustave. Nasprotno, po totalitarnih državah režimovci ne priznavajo državljanom pravice do opozicije, ne priznavajo svobode javnega izražanja političnih zahtev, ki jih terja v poštenem državljanu 'njegova vest. Totalitarna državi zahteva popolno pokorščino, tudi v primerih, da državo upravlja peščica oblastnikov, ki se je s silo ali goljufijo polastila državre oblasti. V takem položaju se za posameznika postavlja vprašanje, ali je še mogoče lojalnost proti državi, oziroma proti reži- mu istovetiti z lojalnostjo proti narodni skupnosti in človeštvu? Ce se je posameznik prepričal, da te istovetnosti več ni, je njegova dolžnost, da prisluhne svojim notranjim obveznostim do lastnega naroda in do človeštva, to je prisluhne svoji vesti in ne državni avtoriteti in njenim totalitarnim oblastem. Kar državljan v demokratičnem družbenem redu popolnoma zakonito lahko nastopa proti obstoječemu režimu kot opozicija ter pobija režimsko politiko, vse to lahko stori v totalitarni državi, kjer so zatrli vsako kritiko in opozicijo, samo nezakonito in na nasilno revolucionaren, prevratniški način. Ta upor državljana po nareku vesti in notranjega prepričanja ni samo njegova sveta pravica, ampak njegova dolžnost nasproti soljudem. Od vseh gorja, ki jih prinaša diktatura totalitarnih držav, je morda najhujše zlo tisto, ki moralno najbolj vestne ljudi, v sporu med pokorščino proti državi in notranjem prepričanju, oropa svobode, jih likvidira ali pa zapira v koncentracijska taborišča, če se ne dajo upogniti. V demokracijah je najplemenitejša tista značilnost, ki dopušča ljudem z drugačnim prepričanjem, kakršnega pa ima vladajoči svet, svobodno in zakonito zajamčeno pravico, da kritizirajo, opozarjajo in se bojujejo za svoje lastne ideje, ne da bi jim kdo očital, da se postavljajo izven-države. V demokratičnih državah so revolucionarji, ki tvegajo svobodo in življenje, odveč. Primerov upora proti totalitarnim vladavinam imamo v zgodovini najmanj toliko, kolikor je bilo totalitarnih diktatur. Nekaj poskusov upora proti totalitarnemu komunizmu smo doživeli na Poljskem, v Vzhodni Nemčiji in na Madžarskem. V najnovejšem času je značilen upor Sirij-cev proti Nasserju. ►J USTAVA je za vse državljane, tudi za državnega poglavarja, vlado in parlament, obvezen državni okvirni zakon o temeljnem redu v državi. Ustava je najvišji zakon, to pomeni, da je vsak drug zakon, vsaka državna ali zasebna pogodba veljavna samo, če ni v nasprotju z ustavo. V ustavi so predvsem zajamčene držav- ljanske pravice in naštete državljanske dolžnosti. Naznačen je način politične tvorbe, to se pravi, kdo je pristojen za zakonodajo, za vlado, za spremembo ustave, za ustavne spore itd. V kakšnem razmerju je osrednja oblast nasproti krajevnim oblastem, nasproti pokrajinam, deželam, občinam itd. Kdo pobira davke, kdo dovoljuje državne izdatke, kdo ima volilno pravico itd. Poleg vsedržavne u-stave poznajo po mnogih deželah tudi še ustave članic držav, to je republik, zveznih dežel, posameznih držav v Združenih državah Amerike itd. Tudi avtonomne občine imajo lastno ustavo. Vse te krajevne ustave morajo biti seveda v soglasju z vsedržavno ustavo. Ustavne spremembe in dopolnila se v največ primerih evropskih držav sklepajo z dve tretjinsko parlamentarno večino. Tam, kjer poznajo dvodomni ustroj, morajo biti taki sklepi veljavno potrjeni od obeh domov, od parlamenta in od senata. V Švici lahko izhaja pobuda za ustavno spremembo neposredno iz ljudstva, z ljudskim referendumom (gl. geslo!) Boj za ustave se vleče skozi vso zgodovino. Tudi najbolj nedemokratična ustava omejuje neomejeno oblast absolutnega monarha. Celotni boj za demokracijo je pričel prav z napori, da bi se države z absolutnimi monarhijami spremenile v ustavne monarhije. Z dosego ustavnih monarhij pa je pričela demokratizacija u-stave. Pri tem so se slabe izkušnje umikale dobrim. Današnje državne ustave kot temelji državnega prava so pridobitve dolgoletnih naporov, po katerih so določena splošno idejna načela demokracije in človečanskih pravic postavljena v soglasje s praktičnimi razmerami, ki vladajo v določenih deželah. Pri tem morajo sestav-ljalci ustave upoštevati zgodovino, izročila in narodne značilnosti ljudstva, kateremu naj ustava služi. Prav zato se ustave demokratičnih dežel med seboj tako močno razlikujejo, v nasprotju z u-stavami totalitarnih satelitskih držav Sovjetske zveze. Poskus, da bi izdelali za afriške in azijske države, ki so v zadnjih letih dosegle samostojnost, enotna ustavna besedila, se in plešaste glave so se sklonile nad krožnike in pridno praznile in hvalile francoska vina. Kraj in čas prihodnjega kongresa niso določili. Bo pa gotovo še ob večji udeležbi. ni posrečil. Kot so zgodovinski, socialni, psihološki in politični pogoji po posameznih državah povsem različni, morajo tudi ustave sloneti na takih različkih. Tam, kjer teh načel niso upoštevali, so nastale po novih državah vladne krize, ki so se kaj pogosto izprijale v diktature in pol-diktature. Za vsako ustavo najdemo v podrobnostih različna tolmačenja. Ustava urejuje, prav tako kot navadni zakoni, samo osnovo, ne pa tudi posamezne konkretne primere. Pri tolmačenju ustave kaj raai nastajajo spori. V demokratičnih državah odloča o njih ustavno sodišče (gl. geslo!). Za jamstvo demokratičnega življenja v neki državi ne zadostuje demokratična ustava. To nam dokazujejo številni primeri tako v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah z »ljudskimi demokracijami« (gl. geslo!) kot razne takoimenovane pre-zidialne demokracije, ki so dejansko čiste diktature. Sem spada seveda tudi Titova Jugoslavija. Tako so volitve, kjer nastopa ena sama stranka, gola fikcija. Kandidate poslavljajo posredno ali neposredno partijci. Volivec torej nima nobene izbire. Svoboda postaja fikcija, če je kritik izpostavljen policijskemu preganjanju. Svoboda tiska je fikcija, če časopisje pripada državi ali je monopol vladajoče stranke in povsem odvisno od dejanskih oblastnikov. USTAVNA MONARHIJA je državna oblika, pri kateri je monarh, prav tako kot sleherni državljan, podrejen ustavi. Ustava, na katero je vezan vladar, predvideva poslovanje parlamenta s čisto določenimi oblastnimi funkcijami. Po večini ustavnih monarhij je oblast krone stalno pojemala, oblast parlamenta in od njega odvisne vlade pa se je stalno večala. Tako opravlja danes krona v največ primerih samo še predstavniško simboličnost funkcij in nima pomembne besede v državni politiki. ^(USTAVNA ZAŠČITA. V sleherni demokratični državi se pojavljajo sovražniki demokratične ustave, ki se ne zadovoljujejo s težko, dolgotrajno in največkrat brezuspešno borbo za ustavno spremembo, ampak kujejo naklepe za nasilni preobrat družbenega reda, ki je zajamčen v ustavi. Ob obletnici koroškega plebiscita Vsako leto se spominjamo koroškega plebiscita. Vedno znova nam stopa pred oči vprašanje: zakaj smo propadli? Prvi odgovor je: naš narod kot celota ob koncu prve svetovne vojne ni bil zrel, da bi. rešil svojo slovensko zemljo. Predvsem je odpovedalo središče. Štajerci so imeli sami s seboj dovolj opraviti in so svojo nalogo častno opravili. Ob koncu vojne so v Beljaku nalepili lepake: »Ostanite mirni, ko vkorakajo slovanske čete!« V Celovcu in Beljaku so pričakovali, da bodo vkorakale slovanske čete. To pa se ni zgodilo. Nemci so se veselo oddahnili. Nato so 5. decembra 1918 v koroškem deželnem zboru sklenili, da se bodo proti PodPirai,e Slovensko I dobrodelno [ ^ društvo Slovanom borili z orožjem. Tako je pričel boj za Koroško. Narodna vlada v Ljubljani je koncem aprila ukazala slovenskim četam ofenzivo. Ta se je ponesrečila, ker so bili takrat Nemci že v premoči. Dne 2. maja 1919 so udarili Nemci. Dne 7. maja ni stal na Koroškem noben slovenski vojak več. Dne 2. maja ob devetih se je pripeljal v Velikovec poveljnik nemških čet polkovnik Hiilgerth. Se danes priča v Velikovcu »ulica drugega maja« o uspešni nemški ofenzivi. Preteklo je tri tedne. Natančno tri tedne. Dne 28. maja ob štirih zjutraj je začela jugoslovanska ofenziva. Vodil jo je general Smiljanič. Ostali poveliniki so bili: Majster, Marič, Milenkovič in Tripkovič. Boj je bil trd. Sele 2. junija so jugoslovanske čete zasedle St. Pavel v Labotski dolini. Nemci so se umaknili proti Vošper-gu. Dne 3. junija so jugoslovanske čete zasedle Velikovec in 6. junija je Milenkovič na čelu svojih čet vkorakal v Celovec. Srbske čete so se zelo korektno obnašale. To so Nemci sami priznali. Toda medtem je v Parizu kocka že padla. Določili so za Koroško plebiscit, a jugoslovanska zasedba Koroške je imela za posledico, da je glasovalno ozemlje prišlo po 8 » 1936 » 43,0 » » 9. » 1951. » 47,5 » » 10. » 1961. » Poleg števila prebivalcev zanima statistiko tudi porazdelitev prebivalstva po starosti, spolu, poklicih, izobrazbi. Statistika se dalje zanima za življenski nivo prebivalstva: kakšna so stanovanja, imajo kopalnice, plin, električno razsvetljavo in podobno. Iz teh podatkov bodo potem tehniki, gospodarstveniki in sociologi zbrali podatke za najrazličnejše praktične svr-he. Štetje je kot magični filter, ki spreminja v številke mase prebivalstva po, mestih in na deželi. Namen štetja je, ugotoviti potrebe, kjer mora državna oblast pokreniti potrebno za izboljšanje življenja v državi. Sedemdeset tisoč popisovalcev za štetje Okoli sedemdeset tisoč popisovalcev je začelo s prvimi deli za razdelitev obrazcev za štetje prebivalstva, industrije in, trgovine. Kakor je znano, je bilo pri štetju leta 1951 šestdeset tisoč popisovalcev. Toda letos je bilo potrebno povišati število istih za deset tisoč in to zaradi vidnega porasta prebivalstva in gospodarstva v zadnjem desetletju. Razen tega, da bi bolj poenostavili delo popisa in dosegli točne ugotovitve, je vsak popisovalec prejel nalogo, da popiše bodisi skupine prebivalstva, kakor tudi gospodarske enote, ki so na področju njegove kompetence. Nasprotno pa so popisovalci leta 1951 imeli po eno samo nalogo. Samo del njih je imel nalogo, da so popisali prebivalstvo, dočim so drugi imeli nalogo, da so popisovali izključno gospodarske enote. Danes pa vsak popisovalec deli obrazce MOD. ISTAT/CP/6 za popis prebivalstva in o-brazce MOD. ISTAT/CIC/4 za gospodarski popis. Razdelitev mora biti končana do 14. oktobra. Isti popisovalci bodo potem pobirali o-brazce in morajo pri pobiranju slediti isto pot, po kateri so obrazce razdeljevali. Med pobiranjem izpolnjenih obrazcev, -ki se mora izvršiti med 18. in 31. oktobrom - imajo popisovalci nalogo, da kontrolirajo vpisane podatke, da tako ugo-tove njih resničnost in eventualno izpolnijo nedostatke. Popisovalci morajo prav tako poskrbeti za spolnitev obrazcev, katere zainteresiranci niso izpolnili. Odmevi na “Oltranziste,, Tiskovna agencija Italija je v svojem biltenu z dne 7. t.m, pod naslovom »Skrajneži«, odgovorila na uvodnik predzadnje »Demokracije« s sledečimi besedami: »Glasilo slovenskih demokratov »Demokracija«, nanašajoč se na nekatere naše komentarje o položaju slovenske etnične skupine, katere je objavila naša ogenci-ja, se vprašuje, kateri so »krajevni predstavniki slovenskih skrajnežev«, o katerih smo govorili. Slovenski demokrati vedo, da italijanske demokratične skupine niso nikdar istovetile odgovornega stališča slovenskih demokratičnih skupin s skrajnimi, razen če SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU oo V soboto, 15. oktobra 1961 ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU PREMIERA W. SHAKESPEARE «HAMLET» Prevod - Oton 2upančič Scena in kostumi - Vladimir Rijavec Glasba - Pavle Merku Režija - JOŽE BABIC Nastopajo: Klavdij, kralj danski Jož-Nastopajo: Klavdij, kralj danski - Jožko Lukeš, Hamlet - nečak kralja -Stane Starešinič, Polonij - Rado Na-krst, Horatio, Hamletov prijatelj -Stane Bogateč, Laert, Polonijev sin -Limo Bogateč, Gertruda, danska kraljica - Mira Sardočeva, Ofelija, Polo-nijeva hči - Miranda Cahurija, I. igralec - Modesl Sancin, Gildenstern -Alojz Milič, Rozenkranc - Silvij Kobal, Osrik - Adrijan Rustja, Marcel - Dušan Jazbec, I. grobar - Justo Košuta, II. grobar - Edvard Martinuzzi, For-tinbras Julij Guštin, I. dvorjanka -Zlata Rodošek, II. dvorjanka - Leli Nakrstova, I. dvorjan - Josip Fišer, igralka - Nora Jankovič (igr. šola). OSTALE REPRIZE V AVDITORIJU: I. REPRIZA v nedeljo, 15 oktobra ob 17. uri II. REPRIZA v pondeljek, 16. oktobra ob 18. uri Predstava rezervirana samo za dijake III. REPRIZA v torek, 17. oktobra ob 20. uri I se hočejo istovetiti s stališči »skrajnežev«, ki so se pokazali med razpravljanjem o zakonski ureditvi slovenskih šol ali pa o I razpravi o etničnem ugotavljanju, ki je slično onemu, ki ga je pred meseci izvršila Jugoslavija v Istri in na Reki. Od slovenskih kakor tudi od italijanskih demokratov se zahteva, naj se ne mešajo s skrajneži katerekoli barve in naj tako ne dajejo posredno ali neposredno pobud za opredelitev »ljudske fronte«, ki Preteklo soboto 7. oktobra je bil položen temeljni kamen za novo slovensko šolo. Tokrat dobita novo šolsko poslopje višja gimnazija s klasičnimi vzporednicami ter trgovska akademija. Obe ti dve šoli sedaj gostujeta. Gimnazija v privatni stanovanjski hiši v ulici Lazzaretto Vec-chio, trgovska akademija pa pri Sv. Ivanu, sicer v šolskem poslopju, a vedno le kot gost. Za obe ti dve šoli je namreč dolžna poskrbeti pokrajina. 2e pred tremi leti ie bil sprejet predlog, da se za ti dve šoli sezida novo poslopje.. Proračun je bil sprejet že v letu 1957/58. Načrti in nakup zemljišča pa so vso zadevo zavlekli. Preteklo soboto dopoldne pa so položili vogelni kamen in sedaj bodo pričeli z zidavo. Predvidenih je za 420 dni dela. Stavba ho dvojna, ena za gimnaziji in druga za trgovsko akademijo z vsemi potrebnimi prostori: risalnico, dvorano za fiziko in kemijo, laboratoriji, kabinet:, knjižnjicami, upravnimi prostori in podobnim. Za učence je predvidenih 20 učilnic, za vsako šolo po 10. Prostora bo za 480 učencev. Blagoslovitev temeljnega kamna je o-pravil stolni prošt mons. Sa1 vadori rb ravzočnosti pokrajinskih predstavnikov, svetovalcev in slovenskih šolskih ravnateljev. Jesenske mature Na slovenskem učiteljišču so uspešno opravili maturo: Lidija Ferfoglia, Gabriela Orel, Marjan Metlika, Franko Sirca Nives Cigoj, Valerija Kocjančič in Marko Paulin. Trije kandidati so bili odklonjeni, eden pa ni prišel k izpitu. Na znanstvenem liceju so uspešno maturirali: Darij Bensi, Rihard Floreancig, Stojan Kodrič, Igor Leghissa, Gualtiero Pečar, Boris Sancin, Alenka Možina in Vojka Stergar. Dva dijaka (od katerih 1 priva-tist) sta bila odklonjena, en dijak pa se ni prijavil k izpitom. Na klasičnem liceju so uspešno opravili zrelostni izpit: Ivan Fischer, Mihael Renko, Edvin Starc. Franc Vecchiet, Mateja Peterlin, Gracijan Tinta, Gualtiero Appe, Venceslav Devetak. Salvatore Ve-nosi, Marija Elsbacher in Evelina Spes Paulin. Odklonjena sta bila dva dijaka iz Trsta (1 notranji in 1 zunanji) ter dva dijaka iz Gorice. Na trgovski akademiji so uspešno opravili zrelostni izpit: Marko Bregant, Dana Desco, Fabij Giorgi, Olivija Glavina, Pavla Kramar, Marija Magdalena Pertot, Danijel Pilat, Ester Sancin, Aleksander Volk, Alina Comari, Peter Gruden, Vida Kavčič, Marija Mahnič, Marta Milič, Nives Skerlavaj, Elda Sušmelj. Alma Trobsc in Marija Vitez. Sest dijakov je bilo odklonjenih. Vsem abiturientom iskrene čestitke in čim več sreče na življenski poti! Misli s Sv. Višarij Pošteno truden in lačen sem končno prišel na Lovce poleg svetih Višarij. Da bi si privezal dušo, sem odvil klobaso ter prigriznil zdaj klobaso, zdaj kruh. Misli so mi begale. Leno sem se vlegel ter začel z zaprtimi očmi sanjariti. Spomnil sem se dogodkov v Siriji in skušal sem si zamisliti, kje naj bi bila ta dežela. Kar prijetno mi je bilo pri srcu, ko sem si dejal, da se je še en narod rešil tiranije. Kako lepo je urejeno na svetu. Vsaka | stvar gre svojo že določeno pot. Spomnit koristi komunizmu, niti ne »nacionalnega bloka«, ki koristi fašizmu. Slovenski demokrati, z drugimi besedami po mnenju demokratičnih krogov, ne smejo predpostavljati obrambi vrednot svobode, svobode in demokracij brezpogojno narodno edinost, ki je v ostalem nasprotna sedanjemu razvoju pod vplivom Skupnega evropskega tržišča in federalizma naše celine.« Na vprašanje se povrnemo. sem se dneva, ko je moja žena zagledala med mojimi lasmi siv las ter mi izpulila, ker je bila prepričana, da me bo s tem pomladila. Toda nisem bil mlajši, kaj še. In podobno kot sivijo lasje, tako gredo tudi ostale stvari lepo po svoji začrtani poti. Cas bo prišel, ko na svetu ne bo več tiranij in tiranov. V Siriji so že pometli z Nasserjem. in tako bodo storili prej ali slej tudi drugi narodi po svetu, ki še vedno prenašajo diktature. S temi misli- Dolžna zahvala Prisrčno se zahvaljujem vsem številnim prijateljem in znancem, kolegom in šolskim funkcionarjem, ki so ob času moje težke operacije izkazali moji družini in meni tako nepričakovano naklonjenost in solidarnost! Posebno se zahvaljujem kirurgu specialistu dr. ENRICV BUCHBERGERJU in njegovim asistentom; dr. ZAVADLAVOVI in dr. ALOJZIJU STEPANČIČU za učinkovit poseg, ostalim devetim slovenskim zdravnikom in zdravnicam pa za spontano zanimanje in spodbudne besede ob bolniški postelji. Posebno prisrčna zahvala darovalcem in darovalkam krvi, nadalje č. sestram in vsem, ki so se me na kakršenkoli način spomnili v najtežjih urah. Iskrena hvala vsem, ki so s svojim sodelovanjem omogočili redno izhajanje »Demokracije«1 Trst, 15. okt. 1961. Ivan RUDOLF Koliko je bilo že pisanja o krivicah proti našemu ljudstvu, bilo pa je tudi dobrikanj, s katerimi se nekateri tako radi prilizujejo ljudskim množicam na tej zemlji, pod Avstrijo in drugod po svetu. Ta dobrikanja so v navadi pri političnih začetnikih, ki smatrajo tudi politiko za zadevo, ki se jo opravlja s trapolerskimi razvadami. Politika pa je resna zadeva, ki zadeva ves narod in je ni mogoče obravnavati s človeškimi pomanjkljivostmi kot so manjvrednostni kompleksi, užaljena samoljublja, bolezenske nezauplivosti, ki so tako zelo podobne fašističnim in komunističnim zastrahovanjem pred močnejšim razumom in pred solidnejšo preudarnostjo, pred večjo tenkočutnostjo za poštenje in podobnimi lastnostmi normalnega človeka. Vse to niso podedovane lastnosti, ampak dediščina fašizma in komunizma, ki se je vtihotapila v srca ljudi, ki jim je totalitarizem podzavestno zastrupil dušo. Pa se ozrimo nazaj v dobo Masarykove demokracije. Takratni mladi politični začetniki, tako visokošolci kot tudi pripadniki drugih slojev so morali skozi trdo šolo demokracije in politične vzgoje. Iz te šole na demokratičnih tleh so prihajali vojaško disciplinirani, skromni, vestni, do skrajnosti resnicoljubni politični delavci, temeljito pristriženi cenene ujedljivosti bolezenske živčnosti, neolikane kričavosti in bahavosti. To je bila poslušna in poučljiva mladina in prav spričo take politično šolane mladine so stale ljudske množice strnjeno za svojimi voditelji. V takratnih časih je bilo slovensko ljudstvo demokratično vzgojeno in predvsem je bilo značajno. Enkrat dane besede slovenski človek ni prelomil, četudi bi mu dana beseda prinašala očitno škodo. Poleg političnih voditeljev in mladih narodnih in kulturnih delavcev so našega takratnega človeka oblikovali takratni učitelji in požrtvovalna duhovščina. Vse te lastnosti naprednega, bistrega in mi sem se ozrl v podobo Matere božje in jo iskreno prosil, da bi že skoraj napočil dan, ki bo pognal tirane. Pred seboj sem si predstavljal zemljevid Združenih evropskih držav, v katerem je označena tudi Slovenija. T. C. V Trstu sc preveč staramo Zivljensko silo družine dajejo otroci. Kjer ni otrok, nekaj ni v redu, pravimo. Padec otrok v Trstu se letos občutno opazi v šolah. Silno je padlo število onih otrok, ki se po osnovni šoli podajo na srednje in strokovne šole. Vsako leto smo v tem pogledu videli porast, letos pa nasprotno občuten padec. Ta vpis je padel tako v italijanskih kakor tudi v slovenskih šolah. Vsega je 542 manj vpisanih. V slovenske strokovne šole se je letos vpisalo 58 in v nižjo gimnazijo 31 učencev manj kot pa lansko leto. Italijanske strokovne šole pa imajo kar 655 učencev manj za strokovne šole. Za nižjo gimnazijo pa sicer nekaj več kot lam, a izravnave ni. Ni važno kam gre otrok, važno je če sploh so otroci. Neki sociolog je dejal, da ljudje danes hočejo preveč uživati, premalo pa živeti. Nova šola na Repentabru Na Repentabru so odprli italijansko šolo: za enega samega šolarja, ki je po materi Slovenec, po očetu menda tudi, le da lega ne mara priznati. Ce so otroci za italijansko šolo nimamo nič proti, da se šole zanje odpirajo po deželi. Na slovenskih šolah družijo prve razrede s petimi. Ta dvojna mera pa ni pravična. značajnega naroda sta zatrla najprej fašizem, nato pa komunizem. Zato bomo danes med Slovenci v zamejstvu in v matični domovini le težko našli človeka, ki bi vedel, kaj je prava demokracija. Meni se včasih dozdeva, da tega ne vedo niti vsi naši demokratični voditelji, gotovo pa ne tisti, ki v svoji mladosti niso mogli biti deležni demokratične vzgoje, ki jo je fašizem z vso silo zatiral. Podobno se dogaja že 15 let v naši matični domovini. Fašistična šola ni vzbujala in krepila razuma in razsodnosti, ker je zatirala sleherno svobodno misel, ustvarjala je vetr-njaštvo in oportunizem, privzgajala hinavščino in nezaupljivost, spletkarjenje in zavajanje resnice. Te dediščine med nami ni malo. Krono vsemu temu narodnemu razvrednotenju pa je postavila revolucija, ki je razglasila hudobijo in pokvarjenost za vrhovno čednost; plemenitost, poštenje in značajnost pa za reakcionarno navlako. Te »revolucionarne pridobitve« so vladale poldrugo desetletje. Končno so se le izživele. V mnogih pogledih je življenje totalitarce poučilo, da ohranjajo tisočletna izročila svojo trajno veljavo in da jih nobeno nasilje ne more izkoreniniti; spoznali so, da v življenju zmaguje resnica in ne laž, da se končno le uveljavlja pravica in ne krivica, da človeštvo ceni značajnost in ne jeguljastih hrbtenic. Ce so se po sili razmer do spoznanj dokopali skrajni slovenski levičarji, ne morejo teh spoznanj tajiti tisti, ki sami sebe smatrajo za demokrate. Gotovo je, da ta spoznanja niso nastala zato. ker so se skrajni levičarji odrekli totalitarnih načel. Spoznanja je rodila živa potreba, ki pravi: V boju proti skupnemu nasprotniku, ki nam odreka pravice, moramo za te pravice skupno nastopiti! Ta spoznanja niso plod nekih strankarskih direktiv, ampak so ta spoznanja skupno prepričanje vsega našega naroda na tej zemlji, tako demokratov kot katoličanov, tako titovcev kot komunistov. Se lansko jesen so nekateri kar na svojo pest in brez pristanka demokratičnih ustanov samovoljno oznanjali in širili »EDINOST«. »Ne bomo se več ukvarjali s politiko«, so žlobudrali, »ampak moramo ustvariti edinost, enotnost kot smo jo imeli nekdaj«. Prazna demagogija! Politični položaj pred 50 leti in danes se razlikuje kot dan in noč. In kaj se je zgodilo nekaj mesecev zatem? S presedlanega konja pobijajo z obrekovanji in klevetami tiste praktično izvedljive in Slovencem v tem času politično koristne zamisli skupnih nastopov, ki so jih lansko jesen sami napihovali v absurd. Skrajno nedemokratični postopki morajo iz demokratičnih vrst za vsako ceno! Predvsem se morajo kralji na Betajnovi končno otresti totalitarne dediščine! Z nezaupljivostjo, z gnevom in s sovraštvom v srcu, ki je povsem neopravičeno, ker temelji na nestvarnih domnevah, je treba temeljito pomesti. Demokrati bodo zmagali nad totalitarci z demokratičnimi načeli, z medsebojnim zaupanjem, medsebojno podporo, z medsebojno solidarnostjo. Tega se zavedajo vsi ki so kdajkoli stali v strelskih jarkih, in o tem se morajo prepričati vsi, ki jim tega v življenju ni bilo treba. Samo tako se bomo vrnili na pot svojih prednikov in samo z lastnostmi prednikov bomo lahko prekva-sili narod, ki sta ga duhovno spodrezala fašizem in komunizem. F. B. Novice iz Rajblja Pred dnevi smo pokopali Valterja Koš-ca, starega komaj tri mesece. Užaloščenima staršema izrekamo naše iskreno sožalje! Pred petnajstimi dnevi sta nastopila skupno zakonsko pot gdč. Anita Rinaldi in g. Claudij Krescenzi. t Fani Pelan Dne 7. oktobra je v Tržaški splošni bolnišnici umrla med Slovenci znana in spoštovana g. FANI PELANOVA. Polnih 42 let je preživela kot uradnica pri državnem gradbenem uradu. Pri tem pa je ostala zavedna in zelo požrtvovalna Slovenka, ki je z ljubeznijo sodelovala v prosvetnem življenju našega ljudstva. ,Z vso vnemo se ie zavzemala za slovenska, dekleta, ki so prihajala v :nes*o za zaslužkom. Sodelovala in pomagala pa je tudi pri organizaciji Slovenskih dijaških kolonij. Na zadnjo pot jo je spremilo lepo število prijateljev in znancev ter kar 12 duhovnikov. Naj počiva v miru, g. sestri naše iskreno sožalje! Odgovorni' urednik: Pror. IVAN RUDOLF Tiskarna Adria. d. d. v Trstu Uredništvo 'n uprava: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ul.ca S. Anastasio l/c - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 30,— Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90,— — letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223 o%ZToXo,^V5BH110 Silili! Na vprašanje v 11. stolpcu popisne pole, ki zadeva ob* čevalmi jezik v družini mora odgovoriti visakdo sam in njegov odgovor mora odgovarjati resnici. Tako določajo navodila Centralnega urada za statistiko. V MEŠANIH ZAKONIH bo mož, če je Slovenec, vpisal v ta stolpec »slovencki«, žena pa, če je Italijanka, »italijanski«, ali pa obratno, kakršen, je pač primer. C Sl ALK OSEBE, ki žive v družinski skupnosti (gospodinjske pomočnice, sobarice, sorodniki itd.) prav tako osebno odgovar* jajo na vprašanje o občevalnem jeziku. Pri tem navedejo je* zik, ki ga govorijo v družini, iz katere izhajajo, torej na last* nem domu. Slovenska gospodinjska pomočnica, domača vzgo* jiteljea ali študent, ki živijo pri sicer italijanski družini, bodo zato zahtevali in pazili, da družinski glavar vpiše zanje vil. stolpec besedo »slovenski«. V SKUPNOSTIH bolnišnicah, samostanih, vojašnicah, di* jaških domovih itd., kjer izpolnjujejo popisne pole predstoj* miki, je za vpis v 11. stolpec prav tako merodajen odgovor vsakega posameznega člana skupnosti. Predstojnik mora vsa* kega člana vprašati v kakšnem jeziku govori doma in na po* pisne polo mora vpisati samo njegov odgovor. Nova stavba za slovenske sole