/ i" 11." ■3 N«jve< čji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CORtfUlNDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 1C8. — ŠTEV. 168. NEW YORK. MONDAY. JULY 20, 1925. — PONDELJEK, 20. JULIJA 1925. VOLUME XXXni. — LETNIK XXXIII. C00LIDGE-0V PROGRAM ZA PREPREČENJE STAVKE Predsednik Coolidge je že sestavil program za preprečen je stavke v antracitni industriji. — Sestanek nasprotnih si strank v Swampscott. — Obširnejši načrt ima v rezervi. — S Rajnikom Davi-som je določil postopanje, če se bo posredovanje izjalovilo in bodo možje zapustili delo. SWAMPSCOTT, Mass., 19. julija. — Vlada se je odločila za pozitivne korake v slučaju premogar-tke stavke,—je izjavil včeraj delavski tajnik Davis, po kratki konferenci s predsednikom. Tajnik ni hotel označiti, kako daleč bo šla vlada, da odpo-more takemu položaju ter rekel, da si prizadevajo delavski department in drugi departmenti na vse mogoče načine, da preprečijo stavko potom posredovalcev, ki so sedaj zaposleni pri pogajanjih med delodajalci in premogarji v Atlantic City. Vlada, ki je sicer brez moči, da napravi drastične korake, kot naprimer zaplenjenje rovov, je kljub temu izdelala potom tajnikom Davisa in Hooverja načrt, o katerem je predsednik Coolidge mnenja, da bo učinkovit v slučaju, da bi ne mogli premogarji in delodajalci doseči uravnave do konca avgusta. Tajnik Davis je odpotoval v inozemstvo, a se bo vrnil pred koncem avgusta. Predsednik Coolidge je dobil vsa poročila glede napredovanja pogajanj od dveh agentov delavskega departmenta Ta poročila ne navajajo le točk spora, temveč vsebujejo tudi mnenje opazovalcev glede vrjetnosti izbruha stavke. Tajnik Davis ni hotel ničesar izjaviti glede vsebine poročil. Tudi ni hotel reči, če bo po njegovem mnenju stavka preprečena. Namignilo se je, da bo predsednik Coolidge poklical k sebi tako delodajalce kot premogarje, kot je storil predsednik Roosevelt tekom svoje administracije, da vidi, če bi on mogel uravnati spor. Predsednik Coolidge izvaja sedaj svoj vpliv potom posredovalcev, a oni, ki uživajo njegovo zaupanje, izjavljajo, da bo osebno izvedel pritisk na sporni stranki nekako sredi avgusta. To bo baje uvodni korak za preprečenje stavke. Načrt, o katerem je govoril tajnik Davis, so po naročilu predsednika skrbno izdelali delavski department in druge vladne agencije. Tajnik Davis nasprotuje vsaki nacijonalizaciji rovov ter je znano, da nima predsednik Coolidge v mislih nobene drastične akcije, če bo pozvan, dase peča z nadaljno stavko v poljih trdega premoga. Zadnji kongres ni hoteli dati nobenega zakona v ta namen ter je brez moči, da bi mogel nastopiti v mirnih časih na temelju splošne policijske sile. — Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči stavko s pomočjo posredovalcev delavskega departmenta, — je rekel tajnik Davis. — Department je začrtal korake, katere bo storil v slučaju stavke. — Kaj dela vlada sedaj, da prepreči stavko? — so vprašali Davisa. * — Vse, kar je mogoče, potom posredovalcev v Atlantic City, — se je glasil odgovor. — Ali bo za sedaj še kaj več storjenega? — Ne. Premogarji in delodajalci se posvetujejo. Mislim, da ne moremo storiti med sedanjim časom in 31. avgustom razven našega posredovanja ničesar drugega. John Hays Hammond, ki je bil predsednik Premogovne komisije, namerava priti semkaj prihodnji teden, da razpravlja s predsednikom Coolidge-f om glede vsake posamezne točke v položaju v antracitni industriji, ki se je razvil vsled preteče stavke. Ko je izvedel Hammond za vladne načrte, je rekel, c \ je prepričan, da ne bo nobene stavke ali da bo zelo l^alo časa trajala, če bo izbruhnila. ATLANTIC CITY, N. J., 19. julija. — Poročila iz Swampscotta, da bo sledila izbruhu premogar-ske stavke dne'I JAčfctembra vladna intervencija, so čitaK t velikim zanimanjem tako premogarji kot delocktjalci. Nobena stranka pa ni hotela objaviti 8Voje|va komentarja glede tega sklepa. Velika debata v Day tonu, Tenn. Bryan in Darrow sta se obmetavala z besedami, in Bryan je izjavil, d a je strgal evoluciji "masko z obraza". — Imenoval jo je kruto, krvavo barbarstvo. — Darrow pa ga je opozoril na krščansko svetovno vojno. IZ VELIKEGA MOČVIRJA AMERIŠKE SUŠE Velikanska korupcija v vsaki državi je posledica vlade suhažkih agentov. — Justični department je razkril graft med zveznimi, državnimi in občinskimi uradniki. — Razni prohibicijski ravnatelji stoje pred obtožbo zarote. Zahteve farmerjev in premogar jev. Francoske čete v veliki zagati. Predsednik Coolidge se Gen. Naulin priznava, da DAYTON, Tmn, 19. julija. — Farmer j i z bH/.njih ?ora so pričeli prihajati v mirnd Dayton, ker je sodišče proglasijo do pondrjj-ka premirje, a dalekosesaii topovi znanosti 'in teologije streljajo še vedno Irng na dirugega iz razdaljo kakih -dveh milj. To je pribil* no razdalja, 'ki ločuje Brvana, sedečega pod Velikim drevesom, od Clarence Darrow a, ki počiva v hladnem kotni v Mansion. "Dvoboj na življenje in smrt", katerega je napovedal Brvart, se je Lapremenil v bitko ugotovil. Pisalni stroji so velselo ropotali v Mansion, starem poslopju, kartero je agradil pred leiti neki Skot. Ves dan so proizvajali stroji 'kroniko evolucije, pripravljeno opa noče o tem ničesar vedeti. Bryan je otvoril spopad, 4co je objavil daljne ugotovilo, v katerem obsoja kruto doktrino evolucije. Vprašuje, kolrko ljudem je znano, da je evolucija Charles a Darwina, 'ki je bil v svoji mlado-•sti veren vzela vero, vsled česar je umrl kot agnostik. — E Volue i jo n i st i niso bili pošteni z javnostjo. Celo diiihovmiki. ki verujejo v evolucijo, so (zagotavljali svojim korporacijam, da ni nikakega navprotva med Dar-winom in krščanstvom. Clarcttee Darrow je takoj lopnil po ugotovilu Brvana ter priznal, da ima človek "krvavo preteklost"', a tudi "krvavo seda- kršilcev V SodiŠČiH njast". Obrnil je pozornost na dejstvo, da so v za dni j i svetovni vojni kristijami preJili oceain -krvi in da so duhovniki vseh voroiz-povedanj mislila, da bi njih stran zmagala. — Niikdo ni še slišal o znanstveniku, kateremu bi se zdelo potrebno poklicati na pomoč postavo, da vsili na ta način vero v svoje teorije, — je rekel Darrow. — Znanstvenik je vedno z veseljem pozdravil 'preiskavo iin on sam je bil prvi »pripravljen i.zpre-meniti svojo teorijo talko, da je soglašala z dejstvi. — Znanosti ne bniga, če je človek lahko ponosen na svo^e prednike, — je rekel Darrow ter nadaljeval : — Znanost misli, da je bolj kreditno za č /vdka vrjeti. da je pričel !Z w /o obliko življenja kot vrjeti,. ya je bil ustvarjen iz blata. Vsaka živalska oblika stoji višje kot p* bktfbo. WASHINGTON, D. C, 1 9. julija. — Vsled pri- zadevanja generala Andrewsa, pomožnega za-kladniškega tajnika, je Mrs. Mabel Willebrandt, pomožna pravdnica, zasledovala graft pri izvajanju suhaške postave. Vprašalne pole so bile poslane zveznim okrajnim in državnim pravdnikom, da ugotove vsa mogoča dejstva ter nudijo natančne informacije glede slučajev, s katerim so se pečali. Vsaka posamezna država je imela svoje slučaje korupcije zveznih prohibicijskih agentov ali državnih in občinskih uradnikov. V zapadnih in iztočnih državah, kjer je močno razpoloženje proti prohi-biciji, je postal graft splošna in vsakdanja prikazen. Justični department je naprosil za podatke glede števila nepoštenih uradnikov, glede obsega in učinka političnega vpliva in glede stališča državnih in občinskih oblasti v splošnem. Razne prohibicijske ravnatelje so formalno obdolžili zarot s kršitelji postave. Skrajno slabe razmere so v državah, ki meje na Canado in Mehiko; isto velja glede atlantiške in pacifiške obali. Mrs. Willebrandt bo izročila ta poročila generalu Andrewsu, da se izvede Volsteadovo postavo. General Andrews je namignil, da ga bodo vodili pri izbiri prohibicijskih agentov od časa do časa podatki, katere je zbrala Mrs. Willebrandt. Vpošteval bo položaj ter osebe, prizadete pri tem. Izjavilo se je, da vsebujejo nekatera poročila naravnost presenetljive podatke. V nekaterih o— krajih so šerifi, konštablerji in policijski uradniki povsem odkrito delovali roko v roki z butlegarji in munšajnerji. Sodniki in kazenski zasledovalci so bolj koristili kršiteljem postave kot vladnim agentom. Mrs. Willebrandt je izvedela, da vpliva v Penn-sylvaniji, New Yorku, Maryland in drugih državah, sovražnih prohibiciji, ljudsko razpoloženje na porote in da je vse brezobzirno napram kazenskemu zasledovanju. Posledica sovražnega napram prohibicijski postavi je bila, soglasno z nekaterimi poročili, da so izdelovalci in prodajalci opojnih pijač naravnost imuni pred postavo. Ta položaj je tudi vplival na zastopnike vlade, da so se udali skušnjavi ter se zarotili s protipostavnimi elementi za izdelovanje in prodajo opojnih pijač. V številnih občinah se je morala boriti majhna armada prohibicijskih uradnikov s splošnim odporom proti postavi. Justični department je dognal, da so nezadostni dokazi in prenagljena akcija povzročili oproščen je Nepostavni elementi so se po-služili vseh mogočih trikov, da preprečijo pred-staviteljem vlade zbiranje dokazov in zasledovanje krivih oseb. General Andrews in Mrs. Willebrandt, ki je navdušena zagovornica prohibicije, se bosta posvetovala prihodnji teden v namenu, da skleneta dogovor za sodelovanje pri izvedbi prohibicijske postave. Na temelju novega programa bodo okrajni pravdniki pozornejše zasledovali slučaje ter pomagali agentom generala Andrewsa. Majhni slučaji kršenja bodo zapostavljeni in prednost bodo imeli večji in važnejši, ki bodo hitro rešeni. Mrs. Willebrandt je obljubila, da bo sodelovala na vsak mogoč način. Kjerkoli bo dobila dokaz, bo kazenski zasledovala vladne uradnike, ki bi delovali skupno z butlegarji. mora boriti proti farmer jem in splošnemu nezadovoljstvu. — Senatni voditelj Curtis je poklican v Swampscott, da se posvetuje s predsednikom glede važnih problemov. SWAMPSC0T, Maas., 19. jul. V^pričo upora famusktga blo>ka proti poljedelskemu tajniku .Jar- je položaj Francozov v Maroku skrajno opa-sen. — Novi poveljnik je skrajno previden ter noče ničesar izjaviti glede svojih načrtov. MARSEILLES, Francija. 19. julija. — Frane-ija je pred resnim položajem v Maroku, — je izjavil včeraj g-tineral Stanisla-s Naulin. On je no\~i vrhovni poveljnik .ft •aneoskih sil, borečlh. se proti ctine-u in vedno naraščajoče nret-1. . ... . , . 1 icetaseni Abdedl Krama v franeo-nje premogarske stavke, je pokli-l j,- predsedfliik Cooli<%e k sebi cal senatorja Curtusa, voditelja republikanske večine. Mir počitnic, 'katere uživa predsednik, je bil naenkrat prekinjen v spričo dveh pretečih vihar j rtv, Jkojih vsaki je la,foko dmst-i močan, !da vznemiri poletne in jesenske mesece tega. le*a. Tajnik Davis je sporočil, da nima vlada nobene pravice pos«<či jv aiitraeitna mezdna pogajanja, precino bi dne 31. avprusta ugasnil sedanji kontrakt. Konjrresnik Dickinson dz lo\ve pa ji« izjavil, da je 'bilo >potova-1 sra. vanje poljedelska tajnika Jar-j do maroški zoni ter je na pota na fronto, da prevzame aktivno poveljstvo. — .Naših težkoč, — je rekt'1. — se ne sme podeenjvati. Nahajamo se na višku vroče sezije. Le malo cest a.li nič, in transpor-tacijska sredstva «o še vedno primitivna. Človek ne -more Mto-liti vsega kar bi želel. - — Vprašate me, kdaj bo vojna končana. Teg-a ne vem in nikdar nisem refkel, da bo mogoče hitro iznebiti se rifskejra sovražnika in sicer iz izvrstmefa razloga. da r(e vem ničesar glede te- Rečem lahko le to, da ne bo-Francozi zanemarili nobene dine-a popolnoma neuspešno, ker jiprilike. da zmagajo, ni mogel odpravili m-zadovoljstvo} FEZ, Francoski Maroko. 19. med farmer j i Vkled tega je izdal I julija — Ofenziva Abdel Krima v Wash'taigtonu odločen poziv za >1 roti Francozom je pričela po neha vat i v Uezan okraju. Napadi se -zmanjkujejo novo farmsko zakonodajo. Konferenca pren.lsedn.ika s sena-, tor j eni Curtisom ima namen, da se ne izda le načrta za zakonodajni program, itemVeč tudi razmišlja o priličnosti sklicanja kongresa en mesec ali dva pred določenim časom. Administracija je •bila že dol-časa v skrbeh gl«N.le poljedelstva?. kajti njen farmski program je bistvene važnosti v kampanji, da se pridobi severozapad zopeft za konservativne republikanske princip«*. Predsednikovi svetovalci glede poljedelskih vprašanj so razmišljal i o poljedelski zatkonodaji, a nekateri so prišli do prepričanja, j da ni treba nobene posebne ,?ti-ljudskega razpoloženja j nmlacije zvezne vlade, ker se baje- položaj sam po sebi stalno iz-l-oljšnje. WASHINGTON. D. Q. If), jul. Parme Združenih držav so imele v tekočem letu 109.000 manj najetih delavcev kot pa v preteklem se irlasi v poročilu poljedelskega departmenta. ADVERTISE in GLAS NARODA Francozi odhajajo iz Porurja. BRUSEIJ, Belgija, 17. jul. — Vsak dan zapusti..več fracoskah vojaikov Porirrje in Porenje. V najkrajšem času bodo izpraznjena mesta Duessekfarf, Ruhroi in Duisburg. radi velikih rifskih izgub tekom zadnjih poskusov, da »zavzamejo pozicije, vodeče v Fez. Komu ni Ice j govori o "skrajno prijaznem" španskem stališču ter omtnja zadnjo izmenjavo obiskov francoskih in španskih visokih uradnikov v Maroku. Glasi se. da se nepresita.no nadaljuje s koncentracijami francoskih kolVMujalnih ojač»:nj iprofi rlf-skim četam in da je stopilo v aktivno zono več bataljonov čet ki so dospele pred kratkim z otoka Madagaskar. Komunike j dostavlja, da je sovražnik obnovil svoje poskuse proti A in Aiča in A in Matuf, v noei ocl 16. julija na 17, a z manjšo silo ko«t je bila razvidna te-kom prejšnjih napadov. Vsi napadi so bili zavrnjeni in tekom naslednjega dne je avijatiški zbor obstreljeval razpršene etfe Rif-čanov. ki so vprizorile dotične napade. Ma»r.šal Petam, ki je dospel včeraj popoldne v Rabat, bo odpotoval ob šestih zvečer v Fez. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Duh ao nate om altiotol JUOOSLATIJA? 1000 Din. — $18.70 2000 Din. — $37.20 5000 Din. — $92.50 M nakaxflJh, ki mitaj« manj kot k« m MaUr za poitnino in druge ■traik«. ■nipaillj« nm sadnje poite ta liplaiajt T« ITALIJA IN XABXDKH0 OZEMLJE* 200 lir .......... $ 8.60 500 lir..........$20.50 300 lir.......... $12.60 1000 lir........ $40 00 MMttr nI....... ii'ilU pilliMi IS fri narotflik, ki m poitnhN In droge itnike. Sa poinjatr«. ki pmexijo PKTTTSOČ DINABJW ali pa DVATIBOČ LIR doTolJujemo po mosoCno«tl fc poseben popust. mlqt mam i Hteta tee. ke mmm peli« piikil taar v rek«. POftlLJATVE PO BRZOJAVNA PISMU ttVBftUJBMO d hajkbajSem Času teb maCunamo ia btbotea Orte aU p« Baak Draft. FRANK HAKftlTE RATS BA1X Telefon: Certlandt 4687. m. T- GLAS NARODA. 20. JUL. 1925. JI GLAS NARODA (slovenes daily) Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Wry*k B>taer, president__Lom« Benedik, treasurer P Um of 1nuinitanje ten številk, nanizanih drugo ns drugo, skrajno ipoueljivo na vsakega resno mislečega čitalea. Cim bolj nezadnjaški je delavski elememt, čim manj je organnziraii, tem stra&nejše je izkoriščanje, kateremu je izpostavljen. Delavke v Rhode Island dobivajo nižje plače in slabše delavne pogoje kot moški v isti industriji -države. V tem slučaju pa ni razlika tako velika in značilna, "Ker so v«d delavci, moški in ženske, organizirani in ker zahteva unija vsaj minimum gospodarske enakopravnosti ter jo tudi dasefie s *ilo, če treba. , , Tisočkrat slabši pa je položaj delavk na jugu — ii| še ]>rav po-■ebno dab meti črnimi delavkami. Tam ne vidimo nobene strokovne organizacije in tudi ne politične mak osti za črnce. Šele zasnovan je ter za preden je resničnega delavskega gibanja. - raareclno zavednega, bo nudilo tndi ženski — in prav posel »jio črni — olajšavo ter jo oprostilo težkega bremena, ka.tero ji je nalo-iiiil kapitalizem. 'Breiz odpora, brez združenja in solidarnosti je vsak odpor proti kapitalističnim izkoriščevalcem nemogoč. Ponočno d»-lo ji* dtdo. ki se vrši pod abnormalnimi okoliščinami. Rad it (ga ponoči deda ve i so podloženi gotovim neredom ttlesnega ustroja, ki ute-gnejo ugladiti pot raznim telesnim .boleznim. V nedavnem radio-predavanju je Dr. R. He-rvej m'wyoivkejra državnega zdravstvenega urada dal nokoliko uvaževanja vrednih nasvetov ponočnim delavcem v stva-osebne higijene. Število ponočnih delavcev je veliko. Dfdg je seznam onih indn-trij, v katerih je ponočno delo potrebno. Izmed ponočnih d • lav-*ev imamo delavce v jekla-rnah. livarnah in v drugih tovarnah, rudarje, železničarje, redarje. po-nočne čuvaje, ognjegasce in mnogo drugih. Ponočni delavci imajo svoje posebne potrebe in so podvrženi posebnim nevarnostim. Brezdvonnio oni živijo pod abnormalnimi o-kfdM-inami, kajti spreminjajo noč v dam in dan v noč. Dostakrat so podvrženi vplivom, ki izpodkopa-vajo njihovo fizično -tanje in tem pripravljajo ugodna tla za bolezni. ki same na sebi niso posledica njihoveiga po no enega pok 1 i - ea. Res jo sieer. da in nogo l.jud dela vodno po noči tiikom dolge polnoma privadij vrste let potanja. Premakljive španjske .-teni* ■portable serčens . postavljene p reel okno, pa obvarujejo pred svetlobo, ne da bi ovirali ventilacije. Vpraš:inje prehran"' je ravno tako važno za jKutočne-ga delavca. Njegova večerja je zajutrek za družino, družinsko kosilo pa' .po-lnenja z^aj dodaten obeel. radi k:i-t>rega on dostikrat prokuija svoje -panj'*, večerja družine pa jc njegov zajutrek; njogovo pravilno kosilo ,p;i je mrzli prigrizek oh polnoči. Ponočni delavec naj -i zap< :nni. da nič tako hitro n«' spravlja v mned jremislijo. da le. ako si pjun-etno uredijo svojo dnevno rutino in se k -i i pole te -aj si mi»- X-'ki družinski oče je pripovedoval . X: je h';>>.' .-t vari kot j«* družina. -e t' ječa iy. velikega števila otrok. -laz jih imam de-et. pa se nisem obupal. Še dva ali tri bi rad imel. Iv s so veliki križi in težave. predno jih človek vzredi in spravi k poltenemu kruhu. S tem je pa izpoln.j- na sveta očetovska dolžnost." Ko -o vsi <-troei dobro i;resrki»!j«'ni. je oče izmučen in izčrpa!«. na robu groba. Pa stopijo v-; zapovr tj.) k njemu ter mu rečejo: — Hvala lepa. oče. ker sr tako lepo skrbel za nas. Glej h krulili si nas opravil, z vsem smo preski I. I j ni. Sedaj i i ni p<4ri*ba Vfč skrbeti za nas. Sedaj na stara leta bihko -krniš -am za-e. Raznoterosti Neznana lasna bolezen. in Londonu, slednjič se je uda! Y Fiatowu v bližini Berlina *o;'.udi mož ker je povsod i po svetu i pojavila nova bolezen, ki ji do-! tako. Ženske navadni, z lahko-siej šv- ne vedo izvora. \ las«-h o- j t«> premagujejo i;s si osvojujejo ti « k m' napravijo belkas:i lišatja. | mo.^ke • enako je bilo \ Iiagdadu. ki hitro razjedajo la- . tako e je v žen-kem >ve?lu boj za ev-bi. K'-r se je jela bolezen silno rop-ko obleko ki bo prodrla tudi "iri . m> tnorali Ziipreti šolo. Tu li j tu. kakor ]irodira ]»ovsodi. / -ost ln jih krajev poročajo o tej, V evropskih krogih v Bagdadu lovi bolezni, ki se je začela oiuli: p» ip; • uje-jo izprememho na dvo- * \e r-n'em. da. poA-tsod. toda v največ slučajih je talka hvaležnost v< s na dnevnem redit. >te imeli priliko opazovati -njih letih mlade zakonce bila kot ne da bi oči vidno trpeli rajo ohraniti zdrav j-, kake Šikode. Xa drugi pa je brž- nost za delo. kone tudi res. da večina ponočnih ' delavcev polagoma peša in pre j- AMERIKANIZACIJSKI ODEOR Ali V ll!' .Mladi mož in ženiea sa <'va golobčk.i. ln ko -,ta -e poda .la n.a jioročno potovanje, st.i vid-| no tičala -kuna Ponavadi -ta vozila z vlakom. ki j" vozil po progi, na katero j.' bilo vse polno tunelov. V v- tkem tunelu -ta -e objemala, jgrlila in naglas pol inbovala. '"Tlesk, tlesk, tlesk" et let PQ smt ii Angele ('impic.grado. Xa nm nji'tiem vrtu Verga s- je hotela fotografirati dVorjiea novopo- kralj mu je končno ugoelil z liese-danvi: Z v a.šum el« ihrohotniim tlo-voljenjeui. gewjx>il župan! Cigani v Rusiji. • ove^ki I tiiji živi ok di 40 rdislej se povrne k podnevnem delu. Različni vpliv ponočnega dela je deloma pripisati sposobnosti posameznika, da se m>ti prilagodi. V DETROITU. \merieanizati< n <'ommitte ot Detroit deluje že mnogo let. Nje-: ali še več pažnji. ki jo posameznik J srova naloga je pomagati prisljen-posveča svojemu zdravju, kajti ni i win v reševanju vvr onih prohlc- * Dandanašnji je jia v».e drugače. Tudi v današnjih dneh se podata na poročno potovanje ter izbereta železniško prnrgo: na kat-vi i je največ tunelov. Mehikanska ljubezen. To dni se je izvršila v Mehi/ki tragikom edi j a, vredna kinematografa. 18-1 etna Rozita Mkmdez se Se zaljubila v nekega fanita, ki je ' toliko »tar kakor ona. Starši so "tfttleli za to razmerje, toda seveda nikakor niso biki pri volji, pripustiti poroko za tako mlad par. Boži ta pa si je vtepala v glavo, da mora poročiti Mojega ljublje-fioga fanta takoj ali pa nikdar. &olela je prav izsiliti od staršev dovoljenje za poroko in je izja-Vfl«: "Ali mi dovolite, da poročim fToje^a Ferdinanda takoj ali pa fce tftkom 10 nmnt vrtfctil s strehe slili, da je to mnenje pri Roziti resno. Toda dekle je zlezlo na s'reho in zaprla podstrtišna vrata za seboj. Poonočno delo samo na sobi. Dasi posledice ponočnegji dela obstojajo v prvi vesti iz neredov mov ki jirovzročujejo teižkoč.^ no-j vodošleeem. 1'radi te organizacijo -o se d sedaj nahajali v Hoard of. tunelu m dišijo sopotniki Commerc Huildntr. e| 1. junija j ]>a -o se preselili na (>20 Mui'i'at Hui'dinsr nasprnti d troit-ki City Hall. Glasom zadnjega poročila te; organizacije se je 1 tujt-rod- eev d'osedaj obrnilo na njo za informacij.*. s katerim s.- je jim postreglo v njihovem materinskem jeziku. Stranke so bile malone ]/.- rdm- vov prisrčnih jvoljubov. notniki ne -Iišijo nolxnih "tle-k-th-k ! Slišijo le pridušen •*k!onk-iklonk"'. ter opazijo, ko (privozi :vlak zopet na l»'li dan. kako 1ln či mladi zakojii-ki mož j M'ekh uieO -pro'f ]irnhibic! j-k jače v žep. * i\led moškimi in ženskami jc tudi ta poglavitna razlika, da veiViko pi- med vs. h narodnostnih skupin, ži T1:osK"1 ne znamo ° Ilravm večih v Dotroitu; med njimi po-1 ^'vori?i- ^»^e pa ne znajo o roČilo navaja tudi Sloeenee. TIr- j l»™vem času molčati, vate in Srhe. Informacije, ki jih1 roči '»»eev. Navzoč je bil fotojrraf. 11 i>oč eiganov. Ljudski komi-arijat takle, ki svoje delo izvrši v pari za poljedelstvo nam rava od »to-minnlah. opravil je hitro, nato pa pili ciganom zemjišča in jim dati podal novoporoičeiiemu paru sla- živino, da l>i se naselili in se za-vnostno sliko. Kako pa -o s.> vsi j <"eli pečali s kmetijstvom. Odka-začudili. ko -o zagledali mi vi dve- zri: jim ho«'"jo zlasti pidcrajine v iii.i glavama še ti' itjo. čeprav n^.iužni-m delu, k j« o* l>i se morda bila tako jasno očittana. kakor o- najlažje organizirali v neodvisne i-i dve. Pribit, li so i>b d:t -liko: "b.-in . Najbrže pa ne bo uspeha, razni ljudje, med njimi tudi župnik s povečaltiim -ti-kJom in za- Gosenice na Madžarskem, trdili so. da ta tretja glava j.* j Letos jc na Madžarskem, zlasti povsem podobna glavi u-i r-djeneob Tisi. polno goseaiie. Izvršila se Angele. S.-daj se razpletajo po' i.- o-bsežna akcija in vlada upa, da N' r*plju in naokoli najneverjet- bodor s koncem julija go- nice ne jš" vesli o duhu omen en^ An- pokoiusine. Gosenice so pokrile po gele. } nekaterih krajih ne samo polja. ainj>ak tiuli strehe in zidove po Pariška moda v Bagdadu. I hišah. Iz Bagdada poročajo, da se j«« i Angleški zračni manevri. Na ogroannem letališču v Ilen-donu so >e vršili vsakoletni angleški zračni man ivri pred 100.000 gledalci. V navzočnosti kralja je pravljajo ]iot za posebne organ ie- je dala ta organizai*i.ja. so se nan; Šale na vsakršne predmete kot - v telesnem ustroju, ti dostikrat pri .davki, delav-ki zakoni, najemni-1 Pi ijatel j. 11 predno i/re in. šolski zakoni, priselitev sorod-1 Sf. desetkrat premisli, tš kaiko besedo, da ne boš 1 ako grdo polomil kot j ga je mlad zakonec po poroki. priseljeniška | Rnio hUo tako. mer, se utegne razviti zato, ker jc | pravila o prihodu, dobivanje }>ot-] Pf> pod.p;Nll porn4xn„ n^jne telesna ujtruje.nost radi ponočne- nih listov o mat d ena rnili ne bolezni. Tuberkuloza na pri-iuikov iz Evrope, ga dela pripravila ugodna tla za razvoj tuberkuloze. Za ponočnega delavca je dostikrat težko imeti uredne ure po-•itka. Največje važnosti je pa, da je \*prašanjc rednega počitka u-godmj nši. kajti nihče ni v stanu listov, pravne zadeve, zakom j ^ - .}n jj ž,Hpnik „OVoporo- lalerinskih pokojninah, zadeve] ,(>neom V(q-ko sre>0 in mn na tanikajšneni dvoru udomačila evropska moda. Fejšal. kralj v Me zopotamiji. je bil m kaj časa jako nevoljeu na svojo ž. no. ko se je vrnila s pose ta pri svojem očetu ki al ju llnseinu. popolnoma mo-1 manevriralo nad 120 letal vseh vc dernizjirana. Namesto, da bi se vr- j likosti in modelov, nila po sit a ni navadi po poti kara-' vane. -e je vozila z elegantnim Nesreča pri regati. parnEkom do Rcsr«* in potem dalj s t'iaim in hrzini avto.mohiloni. K je pris-p la domov. predsta- ' Pri regati s čolni na jadra ob baltiški obali je zalotil vihar vrla kralju v krasni evropski ob- m no go 111 otrok. "Enako, gospod župnik'", dmgih denarnih opravil, kcanpen- tieoee {miš i 1 jate V zacij-ki zakoni, naturalizacija, informacije glede zanesljivih zdravnikov in odvetnikov, zdravstvene odgovori ginjen. novi soprog. Le lista dežela v resnici svo- klinike, di-penžariji. posredoval-1 botlna. v kateri se lahko človek ohranit si zdravje in moč brez za-hiiee za dol o. deportaeij«», adopci-! javno pritožuje nad pomanjka-davtnega spanja. Ponočni delavec i.i-i otroik. tečaji za. angleščino in j njem svobode, naj odreda gotov določen čas za I državljanstvo, družinska vpraša - j * počitek. To naj bo tako urejeno.: uja. licence v-eli vrst. življenskej Razloček med navadnim zdrav-da približno odgovarja navadnim razmfre, goljufije v prodaji ne-,nikom in šjievsijalistom, je. pona- tiram nočnega poči,tka onih, ki premičnin in premičnin, pogreša-j\adi h* ta, da računa delajo jx) dnevu. Kavno tako kot j ne osebe«, zgubljena prtljaga, jav- j zdra vnik za obisk tri navaden dolarje. olnov. od katerih se jih j<» vrnilo hi osem. Oo-mnevajo. da so se oseki. Krailj ni vedel, kaj bi počel ;t l.: -r ' , „ u.^ ,.,.,,1 1 ' tali potopili z v-o posadko vred. in kaj i)i rekel. i dvorjani so z ----- največjim začudenjem gledali i Kad bi izvedel za naslov svojega kraljico m sami med seboj kriti-1 bral i FRANK BERAVS, doma ziraLi njo in novo modo. Kraljica iz Gorenjskega in zdaj nekje v Milwaukee. AVis. Prosim cenjene rojake, č • kdo kaj ve o njem, dh mi poroča, ali naj .se pa sam oglasi svojemu bratu: Anton Beravs, Box 141. Mellen, Wis. (2x 13.20'i m"- je svojemu soprogu lepo ljub -7njivo ur smejala, pravijo, da je čedna žena in da jo ima kralj -il-iio rad. Oče se ni proti vil izpre-membi v obleki svoje hčere, ki je djala nase vs.' novosti iz Pariza ni zapi-ki. sprememba imena mnogo drugih raznih zadev. 'Organizacija ipovahlja vse tu-jerodce v Detroit u i,n okolici, naj se ne obotavljajo priti k njej. kadarkoli želijo kako informacijo ali nasvft. Ni treba znati angleški. kajti organizacija ima -nrad- StanK niso mi- hoče. _ _________________t.__:______________ lc malo podnevnih delavcev hodi spat .takoj ]>o -Večerji, tako tudi ponočni dtJavec bi moral imeti zjutraj kratko dobo odmora, ki naj odgovarja več ur podnevnega delavca. Ali tu nastaja mnogo te-žkoč. Posli, družinske zadeve in druge dolžnos-ti čakajo na človeka. Zabave, družba in instinktiv- nake za razne jozike. na želja, da se človek nfevžije solnčne svetlobe, posflgajo vmes. Vse to ovira redno spanje ponočnega delavca. Njegova spalnica je do.stkrat neprimerna za počitek. Ako prodira v sobo preveč svetlobe, ne more on dobro spati in lahno po-luspanje mu ne nudi primernega počitka. Ventilacija sobe nudi tudi precej težavno vprašanje, zlasti v vročini. Ako so okna -zaiprta in zastoja, da ne prodre dnevna svetloba, postane zrak v spalnici vroč in zaduhel; na drugi stra.nL ako so zavese po vzdignjene in okna odprta, je težko srpa/ti pri dnevhi svetlobi in ropotu z ulice. Spalnica ponočnega delavca bi morala biti daleč stran od pouličnega no- • '' - Smrtna nesreča v zagorskem rudniku. Tz Zagorja ob * Savi poročajo: Dne 1. julija so se ponesrečile v Zagorju ob Savi tri delavke Trb. prumokokopne družb*". Ijokoinotr-va je zade'/i /r rztčrjene Vozičke ter odrinila vse tri delavke več metrov globoko v potok Med i.jo. Delavka Josiiipima -Jfurij je 1 žila takoj mrtva, Pranja Učakar in Terezija ]\lolrik pa >sta bali težko f»oškod<>vani. špecijali-t Mfe__ pa deset dolarjev, vsak politnk lahko ROJAKI, NAROČAJTE SB NA 'GliAS NARODA* NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- Ski.ro vsak pkih. ki bi lahko držali besedo. * Včeraj s- je vršil Slavcev piknik, ki je jako ilbro uspel. Gostov je bilo razmeroma do-',ti. ki so se prav lepo zabavali. * Xa tem mestu moram popraviti. krivico, ki sem jo storil prejšnji teden Slavcu. Omenil sem bil namreč, da se je lan-sko leto na Slave vem piknik u vršila rokoborba. ki pravzaprav ni bila na programu. To poročilo je btPo napačno. Glasiti bi se moralo, da se j" vršila rokoborba na priredili nekega drugega slovenskega pevskega društva oziroma kluba. Res pa je. da je bilo pr: rok ob orb i l ar Slavčevih članov; resno prizadetih. - - r - . .i-- -......* V vseh slučajih najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačanje denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na Special Interest Account* kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO S LOV NIC A V AMERIKI J GLAS NARODA," 20. -7FL. 132; Franc Milčinski: M UHO BORCI. (Nadaljevanje.) Pa jo zamukala rjavka. — O, servus! — ji je odgovoril Janko in je vstopil v lilev. Rjavka j«- ckre-nila glavo proti njemu in je zamakala dolgo in zatemnjeno, češ: — Ta svet! Živa duša se ne zmeni zame! — Zopet je kazalo Janku tako, da mora odložiti mrzle pole z rimskim pravom in se pobrigati za živo in lačno rjavko: i-niela je prazne jasli. — H javka, rjavka, — ji je rekel — kadar imaš. trosiš (»krop sebe in teptaš s parklji, pe i z prečni! i v besne hudournik : rn širdlče reke. Predkar-patska Rudija baje izgleda kakor eno samo velikansko jezero. Xa tisoče prebivalcev je brez streho hrane i«i obleke, kartero je ljudem popolnoma uničila voda. V vzhodnji in zapadui Galiciji <0 mke odnesle nešteto mostov ter jih privlekle tik do Kraikova. — Przemvsl je resno ogrožen. Valovi s«) Tako visoiki. da pljuskajo čez železniški most. Letina TRAGEDIJA V SEVERNEM MORJU Londonski listi poroča o, da je polarni lovec Snow, ki je preživel na severn 111 morju celi dve leti. na svojem j>ovratnem potovanju gatovil tragičen 'konec druge skupine Steiphan>onove eksq>edi-eije. ki je hotela prepotovati Polarno morje ter ga proučiti. St. iphanson se je podal na pot pred enajstimi leti. Posadka je i-mela za vožnjo na razpolago ladjo •"Karpak." Ne&aj časa je i-mela srt<"o. Pozneje pa je ladja prišla med ledven ploščo, k ^o jo uničile. Stepli/iL^on ji • moral nastopiti p< t v domovino z rizikom lastnega življenja. Razdelil je svoje tovariše v dve skupini. V prvi je bil sani. Vsaki in znali platin:-', ki za.branjuje rjo.'.K uničena, škoda nepregledna, a ! skupini je določil svo-jo smer j Vodnika. Prva skupina jo imela •rečo ter je po divji borbi >D se posluževali naši pradedje . velikanska. večinoma srebrna h zrcal. V času t Da-i je prebivalstvo ž nekaj največje razbrzda no-t i v Rimu je^lni > strahom opazovalo narašča-l-.otela imeti že vsaka služkinja nje vod. se vendar nihče ni nade-vrebrno ogledalo, kakor pripove-! jal. da bo zavzela atastrofa tolik 11 u je Plinij koncem 1. stol-'tja po 'obseg. Visla pri Krakovu je dose-Ivr. S gla izredno višino, okolica mesta Nekaj stoletij pozneje se omc- ^ P0'1 vodo- Prebivalstvi se umi-njajo v rimskih zakonikih večkrat da kot. zrcalo. Toda za dolgo se ni motglo zadovoljevati s temi nezanesljivimi. vedno se izpreminja-jočimi ogledali, ki jih je še lahen piš vetra lahko uničil, i 11 ljudje -o spoznali — gotovo slučajno — jjim razlagal: — Sodnijo v Muho-I da gladke kovinaste plošče odra-bor? Mogoče! Toda zdaj? Vpra-jžajo pr> dinete, ki jih jim prib lisam v s, kaj pa naj počne sodnik j žamo. t. j. da lahko služijo kot zr-v Muhoboru, saj ne bo imel nič dela-! Te in to občine bi spadale k novi sodni ji; dal sem si sestaviti in poročati, koliko dajo te občine posla v pravdnih zadevah, v ka-tzentfkih zafdovah v izvršilnih zadevah, v nespornih zadevah. Pre- gledal v list. Tačas pa se jo zgo- j dilo, da je Slavica hitro pokrila ženitno ponudbo z roko, rekla: — E! — kakor bi trenil, obrnila svoje lice proti gospodu Krunoslavu in s svojima ustnama se dotek-nila njegovih, skratka — ga poljubila. Vsaj gospod Krunoslav je do trda prepričan, da se je reč prav tako zgodila in nič drugače. Seveda čudno je in čudno se je _ (malo, vam 'pravim, daleč prema- mišljen je gladil kravo po hrbtu. Oče pa je vedel njegove misli. — Ko odideš z doma, Janko, J videlo tudi gospodu Krunoslavu, tako ne bo nikogar, da bi ravnal da je koj po tem višku naklonje- rjavko; pa jo tudi no bova posebno pogrešala z mamo. — Nemara bolj ko mene! Vajina pokora sem. Saj mi je hudo. . . — Predolgo že odlašamo. Cim prej prideš na Dunaj, tem boljše zate. Ali ne? — To je ros! Ali-- — O Svečniei imamo semenj, takole po Svečniei lahko odpotu-još. — I11 pa — — — Nekaj ste hoteli še povedati, ata? — Neumnost! Župan se boji, da mu boš snedel tisto njegovo zijalo. Jaz tako mislim, ti nisi ti-*šte sorte, da bi se ka/iui silil. Janka je oblila rdečica. — Silil se ne bom, — je odgovoril na kratko. Peto poglavje. ZAROTA. Odposlanstvo je bilo v mestu in se je ob štirih popoldne vrnilo v Muhobor. Kako je opravilo, se ni dalo izvedeti, možje so se držali resno in so bili nenavadno trezni: to ni obetalo nič dobrega. Koj po njihovem povratku se je zbral občinski svet in ta je še sejal. Mračilo se je. Gospod Krunoslav Batič je ukazal vajencu, naj pomete in potem Hedervarvja, Hedervarv je kihnil in šla sta na izprehod, počasi in postajajoč, tja proti občinski pisarni — morebiti bo skoraj seje konec in se bo kaj izvedelo. Toda nikogar od mož ni bilo še na pregled. Šla sta naprej; čez most mimo kapelice sv. Boštijana. — O ti kapelici je Sel glas, da pri nji straši: o polnoči prihaja izza kapelice dsd¥Sj glave nima nič, iz no-& maha kislo zelje. 1 - nosti gospodična Slavica kakor ljuta kača skočila pokonci, z roko udarila gospoda Krunoslava v lice, vzkliknila, pa ne preveč na glas: — Nesramnost! in potoni pričela iliteti: — Kako si upate kaj takega, kaj pa mislite od mene ! Krunoslav Batič je bil ves zbegan. Na eni strani nič kriv in klo-futan, na drugi strani sam v temi i ihtečo deklico — ako kdo pride, kaj si bo mislil! Zdelo se mu je najumestnejše, da gre. — Gospodična, ako je tako, onda zbogom! — je rekel z razžaljenim glasom in iskal v temi svoj klobuk. Slavica si je obrisala oči in za-ihtela še dvakrat skozi nos, potem si je nesla stol sredi sobe pod svetilko, zlezla je na stol, sneJa cilinder s petrolejke in nevoljno vzkliknila: — Ah! Krunoslav Batič, razdrapanega srca se obotavljajoč pri durih, je vprašal: — Ali kaj želite t — in je bil še vedno užaljen. Slavica je zamrmrala: — Vžigalice ! Pa saj grem že sama ponje in je čakala, da ji jih prinese Krunoslav. Nažgala sta luč in ko je Slavica' stopila s stola, je resno pogledala Batiča v oči in rekla: — Jezna sem na vas! Krunoslav je odgovoril: — O-prostite, gospodična, jaz-- — Ona pa je ponovila: — Jezna ! — Šla je v ikot :k imenitni mizi, pometla dj*obtine s prta, vzdih-nila in potem vprašala: — Kaj pa boste piti T Pivo je sveže. In gospod Krunoslarv je obesil klobuk in palico na kljuko, naro- ( čil vrček piva in sedel na svoj sta-ri proator^^ ^ __ Slavica mu je prinesla piva lo! Najmanjša sodnija, kar jih i-mam pod sabo. ima za polovico več posla, pa še v tej soduiji nima sodnik kaj opraviti — vsak hip ga vidim v mestu. Še včeraj sem ga videl, čeprav se mi je skril za ogal. . . Privoščim vam vse dobro, seveda, ampak po mojih mislih Muliobor zdaj še ni zrel za sodnijo. — Tako so torej po vodi šli vsi lopi upi Muhoborcev! Po vodi je šla sijajna bodočnost Muhobora, vredna sijajne njegove preteklosti in po pravici mu sodeča po izrednih vrlinah kraja in prebivalstva še predno se je rodila, je zopet zatonila ! Razburjenje, ki so ga prinašali občinski svetovalci s sabo v gostilno, je bilo torej umevno; bilo je upravičeno in tem večje, ker ni nihče vedel, ali in kaj bi bilo u-kreniti vpričo novemu položaju, in tudi občinska seja v tem pogledu ni prinesla nič jasnosti. — Jej, jej, — je rekel dacar, ki je bil nekaj let preslužil pri o-rožnikih, — meni se je vedno tako zdelo, da ne bo nič s sodnijo. Muhobor ni pravi kraj za sodnijo in ljudje niso pravi. Da, v Lučah, tam, tam! V teku enega tedna smo imeli kar tri mrliče, tako so se klali fantini, sakrami! V nedeljo dopoldne kar pred cerkvijo vpričo nas orožnikov so se sprijeli z noži, zvečer se pa sploh ni nihče upal iz hiše drugače kakor z gnojnimi vilami. V Lučah, tam je imela sodnija dela! Dva sodnika, pa kašen dan oba hkrati na komisiji, toliko je bilo samih ubojev in težkih poškodeb! Kaj bo Muhobor! Zaradi par ubitih šip ali par ukradenih češpelj — se mi je koj zdelo — ne bodo ustanavljali sodnije! Dacarjcve besede so v živo zadele navzoče Muhoborce — bridke so bile, ali resnične! Sledil je molk. Slednjič se je dvignil Krunoslav Batič in pristopil k datnrje-vi mizi. (Palje prihodnjih. 1 calo. Najprej je menda omenjena u-poraba kovinastih zrcal v drugi Mojezesovi knjigi 38. pogl. 8. verz kjer je govor o Izraelikah, ki jim jc Mojzes 'pobral mala kovinasta zrcala ter je dal iz lrjih narediti za duhovnike nekaik umivalnik v novosezidanem temelju. Pri Grkih so zrcala starejša, nego njihova zgodovina, ker so prevzeli prvo kulturo od Egipčanov. Zato izvemo iz grškega bo-goslova. da se je posluževala A 1'rodit a (Venera), boginja lepote in ljubezni, pri svojem leportiče-nju ogledala ter so jo tako razločevala od "čednoMtne" Here (-lull one) in od boginje boja in vede Palade Atene (Minerve), ki so 111-Kta hoteli kazati nieemerni. Ko se je Helena, lepa žena kralja Menelaja izneverila možu in j domovini ter je sledila Parisu. kar je povzročilo trojansko vojno, ni pozabila vzeti seboj v Trojo svo-jjoga zlatega zrcala. Ker rmene kovine, kakor zlato in baker, ne podajajo jvopoinoina čiste podobe, ker jeklena zrcalo hitro zarjave, a takrat še niso po- toaletna in stenska zrcala, ki so 1 bila bržeas prevlečena s tankimi srebrnimi ploščami ali s tafcoi-menovano belo kovino, linšanico iz kositra in bakra. Po odkritju Amerike se je razširila uporaba ogledal tudi pri Peruancili, ki so jih izdelovali iz črne lave. markazita in iz kovin. Joklena zrcala, ki so najboljša, -o poznali celo že Feničani iznaj-ditelji stikla. V znameniti steklarni starega veka. v Sidcmu, so baje tudi izdelovali prava steklena zrcala. Da ta steklena zreada niso izpodrinila kovinastih, je iz-kati vzroka bržčas v dejstvu, da naši stari pradedje niso znali prevleči zrcala narobe zneprodirno .-.Vi tlo tvarino, kar je privedlo sedanja zrcala do toliko popolnosti. Šele v 13. stoletju najdemo zrcala ki so narobe pokrita s kositrom ali svincem. Poznejše amalgami-ranje ogledal s kositrom in živim srebrom pa so iznašli v 16. stol. v sloviti benečansiki tovarni za steklo v Muranu. Znali pa so takrat steklo samo pihati, zato so bila o-gledala onih časov majhna. Kon-e ni 17. stoletja jo napravil Francoz Abraham Thevait prvo lito zrcalo. Ali ta način izdelovanja je bil jako drag, po kateri jo bilo možno tudi jako velika stekla pihati. ka v predmestja. Pri Os\\ ieezunu j * reka Skawn prestopi a bregove. Velik železniški most pri Zatoni jo voda omajala v njegovih temeljih. Valovi so ga odnesli s sabo. V .bližini Kentv ja je vse poplavljeno. Tri naselbino so jjopoJnoma pod vodo. S iin.i opasen jo polažaj pri Tešinu v Slo.ziji. kjer sta iz-itopili reka Vi-sla iti Bialka. Kraja Visla iti T~s-tron ležita pod vodo. ki jo poškodovala in razrušila ter odnesla s sabo veliko število mostov. V vzhodu j i Galiciji -Ta pre#o- 7. morjem in viharji dosegla človt uko naselbine. S tem si je rešila živijo nje. O drugi -kupini pa ni bilo odjkar se jo raz-rtala s Stephanso-nom ne duha ne sluha. Seamot 11 m otočiču v Severnem morju 11a fastaaike koče in na človeške kosli ter od morske vode razjedena trupla. To so ostanki S'teph a nso novih tovarišev. katerim plavljeno. Tudi Dnjester je prestopil bregove. Reka Švica je opu-stošila več vasi in naselbin. Tu je poplava zahtevala tudi človeške žrtve. V Jani-pu jo utonilo l-l šolarjev, v Bistrici pa je voda pograbila in pokopala večjo skupino artilj jrij-skili vojakov, ki so bili na vežbah. Radi popjav so nastale prometne tožkoče in železniško in druge zve ze so na mnogih mestih prekinjeno. Proga Strvj — Stanislavov je pretrgana. Poljaka vlada suša * voda veliko nesrečo omiliti in jo poslala v poškodovane krajo na pomoč znatno vojaške oddel/ke. kov pokopal na otoku, kjer jim je tudi postavil majhen spomenik. Proces proti morilcu Angersteinu -od iščem v se je pričt ] Najmodernejša poročna obleka S. M A S S M A N KOMISIJSKI TRGOVEC dobi mcjriij« c— «* dopnibn« Franch clareL Zrcalo ijrra v svetu mnogo več jo vlogo, kot bi mislil kdo na prvi mesta za tekače loto izkazu hip. Saj nimamo zrcal samo zato. da se gledamo vanje, kadar se 0-blačimo in češemo. Največje važnosti jo zrcalo v rokah znanstveni | ka. jZdravnik preišče lahko s pomočjo posebnih zrcal razno notranje delo človeškega telesa in razsvetli ž njimi bolna mesita. Fizik lahko meri z goriščnim zrcalom moč solnčrtih žarkov in ognja i. t. d. Zvezd o sloveč je s ipo-se-hno vrsto zrcal izvršil na nebesu največja ter najdalekosežnejša odkritja. Naj bi služilo človeku zrcalo za pravilno spoznavanje samega sebe. za ocenjovanje svojih prednosti, pa tudi napaik. Pred porotnim Lindburuiu ob Lahni te dni proces proti večkratnemu morilcu Angers t einu iz kraja Ha i ter, ki je v decembru preteikloga teta umoril eeio rodbino. Med preiskavo Angerstein svoje zločine priznal. Pripovedoval je. da se je njegova žena v Koolnii po-vodom padca težko poškodovala hrbtcnico, kar je imelo za posledico njeno dosmrtno hiranje. V kritični noči je sklonil ženo osvoboditi nj tnili muk in jo je z nožem zabodel. Pogled na mrtvo ženo ga Baš objavljeni proračun pariš-|J'C n»Pr«v" bltfzne^a in sklrail jo. da spravi s pota ^0. kar mu je deficita 152 milijonov. Pravi-1prid nasl>roti- K,° je s1aPila v jo, da bo pri sedanjem gospodar- |taS*a n'r > nn •stvu kljub temu, da jo štedljivo. j mrtvo hC'er I>r;i"oln ^'ntL jo jo prihodnje leto deficita 290 milijo- js sflkiro Na sličen način nov. Ako se upoštevajo še razm j >e wbil tlM,i. ^^'njo. So,tra nje-dolgovi, potom ne vedo. kaj poče- i "nvo "ostro ^ z^ltrnJ vračala ti. da bi so sjpravil proračun v ra- i 7 "oke ™ha>y° (lrmov in i« vnoteržje. Napovedujejo se že za 's S!flv'iro" > P^'^ tega 2 Pariz ima deficita 152 milijonov. lotos najrazličnejše davščine novo pri.-tojbane. 111 Kinematografska igralka Marv-Brian je nastopila v neki kin. sliki, v Obleki, ki nam jo predstavlja fotogo&frja. To je po mnenju izvedencev najmo-dejutegpa poročna oblaka. Izvirni rokopis pravljic iz "Tisoč in ene noči". ' vrtnarska pomočnika in dva haš-j na uslužbenca. Pri procesu bo zaslišanih K»0 prič, svoja mnenja j pa bo pomrt. jZakaj Nesrečnica je ali pa zloeinka in oboje jo mora napraviti naklonji^io za moj načrt, kajti nesreča dela človeka mehktga in sočutnega in zločin je strahopeten ter pribeži rad za zaščitno masko. Hočem biti kratek. Moj načrt je bil dober in sporočil sem ga NLneti in G-iuseppu: Oba sta ga odobrila, kajti bil je bilka, ipo kaiteri sem posegel jaz, ki sem se vtapljal. Tujka je zopet postala nezavestna in Nineta je spretno vršila svoj posel. Sklela je mlado žensko ter jo ovil a v obleko Violete. Obstajala je res čudovita sličnost poteze in ko je ležala titjika pred nami, z razpiuw'euimi, črnimi lasmi, iz liceim, rdečini od vročnice, je bila še bolj slična zamrli. Največja pa je bila siičnoat rad'i velikih, črnih oči in Lola je bita prva, ki nas je naslednjega ju/tra prepričala o tem, ko je zrla, polna strahu, proti bolnici. Vihar se je izdivjal in prvi prameni jutranjega solnca so bili priča drugega dela našega žalostnega posla. Oblekli smo mrtvo .Violeto v obleko tujke ter jo potopili v njen tihi groib v jezeru. Nato smo pobegnili. Mršavi konji obeh vozov so potegnili in kmalu je izginila zadnja sled skrivnostnega nočnega počenjanja. Slučaj mi je prišel «e nadalje na pomoč. Tujka je resno zbolela. Iz tega vzroka smo lahko držali proč Lolo in 'ko je prišel Re-grino dejanski v Trnovo ter hotel videti Violeto, sem mu lahko dovolil pogled na bolnico ;ki je bila v svoji bolezni še bolj podobna svoji dvojnici. Na zahtevo Rcgrina sem tudi predložil potrdilo zdravnika, ki je označil bolezen tujke knrt gastrično mrzlico brez vsakih simptomov zastlupljenja, kot je dotnneval moj tekmec. 1 BiJ sem rešen! Vsaj za trenutek rešen, kajli Regrino je pov-sem jasno nami«'-cil, da bo tudi v bodoče čuval nad Violeto. Čuvati potujoče glumače! To zveni .sicer smešno, a tudi med glumači, ki se potikajo iz kraja v kraj, obstajajo vezi. vsled katerih je mogoče najti človeka tudi v najbolj oddaljenem skrivališču. Ker je postala naša družba zelo majhna, sem opustil vsako misel, da priredim predstavo v Trnovem ter poslal Lolo k Regrinu. ki jo je sprejel. Več tednov smo se mudili nato v popolnoma osamljenih krajih, ker smo hoteli najprvo dognati, če bo tujka okrevala. Nato smo jo skušali pridobiti zase. To ni bila nikakor laLka stvar. Kakšne strašne oneve smo doživeli, ko je pričela nesrečna, obupana dekiica spoznavati in razumevati svoj položaj! Neizmerno naporov je bilo treba, predno smo jo napotili, da nam je pojasnila svoj položaj. Ko je storila to, se je hoted na vsa v način prijaviti sodišču. — Ona ura nervozne prenapetosti in slabosti je miniula, — je rdkla s ponosno odločnosajo. — Ker je nebeški sodnik odklonil mojo žrtve, hočem stopiti pred posvetnega. Vsled tega je obstajalo le še eno sredstvo, da uplivamo nanjo. Rekel sem ji, da bi s svojo obtožbo, Iki bi iprav nič ne 'koristila mrtvi, naprtila na svojo dušo le še nadaljni zločin, kajti od one ure naprej, ko bi postalo sodišču znano moje varanje in smrt Violete, bi bil izgubljen. V,sa obupana si je z rokama pokrila lice. — vspričo te strašne odgovornosti. Bil se rešen! Margaretta je bila mrtva. _ Signora Violeta je živela! Globoka otožnast se je lotila nesrečne deklice, a vendar je noč in dan razmišljala o tem, kaiko bi mogla najboljše igrati ulogo svoje dvojnice. Sansonetka mi moglo postaiti deklica kot Margareta in to sem sam uvidei. Preje, bi prišla svetnica iz nebes ,ter potegnila svoja zlata krila skazi blato. Konečno je rprišla Margareta sama na nebeško misel, da sprem-lj* petje Giuseppa na harfi. Ze prvi poskus je imel nepričakovan uspeh. Izmislili smo si bajko o Šolani, 'ki je postala nema, da preprečimo razkritje vsled razlike glasov in napravimo to moderno Mi-gnon še bolj interesa« t no. Pričela se je nova doba! IJpliv Margarete je bi naravnost čudežen, kajti bila je kott svetnica, 'ki je izlivala nad nas vse svoj blagoslov. Dvignila nas je, napravila naše cilje bolj plemenitim ter ustvarila iz navadne glumaške družbe odličen peiraki kvartet. — Razkrila nam je svet, po katerem sem leta in leta zaman korprnel s strastjo izobraženega človeka, ki je povsem neza*hrženo zašel na rakovo pot. Jaz ljubim Margareto kot dobrega angelja, ki je križal moja pota ter .me potegnil iz močvirja. Zdi ipa se mi kot brezmejno precenjevanje, kot zločin -poželeti si to svetnico »kot ženo — in vendar ne poznam nobenega višjega cilja v svojem življenju kot to. Najeli *mo dobre pevske moči, naši uspehi so sijajni in dohodki veliki. Otočnost Margarete je edini temni oblak jki zakriva solnce moge sreče. Silim vanjo ter jo proaim zaupanja. Ali ljubi ? Ne, še nikdar ni omenila' imena nobenega moškega in v Trnovem sme izvedel^>da je stanovala na gradn le stara baronica s svojo nečakinjo. . r ^ š , danes-adaii^ogiiaiMargarete. IZ STARIH LEPIH ČASOV UNDERWOOD A UNOCKWOOO. M. y. Te elni so predstavljali v Chicagi življenje, kakoršno je bilo leta 1859. Tedaj ni bilo niti elektrike niti centralne kurjave, ženske liku nam kaže notranjost cestne železnice, katero je seveda vleklo par konj. Rudyard Kipling: Drugi. Davno davno v ''sedemdesetih." ko še niso bili zgradili v Simli noibenega javnega uraela, so bili starši noročili miss Gaurev * to, da govori, kar misli, je rekel Sell reider ling! Nekega avgusta jo je pustil v Simli, sam pa je odšel doli k svo- polkovnikom Schreiderlingom. Ne(jemu polku. Nato se je nekoliko mara ni bil^dosti nad petintrideset let starejši od nje in ker je i-med dvesto rupij na mesec in še svoj denair, je bil dobro situiran. Spadal je med boljše ljudi in so mu v mrzlem vremenu nagajala pljuča. V vročem času je visel na robu vročinske 'kapi, ki ga pa ni nikoli do smrti zadela. Razumite me »prav. da Schrei-derlinga ne grajam. Bil je po svo- popravila, toda nikdar ni dobila prejšnje zunanjosti. V klubu sem bil izvedel, da potuje Drugi v Sinilo. bolan, jako bolan, na iprazno upanje, da ozdravi. Mrzlica in srčne zaklopnice so ga skoraj ubile. Ona je tudi vedela to in vedela je — kar mene ni zanimalo vedeti — kdaj pride. Sodim, da ji je to v pismu poročal. Zadnjikrat sta se bila videla mesec dni pred porojeni dober mož "in ga je dobra vo- ko' Zdiii Pa Pritle neprijetni del Ija minila le, kadar je bil nadležen. To je bilo kaki sedemnajst dni vsak mesec. Kar se denarja tiče, je bil napram svoji ženi skoraj radodaren, to se mu mora priznati. Vendar Mrs. Schreider-ling ni bila srečna. Or.iožili so jo bili, ko je bila tostran dvajsetih let in je bila dala vse svoje ubogo srčeee drugemu. N,,egovo ime sem pozabil, tcela imenovati ga hočemo Drugega. Ta ni imel ne denarja ne boeločnosti. Niti čeden ni bil 'in mislim, ela je bil nameščen pr komisarijatu ali pri transportu. Toda kljub vsemu temu ga je hudo ljubila in bila sta nekako zaročena, ko se je prikazal Schrei-elerling in poVedal Mrs. Gaurcy-evi, da hoče poročiti njeno hčer. Nato je bila ona zaroka razdrta in izprana s solzaoni Mrs. Ganrey-eve. zakaj ta dama je vlaclala svojo hišo z jokanjem nad nepOkor-nostjo njeni avtoriteti in nad pomanjkanjem spoštovanja, ki jo je zadelo na njena stara leta. Hči se ni vrgla po materi. Ona se ni jokala nikoli. Niti pri poroki ne. Drugi je prenašal svojo usodo mirno in je bil premeščen na tako slabo iposrtajo. kakor jo je bilo le možno najti. Morda ga je tolažilo podnebje. Bolehal je za mr-zlico-vročico in to ga je nemara odvračalo od druge boli. Bil je tudi bolan na srcu. Na dva načina. Ena zaklopnica je bila pohabljena in mržlica je bolezen še poslabšala. To se je pokazalo pozneje. jZateni je minilo dosti mesecev in Mrs. Sehreideriingova je začela bolehati. Ona ni ginila kakor ljudje v povestih, toda podoba je bila, 1 rešne opore. Spravljena je bila domov,prav takrat ko je vsakdo šel na ples v podkraljevo vilo — tedaj 'Peter-hcff' — in doktor je konstatiral. da je padla s konja in da sem zaslužil veliko pohvalo za točnost, s katero sem poskrbel za zdrav niško pomoč, da ni umrla — možje Sehreideriingova kova poroče žene, ki ne umro lahko. One žive in postanejo grde. O svojem edinem srejcanju z Drugim, odkar se je možila, ni nikoli govorila, in ko sta ji prehlad in kašelj, ki si ju je nakopala tisti veC-er, dovolila, da je šla iz hi še, ni nikoli niti z besedo niti z znamenjem namignila, da me je srečala pri Tonga-Offace-u. Morda ni niti vedela. Jahala je ponavadi po Mall-u gori in doli na tistem sramotno slabem sedlu in je bila videti, kakor da pričakuje, da bo zdaj zdaj srečala koga, ki bo prišel okoli vo gla. Dve leti zatem se je vrnila domov in je umrla, mislim, v Bornemouthu. Kadar je postal Schreiderling v častniški obedniei pijan, je ve-elno rad govoril o svoji '"ubogi dragi ženi." On je zmerom dal dosti na to, da je povedal, kar je mislil, je rekel Schreiderling! fg S M Kretanje parnikov - Shipping News SMRT INDIJSKEGA VODITELJA del, da bo postala tako strašilo po j Bilo je grozno opravilo od začet-poroki. On je vedno 'ponosen nalka do konca, najbolj pa takrat, V Darjelingu je umrl v starosti 5r> kit Chitta Kanjam Das. Gand-hijev rojak in politični prijatelj. Sicer ga ni dosegel mogoče pa je vendar za angleško gospodstvo v Lndiji pomeni še nevarnejšega nasprotnika, kot je (bil voditelj ljudi in strank, kot os vaj ev al etc zbbrovanj in kongresov mož, kot (»rganizator in parlamentarni taktik mož, da mu ni bilo para. Das je iz bengalske rodlbane visoke kaste in se je 'posvetil odvetništtvu. Vse potrebne izpite je napravil v Londonu. Eden njegovih bratov se je povspel do službe sodnika pri najvišjem sejnem dvoru v Patni. V Kalkuti je bil kmalu znan ikot odvetnik in pridobil si je veliko premoženje. Po svetovni vojni se je Das pridružil naeijo-nalističnemu gibanju, katero je hotelo potom mirne "Non-Coop?-ra-tion" porušiti angleško gospodstvo. Dvignil se je kmalu do uglednega voditeljsfkega mesta. V decembru 1921 je bili zvoJjen za predsednika nacijonalega kongresa v Ahmiedabadu in kmalu (nato aretiran. Pol leta j-e tič^l v zaporu. Njegova popularnost je še na-ra.sla. Pri volitvah v zakonodajni svet je bil izvoljen v več volilnih okrajih in prišlo je talko daleč, da mu je governer v Benga-liji ponudil dostojanstvo premier-ministra za to provinco, kar je pa Das odklonil Izvoljen je pa bil leto pozneje za župana v Kalkuti. Angleško časopisje je zadnje čase slikalo Dasa kot voditelja spravljive smeri v ofcvoru indijskega nacijonalnega gibanja, ni dvoma da so se v-aralii An-jrleži o Dasu, ki je brl zrflo prev-diaresn in ni nikdar dajal izjav, iz katerih 'bi se ra.zvidelo njegovo politično stremljenje. 22. julija: America, Bremen. 23. Julija: Belgenlajid, Cherbourg: Albert BaJ-Un, Hamburg. 25. Julija: Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. Julija: Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen. 29. julija: Aquitanla. Cherbourg*,' La Savo)«, Havre. 30. julija: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 1. avgusta: Pres.. Roosevelt, Bremen; Andania, Cherbourg In Hamburg. 4. avgusta: I'rea. Harding. BrcmeL. 5. avgusta: Berengaria, Clierbou-g; De Gra-se, Havre. 6. avgusta: Deutschlanrd, Hamburg; Lapland, Cherbourg. 8. avgusta: France, Ham; George Washington, Brem en; Orbita, Hamburg. 1i: avgusta: Reliance, Hamburg; Columbus, Cherbourg in Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris, Havre; I.evlathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aquitania, Cherbourg. Suffren, Havre; America, Bremen; Arabic, Cherbourg in Hamburg. 20. "vgusta: Belgenland, Cherbourg; Cleveland, Hamburg. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna, Ham- burg; Stuttgart, Cherbourg in Bremen. 25. avgusta: Resolute. Hamburg: Sierra Venta-na, Bremen. 26. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. 27. avgusta: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Ham* burg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretania, Cherbr.urg; DeGrasse Havre; lYes. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus, Cherl»ourg in Bremen: Lapland. Cherbourg; Albert Ballin. Bremen. 5. septembra: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Orlr.taj Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst: Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg, George Washington, Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Orc-a. Hamburg. 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: Berengarra, Cherbourg. 17. septembra: Beigenland. Cherbourg Deutsch-land, Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg: Rotterdam, Rotterdam: Suffren, Havre; Orduna, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: R.-solut«', Hamburg. 23. septembra: Mauretania, Cherbourg: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. Pri kopanju utonil. Na Savi pri Jesenicah je pri kopanju utonil sin tovarniškega dielavca Slivnkka. Zastopniki "Glas Naroda" n i Zastopniki kateri n pooblaKanl na-tiiatf naročnino m dnevnik "Olaa ffarada". V«ak sagtopnlk Izda potrdilo aa irota katero je prejel. Zastopnike »eflekoi toplo pripnoAuMk NaroCnlna m "Olae Naroda" Sel Za eno leto 98.00; sa pol lata $3.00; v štiri mesce $2.00; aa Četrt leta 1ML NaroCalna ea Bnopo je 97. ae ene leta. 8en fnadieo, J«eob Skrabee; LnArim Germ, Frank Janesh; Sallda, Loula Costello; Walsenburg, M. J. Bayok. wffma; Indlanpolle, Lonle Rninutn. Ulueli: Aurora, J. Verblch; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Fershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle« J Spelich; Mascoutah, Frank Auguatla North Chicago, Anton Kobal, Gertrud )grin; Springfield, Matija Barborlch Waukegan. Frank PetkovSek. Franklin In okoUco, Anton Beljak. Maryland: Kltzmlller. Fr. Yodoplvee. Michigan. Detroit, Ant. Jauezlch In J. D. Judnich. Minnesota: Chisholm, Frank GonSe; Ely. Joe. J. Pesbel; Eveleth, Louie Gou?e; Gilbert, Louia Vessel; Hibbing, John Pot-fie; Virginia. Frank Hrvatfcb. MleBoorl: St. Louie, Mike Grabrljaa. Montana: East Helena. Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: G o wan da, Karl Sternlaha: Little Fall*, Frank Masla. Ohio: Barberton, A. Okolish, John Balant; Cleveland, Anton Bobek, Anton Sita-či<5 in Charles Karllnger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan In J. KumSe; Niles, Frank KogovSek? Youngs town, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Louis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine, John Demsbar; Conemaugh, Yld Ro-vanfiek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A Jerina: Dunlo Ant. Tauielj; Export, Louis SupanCič Forest City, Math Kamin; Farrell. Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens burg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Panahek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton O šolnik; LloydeU, John Jereb, Mid way, John Žust; Moon Run. Fr. Ma chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh In U Jakobich; Reading, J. Pezdirc; Steelton, A Hren; Turtle Creek in okolico, Fr Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prelvch; Willock J. PeterneL Weet Virginia: Ooketon, Frank Kodaa. Milwaukee, Joseph Tratnik In Joe Koren; Bacine In okolico, Frank Je lenc; Sheboygan, H. Svetlin. Waehtegtee: Black Diamond. 8. J. Poranta. Bock Sprlnga, Loole Teacher. Poleg corinavod«nlb so pooblaKenl wWratl naročnini todl vel tajniki ' » ti ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE NAVINŠEK-POTOKAR PO MOTLGBUL Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor je namenjen potovati \ stari kraj. Je potsebno, da je na taočno poučen o potnih listih, prt lj&gi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamoi dati vsled nage dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v ILL reared u. Glasom nove naselniške postave k! Je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, samarejo tudi nedr&ivljanl dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj ; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselnlSkl komisar v" Wash lngton, D. C. Prošnjo za tako do voljenje se lahko napravi tudi > New Torku pred od potovanjem, te» ee pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejfie odredbe. KAKO DOBITI SVOJCB IZ STAREGA KRAJA Kdor Celi dobiti sorodnika al ■vojca Is starega kraja, naj nan prej plže za pojasnila. le Jugosle vije bo prlpnSčenlh v prihodnji! treh letih, od 1. Julija 1924 na pre vsako leto po 671 priseljencev. Ameriški državljani pa sam ore) dobiti sem Eene ln otroke do 18. le te brea, da bi bili fiteti v kvoto. T. rojene osebe se tudi ne fitejeje L kvoto. StariSl la otroci od 18. d* 21. leta amerlSklh' državljanov p Imajo prednost v kvoti. PUtttd M pojasnila. Prodajamo voane liste aa vsi pr* ge; tudi preko Trsta aamorejo Jugoslovani aedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York Pozor čitateljio Opozorite trgovce (x e« brtnlke, pri katerih kup«-jete ali naročate in ste i mjik postrežbo sadovoljnii da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 0 tem boste ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Prav vsakdo— kdor kaj iiče? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prlziuro, da imajo čudovit uspeh —« MALI OGLASI v"Glas Naroda" =