Stev. 310, «___ Izl aja vsak dan, tudi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 zjutraj. L'- .'-iStvo Ulic« Sv. Frsnčiika AsiSkegi it. 20, I. nadstr. — Vsi ć - n* s? poiiljejT ur<-dniSt\-u Usta. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo, ljstdi in odgovorni luednik Štefan Godina. Lastnik konsor«=J | . ! .Edinott*. — Tisk tiskarne .EdlncsU*. vpisane zadruge« pcroStvom v Trstu, ulica Sv FranfiSka AsiJkega St. 20. Telefon uredniitva in uprave iiev. 11-57. Narofnlna rnaSa: Za eelo teto.......K 24.— Za pol leta ... -............. ^ xi tri ........................ ^ t* nedeljsko i * d a J o la ce!o leto.......^ — pol leta .......... V Trstu, v ponedelJ«k 8. novembra 115. Letnik XL. I awftmrkfl-lfa liaBtklM iHIKn v^RkT^t^Sv ieigova armadfla skupina): Jugovzhodno In!francoski parnik »Galvados« ter italijan- uvlllljinl) liuilju^lRjfl fflJjlHO. ^^ *^*Joketer >e,,k° u|ctt,Kav ^ rST^Mo bd^^ ntsldh del-Uki parnik »Jonio«. Posadki parnikov 7 (Kor) Uradno razglaša: P „ .. nih napadov. Pred Dvlnsklm so se izja- »Dahra« in »Jonio« ste rešeni. O posad- \ AJ. 4. tlV.OT.1 trdunu -V Idtitm.u. Dn 7av7Plm NlS£L . ... . ._____«__« m___i... I,: » h Vzhodno bojišCe. — (Hindenbur-1 coski parnik Posamezne gterltke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokostl ene kolon« Cene- Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T . . . . . nm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst .... ... K 20.— vsaka nadaijna vrata.......: ... »2.— Mali oglas: po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjem Oglase sprejema Inseratn! oddelek .EdlnosK*. Narobili« ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !• upravi »Edinosti". — Plača in toll se v Trstu. Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČi$k« AslJkega SL 20. — PoStnohraiUlulčnt račun a. 84! ** j »Dahra« in v bližini rta Ivi j drobno oceno. Rečemo le to, da gre vse Po zavzetju Niša. SOFIJA, 6. (Ag. Tel. Bulg.) Tekom javnih manifestacij povodom osvojitve Nisa • _ ___*__*_rvirO/^lta L-roliu in mi- DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglasa 7. nov. 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Položaj je neizpretnenjen. Vsi sovražnikovi po- je" r;~yaIa množ"ica ovacije kralju in mi Izkusi, da bi predrl nase postofcuike v od- predsedniku. Kralj Ferdinand svku Wha sv. Martina, so sc izjalovili. t je zahvajjeva, za OVacije. pri čemer je Namestnik načelnika generalnega staba- dejal, da ovacije, ki se mu prirejajo, go-pl. H<»fer. mil. I tovo veljajo neprestanim uspehom hrabre ! bolgarske armade. Ministrski predsednik 5 Radoslavov je nagovoril pred ministrsko ra(iff)1 dok*oria ! palačo zbrano množico in izjavil, da bol- * , - Vm. ! garski narod končno uresničuje svoje ZViRFB. 7. 1 ukaisn^univ_tr- zuodovillske že|je< vračajoč v svoje na- " """ * "" ' ročje ona mesta, ki so mu bila iztrgana « Vi • - 1 . i". • I n.nniTMll/l Vv/ \iin oroe le Kal »vala generalnega polkovnika. d Lvge'ia in generala pehote ića čajnim doktorjem pravo-uitete. Z jugovzhodnem Uojišćo. DUNAJ, 7. (Kot.) Uradno se razglaša: nov. 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Crno- pred štiridesetimi leti. Državniki bodo znali obvarovati, kar je armada osvojila s svojo krvjo. SOFIJA, 6. (Ag. TeL Bulg.) Ententno časopisje še nadalje pita čitatelje s fantastičnimi vestmi o položaju na Bolgarskem in operacijah v Macedoniji, pri čemer izmišlja revolucije ali upore čet. ali poroča, da so Srbi. Bolgarii in Francozi jjorci so poizkušali zopet pridobiti zadnje 7f)pet zavzeH Veles in Skoplje in da so dni jim vzete postojanke. Njihovi napa-, vzpostavili zvezo na solunski progi, di -o se izjalovili. V Mora viški dolini pro-; Vse te vesti so popolnoma neutemeljene, diraioea avstroogrska kolona napada vr-j po|()žaj- lla Bolgarskem ne kaže nikakrš-hove severno Ivanjlce. Jugovzhodno Cač- nih i2pretneinb, kvečjemu da so odsotni ka smo vrgli sovražnika čez Glogovač*i ro^[;cani rezervniki. Kar se tiče Macedo- vrh. Pri zavzetju Kraljevega so Nemci za- nijc% ^^živijajo Angleži in Francozi tam- jcli 130 srbskih topov. Jugovzhodno izh-; neuspch za neuspehom. Skoplje in Veva (iruze se boreče c. in kr. ćete so v če- j ^ sta trjno v našjh rokaii. raj ujele 5041 Srbov. Armada generala PL Ciallv>> itza |c v bojih dosegla severno Kru-ševca dolino zapadne Mora ve. Namestnik načelnika generalnega štaba: pf. Hoier, ftnL BEROLIN. 7. I Kor. I Wolffo\ urad poroča: Veliki glavni stan, 7. novembra !ke ofenzive, se menda pričakujejo .lauaijna ojačenja iz Francije, An-viiije in Rusije. Srbske čete v Albaniji. LYON. 6. (Kor.) ^Le Pr< gres« javlja iz Soluna: Javlja se, da se nahaja 20.000 Srbov v Albaniji, da bi v slučaju potrebe zatrli vsako sovražno gibanje Albancev. Romunska zaplenila ruske ladje na Donavi. BUKAREŠT, 5. (Kor.) Kakor poročajo listi, je snoči odplulo od Turn-Severina navzdol po reki pet ruskih parnikov, ena terpedovka in pet z muuieijo za Srbijo nakrcanih vlačilcev. Vse ladje so imele romunsko zastavo in ste iih spremljali dve romunski vojni ladii. Bolgarsko poslaništvo na Švedskem. SOFIJA, 6. (Kor.) iAgence Tel. Bulga-re). Ker je dala Šveuska svoje privoljenje k ustanovitvi diplomatičnega zastopstva Bolgarske v Stockholnm, je bii bivši bolgarski poslanik v Tarizu, Grekov, imenovan za boUar>kc>ra poslanika v Stock-holmu. Grekov odpotuje takoj v Stock-liolm.__ Z Qvstrl]sko-roske§a imiiščo. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Jugovzhodno W !sniowezyka ob Strypi in severozapadno Dubnega so naše čete odbile močne so-Nražne napade. Pri Wi^iowczyku ie bil sedmi napadni poizkus, ki so ga Rusi zadnje štiri dni naperili proti temu delu fronte. Drugače na severovzhodu nič novega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoier, fmi. I nemško-raskesa Wa. BEROLIN, 7. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 7. nov. 1915. PODI TRK GREŠNICE. F (man. — traneoikl spisal Xavl«r d« Mont*pi« — Ponavljam vam, da jo imam tu, — jc dejal Maurice in si s prstom pokazal čelo. — Poslušajte torej, ali pravzaprav, glejte. Ta slika je prizur iz vašega življe* nja, oni prizor, v katerem nastopava sedaj kot delujoči osebi. Glejte, zamislite se v atelje, k]er se kaže božanska poezija umetnosti. Umetnik sedi sklonjeno pred svojim platnom, s paleto v ruki. V polni svetlobi lepo, nedolžno, mlado dekle, za-rdevajoče in v zadregi skrivajoče svoje gole rame s svojimi dolgimi lasmi in malimi rokami, v pol u temi in kot nasprotje pa zoperno se režeč obraz očeta, ki sili ubogo dekle v ta sramotni posel. Hm, Kaj pravite? O, čutim, da ustvarim nekaj velikega in lepega. Ne zahvaljujte se mi torej, saj vidite pač, da moram nasprotno jaz biti hvaležen vam. Da izvršim dubro svoje delo, moram delati najmanje šest mesecev, kajti ne zadostuje, da mi sedevate kot model, ki se ne zaveda stvari. Povedati mi morate -oje življenje, svoje predane stiske, ka-is je bolelo in kako ste se sramova- la, ko ste prvikrat dala na razpolago svojo dražestno lepoto čopiču mojega tovariša. Osfitti hočem resničen. Hočem, da bo slika segala v srce, in ker mi izkazujete veliko uslugo, določiva za bodoče za vsako najino sejo ceno dvajsetih frankov. Na ta način bo vaš oče zadovoljen, kaj ne? — Hvala, gospod Maurice, — je odgovorila Leontina ginjeno, stisnivši roko, ki jej jo je podal umetnik, — zahvaljujem se vam iz dna svoje duše. -- Glejte, premišljujva. preudarjajva skupaj, — ali morem kaj storiti za vas. — Mogel bi vsaj nekoliko olajšati moje trpljenje. — Kako? Govorite vendar! Povejte, storim vse. kar mi je le mogoče. — Ali mislite, da bom imela še dolgo dela pri vas? — Kakih štirinajst dni ali tri tedne... — Samo tri tedne? — je zajecljala Leontina. — Ali mislite, da vam bo nedostajalo dela? — Ne!... toda ... — Kaj? — Bojim se drugih ateljejev... Trpela sem veliko v onem, kamor sem zahajala, preden sem prišla semkaj. Govorile SO Se talili** k* niBoj za dom!«, in učenka, ki je recitirala Gregorčičevo > Soči«. Naj še omenimo, da za to prireditev sploh ni bilo skoraj nikakršne reklame. Zadostovalo je par notic v našem listu, da je bil obisk tak, kakor ga je doživela le ma-lokatcra prireditev v mirnem času. — Z oziroin na to, da toliko slovenskih družin, ki bi bile iz srca rade položile svoj prispevek na oltar sloS&nske mladine, sploh ni prišlo na vrsto, bi bilo želeti, da se ob- * novi ta srčkana prireditev. Kakor čujemo, se to tudi zgodi prihodnjo nedeljo. t Ignac Bajt. Iz Rojana smo prejeli: Saj ne more biti res, in vendar Te-ni več med nami. Kakor jesenski list, ki ga zanese veter v brezdanjo noč, si sc ločil od svoje mladosti — radosti. Tvoje hrepeneče oči, ki so zrle v čisto jasnino bodočnosti naše, je zakrila gosta zavesa večnosti. — Tako si šel od nas, v žarenju svojih nad in v cvetenju svoje pomladi, in ni ti bilo niti dano, da bi se poslovil od svojih zvestih bratov-Sokolov. Pozdravljamo Te, dragi Nace. osameli v svoji bolesti; večno bo živel med nami spomin nate in na tvojo mirno, blago dušo. Cenejše goveje meso. Na račun občine je prišla nova partija svežega govejega mesa, ki se bo prodajalo jutri, v torek, po raznih mcsnicah mesta.! Ker so dobavni stroški v primeri s prejšnjimi naročitvami nižji, se bo prodajalo meso na drobno po 4 K 96 vinarjev kilogram za sprednje dele s priklado in po 5 K 52 vinarjev kilogram za zadnje dele s priklado. Za kupce ovsa. Kdor si želi nabaviti ovsa, naj se obrne neposredno do centrale za krmila na Dunaju. Toda tej poslednji bo oves odkazan šele tedai. ko bodo zagotovljene potrebe vojske. Ker te potrebe dosedaj še niso zagotovljene, se za bližnji čas ne more računati na to. da bi se odkazalo kaj ovsa civilnim posestnikom konj. Mestna zastavljalnica. Danes, v ponedeljek, 8. novembra t. I. dopoldne se bodo v mestni zastavljalnici prodajale na javni dražbi »dragocenosti«, zastavljene meseca aprila I. 1914. 11a zelene listke serije 135 in sicer od št. 21.000 do št. 22.800, popoldne pa »nedragoceni« predmeti, zastavljeni na zelene listke serije 135 zastavljni meseca junija 1. 1914. in sicei od št. 105.300 do št. 108.300. Koledar jugoslovanskih železničarjev In poštnih uslužbencev. Koncem tega ali za četkom prihodnjega meseca izide skupen koledar jugoslovanskih železničarjev in poštnih uslužbencev. Razprodajala bo ta koledar v Trstu trgovina g. Jaka Stoke, ki bo poskrbel tudi za razprodajo drugod. Natančneje objavimo ob svojem časti. krat trikrat žujim po pravkar začrtani sli- LeontinaJ^ivahno. ki, ki je stala pred njim na stojalu. _ O, gospod Maurice, ne morem, ne smfio spreleti te ponudbe. — Zakaj pa ne? — Pomislite vendar, tako svoto vsak dan, šest mesecev. — Kaj zato! Slikal bom tri pastelne slike, za katere mi boste tudi sedela poleg običajnih sej. Tri pastelne slike, vsaka po tisoč frankov, za katere že imam odjemalce. — Ali________^ _ Nič ali! Povem vam, če ne bi hotela, pa vzamem drug model. Potem naredim grdo sliko, si pokvarim svojo bodočnost in boin pripisoval to vam, ker bi bila po vsem tem samo vi kriva, če bi se zgodilo kaj takega. . , , — Moj bog! Kako ste dober in kako naj se vam zahvalim? — Da se mi zahvaljujete in sprejmete mojo ponudbo. Torej, ali velja? Tu boste vsaj v miru. Delala bova in kramljala vmes. Pripovedovala mi boste o svojem trpljenju in svojih nadah, prijatelj vam bom, vaš brat, ali čujete? Ne izpregovo-rim je nikdar besede, zaradi katere bi morala zardevati, in mislim, da mi ni potrebno, da bi vam to obljubil se prav po-^ebc j _"o, vem, dobro vem! — je vzkliknila _ Vredna ste oboževanja, toda znal se bom obvladovati, da se ne zaljubim v vas. In če bi me tudi zadela ta sreča, kaj-i Razne politične vesti. Odmevi sarajevskega atentata. Najvišje sodišče je v procesu proti bivši sekundarni zdravnici v deželni bolnišnici sarajevski dr. Staki 13 o ko nič radi tega, ker jc odobravala čin svojega v Prinči-povi pravdi na smrt • obsojenega brata Veljka Cubriloviča, povišalo prisojeno kazen na šest tednov ječe. Ker je obsodba postala pravomoćna, so dr. Stako Boko-nič. ki je v zadnji čas živela v Aradu pri svojem tam interniranem bratu, te dni pod eskorto privedli v Sarajevo, da odsedi kazen. — S 3. dnem prihodnjega meseca je v Banjaluki določena razprava v mon-stre-veleizdajniŠkem procesu proti 156 o-btožencem. Med njimi je tudi več poslancev razpuščenega bosenskega deželnega zbora. ti za šest mesecev naprej ni mogoče vedeti, kaj sc zna izcimiti iz vsakodnevnega občevanja, vam prisegam, da vam ne povem ničesar. Vidite torej, da je poskrbljeno za vse in da se vam ni treba bati ničesar. XIII. Dva očeta. — No torej, Leontina, — je vprašal Maurice po kratkem molku, — ali ste zadovoljna? — Več kot zadovoljna, gospod Mauri-CCy — je odgovorilo mlado dekle, — srečna sem, o, zelo srečna! — Čutite se torej pomirjena?. — Popolnoma. — In bodočnost vas ne plaši več?, — O ne! — Res ne? — Prav res ne. _ Te lepe oči torej nimajo več vzroka, da bi jokale. Torej posmehljajte se hitro in obrišiva te solze. — Oh, — je vzkliknila Leontina, nehote upognivŠi kolena, — kako dober je bog in kako sem mu hvaležna! — Zakaj se zahvaljujete rijemu, drag* moja? - „ , . . -- Ker me je on pripeljal semkaj. (Dalje.) r Stran II. »EDINOST« Sl 310. V Trstu,«, novembra 1915. Rruii hujskanju po časopisih. Nekdanji francoski veleposlanik v Berolinu in se- j danji generalni tajnik v francoskem mini- j strstvu za vnanje stvari, Jules Cambon, je svojedobno, ko je bil še v Berolinu, v ne-! keni razgovoru o haaški konferenci izja- ( vil: Ne govorite mi o konferencah, te ne dovajajo do ničesar, dokler se ne posreči,' da se v vseh deželah izvestnemu časopis-i ju nadene nagobčnik. Škodljivi vpliv tega časopisja je odgovoren za vse model ne konflikte med narodi. Jaz poznam le; eno vrsto konferenc, ki bi mogla storiti kaj izborno koristnega. To bi bil mednarod-l ni kongres, ki naj bi napravil konec pretiravanjem in razburjanju pri razpravah 0 mednarodnih stvareh. Kajti vlade nahajalo vedno sredstva, da se sporazumljajo, dokler časopisje ne zastruplja javnega mnenja. Dobro se zavedam, da je to težko, ne da bi se dotaknili svobode časopisja. Toda haaška konferenca ustvari resnične garancije za mir šele tedaj, ko najde sredstev, tfa iztrebi zlo pri korenini«. — Kakor je nam, ki sodelujemo pri žurna-listiki, to neprijetno, vendar ne moremo Cambonovim očitanjem odrekati vsake o-pravicenostL Delovanje strupa, ki ga je ornenial Cambon, ougaino v velikem o-kvirju mednarodne jfllitike, ali posledice takega zastrupljanja smo že več nego dovolj občutili tudi mi Slovenci v svojem notraniem življemu. Seveda ie mislil Cambon na časnikarske šovene vseh narodov. Zato tudi ni opravičeno, kar se poizkuša od iz vestnih strani, da bi namreč izja\e Cambona izrabljali za trditev, da je Ie na Francoskem takih nesrečnih šove-nov. — Cambon pit je izrekel tedaj še neko drugo hudo in težko obsodbo: obsodbo sedanje vojne. Vzkliknil da je: »Quel-le guerre stupide! Quelle guerre idiote!« (Kako nespametna vojna je to!) — Nagla-šal je, da bo ta vojna koristila le ameriškim bogatašem, ki da bodo služili milijone dolarjev. Ali to je bilo začetkom avgustu minolega leta — začetkom vojne, ko g. Cambon še ni bil generalni tajnic francoskega ministrstva za vnanje stvari Danes ne bo govoril več tako, ko je med prvimi funkcijonarji francoske vlade, katere šei je podal te dni v zbornici pro-gramatično' izjavo, da pride mir šele po 1 zmagi«-, da se bo torej ta >guerre stupide«, ^guerre idiote« — nadaljevala, in ko četverosporazum pridno pošilja milijone ameriškim bogatašem za potrebščine za to — nespametno vojno. Tempora mutantur et nos mutamur in illis! Časi se spreminjajo in mi žnjimi! Ali pri g. Cam-bonu se je menda zgodilo, da je z izpre-mernbo službe izpremenil tudi svoje nazore o sedanji vojn*. Posvetovanja nemških narodnih svetov. Te dni se je vršilo na Dunaiu zborovanje zastopnikov vseh nemških narodnih svetov Avstrije v namen, da določijo nove smeri nemške politike v Avstriji in uredbo jezikovnega vprašanja. Po tridnevnih razpravah je došlo do popolnega ujedinjenja v vsakem pogledu in določiii so podlago za enakomerno Izvedbo jezikovnega vprašanja. Teh posvetovanj se je u-deležila tudi vrsta vodilnih nemških poslancev nemške narodne zveze. Nemški narodni svet za Češko je z obžalovanjem vzel na znanje izstop vseneinske stranka Iz te korporacije* izvršivši se z dnem 10. septembra. — .. .» Tako nam spotpča oficijelni komunike. V kaki smeri se gibljejo ti sklepi, bi morda mogli vsaj približno pogoditi, ali govoriti o tem ne moremo. Naglašamo pa, da dejstvo, da se Nemci že sedaj tako pridno pripravljajo za bodoče čase, bi moralo biti tudi slovanskim strankam v državi v resen opomin, da od akademičnih razpravljanj o »novi orijentaciji« preidejo k posvetovanjem. ki naj določijo konkretne načinef kako bomo branili svoje narodne, interese. Nemci so se popolnoma sporazumeli, kakor doznajemo iz gornjega komunikeja. Mi pa da bi ločeno marširali in skupno beležili neuspehe?! V nedolgem času se bodo pokladali temelji življenja vi Avstriji za dolgo dobo! Velika odgovornost sloni na voditeljih slovanskih plemen, ki jim bo tedaj poverjena naloga, da za-gotovc temelje našemu narodnemu življenju. Kako žive na Zeppelinih! Iz pogovora, ki ga je imel nedavno ameriški žurnalist \\iegand. z najboljim nemškim zrako-plovcem, kapitenlajmantom Mahtheyem, posnemljemo: V višini 3000—5000 korakov je intenzivno mrzlo, ako se vozi s tako hitrostjo, kakor vozimo mi. Pri tem pa se moremo komaj gibati. Predno smo se vkrcali (za neko vožnjo na Angleško), smo se dobro okrepčali in razun tega smo jemaii od časa do časa požirek kave ali čaja iz naših toplih steklenic »Nič močnejšega?« je vprašal \Viegand. »Ne. nikakor ne kaj močnejšega«, je odgovoril mladi poveljnik. ^Zeppclini nimajo ne barov, ne kuhinje, ne jedilnice. Vsi se vzdržujemo popolnoma vsega alkohola, ker treba nam ie bistre glave in mirnih živcev. A to so stvari, ki jih alkohol ne pospešuje. Na Zeppclinu ie kakor v kaki nedeljski Šoli: ne pije se in ne kadi!* Narodi in države. Socijalnodeinokra-tični po>lanec Renner razpravlja zopet v »Arbeiter - Zeittmgi« o razmerju med narodi in državo. Piše med drugim: x Nacionalist podcenjuje državo, ki je v svojem bistvu nad narodnostjo in je več nego zgolj sredstvo naroda, ob enem pa tudi • brezmemo precenjuje državo kot sredstvo naroda. Meni: »Dajte mi državno oblas^^ roko in postavljal ali uničeval bom Mrode poljubno!« In to je še le prav krivo, to je najusodneja zmota. Sffedstva državne moči morejo še manje opraviti proti obstanku narodov, nego proti veram. K večjemu da jačijo in poglobljajo narodno zavest in združujejo narodno od-x por no silo. Petdesetletno izkustvo nas je pouči!d. da nacionalistična politika vedno dof^ga nasprotno od tega* kar je na-1 merovala. Cim bolj - bodo uirtevali narodi Avstrije, da njih trajni obstanek ni izključno, da, niti ne pretežno odvisen od razmerja do države, tem bolj se bodo osvojali od nesmiselnega političnega razgrevanja, ki so se mu v desetletjih sami udali, tem bolj brez predsodkov bodo nastopali napram državi, ki so jo doslej zlostavljali na vse načine, a so potem vedno zopet izpoznavali. da je to prav za prav njih lastna država, ki tako zlo postopajo žnjo. Gospodarski momenti so, ki odločajo o vspevanju in moči narodov: njih socijalna struktura določa vsikdar njihov delež na državi.« Vse prav in veljavno je, kar pravi dr. Renner. Samo en pogoj je tu, ki se mu je ta nadarjeni in zelo pametni socialistični poslanec izognil. Narodi nai se zavedajo, da je to njihova država — pravi. Očivid-no ima torej pri tem naše specifične avstrijske interese pred očmi. Saj govori c narodih. Ali v taki državi več narodov je po največjem delu ravno od nje odvisno, ali imajo narodi zavest, da je to njifi država — država vseh. Država sama mora na vseh poljih svoje uprave, z vsem svojim zistemom kazati, da smatra vse svoje narode kot enakovredne sestavne dele svoje. Ce v tej smeri ureja svojo državno politiko napram svojim narodom, potem jo bodo tudi poslednji v svojem lastnem interesu ne le izpoznavali za svojo in jo ljubili, ampak jo bodo tudi branili in jej dajali z veseljem, česar potrebuje za svoje vspešno življenje. Zdravega razmerja med državo in narodi ni pričakovati drugače, nego po tistem znanem reku: Dajani ti, če mi dajaš! Velemesto barok o Knlttelfeldu. (Dopis.) Kdor sedaj obišče lepo Mursko dolino, kjer se nad mestom Knittelieldom razprostirajo zeleni gozdovi Štajerske, bo začudeno gledal mesto nekdanjih polja in travnikov, enakomerno urejenih poti in »trgov« — kratkomalo: novo mesto, nedaleč od starega. To novo mesto je vzra-stlo kakor čez noč. To so c. in kr. bolnišnice v Knittelfeldu. Komaj dva meseca je „od tega, ko so dobile vodilne glave na Štajerskem nalog, naj ustvarijo tarrf bolnišnice. Prvi med poklicanimi je bil višji zdra\ nik dr. Ar-nold VVittek. Samo ob sebi razumljivo je, da se tako ogromne stavbe ne dajajo ustvariti kar iz nič. Treba veliko delavnih rok. Te so vzeli iz tabora ujetnikov. Koncentrirali so jih okolo 30.001). Skoro bo stalo tu nad 100 barak, ki se izroče bolnišniški službi^ Te bolnišnice bodo mogle sprejeti kakih 7000 mož. Po pravici moremo torej govoriti o mestu barak, kakor jili moreš videti le redkokje. Pogled na to »mesto« se uživa posebno s številnih stolpov, ki služijo obiskovalcu kot orijentacijske točke in štrle iz morja barak. Razun stolpa hiše božje je mnogo vodnih stolpov, ki dobro služijo za preskrbovanje bolnišnice s pitno vodo. Vsaka baraka je v zvezi z vodovodom in dobro urejeno kanalizacijo, ki je stala blizu milijon kron. Poles^teh stolpov se dviga tu v zrak vrsta toTOrniških stolpov. Tu so parne pralnice, desinfekcijski prostori in druge naprave. Te higijenične naprave so pod vodstvom »sanitetne pomožne kolone«, ki dobro služi bolnišnici. Tu se razvije pravo velemestno kopališče, kajti stroški so proračunani na 230.000 kron. Tudi je »hiša za rnarode«, v kateri morejo vojaki pri slabem vremenu telovaditi in utrjati svoje zdravje. Tudi vročezračna in parna kopelj boste kmalu dogotovljeni. Tako je ta velikanska bolnišnica tudi s stališča zdravniške vede zares popolnoma moderna bolnišnica. Središče barak je »glavni trg«, čegar vzhodna in zahodna stran mejite na pisarniško poslopje in operacijsko dvorano. Tu se stekajo žice telefona in vse moči organizacije tega »velemesta«. Prizor tega velemestnega življenja in vrvenja je zelo z^Hinjiv. Sicer živijo bolniki v čistih dvoranah mirno življenje — ozdravljenju nasproti, ali solnčni žarki jih izvabljajo na klopi pred barako. Tu jih vidiš v belih haljah povrh uniforme in poleg zdravnike, pripravljene za vizito. Tam zopet beži mimo usmiljena sestra in pri-kimuje prijazno s svojo veliko belo čepico. Tudi posvetile strežnice, priglasivše sc dobrovoljno za bolnišniško službo, imajo bele čepice in ugajajo zelo v svojih tem-nomodrih oblekah z belimi predpasniki. Že zjutraj na vse zgodaj začenja prenašanje težko bolnih vojakov iz barak v operacijske prostore, kjer višji zdravnik s svojimi azistenti vrši svojo težko nalogo z železno voljo in potrebno hladnostjo. Do 30 operacij na dan ni nič čudnega na tem občudovanja vrednem delu profesorja Witteka. Pred barakami pa se razvija drugačno življenje. Vedno novi oddelki Rusov prihajajo mimo in nosijo na rokah in na glavi neštevilne predmete, potrebne pri grad-bi barak. V velikanskih skladiščih je na tisoče postelj, srajc, spodnjih hlač, rjuh in odej, bolniških plaščev, blazin, nočnih o-maric, atolov, cela legija krožnikov, žlic, vilic. čas. Ta velemestni promet ima nekaj, česar bi si niti otroška domišljija ne predstavljala: železnico z malimi vozički in močno lokomotivo. Tir je napeljan po vsem taboru in vsakdo se lahko pelje do vrat svoje barake. Cim je napovedal^ brzojavka nov dohod bolnikov, se pojavlja na pisarniškem poslopju zastava. Zakurijo mal stroj in ga priprežejo k že sestavljenemu vlaku vedno čedno osnaženih bolniških transportnih vozov. In vlak beži na knittelieldski kolodvor. Pol ure pozneje je že tu prvih 80 bolnikov. Več jih vlak ne more voziti. Tako* začenja tisto strogo redno sprejemanje. Ali hodeč, ali na no-silnicah, prihajajo bolniki v spreiemnico, kjer jim, ako žele to, odjemJJejo dragocenosti. Potem pridejo v veliko kopelj, kjer se bolnik okoplje v gorki vodi, do-čim njegova obleka odhaja v desinfekcijo. Po kopelji dobivajo sveže perilo, bolniški plašč in copate ter jih oddeljajo v barake. Tako je bolnik varno ohranjen, da more mirno čakati — ljubega zdravja. Dobri zrak štajerskih hribov in skrbna postrežba storita svoje. Ostalo naj stori milosrčnost. Posebno ob božičnih praznikih. To pa ne Ie radi tukajšnjih bolnikov, ampak tudi radi njih, ki se Še bore na mejah, ki bodo gotovo potolaženi, ko.bodo čuli, da v slučaju poškodbe ali oboljenja ne bodo pozabljeni in zapuščeni. In borili se bodo tem bqlj junaško. flB IMMBSBHHIMI Iff ■ JOSIP STRUCKEL ■ I Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina gj p)r V rpfm £ Nov prihod volnenega blaga za moške, Sj U\ • Je V>Cl 111 Nov prihod volnenega blaga za moške, _ In Ženske, zefir, batist in perljiva svila Iza jopice. — Svilenina In okraski zadnje novosti, velik izbor izgotovljenega pe-— rila in na metre, spodnje srajce moderci. » Vezenine in drobnarije, preproge za-I vese, trliž po izjemno nizkih cenah. Razne vesti. Vojni davek princa Koburškega. „Neues Pester Journalu poroča: Po zakonu o vojnem davku se pritegnejo k plačevanju tega davka, ki razpolagajo nad letnim dohodkom 20.000 K in več. Med obda čenči se nahaja tudi princ Filip Koburg-Gotha, ki poseduje pcleg velikih posestev v deželi tudi eno hišo v An-drassyjevi ulici v Budimpešti. Davčna komisija računa njegov letni dohodek na Ogrskem na tri milijone kron in ga je hotela na tej podlagi obdačiti. Namesto princa je prišel njegov juridični zastopnik, ki je oporekal obdačenju, rekši, da je princ član kraljeve hiše in se ga torej v smislu zakona ne more pritegniti k obdačenju. Davčna kom sija pa je zavzela stališče, da ta princ ni član kraljeve hiše, ampak le v sorodstvu žnjo in se ga zato ne more odvezati od tega da^ka. Po dolgih pogajanjih je zastopnik princa pritrdil temu naziranju in se je mirnim potom skleni! dogovor, da bo princ plačeval davek od 30f\000 Kr. letnega dohodka. Cene raznih živil v Trstu. (Dne 7, novembra 1913.) Moka bela.............K Ob8 kg Sladkor..............K !•— kg Meso (goveje) sprednji deli • • • K 4 32, 5 62 kg . . zadnji „ K • . . 5 32, 6- kg Meso telečje ......... K 5 20 do 8— kg Meso koatranovo •••••• K —"— do —'— Vampi ....•••••••« . • • . K 2-— kg Slunina (»olj ena) H*— kg Gciat, kuhana • • . • • K tO.— kg Gojat sirova ............^ 12*— kg Svjnjica prekajeoa (rebra) . . K 8-— do 8 50 Lg Maslo sirovo ••••••••••• K Mast svinjska) ..•••.•••*• K 8'— kg Sir (ementalaki) .......... .K b*40 kg Kokoii . . • .•••»«••• K <>*— r~~ Piščanci .........K 3- do 4-50 kg Polenovka suha .........K 2 20, 2 40 kg • B namočena ••••••••• 1-f5u kS Testenina ............... Riz .....•.♦•».••••••^ 2*— kg FižOl ................K 1-28 kg Bob.................KI-60 kg Zelje (sladko)............ 24. 28, kg Ze'je (uislo) ii-i,78kg Kisla repa —*t5i Sladka repa ..•••••••«•.* 20. 2£ kg Ječmen K —80 Fižol (stročji) vinarjev • ......48, G0 kg Krompir Paradižniki Radič Salata Zeleno Česen Cfcbuia Jajca Buče Pesa • • • • • Kumara Mleko Olja 28. 32 k 9 ...... 72, 96-kg • • • . . 8 do 10 merica 10, 12 glav*. . 5, 8 glava 8, 10 glava K 8", 8t> kg 28,32 komad 4, 6 koma ! • • • • • 4 do 0 komad • ••••• 6, 10 komad • •••• 3 do 5 komad • 56, 60 liter ...... K 4 — liter ...... • ••••• MALI OGLASI:: •e rafi Mastno o po 4 Btot. besedo, besede se raču- najo enkrat več. — IfalmanjSa : pristojbina saala 40 atetink. : □□ CflHff meblirana ali prazna, tudi z vporabo kuht-JUklU nje, se odda takoj. ul. Piecardi Štev. 2 I nadstr. 717 Rili in itam" U priljubljena bojna hBUJ itII ilVilll y pesem, ki opisuje grozoto se danjega svetovnega poiaija in zaključuje s povratkom zmagovitih junakov, ki se vračajo pod zastavo in narod jim poje slavo, dobi se na drobno in debelo v Štokovi trgovini Molino piccolo 19 700 folfrlMM knjigarna in trgovina s papirjem v MUnUVU Trstu ul. Molino piccolo 19 (tik kavarne Nuova York) izvršuje z vso točnostjo vsa pismena naročila. 700 TOfflVlOnO večje in manjde prodaja Sto- UMJrjKVC kova trgovina po najnižji ceni. fiOO Tffflll I« I Megla, burja in neumna tema nas UMIU 16 I bo objemala, brez praktične sve-tiljke ne bomo v»rni niti svojega življenja! Kaj storiti prijatelj 7 Brez svetiljke ne moreč na dvorišče, ne po stopnicah, ne v hlev ne po cesti. Kupi si toraj praktično žepno svetiliko na SVEČO ka tera se spravi in nosi v žepu Kakor mala knjižica. Stane samo K 2'— in dobi se jo ▼ štokovi trgo vini, ulica Molino piccolo J9 (t k kavarne (Nuova Tork"). 700 dopisnicena kart9nu ^ *2'40tsoC: vojne uupumee roza, zelenkast#)n chanaovi na finem korespoudenčnem kartonu po K 3 tisoč prodaja btokova trgovina, ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne .Kaova York*). 700 Bfem istirjeralce za okolico. Društvo »S nger" Trst, Cono 20. 5*1 flftklMM trgovina, ulica Molino piccolo št. 19 JlUHUva sprejme takoj pridnega, zanesljivega fanta- vež besika. 7t0 fAhnriffl zmožna vseh domačih dol, tudi šiva-JUUUritU nja, lik-inja in kuhanja išče službe za nekoliko ur na dan. Ponudbe pod rŠt 1915" na los. o4d. Edinosti. 718 ZDRAVNIK Hed. Dr. Rani PeinlflC »o Trst, ulica Olulla it. 74 E (zraven Dreberjevc pivovarne). ZOBOZDRAVNIK ,ms i Zslogo dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu 8 V • 'v • r & Filip lvanisevic * ulica Torre bianca 18, Tslefsn 14-05 f Prodaja na drobno in na debelo. g Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v ka- & teri toči svoja vina prve vrste. * se fe preselil in ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. I Mezobov I^eitioisniiLPIsii;!)^^ L UMETNI ZOBJE. ^ Umetni zobje I z in Brez (eUnstl, zlate Krone In o&rilski | VILJEM TUSCHER ! konces. zobotehnik % TRST, oL Cassrma št. 13, II. n. i Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. % Trst SD G^c^sn^ 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo frgoulno Bisa?it!5k!li in šolsKlh psfr^sčln Prodaja razglednic in igrač vseh vTSt^ Pro^olsia se tuđ! mclftvenlkl v slov. iszlftc. TRST, Caii^tsa 35 SpcciiaUsI sa KOŽNE in SPOLNE BOLkZN SrX©ST in NESVOZMOST M BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10 - 1 pop. in 4- 7 svežo.* ob nedeljah od 10 - 1. * Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, likerjev in razprodata na drobno in 'debelo Jakob Perhauc Trst, Via delta Acque št. 6 (Nasptotl Caffd Centrale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih desertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaus. Bursimder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra napref* Fratelii Raubar TRST, Via Torrenfte štv. 14, TRST ZaSosa ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za Čevljarje. - Specijaliteta potreSčin za saeiSarie. liS^II Umetno-fotosrsnčnl atelje Trst. alka del Rivo št. 42 (pritličje) Trst Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasti; plošče za vsakovrst. spomenike. POSEBNOST i POVEČANJE m VSAKE FOTOGRAFIJE :n Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zanaj mesta po najzmarue^ših cenah. m Trst, ul. del Rlvo štev. 42 CESKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni li^l. 500 kron I Vam plaćam, če Vam ne odpravi bre^ bolečin Rla Balzam kurja očesa ^m bradavice in žulje s koreniko vred v 3 dneh Cena lončku K 1, 3 lončki K 2'50, 6 lončkov K 4*50 Kemeny, Kašice (Kauhan) I. Poštn! prsdst 12 92, Ogrsko. Oneunlk „Edinost" u Trstu je izdul in založil naslednjo knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. ir\ Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena «0 vin. 3. »KAZAivI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjcrgje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena &0 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRt KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škota Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K l.bO. b\ »JURKICA AG1ĆEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. » JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil M. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Clie-valier de jMais' m rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dum as star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K ?.50. ASSICURAZIONI GENERAL! IN TR1ESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena. 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914: K 1,295,816,563. Plačana podvračtla od leta 1881 do 31. decembra 1911 K 1.212,012,596.55. S L januvarjem 1907. je društvo nvelo za življenskl oddelek nove glavne pogoje policc nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati jc sledeče ugodnosti potic«: I. Veljavnih takoj od Izdanja: ...... a) brezplaCno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kauar mora zavarovanec vršiti vo; službo, ako je vpisan v polah CrTle vojske. b) ako plača zavarovanec iod ,zavarovaJie svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljav i vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku b mesecev po preteku rok;,. II. Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitcte potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisfoodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesoosoben za delo. ^r IV Veliavnib po preteka treh F et od izdaifia: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, poskušenega samomora. _ c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4,4,». Društvo sprejema zavarovanje tudi za - življenje, požar, prevažanje in uloin. Hll^iil^IillBSia ali Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robce, moških nogovic itd. K. Cvenkei Trst Corse Cene zmerne. - Narodna trgovina. Postrežba t@čna. « Narodna trgovina.