263. štev.
'mm
Telefon številka 118.
s:
V Ljubljani, petek dne 20. septembra 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev^
»DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob »edeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. url zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani f 'upravništvu meseči«) K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno 'K 10*—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. -*■ Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina so poSilja upravništvu.
••• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
••• • ••
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravniStvo:	ta
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št 8.
Dopisi se poSUjajo uredništvu. Nefranldrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Zn odgovor je priložiti znamko, s:
Telefon številka 118.
8t
20. IX. 1908.-20. IX. 1912.
Čez ljubljansko polje je zapel zvon mrtvaško pesem, ko so korakale nebrojne množice slovenskega naroda dne 22. IX. 1908 v žalostnem sprevodu — na pokopališče.
Ne le vnanja združitev, temveč iz vseh delov Slovenije je odmeval edini glas1 narodne osvete in ni ga bilo Slovenca, ki bi se mu tedaj ne vzbudila narodna zavest globoko v srcu.
Krivica, ki se nam je zgodila, je našla odpor globoko v narodu in užaljen slovenski narod je tedaj odločno vstal in zahteval — zadoščenja.
Gorje človeku, ki bi se upal v onem tre-notku izdati najmanjše interese slovenskega naroda; gorje stranki, ki bi ne upoštevala ljudske volje. Pri odprtem grobu so se čule prisege; prisege, ki jih slovenski narod še ni čul enakih do one dobe.
Iii v trenotku, ko so imeli priti za slovenski narod časi velikega narodnega preporoda, so se znašli med slovenskim narodom izdajalci, brez katerih bi se nikdar ne moglo izvršiti to, kar se je izvršilo sedaj po preteku štirih let.
Ni še bila do dobra izprana kri po tlaku ljubljanskih ulic, ko smo že imeli izdajice v svoji sredi. In izdajalci so šli s polnim parom na delo. Samoslovenski napisi, ki so se pojavili tedaj po ljubljanskih ulicah, so bili vsled izdajstva kruto maščevani.
V tistem času, ko se še ni polegel srd narodnega užaljenja, ko so se zaprle ječe za tistimi, ki so dali duška svojemu narodnemu čuv-stvu, je izšlo
pismo ljubljanskega škofa,
K> so ga Nemci ponatiskovali in sramotili z njim vso globoko užaljenost slovenskega naroda. Ponižan je bil slovenski narod od nadpastirja slovenske duhovščine, ki je svojo dosledno proti-narodnost dokazal s tem, da ni pustil postaviti na grob narodnih žrtev
niti žrtvenika.
Nasprotniki naroda so zadobili v izclajicah naroda moč in dosledno se je nadaljevala sistematična gonja proti vsemu, kar je izrazito narodno na Slovenskem. Padale so kot žrtve izdajstva osebe, padala so društva in nas se zapostavlja na vseh krajih.
• . .. ™anes» Po štirih letih se spominjamo onih unij nazaj; in vendar ni več onega edinstva, ni več današnji dan v srcih nas vseh narodni praznik, ni več zgodovinski dan, ki bi moral globoko v srcu vsakega zavednega Slovenca poglobiti čuvstva naroda izpred štirih let.
Izdani smo. Prodani smo bili tačas že večkrat pod trideset srebrnikov; in slovenski narod se bo danes spominjal vseh udarcev, ki jih je Preboleval med to dobo, a ne še prebolel...
Slovenski narod ni smel javno komentirati svojega narodnega čuvstva. Saj je bilo razpuščeno tedaj celo veteransko društvo, ki se je upalo priznati, da je slovensko.
V tem trenotku je iztegnil gad, ki se je redil na prsih naroda, svoje žrelo. Kulturne institucije naroda so zadobile v narodu izdajice, ki so brizgale strup v organizem naroda. Izšel je znani članek »Cirilmetodarija«, ki se ga mora še danes sramovati oni, ki je s pisanjem istega opravljal satanovo delo. Pojavila sc je »Slovenska Straža« in »Orli«, ki pa po štirih letih lahko izprevidijo, da za izdajalca ni prostora v pošteni družbi.
In od tedaj naprej je padala Ljubljana, je padala slovenska zemlja, so padale pravice slovenskega naroda, ker moč vsemu protislovenskemu gibanju so dajali izdajalci. V Ljubljani je vzrastlo nemško gledališče, ki so mu bili predniki nemški deželni šolski nadzornik in nemška gimnazija.
Kakor valovje, ki ima zatoniti slovenski narod, so tekmovali zdaj klerikalni izdajalci, zdaj germanski val, ki je pluskal in rušil našo zemljo.
Vprizorjene so bile od slovenske klerikalne strani »srbske» demonstracije! Na podlagi njih s® izigrali potem še septembersko borbo naroda zoper moža, ki je bil najodličnejši bojevnik v boju za pravice slovenskega naroda. Danes vidimo, da je z Ivan Hribarjem padel samoslovenski značaj Ljubljane in ž njo pada narodni značaj Slovenije. Ni ga več bojevnika, ki bi se odločno postavil v bran za slovenske pravice.
V občinskem svetu ljubljanskem se čuje nemška govorica sedmih nemških občinskih svetovalcev. V uradih pada veljava samoslo-venskega jezika in pojavlja se •— na našo največjo žalost — dvojezičnost.
Primanjkuje energije, ki bi dvignila zo$et slovenski ponos naroda in dejala energično in brez popustljivosti: Proč roko od naših pravic!
Odpirali in zapirali so se novi grobovi v dobi teh štirih let. Dvoje svežih narodnih grud je vzraslo tačas na pokopališču.
Stranka, ki je obljubljala slovenskemu narodu priboriti enakopravnost in pravice, je oropala slovenski narod njega bodočnosti. Oropala je vseučiliški fond in s tem pokazala, da nima resne misli za borbo slovenskega vseučilišča. In isto je pri drugem šolstvu, kajti še sedaj imamo v Ljubljani nemško realko, ker se namenoma ovira rešitev realčnega zakona; deželni šolski svet uraduje še sedaj samo nemško, vkljub slovenski klerikalni večini v dež. šol. svetu.
Sramoto pri sodiščih prebolevamo z največjimi mukami, kajti mesta sodnih predsednikov v popolnoma slovenskih okrajih so zasedli za Slovenci Nemci.
V Ljubljani gospodari s svojimi znanimi fermani znani zagrizeni nasprotnik Slovencev Elsner; v Novem mestu v najnovejšem času pl. Garzarolli. Vrh tega so celo vrsto sodnih mest, katera so dosedaj imeli Slovenci v rokah, zasedli zagrizeni Nemci. In klerikalna stranka, t. zv. Vseslovenska Ljudska Stranka se je dr. Ravniharju, ko je na veliko začudenje vseh slovanskih poslancev v drž zboru razkrinkal neznosne razmere na kranjskih sodiščih — še posmehovala.
In našel se je konečno še izdajalec, ki je v četrtem letu zahteval obnovitev sramotenja najsvetejših čuvstev slovenskega naroda. Afera Ribnikar je sramota za Slovence pred slovansko javnostjo. Sramota, ki jo težko prenašamo.
Zdelo se je, da žrtve 20. septembra ne bodo krvavele zastonj, zdelo se je tedaj, da je postal 20. september začetek našega narodnega vstajenja in odrešenja. Kaj še! Danes, po štirih kratkih letih bi se ga komaj še kdo spomnil, če se ne bi zgodil na Kranjskem nov škandalozen napad na pravice slovenskega naroda. Vsled znane odredbe glede dvojezičnih krajevnih napisov, je zakrvavel vnovič na našem obzorju 20. IX. 1908.
Teh vseh dogodkov se bo spominjal danes ves slovenski narod, ko bo tiho in žalostno pel zvonček pri zadušnici v Trnovem, ki jo daruje narodni duhovnik. Dvigala se bodo čuvstva naroda, da bi spomin žrtev, ki so padle na oltar domovine, ne prinašal več takih dogodkov narodu, kakor jih je tekom teh štirih let.
LISTEK.
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
In res je stopil par trenotkov kasneje Mon-klar v kraljev kabinet.
»No, kaj je z rokovnjačem?« je vprašal kralj s pravcato tesnobno nestrpnostjo.
»Zajet je, sir.«
»Zajet!« Francu I. je zažarel obraz. »Bravo, Monklar!... Nadejam se. da ste obesili psa na mestu!... Saj ni bilo treba sodbe in zavlačevanja... Dokazan mu je že itak očiten upor in javno žaljenje kralja...«
»Storil sem še bolje, sir!« je odgovoril veliki profos z mračnim usmevom. »Vaše Veličanstvo mi je bilo naročilo, naj pripravim temu lopovu kako posebno naslado ...«
»Kakšno naslado ste mu pripravili?... Vem. da ste veščak v takšnih rečeh, Monklar ...«
»Zaprl sem moža v monfokonsko mrtvašnico,« je dejal veliki profos s strašno mirnostjo, »in sem postavil pred železna vrata deset stražnikov, ki mu ne smejo odpreti prej kakor čez osem dni j... Ali se zdi vašemu Veličanstvu. da sem izumil zadostno muko?«
»Strašno!« je zamrmral kralj, ki je nekoliko prebledel ob tem poročilu.
»Ako želi Veličanstvo, dam odpreti, in obesim moža, kakor je navada... nad stanovanjem, ki ga zavzema v tem trenotku.«
Kralj je pogleda) Monklara s čudnim očesom.
*AIi mislite, da bo trpel dolgo časa? ...«
»Ne dalje kakor štiri do pet dni... Glad in žeja umorita človeka precej naglo... Jako zanimive izkušnje imam v tem pogledu ...«
Kralja je streslo.
»Ali naj mu odprem, sir?«
»Naj ostane, kakor ste ukrenili,« je zajecljal kralj. »Nazadnje je vseeno, ta smrt ali kakšna druga!«
»To je tudi moje mnenje,« je menil Monklar hladno.
»Ne govoriva več o tem, grof!«
»To zadošča, sir... Vaše Veličanstvo je obljubilo sprejeti častitljivega očeta Ignacija De Lojola ...«
»Saj res... Ali je tu?« je dejal Franc nič kaj zadovoljno.
»Prišel je v Luver istočasno z mano.«
»Recite, da naj ga spuste k meni...«
IX.
Veliki profos.
Temni obraz grofa De Monklar vzbuja našo radovednost; kljub veliki važnosti razgovora, ki se je vršil med kraljem in Lojolo, hočemo slediti za trenotek velikemu profosu.
Gospod De Monklar je odšel iz Luvra v spremstvu kakih dvajset orožnikov.
Bilo mu je nemara šestdeset let; a človek bi mu jih bil prisodil kvečjemu štirideset — tako ravno se je držal na svojem konju. In spet bi mu jih bil prisodil osemdeset, če je opazoval trpke gube, križajoče se na njegovem čelu.
Njegov obraz ni razodeval zlobnosti ali krvoločnosti; poteze na njem so bile otrple, okamenele — brezčutne, kakor se je videlo očesu.
In njegov pogled ni bil trd; toda nikdar se ni videl v njem plamen človeškega genotja — bil je pogled živega kipa.
Jefte je prisegel in daroval lastno hčer na žrtveniku; slovenski narod je žrtvoval, a ni držal prisege.
Zato se mu godi krivica, huda krivica, ki smo mislili pred štirimi leti, da ji poje glas zvona čez ljubljansko polje širom slovenske domovine — mrtvaško pesem.
POLITIŠKA KRONIKA.
Situacija na Balkanu.
Po poročilih raznih diplomatov, se razburjenje po vsej Bolgarski ni čisto nič pomirilo, ampak se zelo poslabšalo. Kakor poročajo poljski listi, so dobili vsi v Varšavi živeči Bolgari poziv, da se takoj vrnejo v domovino in vstopijo v vojaško službo. Na nedeljskem ministrskem svetu v Sofiji se je dolgo razpravljalo o skupnem postopanju Bolgarske. Srbije, Grške in Črnogore napram Turčiji. »Birževija Vjedomosti« v Petrogradu prinašajo intenvieco svojega belgrajskega dopisnika s srbskim prestolonaslednikom Aleksandrom. Princ Aleksander se je izrazil, da so Srbi sicer miren narod, a proganjanje svojih sobratov v Turčiji ne morejo kar tako mirno gledati. Srbi se sicer iz lastne inicijative ne bodo navalili na Turško, toda ni sile, hi bi zadržala Srbijo v slučaju, ako prične Bolgarska vojno s Turčijo. Težišče vsega položaja leži torej v Sofiji in ne v Belgradu. Vendar se dobe tudi vesti, ki silno razburjajo javno mnenje v Srbiji. Srbsko javno mnenje je, da Turčija nikakor ni v stanu izvesti kake reforme, pa naj jih obeta kolikor in kadar hoče. In to daje ravno povod bojazni pred novimi dogodki. Kar se tiče bolgarsko-grških odno-šajev. postajajo ti vedno boljši, tako da pride kmalu do prijateljskega razmerja med obema državama. Sploh so balkanske države dobro pripravljene za vsak slučaj in bodo čisto gotovo postopale skupno proti Turčiji.
Francoska vojna parada na nemški meji.
Pariški listi poročajo, da odide vrhovni poveljnik ruske armade veliki knez Nikolaj Nikolajevič v nedeljo skupno s svojo soprogo v spremstvu francoskega vojnega ministra Mil-leranda v Nancy. Tu se bo vršila še istega dne na čast visokemu ruskemu gostu svečanostna bakljada. V ponedeljek bo veliki knez priso-sjvoval veliki francoski vojni paradi na višinah Malcevila. nato pa manevrom 33. divizije v Tonili. Prisotnost ruskepa (ren*-'--iiicsima pri vojnih paradah na tako izpostavljenem obmejnem kraju pada splošno v oči. Veliki knez Nikolaj Nikolajevič je znan po vsej Franciji kot velik prijatelj Francoske in je zato zelo priljubljen med Francozi. Gotovo je, da njegova prisotnost v Nancyju ne bo ugodno uplivala na Nemčijo.
Vstaja v Mongoliji. Mongoli prosijo Rusijo za pomoč.
Nad mestom Mukdenom v Mongoliji je proglašeno radi vstaje obsedno stanje. Poveljnik nasmensin je dobil polnomoč. Novejše vesti iz Mongolije govore neprestano v spopadih med Mongoli in Kitajskimi vojaki. Splošno se domneva, da bodo mongolski knezi poslali v Rusijo posebno deputacijo, katera bo prosila rusko vlado za pomoč proti Kitajcem. V altajskem okrožju je kitajska vlada močno pomnožila svoje čete, posebno na meji, ker se boji napada od strani Mongolov. Rusija dosedaj čisto
mirno opazuje dogodke na Daljnem Vztoku in čaka samo ugodnega trenotka, da poseže vmes.
Gališka volilna reforma.
Med Poljaki in Rusitii se že dolgo vrše pogajanja glede ustanovitve novega volilnega reda za gališki deželni zbor. To vprašanje igra zlasti zelo važno vlogo pri spravi med Rusini in Poljaki in ravno to vprašanje je tudi otežko-čilo delazmožnost gališkega deželnega zbora. Skoro vse stranke so že sestavile svoje projekte. Toda kakor se zdi, ima največ izgleda oni, ki predlaga, da se razven kurije veleposestva in maloposestnikov ustanovi še kurija srednjih posestnikov. V tem razredu bi imeli volilno pravico oni polnoletni posestniki, ki plačajo 50—200 K neposrednega davka. Iz te volilne grupe in kurije maloposestnikov bi se ko-nečno potem sestavil nekak kombinirani volilni sistem. Na seji poljskega kola so predložili konservativci volilno reformo, po kateri bi imel deželni zbor 208 članov in sicer 17 civilistov, 44 zastopnikov veleposestva, 84 zastopnikov duhovskega stanu. Vsepoljaki so preko dr. Glombinskega postavili svoj projekt. Po tem načrtu bi imel deželni zbor 220 članov, od teh 100 zastopnikov kmečkih občin (56 Poljakov in 44 Rusinov); mestne kurije, obrtniki in trgovska zbornica bi imeli 60 zastopnikov (54 Poljakov in 6 Rusinov), veleposestvo 44, virili-sti pa 16 mandatov.
DOPISI.
»Orgiarček«. Iz Radovljice. Uresničuje se zopet zlata doba, ko je bil učenik organist, Cerkvenik in strežnik. In to najprvo v našem mestu, ker kanonik postane baje božjasten, če se govori o denarju. Vprašali bi namreč gospoda kanonika, kako misli z organistom. Nimamo nič proti temu, če temeljiti nadučitelj prepeva v čast božjo, orgija^ in lahko še meh goni, mu ne branimo. In tudi če da še vsak teden krono pri »ofru«, da sme meh goniti, namesto, da bi ga za tako delo plačal kanonik. Bilo bi to celo po modernem krščanskem nauku, da bi za tem ne tičala še krščanska ljubezen do bližnjega, ki je tudi oblečena po novi modi. — Odišli organist, ki je zvesto služil za bore groše, je s svojo obilo družino takorekoč stradal. In da ni stradal, so mu pomogli dobrosrčni ljudje iz najskrajnejše bede. Zaprosil je kanonika za povišanje plače. Tu pa se je razkrila satanska ljubezen klerikalcev do bližnjega. Nam ni natanko znano, kdo plačuje organista. Če ga kanonik sam, je pokazal, da dobro pojmuje farško bisago in pozna boga Pobasaj. Zato tudi ždi na stotisočili. Pa tudi ljubezen do bližnjega pojmi po novem razsvitljenju: Če ti nese, ljubi ga; če te pa prosi kruha, daj mu kamna. — Če ga pa morajo zdrževati občine, je pa kanonikovo postopanje z onim revežem nekaj naravnost ostudnega. Storiti bi mu bilo le iekaj korakov in stradajoči, bi se mu bili s solzami v očeh zahvaljevali. Eventuelno, če je tako. bi lahko občine oblastveno prisilil, ker plača se itak mora povišati. Sicer ne dobi človeka, ki mora jesti, da bi pri teh razmerah ne stradal. Ali dozdeva se nam, da bi bilo prvo nekako bolj pravilno. Sicer si ne moremo misliti, da bi človek, ki je sploh človek, kaj takega mirno gledal. — Saj pogajal se je z občinami. Toda če je prvo res, je škandal, da hoče človek, ki se sam koplje v denarju, izžeti že itak prazne žepe občanov. Ali ni to norčevanje iz verskih naukov? — Če je drugo domnevanje pravilno,
. Njegova govorica ni bila niti ostra, niti silovita; bila je kakor zastrta z mračnim pajčolanom.
»Obesite tega človeka!« je ukazal svojemu krvniku z istim tonom, kakor je velel svojemu komornemu slugi: »Oblecite me!«
Vsa celotnost njegove prikazni pa je bila gotovo takšna, da je moral človek vztrepetati pred njo.
Najhrabrejše je prešinjal strah pred tem »nrklim predstaviteljetn kaznujoče pravice. Pariz je trepetal, kadar je jahal on po ulicah, mračen, brezbrižen do groze, ki jo je razširjal.
Ali jo je sploh opažal?
Tega skoraj ni mogoče verjeti.
Govorili so, da je veliki profos hraber do predrznosti. Večkrat že je bil prodrl sam, brez orožja, v brloge, odkoder se ljudje navadno niso vračali živi... Tuintam se je pojavil v zloglasnih beznicah, posečanih od vlačug in rokovnjačev, in ob samem pogledu nanj je zavladalo vselej smrtno molčanje.
Grof Monklar v resnici ni poznal strahu —• zakaj strah je čuvstvo, a čuvstva v njem ni bilo več.
Bil je podoben mrliču, ki je hodil in govoril — dasi jako malo — in v grozi, ki ga je obdajala liki lastno ozračje, je bilo mnogo praznoverja.
Tribulet ga je bil nazval:
»Arhangel vešal!«
Ta priimek mu je pristojal izborno...
Grof Monklar je jahal deset korakov pred oficirjem, ki je poveljeval njegovemu spremstvu. Takšna je bila njegova navada, odkar je mrmral včasih sam pri sebi čudne besede; morda ni hotel, da bi jih kdo slišal...
Ravno je sedel na svojem sedlu, črn od nog do glave in na črnem konju, živa podoba žalo-
vanja, podoben kipu s turobnim, mramornim obličjem...
Objahal je skupino ulic, ki so vodile k Dvoru Čudežev kakor smradljivi jarki, iztekajoči se v kloako.
Ko je hotel na ovinku ene izmed teh ulic zaviti v ulico Sen-Deni, se je vzravnala pred njim ženska, ki je čepela dotlej v nekem kotu, in ga pogledala s srepimi očmi.
Veliki profos je opazil izraz tega pogleda, upirajočega se vanj; in ta izraz ga je presenetil, njega, pred katerim so vsi povešali oči, razen kralja, njegovega gospodarja ...
Ustavil je konja, da si ogleda žensko natančneje.
Bila je starka brez določljive starosti. Hodila je v cunjah... Pramni sivih las so ji vihrali v vetru ...
Še vedno ni povesila oči. Sicer pa ni bilo v njenem pogledu niti grožnje, niti prošnje, niti izzivanja.
»Kaj hočeš od mene?« je vprašal veliki profos.
»Ničesar nočem, vaša svetlost...«
»Kdo si?«
Zenska, ki trpi in čaka.«
»Kako ti je ime?«
»Nimam imena... Ciganka mi pravijo.«
»Zdi se mi, da sem te že videl.«
»Ali res, vaša svetlost?«
Zamolkla radost je zvenela v teh besedah.
»Zdaj te poznam,« je povzel veliki profos. »Ti si bila nekoč pri meni, s prošnjo, naj priza> nesem nekakšnemu ciganu, ki sem ga dal obesiti.«
»Čudovit spomin ima vaša svetlost. Saj je od tistihdob že več ko dvajset let.«
(Dalje.)
bi bil pa že naš od skoposti suhi kanonik lahko stvar udejstvil. Verjemite gospod kanonik, da bi bili vsi občinski možje za izboljšanje orga-nistove plače in prvi med njimi, ti večno pogubljeni liberalci. Najbrže se stvar tiče njegovega žepa, sicer bi se po sodbi človeka, naš, sedaj rdeče barvani duhovni pastir, ne bil potuhnil. Najbrže si misli: »Čemu pa imamo ko-ritarje? To so brezplačni hlapci.« Če jim kaj damo je le ubogaime. In res, tako je volk sit in ovca cela. Denarce ostane v žepu, slomškar pa tlači meh za duše v vicah. Kako darežljiva je ta maziljena roka, bi vedeli berači povedati dokaj. — Organisti, pozor torej! Tu vam ne bo dobro biti.
Napredna zmaga. (Od sv Duha na Ostrem vrhu). Pri nas, kjer smo izven Št. lija menda najbolj izpostavljeni nemškemu navalu, smo imeli minoli četrtek občinske volitve. Cele tedne že je bila klerikana stranka z izključitvo narodnjakov na delu, lučki tržani in baron Riide-ger-Sentter pa so hoteli naše Gradišče napraviti za nemško. Mi narodnjaki smo pa napeli zadnji hip in pri volitvi smo prodrli na celi črti proti obema nasprotnima strankama. Naša zmaga je še tem lepša, ker je bilo proti nam tudi glavarstvo, ki je proti volji županstva v komisiji imenovalo Nemca Sentterja in dr. Ho-geja. A vkljub vsemu sta ta dva v prvem razredu sijajno propadla; Sentter je dobil tri. dr. Hoge pa sploh nobenega glasu. Izvoljen je pa v tem razredu vodja tamošnjih Slovencev, vrli nadučitelj g. Al. Majcen. V jasni luči so pokazale te volitve, koliko je dati na klerikalne in slogaške fraze o obmejnih Slovencih. Delavcev in dela je treba, ne pa puhlih besed.
DNEVNI PREGLED.
»Slovenec« o klerikalcih. »Slovenec« poroča v dolgoveznem članku o slovenski sekciji na evharističnem shodu na Dunaju ter hvali slovenska dekleta v narodni noši ter graja slov. fante brez narodnih noš. Morali so biti ti fantje in možje že strašno oblečeni, če je bilo še »Slovenca« sram ter jim očita preveliko varčnost in skromnost, t. j. zanemarjenost. Najlepše pa je, kar piše »Slovenec« o udeležencih evharistične procesije sploh: »Mnogim udeležencem se je poznalo na njih vnanjosti, da so še precej daleč zadaj«. Torej na vnanjosti se je mnogim poznala zanikernost, nevednost in umazanost! Hud poper! Pa bo že res.
Noblesa jezuitov je našla občudovalca v našem »Slovencu«. Noblesa! Jezuitje! »Slovenec«! nerazdružljivi pojmi. Zdi se nam, da čujemo cigana predavati o poštenosti. Jezuitske noblese pa ne marajo gledati nikjer, in Nemčija jih je izgnala iz svoje države s posebnim zakonom. Niti do mozga klerikalna Bavarska jih ne trpi. Jezuitje so pač preveč noblesarski. Seveda, v naši črni Avstriji imajo zatočišče vse tiče roparice vseh barev in spolov. Austria erit in orbe ultima, ki bo spoznala nobleso jezuitsko, zato pa imamo taka noblesa v svoji državi. Čitajte, gospodje okoli »Slovenca«, svetovno zgodovino, pa se prepričate, da so jezuitie vedno molčali, ker so molčati morali. Preveč masla imajo na glavi in noben zagovor jim ne pomaga. Ali vam ni znan bfčve papeža Siksta V. proti jezuitom? Papež sam ni maral Jezuitov, ker mu je bila njihova »noblesa« pač proti načelom Jezusa. Sicer pa naj le začne kazati »Slovenec« resnično, ne jezuitsko nobleso, naj daje dober zgled in naprednjaki pojdejo radi za njim! Dokler pa operira le z denuncijacijami, najgršo častikrajo, ubijanjem eksistenc in z lažmi, naj ne govori o noblesi! Naši klerikalci so pokazali proti Gregorčiču, Aškercu, Hribarju in drugim možem preveč jezuitske »noblese«, da bi smeli' učiti nobleso druge.
Klerikalci pobirajo po deželi pooblastila za
C. M. skupščino. Kakor slišimo, zbirajo klerikalci med nezavednimi ljudmi pooblastila in bi bilo dobro, da se pazi na take spekulacije.
Kako sodijo ljudje po svetu o nas in naših klerikalcih. »Češki dennik« prinaša članek o narodno socialnem zletu na Slovensko. Pisatelj podaja popolnoma objektivno poročilo o vseh napakah, ki jih je zakrivilo vodstvo izletnikov in posl. Clioc. O posl. Chocu pravi, da je paktiral s Človekom (dr. Šušteršičem) ki utrakvizira narodno šolstvo, ki daje na indeks napredne liste in revije, ki proti Sokolom ustanavlja Orle, in pokopuje slovensko vseučiliško vprašanje s tem,
C M. DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
(r Tfe.)
»Tvoj napad je popolnoma zaman, George.«
; »Ne odpustiš mi?«
»Ne, nikoli!«
»Ali je to tvoja zadnja beseda?«
»Da, zadnja.«
Bridko je zaklel in pelinil njeno roko o'd sebe.
»Dobro, milostljiva, se že še pomeniva!«
»Oprostite, gospod,« ga nagovorim jaz trdno in dostojanstveno.
»Spravite se k vragu!« se odkrikne besnež srdito, izpobode konja in oddirja.
Grofica je zrla za njim. dokler ga je bilo kaj videti. V moje presenečenje pa njen obraz ni bil jezen, marveč docela obupan. Nato se je obrnila k meni in mi podala roko.
»Zelo prijazni ste, gospod polkovnik. Prepričana sem, da ste mislili dobro.«
»Madame,« odgovorim jaz, »če hočete biti tako ljubeznivi, da mi poveste ime in naslov onega gospoda, poskrbim za to, da vas ne bo nadlegoval nikoli več.«
»Za božjo voljo, ne škandala,« vzklikne ona, »za vse na svetu, ne! Rotim vas!«
»Milostna,« pravim jaz, »tako daleč se ne bi nikdar izpozabil. Bodite prepričani, da v takšni reči nikoli ne bi omenil dame, ki je bila povod. S tem. da me je gospod povabil, naj se spravim k vragu, me je itak rešil zadrege, Iskati šele povoda za dvoboj.
»Gospod polkovnik,« de ona resno, »daii
da se je njegova stranka polastila vseučiliščne-ga fonda, za katerega so glasovali celo Nemci (750,000 kron) in ga je porabila za svoja podjetja. kakor so to naredili Mažarji, ki so konfis-cirali imetje slovaške »Matice«, ki je znašalo pol milijona kron. S tem človekom je brat Clioc hodil po ljubljanskih ulicah, dal se je pri njem pogostiti, kar pa ga ni motilo, da bi doma ne govoril napredne in protiklerikalne fraze. Brat Clioc je rekel — piše list dalje — v ljubljanskem Nar. Domu: Meni ni ležeče na tem, ali je človek napreden ali klerikalen — samo da je Slovan. Ali je tak Slovan dr. Šušteršič? Človek, onemo-gočuje vsako narodno akcijo, ki nastopa proti edinemu obrambnemu društvu C. M. Družbi. Bože, koliko takih narodnih grehov bi se dalo lahko nametati na glavo tega klerikalnega voditelja. Poslanec Choc pa ni v svojih podlistkih o Slovencih dr. Šuštcršičevega imena niti omenil, ali iz hvaležnosti, ali iz strahu? — Tako piše češki list o zletu nar. socialistov na slovanski jug, in pri tem ostro nastopa proti onim, ki so zakrivili, da je bil izlet vse drugačen, nego so si predstavljali udeleženci.
Kako klerikalci spoštujejo svetost zakona.
Iz Št. Petra pri Novem mestu se nam poroča: Kako so takrat ko se je šlo za vprašanje raz-poroke ali ločitve zakona tudi naši pobožni klerikalci se zgražajo, da se more sploh na kaj takega misliti. Od hiše do hiše so romali pa pobirali podpise proti poskusu takega postavnega dovoljenja. In če se kakemu naprednjaku zgodi v njegovem zakonskem življenju kaka nesreča, kakor se lahko vsakemu pripeti, kako ga obirajo in zaničujejo, češ, to pride od tod, ker mož ali žena nista na katoliški podlagi. Pa če so se kje in v kateri stvari klerikalci vjeli, so se kar se tiče zakonskega življenja gotovo najbolj vjeli. Kako izgledajo zakoni pri njih samih? Naj navedemo samo en slučaj in sicer navedemo zato, ker je isti v javnosti že znan in se nam torej od nobene strani ne bo moglo očitati, da vlačimo po nepotrebnem zakonsko življenje v javnost. Tukajšnji trgovec J. R. ima ženo, ki mu je glede zakonske zvestobe zagrenila celo življenje. Dobil jo je zdaj s tem zdaj z onim in med tem onim je tudi mož na krščanski podlagi, F. B., brat klerikalnega župana in župnika. To lahko povemo, ker se je ta sicer notranja zadeva obravnavala javno pred sodiščem, kjer je bil B. krivim spoznan in se je o tem tudi že pisalo v listih. Ta B. je oženjen, ne živi pa z ženo skupaj, ona je v Dobrničah, on pa pri svojem bratu v Št. Petru, kjer se je zagledal v ženo svojega bližnjega. Kljub temu pa, da je sodnik obema izrecno prepovedal sploh občevati in sta se morala oba v pričo ogoljufanega moža zavezati, da se bosta drug drugega izogibala če bi se imela srečati na poti. sta na ta pogoj, ki ju je za to pot še obvaroval pred hudo kaznijo, že v kratkem času pozabila. B., kakor ste že poročali, se nahaja zdaj v bolnici, ker ga je njegova tudi katoliška svakinja pahnila iz stopnic in si je pri padcu zlomil nogo. Ko je žena trgovca R. za to zvedela, se ni mogla vzdržati, da bi ne šla svojega »prijatelja« obiskat v bolnico. Mož jo je pri tem obisku zalotil, in ko je prišla domov, je bil spet velik ropot med možem in ženo. Kakor že rečeno, takih in sličnih slučajev se dobi dandanes povsod tudi med najboljšimi sloji dovolj in nesreča v zakonu ne pozna političnega prepričanja. Zato navadno ni prav, če sc taki slučaji vlačijo v javnost. Ali tu smo morali napraviti iz pravila izjemo, da se vidi in izve, kako izgledajo tisti katoliški možje in žene, ki so in še vedno najbolj vpijejo proti razporoki. Vpijejo že, to je res, ali drugače pa žive še slabši in v toliko večje. pohujšanje drugih, kolikor bolj si nadevajo krinko krščanskega življenja. Če bi bila razpo-roka dovoljena, bi se g. B. lahko ločil od svoje žene in se oženil tam, kjer ga srce bolj vleče. Ali ni tako, vi na katoliški podlagi stoječi možje in žene?
Cvetlični dan v Idriji se vrši, kakor smo že javili, prihodnjo nedeljo od 7. zjutraj do ene popoldne. Cvetlični dan priredi 8 idrijskih narodnih društev, oziroma odsekov. Prejšnji večer je v pivarni »Pri črnem orlu« gledališka predstava, drugi dan je prodaja cvetk in bonbonov, popoldne pa se vrši velika ljudska veselica in v čital-niški dvorani za otroke kinematografska predstava. — Ker je slučajno isti dan v Idriji birma, se jezi znani »Slovenčev« dopisnik in svetuje »naprednim gospodom, da pri miru pusti naše ljudi, kakor jih tudi mi ne nadlegujemo.« Nasvet
mi morate svojo častno besedo kot oficir in gentleman, da pustite to zadevo v miru in tudi mojemu bratu ne omenite, kaj ste videli danes. Ali mi obljubite?«
»Ker zahtevate, obljubim.«
»Primem vas za besedo.«
»Peljite se zdaj z mano v High Combe; spotoma vam razložim stvar.«
Že njene prve besede so mi presunile srce z bolečino.
»Ta gospod,« je izpregovorila, »je moj soprog.«
»Vaš soprog!«
»Saj ste vedeli, da sem omožena, ali ne?« Bilo je, kakor da jo preseneča moje razburjenje.
»Nisem vedel.«
»On je lord George Dacre. Dve leti je, odkar sem se poročila z njim. Ni mi treba praviti, da je ravnal z menoj jako slabo. Kratkomalo, zapustila sem ga in našla zavetje v hiši mojega brata. Do današnjega dne me je pustil tukaj v miru. In po današnjem dogodku vidim svojo dolžnost v tem, da zabranim za vsako ceno dvoboj med svojim možem in svojim bratom. Že misliti me je strah, da bi se moglo zgoditi kaj takšnega. Zato tudi lord Rufton ne sme izvedet^ ničesar o današnjem dogodku.«
»Če vas more moja pištola rešiti moževih nadlegovanj —«
»Ne, ne, na to ni misliti. Spominjajte se le svoje obljube, gospod polkovnik Gčrard. In ko prideva v High Combe — niti besedice o tem, kar so videle vaše oči!«
Njen soprog! Domišljal sem si, da je mlada vdova. Ta sirovina s svojim rjavim obrazom in svojimi neolikanimi besedami je bil mož te
znanega »Slovenčevega« dopisnika je popolnoma nepotreben, ker se nanj in na njegove ljudi ne bo nihče oziral, kakor da bi jih sploh ne bilo v Idriji! To on tudi sam prav dobro ve, ampak žilica mu ni dala miru, dokler se ni zaletel tudi v cvetlični dan, preden smo ga še imeli!
Izseljevanje Slovanov v Avstriji. Iz Avstrije se je izselilo 1. 1880—1890 200.585 ljudi, v letih 1890—1900 pa 398.441 ljudi, v zadnjem desetletju 1900—1910 pa je naraslo število izseljencev na 683.430 ljudi. Iz Ogrske je odšlo v tem desetletju 629.523 ljudi. Torej je v dobi zadnjih deset let odšlo iz avstro-ogrske monarhije 1,300.000, oz. vsako leto 130.000 ljudi. Vsi ti ljudje so odšli s trebuhom za kruhom, ker doma niso imeli kruha. Pri tem pa se je izkazalo, da je izseljevanje po nemških in mažarskih krajih ponehalo in da se vrši največje izseljevanje iz avstrijskih slovanskih pokrajin. Največ izseljencev gre iz Galicije, iz Češke, iz Morave, iz Kranjske, iz Hrvat-ske in Slavonije. Zato je število slovanskih narodov v Avstriji padlo, Nemcev pa naraslo. Vidi se pa tudi, da gospodarske razmere nemških pokrajin omogočujejo ljudem življenje doma, dočim v slovanskih krajih beda sili ljudi, da se izseljujejo V tem je pa tudi kos avstrijske nemške politike, ki skrbi na ta način za naraščanje nemštva.
t Ivan Souvan. V Zagrebu je umrl v sredo popoldne Slovenec Ivan Souvan, najstarejši hrvaški časnikar. Ivan Souvan se je rodil 1. 1848. v Ljubljani kot sin znane ljubljanske rodbine Souvan. Po dovršenih gimnazijskih in vseuči-liških študijah se je nastanil v Zagrebu, kjer se je posvetil žurnalistiki in deloval na tem polju do svoje smrti. Bil je urednik znanega hrvaškega poluradnega lista »Agramer Zeitung«, ki je letos po svojem 871etnem obstanku prenehal izhajati. Na inicijativo Souvanovo je pričela priobčevati »Agramer Zeitung« prevode vseh znamenitih hrvaških pisateljev na nemški jezik. Prevode je oskrbel večinoma sam. V osemdesetih in devetdesetih letih je prevel na nemščino Šenoo, Gjal-skega, Kumičiča, Kozarca, Vojnoviča in druge.
Fižolada. Stvar se je vršila takole: Sedemdesetletna Marija Razboršek je čepela pri kozolcu in je pulila z lat fižol in ga nabirala v predpasnik. To ne bi bilo nič hudega, puliti fižol z lat in ga nabirati v predpasnik. Treba, pa je vedeti, da se sme puliti samo svoj fižol in ne tujega, in če tujega, se mora imeti dovoljenje za to od lastnika. Marija Razboršek pa ni pulila svojega fižola in tudi od lastnice g. Gutnikove pri Šent Vidu ni imela dovoljenja zato. Morda bi šlo vkljub temu vse gladkim potom, zakaj g. Gutni-kova ni videla Razborškove puliti fižola. Videl pa je to zidar Karol Novak, ki je šel mimo. Ta je povedal to g. Gutnikovi in zdaj je bil ogenj v strehi. Pa smo šli iz Šent Vida v Ljubljano, da tam visoki gospodje skristalizirajo pojme o mojem in tvojem. Ker pa je priča zidar Karol Novak govoril tako zmedeno o vsem in brez zveze, ker se je zapletal v protislovje, ker gospa Gutnikova ni hotela ničesar za fižol, ker ni bila Razborškova v celih 70ih letih še nikdar kaznovana, so rekli višji gospod v Ljubljani, ki se zanimajo za take stvari, naj vzame Marija Razborškova svoj dežnik in naj gre lepo nazaj proti Šent Vidu. Da je oproščena, so rekli.
Neusmiljeni stariši. V Zireh je umrl pred par dnevi 6 tednov star otrok nekega posestnika. Pri sodnijskem raztelesenju se je konšta-tiralo, da je otrok umrl le radi tega, ker so ga preslabo hranili in tudi premalo skrbeli za snago. Pred enim letom se je isti družini dogodil enak slučaj. Proti neusmiljenim starišem je uvedena sodna preiskava.
Nevarno ranjen. Preteklo soboto ponoči je 21 letni Franc Hiti iz Raven pri Cerknici v prepiru udaril nekega zidarskega pomočnika s tako silo z lopato po glavi, da mu je razbil črepinjo. Hitija so morali takoj odpeljati v bolnico v Ljubljano.
Nesreča. Marija Oman iz Škofjeloke je bila tc dni zaposlena s svojimi tovarišicami na njivi. Kar ji je 171etni sin Anton iztrgal srp in ga vrgel proč. Srp je tako nesrečno priletel petletnemu bratu na nogo, da je zadobil nevarne poškodbe in so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico v Ljubljano.
Izid tekme Celjske sokolske župe z dne 8.
septembra t. 1., katere so se udeležila društva iz Celja, Brežic, Vranskega Ptuja, Trbovelj, Krškega in Zagorja, je sledeči: v višji skupini je bj| prvi Alojz Jerin (Celje), drugi Franc Lužar
nežne, krotke ženice! Oh, če bi mi bila dovolila, rešiti jo tega bremena! Ni je ločitve zakona tako nagle in tako gotove, kakor bi jo bil jaz aranžiral. Toda obljuba je obljuba, in držal sem j0 zvesto in pošteno. Noben beseda ni prišla jz mojih ust. Čez teden dni so me imeli poslati iz Plymoutha nazaj v Saint-Malo, in mislil sem že. da ne izvem nikoli, kako se je končal ta roman. Vendar pa mi je bilo še usojeno izvedeti nadaljevanje in igrati v njem celo hvaležno in jako Častno ulogo.
Tri dni po dogodku, ki sem ga pravkar opisal, plane lord Rufton zdajci v mojo sobo. Ves bled je bil in očividno strašno razburjen.
»Gerard,« zakliče, »ali ste videli gospo Dacre?«
Videl sem jo bil po zdjutreku, a zdaj je bilo poludne.
»Za božjo voljo, zgodila se je nesreča!« krikne moj ubogi prijatelj, tekaje po sobi kakor blazen. »Zupan je bil pravkar tu in je pravil, da je videl voz z moškim in žensko, ki se je peljal po cesti v Tavistock. Kovač je slišal žensko tarnati, ko sta se peljala mimo njegove kovačnice. Jane je izginila. Bogme, ta falot Dacre jo je ugrabil.« Pozvonil je kakor nor. »Takoj dva konja!« je zaklical. »Polkovnik Gčrard, vzemite svoje pištole! Jane se vrne nocoj z Gravel-Hangerja, ali pa dobi High Combe novega gospodarja!«
Preden je minilo četrt ure, sva bila že zunaj na veliki cesti in sledila nesrečno ženo kakor dva jezdeca iz starih časov. Lord Dacre je prebival blizu Tavistocka, in pri sleherni hiši in sleherni mitnici ob najini poti sva slišala novico o bežečem yozu pred nama; potemta-
(Celje), tretji Drago Kralj (Celje); v nižji skupini sta dosegla enako najvišje število točk Ivan Gostiša (Vransko) in Jos. Adly (Brežice), drngj je Ivan Vedenik (Celje), tretji Orostav Bioret (Brežice).
Na slovenski nižji gimnaziji v Celju je v tem
šolskem letu 186 dijakov in 5 dijakinj, in sicer v I. razredu 69 dijakov in 2 dijakinji, v II. razredu 56+1, v tretjem 36+1 in v četrtem 25 + 1. Prvi in drugi razred imata paralelke.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela v minulem šolskem letu 1911 /12 podpor v denarju 4466 K 94 v. Med darili je največje ono mariborske posojilnice 1000 K.
Nečloveška mati. Dekla Ana Cuješ v Paki pri Šoštanju je 12. t. m. pod nekim drevesom porodila fantka. Zanesla ga je v svinjski hlev in položila pod kotanjo. Drugi dan so domači zaslišali otrokov jok in dete rešili. Mater so pa zaprli.
Pretepači. Fanta Martin Lapuh in Fr. Kec! iz Brežine pri Brežicah sta 10. m. m. prišla v gostilno Antona Petrišiča in tam iskala z gosti prepir. Ko ju je krčmar postavil pred vrata, je Lapuh potegnil nož in Petrišiča težko ranil. Nato sta metala skozi okno še težko kamenje. Lapuh je dobil pri okrožni sodniji 6, Kecl pa 4 mesce težke ječe, — Ko so 28. jun. fantje Jožef Gajšek, Franc Vodlan, Janez, Anton in Franc Selič pri Sv. Stefanu po vasi popevali in prišli mimo Va-stičeve hiše, so jih tam iz zasede napadli s koli in latami bratje Alojz, Janez in Jernej Vastič ter skoro vse težko ranili. Alojz in Janez sta dobila vsak po tri, Jernej pa 2 meseca težke ječe.
Nov način sleparije si je izmislil neki postopač in sicer na tale način: prišel je k posestnici neke hiše prav ob času, ko je posestnica pobrala stanarino. Izdal se je za policijskega komisarja in je zahteval od posestnice naj mu nemudoma pokaže denar, ki ga je prejela od strank, ker se baje v hiši nahajajo ponarejalci denarja. Posestnica se je tega ustrašila in je res prinesla 400 K denarja v bankovcih. Policijski komisar je takoj spoznal, da so bankovci po narejeni in jih konfisciral. Spravil jih je v ko-verto in zapečatil. Ženi pa se je zdela stvar sumljiva in je zahtevala, da ostanejo zapečateni bankovci pri nji, dokler se stvar ne pojasni. »Komisar« je tej želji ugodil, izročil ji je zapečateno koverto in je odšel, češ da bo itak kmalu prišla državna oblast. — Ker pa dolgo ni bilo nikogar — je žena koverto razpečatila in je v nji našla same — izstrižke iz papirja. Postopač je seveda med tem bil že daleč.
Bolezen generala Gorgeyja. Zdravstveno stanje generala Arturja Gorgeyja, ki je v zadnjem času precej nevarno zbolel, je zopet popolnoma povoljno. Artur Gorgey je sedaj že 901etni starček in je kakor znano za časa ogrske vstaje 1 1848. igral veliko vlogo. Bil je vrhovni poveljnik uporne ogrske armade. Ko so prišli Avstriji takrat na pomoč Rusi pod vodstvom generala Paskjeviča, se je Gorgey udal Paskjeviču z vse svojo armado pri Vilagošu, samo da ne bi prišei v roke Avstrijcev. Tudi general Gorgey bi takrat zgubil svojo glavo, kakor večina ogrskih generalov, katere je dal znani surovi avstrijski
general Havnau obglaviti, toda Oorgeyja je varovala Rusija. Pozneje je živel dolgo časa v Celovcu, dokler se ni konečno zopet povrnil na Ogrsko.
Velika železniška katastrofa na Angleškem
Kakor smo že včeraj poročali med brzojavkami, se je zgodila v sredo v bližini Liverpoola na Angleškem velika železniška katastrofa, ki je zahtevala okolu 60 žrtev. Vzrok katastrofe še sedaj ni pojasnen. Brzovlak je odšel ob šestih iz Chestra in se bližal postaji Ditton. V bližini kolodvora teren zelo pada. Malo pred mostom v Jerseyu je skočil stroj nenadoma s tira in se zaletel z veliko silo v neki kamniti steber. Ostali vozovi so dirjali naprej proti postaji, kjer je prvi izmed njih skočil s tira in bil na mestu v razvalinah. Strašno žvižganje stroja, ki je obstal na mostu, se je slišalo daleč naokolu. Od vseh strani je drvelo skupaj ljudstvo in hitelo na pomoč. Prvih pet voz je bilo silno poškodovanih. Povsod so ležale razvaline, med njimi ranjenci in ubiti. Dva vozova sta gorela. Ranjenci so obupno klicali na pomoč. Ognjegasci, ki so prišli takoj na lice mesta, niso mogli do ranjencev vsled neznosne vročine. Mnogo potnikov je zgorelo kar pred očmi ognjegascev. Ranjenih je bilo 50, 16 pa mrtvih.
kem ni bilo dvoma, kje nama je iskati. Ko sva jahala skupaj za njima, mi je načrtal lord Rufton v kratkih besedah sliko moža. ki sva ga preganjala. Zdelo se je, da slovi njegovo ime po vsem Angleškem kot zgled vsega slabega. Pijača, ženske, kocke, karte, dirke — v vseh strasteh si je bil pridobil žalostno slavo. Bil je potomec stare, ugledne rodbine, in upali so, da se poboljša in pusti svoja zla nagnjenja, ko je poročil lepo lady Jane Ruftonovo. Par mesecev je bil res ves drugačen, nato pa je užalil njeno čuvstvo na jako občutljiv način — s tem, da se je spustil v zelo neprilično razmerje. Mlada žena mu je takrat ušla in se zatekla k' svojemu bratu; zdaj pa jo je divjak odvedel šiloma iz njegovega varstva. Ali si morete misliti bolj viteško nalogo, nego je bila najina, mes amis?
»Vidite, tam leži Gravel Hanger,« mi zakliče Rufton zdajci in pokaže z jahalnim bičem na zelen grič, vrhu katerega se je dvigalo staro poslopje iz lesa in kamna, lepo, kakor le more biti angleška graščina. »Ob vhodu v park je krčma; tam pustiva konja,« je dodal.
Meni osebno se je zdelo spričo najine pravične stvari primernejše, jahati ponosno pred njegova vrata in ga pozvati, naj nama izroči ugrabljeno damo. Toda to se baje ni dalo izvesti. Edino, česar se boji Anglež, so zakoni.
Obrambna razstava je danes zadnji dan odprta.
Ljubljana.
— Kajn! Kajn je hotel ogoljufati Gospoda in daroval Mu je najslabše sadove svoje^zem-lje. Abel pa je daroval Gospodu najboljše izmed svojih ovac. In Gospod se je ozrl na Abela in na njegov dar, Kajna in njegovega daru pa ni pogledal. Zato se je razjezil Kajn in od togote je 'padel na zemljo na svoj obraz. Potem pa je poklical brata Abela in ga je ubil... Svetopisemska balada o Kajnu, morilcu brata Abela, 'se ponavlja v zgodovini narodov, a vselej se nam zdi, da čujemo glas Gospodov: »Kaj si storil? Glas krvi tvojega brata vpije k Meni iz zemlje. Proklet si zdaj od zemlje, ki je od1-prla svoja usta, da požre kri tvojega brata od tvoje roke!« — Tudi slovenska zemlja je rodila dva sina, Franca in Ivana. Ker pa je bil Ivan pošten, značajen in zato ljubljen, se je Franc raztogotil in je Ivana ubil. Toda tudi Franc je moral bežati, zaničevan in proklinjan, na čelu pa ima vtisnjen pečat Kajnov. V slovenski političnokulturni zgodovini se bo imenovalo ime našega Kajna večno z gnusom.
— »Slovenčev« repertoar. Naznanjajo se nam posebni umetniški vžitki v Ljublajno: 80 skioptičnih evharističnih slik. ki nam pokažejo tudi dr. Šušteršiča kot govornika-pridigarja ,V dunajski rotundi. To bo krasno, piše ->Slo-,venec«, da kaj tako lepega pri nas še nismo videli. »Ljudstvo vidi sploh najrajši nabožne predstave, ki naj bi se v bodoče bolj kot doslej gojile in kazale. Naj bi se dobil zlasti kdo, ki bi poslovenil Calderona, ki se ie te dni na Du-naju predstavljal!« No. torej se imamo za bo-
nadejati resnično posebnih dramatičnih užitkov po »Slovenčevem« receptu. Ev-natistija in Calderon! Zelja nam je seveda ukaz!
7 %5V'1° otrok na ljubljanskih slovenskih mestnih šolah. Na ljubljanskih mestnih šolah se ie vpisalo sledeče število otrok: na I. mestni soli 633 učencev v (II razredih) — na II. mestni deški šoli 516 učencev (v 11. razredih) — V IH. mestni šoli 244 učencev (v 6. razredih) — na IV. mestni šoli 267 učencev (v 6. razredih). Vsega skupaj torej 1660 učencev. — Na dekliški šoli pri sv. Jakobu je 923 učenk v 20. razredih. — Na vseh mestnih šolah je torej 2583 učencev in učenk. — Poleg tega pa so internati. Marjanišče, Lichtenturn, Uršuliuke, Mladika. Vadnica itd. — Šolske mladine je torej lepo število.
— Nova učna knjiga. Ministrstvo za uk in bogočastje je z odlokom z dne 13. t. m. štev. 36.933 odobrilo novo učno knjigo:	Latinska
yadnica za III. razred gimnazij in realnih gimnazij. Sestavil dr. Josip Pipenbacher. Cena 2 kroni.	;
— Izkaz nabranega denarja na drugem cvetličnem dnevu dne 15. kimavca v Ljubljani:
7 komadov po 10 K za 70 K, 6 komadov po 5 K za 30 K, 11 komadov po 2 K za 22 K, ,1079 komadov po 1 K za 1079 K, 13.850 komadov po 20 vin. za 2770 K, 22.170 komadov po
vinarjev za 2217 K, 11.267 komadov po 2 , U1nrJv cn ^ 34 vin. 950 komadov po 1 v
a ™ v. Skupaj 49.340 komadov denarja 170 k” ^ ^ V*n" — ^GS ^enar >e tehtal t;ad
— Seja Izvrševalnega in centralnega odbora za cvetlični dan se vrši danes ob polu 5. popoldne v Narodnem domu. Prosimo gg. odbornike odsekov in zastopnike »Branibora«, CMD. in Slov. Sokolske Zveze zanesljive udeležbe.
— Otroci današnjega časa. Pa pravijo: »Otroci so otroci! Otrokom se ne sme ničesar zameriti. Mlad je še. pa ne ve, kaj dela!« •Vse to je lepo, vse to mi vemo sami, saj smo bili tudi mi nekoč otroci. Vendar ako ima človek odprte oči vidi in spozna, kakšni so bili otroci nekoč in kakšni so sedaj. Če se kaki mladi glavi ni zdelo prav, kar je napravil odrasel človek, je poba pokazal osle, včasi tudi jezik in je zbežal. In zbežal je zato, ker je vedel, da ni prav, ako se kaže starim ljudem osle in jezik. Bilo je v njem zdravo jedro. Marsikdo bi nam oporekel in bi zvalil krivdo otroka na njegove starše, češ, kakoršni so stariši, taki so otroci. ii a prislovica pa zelo šepa. Kolikrat se vidi v svetu otroke, ki se spodobno vedejo in so pošteni, dočim so bili njih stariši pijanci, nepošten jaki in tako dalje. V današnjh časih pa vi-“imo, da postaja procento slabih, zanikernih SvtSJIom3 e in dobrih- poštenih manjše. Kje tiči in '	*°	vprašanje	bomo že še odgovorili
eni ' na ^ru^em mestu. Grkmanovi otroci na n- v'znied ljubljanskih cest niso nič kaj prida.
dsca uslužbenca električne železnice Franca ' • Je uspavala v naročju otroka, Dvainšestde-setletno ženo so začeli ti pridaniči brez vzroka Zmerjati. To je seveda razburilo njenega zeta-uslužbenca. Posvaril je otroke z ostro besedo, pa to ni nič pomagalo. Nato jim je ohladil mlado
111 J)reMr°^° kri s teni’ da lih je Poškropil z Vodo. No ja, ogenj se pogasi navadno z vodo.
a to je bilo, kakor da bi Franc P. namesto z vodo pogašal ogenj z oljem. Pobalini so za-rf11 se poU zmerjati njegovi, taščo in njega sa-111 ^eli metati na oba še kamenje Poleg psovk lo pa je bilo Francu P. vendarle P«evec m stekel je za pobalini. Dva sta ušla .tretji. Polde, je pa padel in prišel tako v roke Svojemu maščevalcu. Ta ga je pošteno potegnil za usesa, kakor se spodobi in kakor je bilo Prav. Nato ga jc pustil. Mati onih fantalinov Pa je zvlekla vso stvar pred sodnijo, ker je mislila, da se je zgodila njegovemu ljubčku velikanska krivica, ker je mislila, da je Franc P. Putrgal njenemu Poldetu vsaj pol ušesa čeprav je videla, da ga ima celega in nepoškodovanega. Gospod »dohtar« so se izjavili, da ima Polde popolnoma zdravo uho, le na komol-{ u in na nogah ima male kožne odrtine; tega pa je bil Polde kriv sam. ker je metal kamenje in K®* je bežal ter si pri padcu odrl kožo. Franc 1 le bil na podlagi prič, hvala bogu pravici, Oproščen obsodbe. Polde pa ima zlat nauk,
se ne sme zmerjati starih ljudij in jih kamenjati. Zapomni si Polde ta nauk in poboljšaj ?e
— »Le pejma, jec se tičem z usm pr magistrat!« Menda niso ljudje nikjer na svetu tako žejni, kakor v naši Ljubljani. Spomladi je žeja, poleti je žeja, jeseni je žeja in pozimi je žeja. Sama žeja. Modri ljudje pa pravijo, da se žeja težje prenaša nego glad. Res je. Zdai pa je na svetu dvoje sort ljudij: eni pijejo vodo, kadar so žejni, drugi pa vino in podobne božje kapljice.« Prvih je v Ljubljani preklicano malo, drugih pa vse polno. Greš po ulici in naenkrat te prime žeja. Na obeh straneh ulic stojijo kakor v križevem potu prijazne hišice s smrekovim vršičkom nad vhodom ali pa s smre-nicami. Tebe pa žeja, grozno žeja. V tej grozni žeji pa nenadoma pozabiš, da je za žejo tudi voda. »Kdo bo pil vodo, ko pa imamo vino!« zamahneš z roko. In nevidna moč te kar pahne z ulice v prijazno hišico z vršičkom. Če se pa tam dolgo mudiš in opazuješ, kako izgledajo polne in izpraznjene steklenice, te pa v pozni noči pahne ven vidna moč. Je že tako na svetu. V onih prijaznih hišicah pa se nabereš svetovnih nazorov, da je kar strah in ko prideš ali priletiš na ulico, jih hočeš razodeti tudi drugim ljudem. Samo to je smola, da te noče vsak poslušati. Posebno stražniki niso prijatelji onih nazorov, ki pridejo okrog polnoči iz prijaznih hiše. — Miho Berganta je tudi oni dan pahnila nevidna moč v gotovo prijazno hišico in vidna moč ga je pahnila iz nje. Nabral si je notri polno nazorov in jih je prodajal po ulicah. Hvalil jih je na vse pretege in na ves glas. Stražniku, ki ga je srečal, ni bilo to po volji in je Mihi to z jasnimi besedami povedal. Miha pa ne in ne. Kar naprej je razlagal na vsa usta svoje nazore. Stražniku pa, ki je bil bister mož in ki je vedel, da ne bo nihče kupil Mihovih nazorov in da jih nihče ne mara. je bilo slednjič dovolj te kramarije in je Mihi predlagal, naj ga spremi na stražnico, da ne bo njega — stražnika strah. Tu pa je Miha vzrojil: »Le pejma. jec se tičem z usm pr magistrat!« Pa sta šla. Tu pa je Mihi prišlo na misel, da mora on spremljati stražnika na stražnico in dal je svojemu ogorčenju duška v zelo kosmatih besedah, ki so bile naperjene proti stražniku. Ko pa sta se oba možakarja bližala stražnici, se je Mihi naenkrat zazdelo, da je delal s svojimi izjavami stražniku krivico, obraz se mu je zbral v prijazne gube in zdaj je zopet on predlagal stražniku: Pa ne pejva ke gor, bom pa dau za ’n litr!« No, šla sta vseeno. Kar pa se je zgodilo na stražnici, je prežalostno, da bi opisovati, potem bi postali žalostni, kakor je bil žalosten Miha drugi dan po tej nočni ekskurziji. Saj pravim: ta žeja! ta žeja!
— Slovenci smo lahko ponosni na take može kot je novi lastnik Lenčetovega posestva v Laverci, g. Ogrin. Gospod Ogrin je šel v rani mladosti v Ameriko, si pridobil obširno trgovsko znanje in pravo ameriško podjetnost. Dokopal se je do lepega premoženja in do splošnega ugleda, tako da je bil v San Paolu (Brazilija, kjer ima še vedno veliko usnjarno, namestnik avstro - ogrskega konzula). Svoje ljubezni do domovine in svojega rodu pa v tujini ni pozabil. Sedaj namerava ostati v domovini, kjer si je kupil graščino in svoje veleposestvo. Da podpre našo šolsko družbo ter da se seznani z ljubljanskimi in okoliškimi narodnimi krogi, prepustil je za veselico vse prostore ter prevzel vse glavne stroške, kakor godbo itd. Dolžnost zavednih Slovencev je, da ga obiščejo prihodnjo nedeljo mnogobrojno.
— Nadebudni pobi. Včeraj ponoči je na šentjakobskem obrežju policija prijela več nadebudnih fantičev, ki so na Jurčičevem trgu trgali raz zid reklamne table in vrgli na Bregu tudi dve klopi v Ljubljanico. Fantiče je policija takoj odpeljala v »špehkamro«.
— Poškodovanje kostanjevega drevja. Pečki in tudi starejši ljudje tresejo divji kostanj na javnih sprehajališčh in s tem polomijo mnogo vej. Včeraj dopoldne padla je pri tem delu velika veja nekemu gospodu sprehajajočem se v Latermannovem drevoredu na klobuk. K sreči imel je trd klobuk in bil le nekoliko na vratu opraskan. Tudi mestna občina ima pri takem rabutanju škodo, ker se ji drevesa po nepotrebnem polomijo. Kostanj ni treba tresti, saj itak odpade, kadar je zrel. Poizvedeli smo, ako je temu poškodovanju kriv najemnik za pobiranje kostanja in zvedeli, da temu ni tako, ker je najemnik prepovedal dečkom pred mesecom oktobrom kostanj pobirati. Potuho dajeta le dve ženski, ki kupujeta tak pravzaprav najemniku okradeni kostanj. Neka vrtnarica v Predil-ni ulici in cunjarica v cukrarni. Mestni stražniki ne store temu kvarljivemu početju konca. Posvarijo dečke k večjem, da naj le pazijo, da ne bodo pri klatenju koga zadeli, mesto, da bi vsakega škodlijvca aretirali. Navodila morala bi biti pač strožja.
— Načelstvo »S. F. K. Ilirija« vabi k seji, katera bode danes 20. t. m. točno ob polu 9. zvečer v restavraciji »pri Roži« (Prešernova soba). Radi važnosti dnevnega reda se prosi polnoštevilne udeležbe.
— Kinematograf »Ideal«. Danes v petek 20. t. m. specialni večer: 1. Slike iz Kanade. (Potovalna slika). 2. Lovski dan. (Amerikanska humoreska.) 3. Signal z dimom. (Ameriška drama). 4. Kače in dvoživke. (Zanimiv naravni posnetek.) 5. Roman iz preteklih časov. (Drama). 6. Dolarska kraljica. (Sijajna veseloigra.) Jutri »Velika cirkuška privlačnost«. (Najboljši film. ki se je dosedaj predvajal. Nordskfilm Co. S Psylandrom v glavni vlogi. V torek »Bosonoga plesalka« in »Trdovratna ljubezen«. V soboto. 28. t. m. »Papež in Vatikan«. »Evharističen kongres na Dunaju«.
IX. redni občni zbor „Prosvete“ 14. t. m.
Ob zelo številni udeležbi otvori predsednik Zorman Ivan občni zbor in poroča nato po odobritvi lanskega zapisnika o društvenem delovanju.
Delo »Prosvete« v preteklem letu je bilo zelo intenzivno. Izvršile so se vse predpriprave
za I. obrambno razstavo, ki naj bi bila podlaga prepotrebnemu obrambnemu muzeju. Veliko pozornost je dalje posvečala »Prosveta« ljudskemu knjižništvu. V ta namen je ustanovila več novih knjižnic in spopolnila obstoječe, posebno izdatno knjižnico na Viču. Ker pa postaja potreba po centralizaciji ljudskih knjižnic vedno večja, se je sklicala v ta namen v juliju enketa, na kateri se je sklenilo, da se osnuje »Zveza ljudskih knjižnic«, ki naj postane centrala vsega dela za izpopolnitev ljudsk. knjižništva. Dalje se je udeležila »Prosveta« pogreba pesnika A. Aškerca, sodeluje letos pri cvetličnem dnevu, in je priredila lani vseučiliški shod. Kot lani, tako je tudi letos vodila «Prosveta« vse predpriprave za IV. narodno radikalni shod. Društvo je bilo končno zastopano na vseučiliškem shodu v Pragi in na protestnem shodu proti izvolitvi rektorja iz teološke fakultete na češkem vseučilišču v Pragi. Da pa je mogla vršiti »Prosveta« v toliki meri svoje delo je zasluga raznih dobrotnikov društva, ki so z velikodušnimi darovi omogočili realizacijo raznih načrtov. Vsem tem bodi tu izrečena najtoplejša zahvala!
Tajnik Boris Šlajmer poda nato tajniško poročilo. Poročilo kaže na intenzivno delo, ki se je tikalo predvsem obrambne razstave in ljudskega knjižništva.
Blagajnik Stanko Stor poroča nato o denarnem stanju društva. — Dohodkov je bilo 1001.49 K (darovi 601 K), stroškov 773.09, prebitka torej 228.40 K. Bilanca kaže 411.13 K premoženja v denarju in v blagu, ki je vredno okoli 4500 K. Glavni dobrotniki društva v tem letu so bili: Ljubljanska občina z 200 K, Kmetska posojilnica in ministerialni svetnik dr. Ivo Šu-belj, ki sta darovala po 100 K. Z apelom na starešine, da naj izdatneje podpirajo društvo, zaključi nato tovariš blagajnik svoje ugodno poročilo.
Knjižničarjevo poročilo je podal tovariš Saša Železnikar. »Prosveta« je ustanovila v tem letu veliko knjižnico v Borovljah, ustanovi pa še v tem mesecu 51. knjižnico v Št. Vidu pri Ptuju in v Voloski. Izpopolnilo se je več knjižnic, izdatno knjižnica na Viču. Na Koroškem so se revidirale vse knjižnice. Inventarna knjiga zaznamuje 5471 knjig. Nato poroča knjižničar o delovanju dijaške knjižnice in o bodoči »Zvezi slovenskih ljudskih knjižnic«.
Preglednik tovariš Brilej predlaga nato v svojem poročilu absolutorij odboru, ki se sprejme soglasno.
Slede poročila podružnic. Najrazveseljivej-šo sliko kaže idrijski odsek, ki je nadvse agilen in ki ima tudi najlepše uspehe. Danes ima odsek knjižnice v Zireh, v Dobračevah in ustanovi novo v Črnem vrhu nad Idrijo. Dalje ima še znanstveno knjižnico, namerjeno srednješolcem. V kratkem ustanovi odsek novo knjižnico v Godoviču.
Tudi mariborska podružnica kaže delavnost in uspehe. Izvedla je revizijo svojih knjižnic, nabrala je precej knjig, s katerimi ustanovi v narodno ogroženh krajih svoje knjižnice. Posebno pozornost pa posveča podružnica študiju manjšinskega dela in je sodelovala pri letošnji I. obrambni razstavi.
Ko se preberejo še poročila ostalih podružnic se odobre vsa poročila.
Slede volitve. Za predsednika je izvoljen zopet^ tovariš Ivan Zorman, v odbor pa Brilej Arnošt, Pekle Darin, Stor Stanko, Železnikar Saša. Za namestnika sta izvoljena tovariša Jenko Avgust in Lapajne Stanko. Za preglednik pa Šlajmer Boris in Vizjak Janko.
Nato se obravnavajo še nekatera interna vprašanja, nakar zaključi predsednik lepo uspeli občni zbor.
»Socialna Matica“.
Slovenko socialno-politično in znanstveno delo se je razvilo do one točke, ko nastane akutno vprašanje, kako organizirati književni ti g za spise te vrste? Prenehati to proizvajanje nikakor ne sme. Bila bi to prevelika škoda za narodovo kulturo. Kajti ni ga več kulturnega naroda brez knjig in revij. Knjige in revije imajo nalogo zgraditi duševni most med naukom in življenjem. Če hočemo imeti vseučilišče, moramo imeti prej visoko razvit knjižni trg, knjižno organizacijo in razumništvo, ki je po* svoji izobrazbi zrelo za vseučilišče.
Naš knjižni trg je še nerazvit in neorganiziran in založniki si ne upajo zalagati onih knjig socialne vsebine, ki so nam prepotrebne in pa znanstvenih spisov. Naše razumništvo še ne ve ceniti pomena znanstvenih spisov, jih ne kupuje in jih obdrži včasih le iz komodnosti, če pride založnik na včasih srečno, včasih nesrečno misel, da pošlje odjemalcem knjige na dom. Pa v tem slučaju se izpostavlja nevarnosti, da mu večkrat knjige nikdo ne plača. Odjemalec pa je zopet večkrat v nevarnosti, da vzame in kupi iz same narodne dolžnosti spis, ki bi sicer ne bil vreden, da se širi med občinstvom.
Vsemu temu treba odpomoči. Naši znanosti je treba dati opore, naši mladi generaciji, ki se bavi z znanstvenim proučenjem družbe in njenih pojavov, države in našega udejstvovanja v njej, gospodarstva in načina, kako je izboljšati in poglobiti, zgodovine in njenih naukov, prirode in njenega ustroja, umetnosti in njenega kulturnega vpliva, tej mladi generaciji je treba dati polje delovanja. Naši socialnopolitični pisatelji in znanstveniki morajo dobiti institucijo, ki jim zagotovi, da bo njihovo delo vplivalo v širši javnosti, da bo vplivalo na bralce, jih vzgojevalo in širilo tako samostojno mišljenje in razumevanje vseh naših razmer in nalog. Na drugi strani je treba odjemalce zalagati z dobrim znanstvenim čtivom in jih ohraniti pred odjemanjem manj vrednega gradiva, ki je dobro morda v izpolnjenje, ni pa bistveno važno. Najbolj potrebna pa je našemu narodu, toliko priprostemu, kolikor razumništvu, poljudno znanstveno slovstvo, t. j. spisi, ki imajo sicer znanstveno in poučno vsebino, ki so pa pisani vseskozi zanimivo In vsakomur
razumljivo. Taka poljudno-znanstvena literatura, ki se razširi v široke narodove plasti, je najboljši utrjevalec narodove dušne moči. Kajti v izobrazbi tiči velika umstvena sila in tvorna moč.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
OGRSKA DELEGACIJA.
Budimpešta, 19. septembra. »Budapestet Korrcspondenz« poroča, da ima ogrskohrva-ška delegacija v soboto svojo predkonferenco, na kateri bo sestavila program delovanja. Prva delegacijska seja bo otvorjena v pondeljek na Dunaju in sicer s kraljevim ročnim pismom. Odbor delegacije za zunanje zadeve ima svojo prvo sejo v torek, istega dne pa bo imel tudi zunanja minister grof Berchtold svoj ekspoze.
IZKLJUČENI IZ OPOZICIJONALNE STRANKE
Budimpešta, 19. septembra. Poslance opozicije Madi-Kovacsa, Tiirdosa, Horvata. Sema-dama in Torška namerava opozicija izključiti iz svojih vrst in to radi tega, ker niso sodelovali v borbi z opozicijo.
POULIČNE DEMONSTRACIJE.
Budimpešta, 19. septembra. Pri pouličnih demonstracijah je bilo ranjenih okolu 30 ljudij, med njimi tudi par redarjev. V predmestih je bilo aretiranih okolu 240 demonstrantov.
_ STRAŽNIK POLJAK IN OGRSKA OPOZICIJA.
Budimpešta. 19. septembra. Ženi stražnika Poljaka, ki je ogrski zbornici odpovedal pokorščino, ko je dobil ukaz, naj se navali na poslance, ki so ogrski opozicijonalni poslanci izročili 5000 K, obenem pa ji tudi naznanili, da bo grof Karoly njenega moža takoj ko bo prišet iz zapora namestil na svojem posestvu.
UTRDBE OB NIZOZEMSKEM OBREŽJU.
Haag, 19. septembra. Vojni minister Colyn je predložil zbornici predlogo, v kateri zahteva 3 miljone kron kredita za obrežne utrdbe in po-jačenje utrdb v Flissingenu in Kidninu, Degu in Van Holandu.
ZBOROVANJE INTERPARLAMENTA-RIČNE UNIJE.
Ženeva, 19. septembra. Tu je otvori! včeraj belgijski min. Benert 17. zborovanje inter-parlamentarične unije. Predsednikom je bil izvoljen predsednik švicarske Unije, svetnik Go-bat. Konference se udeležuje 18 držav s 300 zastopniki. Na konferenci se bo predvsem razpravljalo o omejitvi vednega oboroževanja -in vojnih operacij v zraku.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Pariz, 19. septembra. Pristaši generala Zapete so napadli mesto Agrisko, oddaljeno 18 milj od Mehike, mesto oglenili in ubili 30 mož posadke. Revolucijonarni general Salazar zahteva od obmejnega mesta Douglas 350.000 K kot odkupnino. Ako se mu ta ne izplača, hoče postreliti vse ameriške rudarje, katere ima v suženjstvu.
Zabava.
Zanesljivo znamenje. Oče: »Kaj misliš, stara, ali bo danes snubil gospod Dvornik našo Reziko?
Mati : »Jaz menim, da prav gotovo; saj je že Čisto familijaren. Glej, ravnokar se je vseknil v njeno servijeto!«
*
. Iz geneze. Učitelj v meščanski šoli : »Torej dalje! Adam in Eva sta se skrila po grehu sredi vrta Eden in sta slišala tam glas... Trček, kakšen glas sta slišala?«
Trček (sin telefonskega uradnika): »Tukaj ljubi Bog — kdo tam?«
♦
Inštrukcija. Narednik: »Jaka Trapež, kaj je to, vojno sodišče?«
Rekrut: »Bob s slanino, gospod narednik.«
*
Previdna. »Kaj, vi hočete omožiti svojo hčer. Saj ste sami še tako lepi in mladi! Pomislite, da lahko napravi vaša hčerka v teku enega leta iz vas babico.
»Na to sem že mislila. Kakor hitro omožim hčer, ji prepovem, da bi me imenovala mater. Napravim z nje svojo mlajšo sestro.«
Listnica uredništva: G. S tepi n:	Pro-
simo, da nam sporočite Vaš novi naslov.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Mala vila pod Rožnikom št. 267 se ceno proda._______
Spretna šivilja in vajenka se takoj sprejme. Kongresni trg 6. II. nad.	636—3
Ozirajte se na tvrdke, ki oglašajo v „Dnevu“.
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
A.4.4. <4. A .4. A4AA AAA4. 4v4 AA
Šolske knjige
za vse srednje, meščanske in ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah ter vse šolske potrebščine v najboljši kakovosti priporoča po zmerni ceni
L. Schvventner
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Poslopje mestne hranilnice.
fYTTf'T'f'TfTfTTfTf^'T
Narodna
kavarna
prične zopet prirejati vsa.li dan koncerte svetovnoznane in priljubljene elitne damske It apel o
3R- SL ZOietricIbL-
Začetek ob 9. uri. Vstop prost. Ob nedeljah In praznikih začetek ob 8.
Slavnemu občinstvu in rodoljubom z dežele se priporoča za obilen obisk z vclespoštovanjcm
Vse
FRAN KRAPES, kavarnar.
Tvrdka Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice.
  _____
St. 29881.
Razpis ustanove.
S koncem tekočega leta postaneta prosti obe mesti Katarine Warnussove ustanove za revne deklice, vsako mesto po 135 K na leto. Ustanovo se oddaja za 3 leta.
Pravico do te ustanove imajo v prvi vrsti dekleta iz sorodstva Katarine War-nussove, če pa teh ni, pobožne in revne hčerke ljubljanskih meščanov.
Prošnje je vlagati do vštetega 20. oktobra 1.1. pri mestnem magistratu in jih je opremiti z rojstnim in krstnim listom, oblastveno potrjenim rodovnikom, ki dokazuje sorodstvo z ustanoviteljico, oziroma z dokazilom, da je proslikin oče ljubljanski meščan in z nravstvenim spričevalom.
V prošnjah je tudi natanko navesti gmotne in rodbinske razmere ter navedbe po možnosti podpreti z dokazili.
2vCQ^tan.i aML©gristrat ljuiToljarLSlrl
dne 11. septembra 1913.
Zupan:
dr. Ivan Tavčar 1. r.
na tukajšnjih in zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
ima v predpisanih izdajah in veliki množini v zalogi tvrdka
Sg. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
trgovina s knjigami in muzikalijami
Ljubljana, Kongresni trg štev. 2.
Seznamki učnih knjig se oddajajo zastonj.
Pravkar došlo čez 30.000
svežih najmodernejših komadov in sicer:
čez 5000 jesenskih in zimskih oblek, pelerin in dežnih plaščev za gospode od K 12’—, 20*—. 30*— in naprej čez 3000 jesenskih in zimskih raglanov najnovejših vzorcev od K 15'—, 20*—, 30-— in naprej čez 2000 jesenskih in zimskih hlač najnovejših vzorcev od K 4, 6, 8 in naprej čez 3000 oblek in raglanov za dečke od K 5, 8, 12 in naprej čez 3000 najmodernejših klobukov za gospode in dečke od 2 K naprej.
15.000 komadov damske konfekcije,
najmodernejše, kakor kostumov, plaščev, paleto tov, jopic, kril in bluz po priznano nizki ceni.
Vsakdo si lahko ogleda mojo bogato zalogo, ne da bi b 1 prisiljen kaj kupiti. — Na deželo pošiljam na ogled brez povzetja. — Priporoča se slavnemu občinstvu
z vsem spoštovanjem
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIC, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Predno sklenete življensko zavarovanje,
Gresham" v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2 na podlagi njenih novih tarifov in skrajno liberalnih policnih pogojev prospekte in proračune, ki se Vam brez obveznosti brezplačno dopošljejo.
I
S
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Frančiškanska ulica štev. 8
se priporoča slavnemu občinstvu za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, časopisov, pisem in kuvert s firmo, vizitk, poročnih kart, mrtvaških listov i. t. d.
Za posojilnice, hranilnice, denarne zavode letne zaključke, hranilniške knjižice i. t. d.
Pevskim društvom za tiskane ali litografirane note.
Tisk eno ali mnogobarven.
Izdelava fina!	Postrežba	točna!	Cene	zmerne!
Obenem priporoča edini slovenski politični neodvisni tukajšnji dnevnik
„D A N“
ki izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 3. uri zjutraj. Izborni članki, najnovejše vesti, zanimivi podlistki. — Naročajte se na „DAN“ in oglašajte v njem!