LJUBLJANA, TOREK, 17. FEBRUARJA
LETO XX-, STEV. 39
SLOVENSKI
Izdaja m tlako Oaaoptaiiv podjetje Sluiciisk. ^>,ru< c«aic<	curek tor
Radi Janhaba - Glavni in odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Ured nlštvo:	Liobljana, Tomšičeva alica ! in s telefon 23>522 do 23>526	—
Uprava: Ljubljana, Tomšičeva alica it tfll, telefon 23-322 do 23-526 -Oglasni oddelek Ljubljana Titova cesta t. telefon 21-896 - Naročninskt oddelek za ljubljanske naročnike telefon 20-463. ca cuounje naročnike telefon 21 -832 — Poštni predal 4L 29 — Žiro račun pri Komunalni honk; Ljubljana 600 704 1-367 Mesečna naročnina 230 din
Predsedalk Tito v Oelziri
v
Predsednik Tito si je v spremstvu generala A huda ogledal Gejziro, pokrajino med Belim in Modrim Nilom, kjer pridelujejo največ sudanskega bombaža
UAD MEDANI, 16. febr. (Tanjug). Predsednik Tito je vzgoji in kulturi bombaža v transport in prodajo bombaža, včeraj zjutraj prispel v Uad Medani, sedež področja Gejzi- Gejziru.	Od prodaje bombaža dobija 40
re, južno od Kartuma. Skupaj z njim so prispeli njegova Zatem so obiskali tovarno odstotkov zakupniki, 40 od-soproga in člani jugoslovanske delegacije. Jugoslovanskim čiščenja bombaža v mestu Ma- stotkov država, 20 odstotkov pa gostom so priredili prisrčen sprejem, ki se je spremenil v rengan. Med drugim so si ogle- ostane za pokritje raznih stro-
navdušene manifestacije predsedniku Titu in Jugoslaviji.
V samem mestu Uad Medani ju so pred železniško postajo ob priložnosti obiska posameznih institucij ;n objektov, prebivalci tega mesta navdušeno pozdravljali predsednika Tita. Šolski otroci, oblečeni v bele obleke, so živahno mahali z zastavicami, prav tako so pozdravljali Tita tudi delavci in kmetje ter vzklikali: -Asa Tito, Aša Abud« (Živel Tito, Živel Abud).
V mestu Maringan, kjer se je Tito ustavil, da bi si ogleda) tovarno za čiščenje bombažnih semen od vlaken, so ga delavci prav tako pozdravili z največjim spoštovanjem.
Iskrene in prisrčne manifestacije prebivalstva Uad Me-danija in bližnjih mest so samo podrobnost, simpatij, ki jih predsednik Tito ;n nova Juao-goslavija uživajo v tej afriški državi, k; se je nedavno osvobodila izpod kolonializma
Ko je predsednik Tito z vlakom nadaljeval potovanje v mesto Sen n ar.	kjer je velik
jez. so njemu in jugoslovanskim gostom, predsedniku vrhovnega vojaškega sveta Sudana. generalu Abudu in njegovim sodelavcem povsod priredili velike manifestacije. Na vseh manjših postajah se je moral vlak ustaviti, da bi prebivalstvo pozdravilo goste in jim izročilo darila. Mnogi domačini so prišli s kamelami, drugi so zopet prišli peš. Vse pa ie vodila globoka želja, da pozdravijo predsednika Tita jn preko n:ega novo Jugoslavijo, za katero so tudi oni slišali in jo občudujejo.
Na raznih postajah so skupine domačinov izvajale razne
igre, med njimi tudi neke tradicionalne vojaške plese.
Med bivanjem v teh krajih si je predsednik Tito s svojim spremstvom ogledal večje število institucij in krajev, kjer so se lahko spoznali z gospodarskim življenjem te države.
V Uad Medaniju, središču bombažne industrije Sudana je predsednik Tito obiskal urad za namakanje tega področja. Krajši čas je bil v guvernerjevi palači, kjer so gostom postregli z malico. Zatem so si jugoslovanski gostje in njihovi gostitelji ogledali poljedelsko-znanstveno postajo. Tukaj se je predsednik Tito vpisal v spominsko knjigo: "Zelo sera presenečen nad tem, kar sem videl v tem znanstvenem institutu. Se posebno sem zadovoljen, ker vidim, da se v tej nam prijateljski državi tako uspešno rešujejo veliki problemi za sudanski narod. Želim znanstvenikom mnogo uspehov v prihodnosti.-"
Gostje so se odpeljali z avtomobili v mesto Barkat. kjer so v upravi, ki vodi realizacijo gospodarskih načrtov na tem področju. videli barvni film o
Finančni razgovori s Poljske
Beograd. 16. febr. (Tanjug.) V Beogradu so se končali razgovori med delegacijo finančnih strokovnjakov LR Poljske in finančnih strokovnjakov Jugoslavije. Na teh razgovorih so ugotovili obojestransko koristnost takih sestankov, ter so sklenili, da je reba nadaljevati s tako obliko sodelovanja.
dali tudi delovna polju, kjer so delavci zbirali bombaž.
Popoldne si je predsednik Tito s spremstvom in gostitelji ogledal jez Sennar na Modrem Nilu. Gostje so si podrobneje ogledali ta pomemben objekt, ki je podlaga za namakalni sistem Gejzire.
Področje Gejzira, ki ga je včeraj obiskal predsednik Tito, je ravnina med Belim in Modrim Nilom, južno od Kartuma. Plantaže na tem področju so organizirali leta 1925, ko so zgradili jez na Modrem Nilu. Ta jez, dolg 3 km, je podlaga vsega namakalnega sistema za plantaže na tem področju. V rezervoarjih je lahko več kot 900 milijonov kubičnih metrov vode. Te plantaže dajejo Sudanu 120.000 ton bombaža od skupno 135.000 ton, kolikor ga država skupno prideluje. Čez jez pelje cesta in železniška proga.
Preden so napravili plantaže, je vlada vzela zemljo v zakup od lastnikov za daljše ob-dobie. Zemljo so nato razdelili na deleže prebivalcem, ki se ukvarjajo s poljedelstvom. Odkar je sudanska uprava leta 1950 prevzela od neke britanske družbe upravo proizvodnje, se vrši dvojna kooperacija med vlado in delničarji. Zakupniki so dolžni preskrbeti potrebno delovno silo in obdelati zemljo po navodilih upra-„ ve Gejzire. Proizvodnja sloni na načelu izmenične saditve kultur. Uprava Gejzire daje posojila zakupnikom, da bi lahko preskrbeli delovno silo in popolnoma izkoristili parcelo, ki jo imajo v najemu, zagotovili vodo za namakanje, vzdrževanje prekopov, izbiro semen ter
škov.
Uradno sporočilo c obisku predsednika Tita v Grčiji
Beograd, 16. febr. (Tanjug.) Danes so hkrati v Beogradu in Atenah objavili skupno spe -ročilo o obisku predsednika Tita Grčiji.
»Na povabilo grške vlade bo predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz Tito na povratku z obiska večjemu številu azijsko - afriških držav obiskal Grčijo 2. marca.
Predsednik FLRJ bo prebival na Rodosu ter se bo 2. in 3. marca razgovarjal z Njegovo ekscelenco Karamanlisom, predsednikom ministrskega sveta.
Njegovo veličanstvo kralj zaradi uradnega obiska v Etiopiji, ki je bil že prej dogovorjen, ne bo v tem času v Grčiji.«
LJUBLJANA, 16. febr. Predsednik Ljudske skupščine Slovenije Miha Marinko je sprejel danes v Klubu ljudskih poslancev novinarje inozemskih časopisov, agencij in radijskih postaj, ki so akreditirani v Beogradu. Tuji novinarji so po tridnevnem bivanju v Sloveniji včeraj prispeli v Ljubljano. Predsednik Ljudske skupščine je seznanil inozemske novinarje z gospodarskim in družbenim razvojem Slovenije, nato pa odgovarjal na njihova vprašanja. Po sprejema je Urad za informacije pri Izvršnem svetu priredil inozemskim novinarjem kosilo, na katerem so bili zastopniki jugoslovanskih časopisov, ra diskih postaj in agencij. Inozemski novinarji si bodo ogledali Ljubljano, nato pa se bodo vrnili v Beograd.
POSVETOVANJE 0 NAGRAJEVANJU PO ENOTI PROIZVODA PRI CENTRALNEM SVETU ZSJ
Nagrajevanje po tsčlnkn
neizogibna stopnja v nadaljnjem razvoju proizvajalnih sil
Podpredsednik centralnega sveta ZSJ Mika špiljak o pogojih za večjo delovno storilnost in
povečanje zaslužka delavcev
Wri»ii8w w domovino
Včeraj so se /mili v Beograd naši atomski znanstveniki, ki so se
zdravili štiri mesece v Parizu
BEOGRAD, 16. febr. (Tanjug). V dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je davi začelo posvetovanje pod predsedstvom Svetozarja Vuksanoviča o nagrajevanju dalavcev po enoti proizvoda. Posvetovanju, so prisostvovali državni sekretar za delo Moma Markovič, član zveznega izvršnega sveta Hasan Brkič, predsednik upravnega odbora Zvezne industrijske zbornice Nikola Džuverovič, zastopniki strokovnih združenj proizvajalcev ter vseh okrajnih sindikalnih svetov v državi.
Referat o nagrajevanju po enoti proizvoda je imel Mika Spil jak, podpredsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. — Koreferat o plačevanju po enoti proizvoda je imel inž. Ante Markovič, vodja zagrebške tovarne »Rade Končar«, v kateri je ta sistem že uveden, koreferat o obračunavanju po ekonomskih enotah pa Pera Arambašič, vodja ekonomskega oddelka pri republiškem sindikalnem svetu Srbije. O načinu povečanja delovne produktivnosti z boljšim izkoriščanjem rezerv v podjetjih je poročal inž. Nenad Mileušnič iz Zveznega zavoda za delovno produktivnost.
BEOGRAD. 16. febr. (Tanjug). Davi je prispela v Beograd skupina sodelavcev Inštituta za nuklearne znanosti »Boris Kidrič« v Vinči, ki je bila na zdravljenju v pariški bolnišnici Fondation Curie. Na beograjski postaji so jih pozdravili člani njihovih družin, sodelavci Inštituta v Vinči in zastopniki fran-conske ambasade.
Za njihovo zdravstveno stanje pa bo odslej skrbela Vojno-medicinska akademija v Beogradu.
V nedeljo popoldne je ^potovalo slJco.ti Ljubljano s Sim-plonom pet jugoslovanskih atomskih strokovnjakov. V racali so se domov. To pa pomeni zmago sodobne medicinske znanosti. In ne samo medicinske znanosti, temveč tudi človeške solidarnosti.
Jugoslovanski atomisti so se, ko so bili najprej po nesreči izpostavljeni radioaktivnemu sevanju v Vinči, zdravili več kot štiri mesece v bolnišnici Curie v Parizu. Francijo so zapustili ozdravljeni. In njihova ozdravitev — žal dr. Vranič ni mogel biti rešen — ie nauk za nas vse Praktičen nauk človeške, mednarodne solidarnosti. Najprej v medicini.
Enega jugoslovanskega ato-mista so zdravili po znanih metodah, štiri druge pa, ki se jim je število belih krvnih telesc take zmanjšalo, da so bili v smrtni nevarnosti, so zdravili z uporabo tehnike
Sporočilc Seku Tureja
predsedirku ZAR
Kairo, 16. febr. (AFP). Predsednik Z AR Naser je danes sprejel ministra v gvinejski vladi Musu Dijakitija, ki mu je ob tej priložnosti izročil sporočilo gvinejskega premiera Seku Tureja. Seku Ture je v tem sporočilu izrazil prijateljska čustva naroda Gvineje do Združene arabske republike. Minister Dijakiti je po sestanku s predsednikom Naserjem dejal, da bi bil premier Ttire pripravljen v bližnji prihodnosti obiskati ZAR.
V ministrstvu za zunanje za-čsma v Kairu izjavljajo, da bodo kmalu vzpostavljeni drplo-si odnošVji med Gvinejo
profesorja M at čj a, ki je dotlej še niso preizkusili na človeku — s presajanjem kostnega mozga. Znanost je prišla do dragocenega odkritja: Kostni mozeg prostovoljnih dajalcev je deloval kot stimulans, da se je obnovil lastni kostni mozeg bolnikov. Triumf medicine.
Toda. tudi triumf človeške solidarnost. Ljudje, Francozi, ki sploh niso poznali naših znanstvenikov, so se takoj prijavili in ponudili svoj kostni mozeg, med njimi je bila tudi neka
mati. In v tem primeru ni šlo za krvodajalsko akcijo, zakaj za presaditev kostnega mozga je bilo potrebno kar osemnajst operacij.
Jugoslovanska vlada je, ko je povabila zdravnike in prostovoljne dajalce kostnega mozga na počitnice v Jugoslavijo, skušala izreči usaij delno priznanje tej človekoljubni akciji, ki ni terjala samo ogromno potrpljenja in znanja, ampak tudi mnogo poguma. Tako se bo še bolj okrepilo pri jateljstvo med njimi in nekdanjimi pacienti. Toda to je tudi nauk za nas vse. Nauk solidarnosti za posameznike in za narrode. Za tiste, ki so darovali, in tiste, ki so prejeli. Eni in drugi so danes bogatejši za dragoceno človeško izkustvo.
Podpredsednik centralnega sveta Zveze sindikatov Mika Špiljak je dejal, da je btilo to posvetovanje sklicano zaradi pojasnitve stališča sindikatov ^glede na ta zelo važni problem razdeljevanja dohodkov v gospodarskih organizacijah. Ko je pojasnil nekatere prednosti si-
Sestanek v Ženevi
Zeneba, 16. febr. (AFP). Danes popoldne ie bilo v Ženevi 55. zasedanje konference za prenehanje poskusov z jedrskim orožjem pod predsedstvom šefa sovjetske -delegacije Carapkina. Po seji so izdali sporočilo, ki pravi, da so na sestanku nadaljevali razpravo o dokumentih, ki jih na konferenci proučujejo. Prihodnji sestanek bo 17. februarja.
stema nagrajevanja po enoti proizvoda, j© Mika Špiljak dejal:
»Ni slučajno, da so postale razprave in zahteve po nagraje-
Delegacije in obiski
London, 16. febr. (Tanjug.) Predsednik ljudskega odbora Beograda Djurica Jojkič, ki je na 6-dnevnem obisku v Londonu, je bil danes gost na slovesnem kosilu, ki ga je v njegovo čast priredil mestni svet Londona.
vanju po enoti proizvoda zlasti živahne in pereče v zadnjem času, predvsem v letu 1958. Ves gospodarski razvoj, razvoj proizvodnih sil, ra-zv-o-j delavskega samoupravljanja, sistem razde ijevanja skupnega dohodka uveden 1. 1958, tor' povečana vloga sindikatov so bistveni oinitelji ki ne trpe več samo delnega nagrajevanja po učinku, temveč narekujejo kompleksno nagrajevanje celotnega kolektiva po učinku. Zato je prehod na kompleksno nagrajevanje po učim ku postal neizogiben, stopnja v nadaljnjem razvoju proizvodnih sil in odnošajev v gospodarstvu Postalo je pogoj in najpravil-nejša pot za nadaljnje in. hitrejše zfaol j sevanje standarda v naših okoliščinah. Zato je te probleme nemogoče še nadalje odlašati, temveč se je treba lotili njihovega proučevanja ir-reševanja. Čudno, tudi ni, ako se zahteve po kompleksnem nagrajevanju po učinku ali še bob pogosteje in določneje po nagrajevanju po enoti proizvoda ki je postalo izraz in nujnost nadaljnjega razvoja, pojavljajo tudi pogosto v nasprotnih in neredko popačenih mnenjih, v različni praksi itd.
Nagrajevanje po enoti proizvoda zahteva vrsto pogojev, ki bodo omogočili tudi hitrejša uvajanje tehničnih norm, kakor jih zahtevajo v večini podjetij. Tudi uvajanje tehničnih norm in nagrajevanje po učinku zahteva večjo organizacijsko urejenost podjetij, točne normative za porabo materiala, delovne sile, boljšo evidenco itd. Sindikati so mnenja, da bi uvedba takega sistema bolj pozitivno vplivala na delavsko samoupravljanje in da bi dobili solidnejši vpogled v delo» posameznikov, skupine delavcev, obratov in cestnega kolektiva.
Nagrajevanje po enoti proizvoda, ki ga uporabijaio v ne-(Nadaije-vanje na 2 strani)
AngloegipSovska pogajanja
London, 16. tebi. (AFP). Po informacijah iz londonskih obveščenih krogov so podvzeii nove napore, da bi prišlo do
podpisa britansikio-egiptovske-ga finančnega sporazuma, ki ie bil sicer parafiran, vendar ga še niso podpisali. Prihod svetovalca mednarodne banke Summersa iz Kačira v Londo-n spravljajo v zvezo s tem.
Zahodni odgovor SZ
Zahodnonemška nota predlaga sklicanje konference zunanjih ministrov - Odgovore so izročile tudi ostale zahodne države
BONN, 16, febr. (Tanjug). V noti Sovjetski zvezi, ki so jo danes izročili v Moskvi kot odgovor na sovjetske predloge od 10. januarja o proučevanju mirovne pogodbe z Nemčijo, je Zahodna Nemčija predložila sklicanje konference zunanjih ministrov zahodnih sil in Sovjetske zveze.
Včeraj so imeli seje, prvič v novi zgradbi lju dske skupščine, odbora za gospodarstvo republiškega zbora tu zbora proizvajalcev ter zakonodajna odbora obeh zborov. — Na sliki; Seja odbora za gospodarstvo republiškega zbora.
Besedilo note zahodnonemške vlade^ ki po vsebini ustreza prav tako notam, ki so jih danes izročili trem zahodnim silam, je objavljeno nocoj v Bonnu. Poleg nekaj stavkov, v ka-' terih se omenja želja za miroljubno reševanje nemškega vprašanja z razgovori, opozarjajo. da bi politika sile in enostranski ukrepi povzročili resne nevarnosti. Zahodnonemška nota vsebuje konkretno samo predlog o skllcaju konference ministrov za zunanje zadeve ZDA, Velike Britanije, Fran-
Macmlltm ne pojde v Washington
London, 16. febr. (Reuter). V pooblaščenih londonskih krogiih izključujejo monžost, da bo premier Macmillan po 1 C-dnevnem obisku v Sovjetski zvezi odpotoval v Was-himgton na razgovore s predsednikom ZDA Eisenhotver-jem. Predsednik britanske vlade bo odpotoval v soboto v Moskvo.
cije in Sovjetske zveze, na kateri bi razpravljali o vseh še nerešenih problemih. — Ta konferenca bi po predlogu bonnske vlade proučila še posebno vse strani nemškega problema. S tako formulacijo je zahodnonemška vlada povezala
Zastopnik ZSJ Stane Kavčič v Chiiu
Santiago de Chile, 16. febr. (Tanjug) Clan predsedništva centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Stane Kavčič, ki je na potovanju po Južni Ameriki, je , pozdravil včeraj v imenu jugoslovanskih sindikatov nacionalno konferenco enotne centrale delavcev Cila (CUT) v Santiagu.
Stane Kavčič je doslej obiskal Valparaiso, Conception, Vaidlvio in še nekatera mesta v Cilu, kjer je imel sestanke s sindikalnimi jn drugimi funkcionarji Cila. Stane Kavčič bo obiskal še nekatere države Južne Amerike.
sovjetski predlog o proučevanju mirovne pogodbe z nujnostjo diskusije v nemškem problemu v celoti in še posebno v vprašanju nemške združitve. V današnji noti ie zahodnonemška vlada predložila, da bi ministri za zunanje zadeve štirih' sil sprejeli odločitev o obliki sodelovanja nemških predstavnikov na konferenci.
Veleposlaništva ZDA. Velike Britanije in Francije v Moskvi so danes izročila sovjetskemu ministru za zunanje zadeve odgovore svojih vlad na noto Sovjetske zveze od 10. januarja, v kateri je Moskva predlagala sklicanje konference za sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in rešitev berlinskega vprašanja.
7 B E M £
>
Stanje 16. febr. Nad zahodno in srednjo Evropo se še vedno zadržuje področje visokega zračnega pritiska. Od severa se pomikajo proti Panonski nižini slabotne frontalne njptnje, vendar bodo vplivate le s povečano oblačnost-^* jo na naše kraje.
Napoved za torek: V zahodnih krajih deloma sončno vreme, v vzhodnih krajih Slovenije zmerno oblačno. Temperature ponoči do —10, v Primorju nekaj nad A najvišje dnevne nekaj nad 0. * Primorju do 10 stopinj C.
1958
CSNA1AJN1
*
2 «tx. i SLOVENSKI i*OBOCEVAL£C l St. 39 — 17. februarja 1959
Delo odborov Ljudske skupščine LRS
Ljubljana, 16. febr. Danes je lišče, naj bi zbornice dopolni- ve meja ter morebitnih poseb- nodajna odbora republiškega
bila pod predsedstvom ljudskega poslanca Ivana Gorjupa četrta seja odbora za gospodarske organizacije zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije. Odbor je obravnaval in sklepal o predlogu odloka o potrditvi statutov Trgovinske zbornice za LR Slovenijo, zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, Gostinske zbornice za LR Slovenijo in Obrtne zbornice LRS. Poleg predstavnikov Izvršnega sveta LR Slovenije Mirana Košme-Ija in ing. Viktorja Kotnika so prisostvovali seji tudi predstavniki omenjenih zbornic.
Po razpravi o načelnih pripombah Izvršnega sveto LR Slovenije k statutom navedenih zbornic je odbor za gospodarske organizacije zavzel sta-
le svoje statute z določili, s katerimi naj bi prevzele tudi soodgovornost za. družbeno upravljanje na svojem področju, skrb zia strokovno in družbeno politično vzgojo ljudi, kakor naj bi vskladile z mandatno dobo zborničnih organov tudi sklicevanje občnih zborov. Te dopolnitve in spremembe naj bi izvedle zbornice po predpisanem postopku med letom. Predstavniki zbornic so
se s tem strinjali.
Glede na predvideni razvoj , v dopolnjevanju statutov zbornic je bil odbor mnenja, da ne bi bilo umestno odlagati s sprejemom statutov v dosedanji obliki. Zato je odbor za gospodarske organizacije sprejel predlog odloka o potrditvi vseh spredaj navedenih statutov.
nih določb glede upravljanja in ukrepov za zavarovanje, bile tudi posebne določbe glede ureditve in pooblastil nadzorne službe v narodnih parkih, ki bi učinkovito skrbela za zaščito naravnih znamenitosti. Predstavnik Izvršnega sveta je izjavil, da bo podal Izrvršni svet svoje stališče ob obrazložitvi zakonskega predloga na bližnjem zasedanju Ljudske skupščine.
Na skupni seji pa sta znko-
zbora in zbora proizvajalcev obravnavala in sprejela predloge odlokov o ustanovitvi in delovnem piodročju stalnega odbora za družbena sredstva pri Ljudski skupščini LRS in odloka o ustanovitvi in delovnem piodročju stalnega odbora za vloge in pritožbe pri Ljudski skupščini ter sprejela predlog odloka o ukinitvi odborov za prošnje in pritožbe pri republiškemu zboru in zboru proizvajalcev. *
POROČILO IZVRŠNEGA SVETA PRED GOSPODARSKIM ODBOROM REPUBLIŠKEGA ZBORA
NOVA STALNA SKUPŠČINSKA ODBORA
Prav tako je danes zasedal tudi zakonodajni odbor republiškega zbora Ljudske skupščine LRS, ki je pod predsedstvom dr. Helija Modica obravnaval in sklepal o predlogih zakonov: o narodnih parkih, o veterinarski službi v LRS in o spremembah zakona o Univerzi v Ljubljani. Seji so prisostvovali tudi predstavniki izvršnega sveta Boris Kocjančič in Jože Ingolič, člana Izvršne-gia sveta, ter dr. Jože Globev-nik. Ti so podali obrazložitve predlaganih zakonskih osnutkov in odgovarjali na vprašanja ljudskih poslancev.
Odbor je z manjšimi dopolnitvami pravno - tehničnega značaja sprejel predlog zakona o veterinarski službi v LRS. Prav tako je soglasno osvojil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Univerzi v Ljubljani. Predlog predvideva, naj potrjuje Ljudstva skuščina LRS samo statut
univerze, medtem ko naj Izvršni svet potrjuje statute fakultet. V kratkem bodo namreč nekatere fakultete spremenile svoje statute v skladu s priporočilom Ljudske skupščine o skrajšanju in reformi univerzitetnega študija teT je zato nedvomno nujno, da začne čimprej veljati ta sprememba. V novem zakonu bo tudi odpadla določba, da določi univerzitetni statut Narodne in univerzitetne knjižnice, ker ima knjižnica kot univerzitetni zavod le svoja posebna pravila, ki jih po določilih univerzitetnega statuta sprejme upravni odbor knjižnice, potrdi pa univerzitetna svet.
Pri obravnavanju predloga zakona o narodnih parkih je dr. Miha Potočnik predlagal amandma k četrtemu členu predloga zakona, po katerem naj bi v odlokih o razglasitvi narodnih parkov razen določit-
Republiškl Izvršni zvet je za prihodnje zasedanje republiške ljudske skupščine, ki se začne v četrtek, pripravil obsežno ln
izčrpno poročilo o svojem de-tu v preteklem letu. Obravnava tistih poglavij tega poročila, ki obsegajo delo Izvršnega sveta ln njegovih organov na gospodarskem področju, je bila danes na dnevnem redu v odboru za gospodarstvo republiškega zibora Ljudske skupščine LRS. Seji je predsedoval predsednik odbora tovariš Franc Leskošek, v Imenu Izvršnega sveta pa je poslancem dajal pojasnila tovariš Tone Bole. Poslanci so v zvezi s poročilom obravnavali številna aktualna vprašanja, na primer utrditev delavskega samoupravljanja v manjših podjetjih, problem prekomernega zaposlovanja delovne sile. reševande stanovanjskega vprašanja v industrijskih središčih, probleme strokovnega šolstva, blagovnega prometa Itd. Gospodarski odbor je poročilo izvršnega sveta sprejel.
Kot drugo točko dnevnega rega so na seji obravnavali osnutek zakona o veterinarski službi v LRS. V imenu izvršnega
sveta je dajal pojasnila k temu zakonu tovariš Jože Ingolič. Odbor je predlagal pet dopolnil k omenjenemu zakonskemu
predlogu. Ko so vskladill
amandmaje, ki sta jih k zakonskemu predlogu predlagala odbor za organizacijo oblasti in uprave ter zakonodajni odbotr, je gospodarski odbor predlog zakona sprejel.
m
 ....................................................... ažia
V Zupančičevi*uiiei štev. 12 v Ljubljani so 'včeraj slovesno odprli družinsko otroško ustanovo v stanovanjski skupnosti Ajdovščina, ki ni prva le v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji. Otvoritve so se udeležili tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Janez Vipotnik, predsednik občinskega ljudskega odbora občine Center dr. Stefan Soba, pisatelj Tone Seliškar in drugi gostje.
Nagrajevanje po učinku
POSVETOVANJE O BLAGOVNEM PROMETU V NOVEM SADU
Dogovarjanja cen ne moremo opustiti
Dr, f-lanian Brecelj o politiki dogovarfanfa cen — S pomočjocen moramo nafti pravilen odnos med proizvodnjo in potrošnjo
NOVI SAD, 16. febr. (Tanjug). Na današnjem posvetovanju o blagovnem prometu v novosadskem okraju, ki so se ga udeležili zastopniki podjetij za oskrbovanje kmetijskih zadrug, zbornic, produktivne borze in drugih organov, je govoril tudi član zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj.
Dr. Brecelj je poudaril, da je pravilno sklepati dogovorjene cene bolj kritično in na podlagi temeljite analize. Napačno pa bi bilo, če bi zavrgli rezultate, ki smo jih dosegli z dogovorjenimi cenami, kakor iudi cene, ki so eden izmed inštrumentov naše politike.
Morda je bilo pri nas še
Hude nesreča v Divači
Nova Gorica, 16. febr. — Sinoči okoli 21. ure se je na železniški postaji v Divači pripetila huda nesreča, ki Je zahtevala- življenje mladega bančnega uslužbenca Komunalne banke v Novi Gorici. To Je 27-letnl Jože Weiss, ki je obiskal svojce v Ljubljani. Na povratku v Novo Gorico z osebnim vlakom je pri prestopu na nepojasnjen način padel pod vlak in obležal na mestu mrtev.
-jP
premalo storjenega v politiki
ne bi smele vplivati kot administrativni ukrepi. Dogovorjenih cen ne moremo opustiti. kolikor pa bi bilo manj dogovarjanja, bi to pomenilo, da se naši posli dobro razvijajo tudi brez tega instrumenta, ki pomeni enega iz-
(Nadaflj evanj-e s 1. strani)
katerih podjetjih, je že pokazalo močno stimulacijo za povečanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti, za varčevanje pri materialu in drugih stroških, za povečanje skupnega dohodka gospodarske organizacije, kakor tudi osebnega dohodka delavcev.
Ta sistem je dovolj stimulativen za proizvajalce, zaradi česar se centralni svet in vse sindikalne organizacije izrekajo v polnem obsegu za nagrajevanje po učinku, kjer pa je potrebno, so iniciator in politično-družbe-ni nosilec take oblike nagrajevanja.
Kadar se podjetje pripravlja za nagrajevanje po enoti proizvoda, j e zelo važn.o, da se ves kolektiv obvešča o poteku teh priprav. 2e v relativno začetni praksi se dogaja, da razpravljajo o tem preveč dolgo samo v krogu vodilnega kadra, Mi celo v krogu ožje strokovne skupine. To poraja vedno probleme, nerazumevanje in nepotreben odpor. Zato je dobro že vnaprej poudariti, da^je popoln uspeh odvisen od pravilnega informiranja in pritegnitve celotnega kolektiva, takorekoč od začet-ka priprav. Razen tega. je zelo
važno, da se tega dela ne lotijo na lahko, brez solidnih proučevanj ln priprav.
Prispela so opozorila, da ponekod ustvarjajo v zvezi z nagrajevanjem po enoti proizvoda enostransko vzdušje velikih zaslužkov. Važno je za naš sindikalni aktiv, da v pojasnjevanju nagrajevanja po enoti proizvoda, v zavesti ljudi, vedno vežejo s produktivnostjo tudi celotni učinek v poslovanju. Ako bomo tako ravnali, bodo večji zaslužki samo posledica večje proizvodnje in storilnosti, večjih prihrankov in večjega dohodka. To je tudi namen kompleksnega nagrajevanja po učinku, vendar pa se je treba varovati prelahkega obravnavanja s pripombo, da težavnosti problema ni treba podcenjevati, pa tudi ne precenjevati.
Normalno je pričakovati, da se kot posledica uvedbe stknula-tivnejših oblik nagrajevanja po učinku pojavi v podjetjih znatno število odvečne delovne sile. Tu nastajajo določeni socialno— družbeni problemi, ki jih je treba upoštevati, vendar pa ne smemo zavlačevati uvedbe stimulativnih oblik nagrajevanja, tem manj, ker bo tak proces zavrl dotok nekvalificirane de-
lovne sile v mesta in industrijska središča ter bo na ta način nekoliko ublažil poostritev že tako težkih komunalnih problemov.
Problem odvečne delovne sile je treba reševati vsekakor v več smereh- To pomeni, da je treba z isto delovno silo in z istimi delovnimi sredstvi stremeti k znatno večjemu obsegu proizvodnje. To je bili doslej naj pogostejši primer v podjetjih, ki so uvedla nagrajevanje po enoti proizvoda, kar pa ne pomeni, da se bo še nadalje ponavljal v isti obliki. Ako dovoljujejo možnosti podjetja in trga, je treba stremeti po razširjenju zmogljivosti podjetja, ki bi tako absorbiralo del delovne sile. Nadalje prihaja v poštev združevanje sredstev podjetij v komuni sami, da bi skupno z drugimi sredstvi komune reševali te probleme, predvsem na področju uslug. Bržkone bo potrebna intervencija republik in federacije z nadaljnjim usmerjanjem investicijske politike zaradi ureditve enega1 dela teh problemov. P.roblem se v nobenem primeru 'ne sme podcenjevati.
Za rešitev problema se je treba pripraviti obenem s pripravljanje nagrajevanja po enotj proizvoda. Treba ga je omogočiti
cen in nimamo kakih čvrstih med regulatorjev na trgu v analiz, na podlagi katerih bi pozitivnem smislu. Nam je lahko določili perspektivno neobhodno potrebno, da naj-politiko na piodročju cen. demo s cenami pravilno raz-Splošna raven cen kmetijskih merje med proizvodnjo in po-pridelkov je danes n. pr. do^ trošnjo. Ce je_ n._ pr. letina segla mejo, čez katero ne bi dobra, je vprašanje zakaj ne
smeli iti. Ako upoštevamo osebno potrošnjo v naši *drža-vi, našo kmetijsko proizvodnjo in položaj na svetovnem trgu, moramo računati s sedanjo stopnjo cen kmetijskih pridelkov. Pri pospeševanju
bi bile cene manjše, kar je v ostalem logičen pojav na organiziranem trgu.
Sedanje stanje sklepanja dogovorov o proizvodnji in dobavi povrtnine s fiksnimi cenami je upravičeno, toda v
kmetijstva in oskrbovanju perspektivi bi morali streme-
n r, -rv»	r,	-	o	+	t	VT	rt	1	r	TT1	O	1	*	_ 1_—1 _	—	—	ni—	—, X, t rt TVl 1
moramo pioiskati v okviru naših splošnih možnosti rentabilnost, ker ne more nobena naša kmetijska organizacija zahtevati na trgu privilegije.
Na dogovorjene cene, je nadaljeval dr. Brecelj, gledamo kot na nujno potrebno kontrolo. Cim manj je administrativne kontrole, tem bolje je, toda dogovorjene cene
ti za tem, da se zajamčijo minimalne cene. Pri sklepanju pogodb je treba poskrbeti, da bodo čvrste in da bodo vse določene obveznosti tudi izpolnjene. Tudi komune si morajo prizadevati, ■ da se bodo pogodbene obveznosti spoštovale, ker je bilo doslej precej negativnih pojavov v tem oziru.
Jugoslovansko-lrancoski pravniški/ dnevi
Beograd, 16. febr. (Tanjug) Jugoslovansko - francosko pravniški dnevj bodo od 4. do 10. maja v Beogradu, Zagrebu ln Ljubljani. Ob tej priliki bodo pravniki obe držav navedli svoja mnenja in izkušnje o aktualnih zadevhh pravne teorije (n prakse. Imeli bodo tudi več referatov s področja javne, rodbinske in kazenske zakonodaje.
Sodelovanje Zveze pravnikov Jugoslavije In francoskega združenja za primerjalno pravo se je začelo že pred nekaj leti. Tako so bili pravniški dnevi
prvič leta 1956 v Parizu, nato 1957 v Beogradu, 1. 1958 pa v Parizu, Grenoblu in Llonu. Na teh zborovanjih bodo sodelovali vsi pravniki, ki proučujejo zakonodajne probleme ali pa praktična pravna vprašanja. Sodelovali bodo tudi znanstveni sodelavci pravnih fakultet.
Potres v Črni gori
Titograd, 16. febr. (Tanjug). Včerajj ob 4.50 je bdi v Titogradu im okolici kratkotrajni, toda zelo močan potres. Ker v Titogradu ni seizmološke postaje, niso znani moč, epicenter in niti dolžina trajanja potresa.
Življenjska raven ljudi je zelo odvisna tudi od hitrosti investicijske graditve. Hitrost graditve je v tehnično razvitih državah čedalje večja, predvsem zavoljo temeljite ln pravočasne izdelave vse tehnične ln ekonomske dokumentacije, dosledne mehanizacije gradbenih del in spodbujevalnem nagrajevanja graditeljev.
Graditelji investicijskih objektov v FLRJ, zlasti hidroelektrarn in termoelektrarn, prometnih zvez. avtomobilskih cest in železnic, kakor tudi objektov v zvezi v njimi, velikih Industrijskih kombinatov ter raznih melioracijskih objektov so v zadnjih nekaj letih zboljšali svoie tehnološke postopke, organizacijo dela ln proizvodne sile. Gradijo z najsodobnejšimi stroji, izmed katerih izdelujemo mnoge v naši državi. Tehnično in ekonomsko dokumentacijo za te vrste investicijskih objektov preučujejo ;n projektirajo na visoki strokovni ravni. To pomeni, da imamo pri nas že
dva pogoja za pospešitev hitrosti graditve velikih Investicijskih objektov. Bilo bi zelo koristno. če bi čimprej pripravili oz. uredili spodbudneišl sistem nagrajevanja graditeljev s Pomijami za hitrejšo graditev.
Intestitbril In Izvajalci del pr '
za konkretne objekte. Tako ».pr. predlaga Investitor graditve- vellkzga hidroenergetskega objekte NE Split takšen si-
PREMIJE KOT VZPODBUDA ZA HITREJŠO GRADITEV INVESTICIJSKIH OBJEKTOV
ste m premij za izgraditev dotočnega predora. Pri graditvi te orjaške hldrocentrale delajo zelo sposobni strokovni delavci kakor tudi usposobljeno Inženirsko tehnično osebje z velikimi izkušnjami, saj so zgradili več kot 6 kilometrov dolg predor Sozina na progi Beograd— Bar. Mehanizacija, ki io uporabljajo, -so najsodobnejši grad benl stroji, kakršne uporabljajo danes v tehnično naprednih državah. Podjetje »Tunelograd-nja«, ki je doseglo v Sozlnl povprečno hitrost kopanja predora 1-4 metra na dan (v slabih geoloških razmerah), je doseglo pri HE Split leta 1958 že uspehe tehnično razvitih držav; avgusta so na pre-dovalt že po 1,4 metra na dan. Povprečno napredovanje predora pri graditvi HE Are dTsere v Franclji je bilo po treh letih dela V do 8 metrov na dan. Te usipehe so dosegli v Franciji s podobno mehanizacijo ln z nagrajevanjem graditeljev. Štirje jugoslovanski inženirji so imeli tam priložnost videti, kako so graditelji te
U I	r	l^vr+n1'	tU<3	*	T>0
lil metrov predora na dan.
To nam kaže. da imamo stvarne pogoje za hitrejšo dograditev HE Split. Ce bi obdržali
doseženi uspeh 6,5 do 7,5 metra Izvrtanega predora na dan. bi mogli končati graditev sedem mesecev prei. kakor pričakuje načrt. S tem bi dobili 850 milijonov kWh, kar pomeni oo ceni 3 dinarje za kWh vrednost okoli 2,5 milijarde dinarjev. Za natančnejši Izračun koristi bi morali upoštevati tudi druge elemente, n. pr. novo Industrijsko proizvodnjo, ki bi bila omogočena, če bi začela HE Split prej obratovati, itd.
Da bi dosegli to. bi potrebovali v treh letih okoli 200 milijonov dinarjev čistega zneska (kosmati znesek okoli 340 milijonov) za premijsko nagrajevanje graditeljev. Drugače povedano to pomeni, da bi bila z dve sto milijoni dinarji za nagrajevanje graditeljev naša skupnost na dobičku za več kot 2 milijardi dinarjev. Koristnost takega ravnanja je očitna. Investitor (HE Split) poskuša že nekaj mesecev najti način, ki b! omogočil nagrajevanje. Ce bi
pri graditvi HE Split preizkusili sistem nagrajevanja graditeljev. bi mogli Izkušnje koristno unorabltl tudi pri graditvi drugih za razvoj gospodarstva pomembnih Investicijskih objektov.
Jugoslovanska investicijska
banka je načelno privolila, da bo dodelila HE Split 340 milijonov din posojila ob pogoju, da ji bodo ta sredstva vrnili lz prihranka Pri graditvi objekta ali pa, lz vrednosti zgodnejše proizvodnje. Toda to bi mogli izvesti san^o tedaj, če bi mogel dajati Investitor premije neposredno graditeljem. To pomeni. da bi bilo treba gradbenim podjetjem odobriti posebno osnovo za obračun proračunskega prispevka iz osebnega dohodka — ln sicer za sredstva, ki jih dš investitor — za nagrajevanje delavcev. Brez takšne odobritve nagrajevani© graditeljev ne bi imelo nikakršnega učinka, saj bi dobili vsega skupaj okoli 16% premije, kar ne bi bilo prav nič vzpodbudno. Nekateri finančni ln gospodarski strokovnjaki predlagajo, naj bi za taka in podobna dela določili progresivno plačevanje dela po normi, kar pa preprečuje sistem delitve dohodka ln že sklenjena pogodba o graditvi. Drugi strokovnjaki se, bojijo da bi se začeli z uporabo takega sistema nagrajevanja sklepati nestvarni roki Za izgraditev oo-sameznlh Investicijskih objektov ln da bi tako povzročili da bi določene rčke skrajševali na zelo lahek način. Taka bojazen
bi bila upravičena, če bi uporabljali tako nagrajevanje na širokem področju ln brez objektivnih družbenih meril za ocenjevanje hitrosti pri opravljanju določenih vrst del ln objektov. Za graditev dolgih predorov Imamo taka merila tudi po izkušnjah v FLRJ ln po delu v drugih evropskih državah. To pomeni, da bi mogli pri HE Split začeti premijsko nagrajevati to vrsto dela brez takih bojazni.
Potrebno je ustvariti vse pogoje za pospešitev hitrosti graditve velikih investicijskih objektov. To, da je ZSSR pretrgala pogodbo, nam je spet prizadejalo škodo v naši Investicijski graditvi ln to bi mogli ne-kolko nadomestiti z večjo hitrosti- graditve. Tako bi mogli n. pr. graditi tovarno dušikovih gnoj II v Pančevu v dveh Izmenah, da bi pridobili na času.
Toda to bi zahtevalo posebno ureditev nagrajevanja strokovnih delavcev In strokovnjakov, ki bi hoteli prostovoljno delati v obeh Izmenah. Problem uporabe posebnega sistema nagrajevanja za pospešitev hitrosti graditve, kjer moremo z družbeno priznanimi normami objektivno meriti hitrejšo graditev ln objektivno nadzorovati sklenjene rčke, je še neurejen*, v korist družbene skupnosti b! ga morali urejati brez nadaljnjega čakanja ln brez bojazni
Ing. Jože Valentinčič
Posojila za kinoprojektorje
Beograd, 16. febr. (Tanjug) Po no-vih predpisih zveznega državnega sekretariata za finance lahko ustanove In družbene organizacije dobe od Jugoslovanske Investicijske banke posojilo brez natečaja za nakup kinoprojektorjev. Ker so pogoji zelo ugodni, pričakujejo, da se bo mnogo šol, kulturno-prosvetnih ustanov in družbe-no-politlčnih organizacij že letos preskrbelo z modernimi kinoprojektorji domače izdelave. Z nabavo kinoprojektorjev bo omogočena boljša uporaba učnih, poljudno-znanstvenih in instruktivnih filmov, ki imajo veliko vlogo v 6odobni šoli in sistemu Izobraževanja odraslih.
Sprejem predstavnikov CMD v Novi Gorici
Nova Gorica, 16. febr. — ,V
imenu Socialistične zveze so predsednik okrajnega odbora SZDL Tine Remškar in sekretar Milo Vižintin ter predsednik OLO ing. Karmelo Budih-na sprejeli dopoldne zastopnika CMD katoliških duhovnikov iz goriškega okraja. Zastopniki duhovnikov so predstavnike Socialistične zveze seznanili o raznih stanovskih, organizacijskih in drugih problemih duhovščine na Goriškem.
Odkupovanje krompirja
Celje, 16. febr. V skladiščih celjskega »Agroprometa« ni več krompirja. Ker je nakupovanje na Dravskem polju precej nehvaležno in premalo gospodarno. je Trgovinska zbornica v Celju priporočila kmetijskim', zadrugam, naj pospešijo odkup dobrega jedilnega krompirja na svojem področju. Predstavnika kmetijske zadruge iz Lipan j a in Radmira sta že obljubila, eden 15. drugi pa 2 toni krompirja, ki' ga bodo odkupovali po nekoliko zvišani, za ta letni čas gospodarsko razumljivi ceni tudi do 14.5 dninarjev za kilogram. Ce bodo količine dovolj velike, jih bo »Agro-promet« prevzemal kar pri kmetih, drugače pa v skladiščih kmetijskih zadrug.
tdg
brez omahovanja, ker vodi k povečanju produktivnosti proizvodni e ter vleče , celotno družbo mcnčno naprej.
Na koncu poudarja referat, da je nagrajevanje po učinku eno izmed bistvenejših področij dejavnosti sindikalnih organizacij, v katerega naj se vključijo kot aktiven činitelj, .ker pomagajo s tem k povečanju proizvodnje, produktivnosti in skupnega dohodka, s tem pa tudi k povečanju osebnega dohodka delavcev. Zaradi vsega tega so sindikati življenjsko zainteresirani pri tem sistemu nagrajevanja, ker je to najpravilnejša pot k povečanju standarda v celoti.
V razpravi o nagrajevanju po enoti proizvoda na današnjem posvetovanju v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije so v glavnem poudarili naslednja vprašanja: Kako omogočiti, da se s tem sistemom dosbže večja proizvodnja in obenem omogoči boljši zaslužek proizvajalcev, kaj naj bo osnovno merilo za nagrajevanje po enoti proizvoda in katero plansko leto naj bo podlaga.
Ekonomist prof. Kadivoje Da-vidovič je bil mnenja, da je treba pri določanju višine nagrade upoštevati prihranek materiala, boljše izkoriščanje strojev in drugo. Dejansko pomeni vsako racionalnejše razporejanje tega, kar se imenuje fiksni stroški, na večje število proizvodov pomemben gospodarski dobiček ne samo za kolektiv, temveč tudi za vse gospodarstvo. Vsaka ekonomska enota, podjetje ln gospodarska skupina mora biti zainteresirana za povečanje proizvodnje in zmanjšanje proizvodnih stroškov, da bi se lahko nagrajevali! v ustreznem obsegu za doseženi prihranek.
Radivoje Davidovič je predlagal, naj se že letos začne širše nagrajevanje po enoti proizvoda, tem prej, ker to pravzaprav ni nikak nov sistem, temveč je že davno uveden v mnogih gospodarskih organizacijah. Prav tako se je zavzel za uporabljanje točkovanja, s čemer bi omogočili, da ne bi prepogosto Izpreminjali norm. Norme bi lahko v glavnem ostale stalne, s točkovanjem pa bj se uredila višina nagrajevanja po uspehu na istem delovnem mestu.
Zastopnik Združenja živilske industrije Milan Ristič je poudaril, da so dobr.i proizvodni plani izredno važni za nagrajevanje po enoti proizvoda. Ako ni dobro sestavljen splošni plan za celotno podjetje, je težko izdelati podrobnejše plane po ekonomskih enotah. Ta izdelava planov pa je neob-hodna, da bi lahko v ekonomskih enotah planirali in kontrolirali stroške ter proučevali prispevek teh enot k splošnemu uspehu podjetja.
V razpravi je bilo izrečeno tudi mnenje, da je za povečanje produktivnosti z uporabljanjem nagrajevanja po učinku važno tudi povečanje deleža narodnega dohodka v bruto-produktu gospodarske organizacije. Navedli so primer nekega podjetja, v katerem je znašal delež narodnega dohodka pred uvedbo novega sistema nagrajevanja samo 64 odstotkov, s prehodom na novi sistem nagrajevanja se je delež narodnega dohodka v bru-
to-pro izvodu povečaj čez leto dni na 69 odstotkov, po dveh letih pa na 80 odstotkov.
Zastopnik; sindikalnih svetov
In strokovnih združenj proizvajalcev so se strinjali ob koncu dopoldanske razprave, da
nagrajevanje po enoti proizvoda ne Izključuje nagrajevanja po ekonomskih enotah, temveč se nasprotno ta dvg sistema 1*-popolnjujeta.
Posvetovanje se je popoddit« nadaljevalo.
St. 39 — 17. FEBRUARJA 1959 / SLOVENSKI POROČEVALEC / stx. 3
Slabe napcvedi za novo vlado
od vasbga stalnega dopisnika
RIM, 16. febr, (po telefonu). Nova italijanska vlada, ki jo Je sestavil prof. Antonio Segni, je danes dopoldne prisegla pred predsednikom republike Gronchijem, zvečer pa bo imela prvo sejo, na kateri bo imenovala podsekretarje raznih ministrstev.
Razporeditev krščanskodemo-kratskih veljakov po raznih ministrstvih kaže da ie Segm mojstrsko opravil svoje delo. ki ni bilo lahko. Moral ie po
en} strani zadovoljiti predstavnike vseh strui v stranki, po drugi strani pa paziti, da ne bi s posameznimi imenovanji vznevoljl) desničarskih strank.
ki So obljubile, da bodo vlado v parlamentu podprle. Nekateri politični komentatorji sicer vidijo nasprotja med razporeditvijo ministrstev in silami, ki bodo vlado podprle. Vendar kaže, da so ta nasprotja bolj navidezna. Tako na primer »La Stampa« ugotavlja, da ključna gospodarska ministrstva do-
Qb pobu
Urn
Nedoslednost v nedosledni gonji
Prvi sekretar Enotne socialistične -partije Demokratične republike Ne-mčije je z zadnjim govorom v Berlinu 13. februarja vnesel nove elemente nelogičnosti v že tako pisan in nasprotujoči kalejdoskop anti-jugoslovanske kampanje. Med drugim je namreč dejal:^»Politika jugoslovanskih voditeljev, ki ima za cilj, spraviti Jugoslavijo v nasprotje s socialističnim taborom, lahko privede do tega, da bo jugoslovanski narod izgubil pridobitve socialistične revolucije. Skušali pa bomo sodelovati z Jugoslavijo v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na borbo proti imperializmu in v borbi za mir, v katerih so naši pogledi identični, hkrati pa bomo težili h krepitvi gospodarskih stikov na osnovi enakopravnosti na meddržavnem področju.«
Pustimo ob strani dejstvo, da se niti stališča Jugoslavije kot države, niti stališča ZKJ kot Partije, niso v ničemer bistveno spremenila od stališč, ki smo jih imeli 18. februarja 1956. ko so delegati na*popol-danskem zasedanju XX. kongresa KP Sovjetske zveze v večniinutnem frenetičnem aplavzu stoje pozdravili pozdravno brzojavko, ki jo je Tito poslal XX. kongresu, in da torej kampanja, v kateri Ulbricht v bistvu ponavlja samo to, kar je Nikiia S. Hruščev povedal na XXI. kongresu, odkriva občutek nestalnosti in nesigurno-sti pri avtorjih, ne pa pri tistih, ki jim je kampanja namenjena, da bi jih omajala.
Tudi če izvzamemo to osnovno ugotovitev, na-m krivulja ant'..jugoslovanske gonje, ki se izživlja v obilici izjav odgovornih državnih in partijskih funkcionarjev vzhodnega tabora. vsiljuje mnogotera vprašanja in razmišljanja o tem, ka-j pravzaprav posamezne izjave pomenijo.	,
Ali ni v nekako nelogični disonanci, če govori prvi sekretar vzhodnonemške partije o pripravljenosti sodelovanja na področju borbe proti imperializmu in za ohranitev miru, v tezah KP ČSR zg diskusijo o XXI kongresu pa stoji med drugim zapisano:	»Kapitalisti
so zbrali vse sile, da bi zavrli izvajanje sklepov XXI. kongresa. V tej luči moramo ponovno najostreje obsoditi izdajalsko vlogo sodobnih jugoslovanskih revizionistov, ki so postali na.jpodlejše orodje v rokah imperialistov *<
Kakšno težo imajo lahko besede Ulbrichta, ki si sočasno z izjavami o sodelovanju na meddržavnem področju lasti pravico odločati o tem, kaj je v korist in kaj v škodo jugoslovanskim narodom, poskušajoč tako zabiti klin med ljudstvo in vodstvo Jugoslavije, torej izključno na meddržavnem področju? To do potankosti spominja na prakso, ki je sledila zloglasnemu letu 1948 — saj je bil prav Ulbricht tisti, ki je na V. kongresu Enotne socialistične partije Demokratične republike Nemčije julija lani izjavil, da so vsem ostale globoko v srcu besede N. S. Hruščeva. Le-ta pa je ob tej priložnosti s kongresne tribune dejal, da je bila resolucija iz leta 1948 v bistvu pravilna, in da v letih po resoluciji Jugoslavija ni bila izpostavljena gospodarski blokadi. V tej luči ni težko predpostavljati, kako je v izjavah o sodelovanju na meddržavnem področju zamišljena »težnja po okrepitvi stikov«.
Človeka, ki paberkuje po vzhodnoevropskih časopisih in spremlja govore vodilnih ljudi iz teh dežel, zbode v oči še eno, zelo značilno dejstvo. Prvi sekretar KP Sovjetske zveze N. S. Hruščev je lani kot gost na V. kongresu Enotne socialistične partije Demokratične republike Nemčije dejal, »da ne kaže posvečati velike pozornosti jugoslovanskemu revizionizmu« in da »jugoslovanski ideološki odklon ne bo vplival na socialistično graditev socialističnega tabora.« Na XXI. kongresu KP Sovjetske zveze pa smo slišali tudi obilico ugotovitev, da je pretrpel jugoslovanski revizionizem
uničujoč in odločilen udarec.<
»Zakaj potem — se bo vprašal' človek z normalnim načinom mišljenja — toliko vika in krika olcrog problema, ki je že »likvidiran«, in če so najvišji diagnostiki sami svetovali vzdržanost in hladno kri?«
Krivulja protijugoslovanske kampanje, ki beleži svoje maksimume v trditvah, da »delajo beograjski revizionisti roko v roki s kolonialisti med arabskimi državami« (Kaled Bag-daš), ua »zaradi jugoslovanskih revizionistov trpi jugoslovanski narod« (Antonin No-votny), da »so zaradi revizionistične politike v nevarnosti socialistične pridobitve Jugoslavijec (Kapitanov, ponavljajoč tezo Hruščeva), in svoje minimume, ki so izraženi v pripravljenosti sodelovati z Jugoslavijo na mednarodnem področju, ter v pripravljenosti, omejiti se na ideološko in partijsko polemiko, je v bistvu samo v dveh različnih projekcijah izražena celovitost anti-jugoslovanske gonje, ki ima v eni inačici namen ustvariti vtis formalne korektnosti, v drugi pa nalogo, biti v neizprosno opozorilo vsem nedo-gmatičnim težnjam doma, v okviru socialističnega tabora Toda uroče in mrzle prhe ne morejo prepričati nikogar, marveč odkrivajo še eno plat lagerske stvarnosti: nedoslednost tudi v doslednem vodenju nedosledne kampanje.
M. 5
bili v svoje roke predstavniki
leve krščansko demokratske struje, medtem ko so v komunističnih in socialističnih krogih mnenja, da so ministrstva, ki so jih dobili levičarji le bolj tehnično-gospodarska. kajti finančno ministrstvo je pripadlo desničarju Tavlaniju.
Glede na dejstvo ,da se 'bo Segnijeva knščanskodemokrat-ska vlada v parlamentu opirala zgolj na desničarske sile. je razporeditev ministrstev med posamezne strankine struje Popolnoma nepomembna, kajti tudi če bi kako važno gospodarsko ministrstvo pripadlo naprednejšim predstavnikom kr-ščanskodemokratske stranke, bi ta ne mogel ukreniti ničesar, kaitl vsak naprednejši zakon bi naletel na odpor tistih sil. ki drže vlado na površju.
Segni le torej rešil vladno krizo in pomiril duhove v kr-ščanskodemokratsk! stranki, toda deželi njegova vlada ne nudi'nobene perspektive. kajti stranke, ki vlado podpirajo, odločno nasprotujejo vsaki naprednejši rešitvi problemov ki tarejo ltalijanse delovne množice. Zatorej od te vlade ni pričakovati pomembnejših ukrepov.
Prevladuje tudi mnenje, da Segnijeva vlada ne bo imela dolgega življenja. Njena glavna naloga bo le prebroditi krizo, ki je nastala z odstopom Fanfari Ha in z razkolom v socialnodemokratski stranki. Po odcepitvi leve struje Saragat trenutno ni mogel tvegati sodelovanja v krščanskodemotkratskl vladi, s čimer pa je izzval nezadovoljstvo na desnem krilu -voje stranke. Zato je pričakovati. da bo odsotnost njegove stranke iz vlade le kratkotrajna, kar 1e moč sklepati tudi iz uvodnika, ki ga je objavil kr-ičanskodemokratski »II popolo«. List namreč izraža obžalovanje, da je morala krščanskodemo-
kratska stranka prevzeti vse breme na svoje rame. ker se
nekatere »demokratične stranke« zaradi političnih težav, ki lih preživljajo, niso mogle odzvati pozivu na sodelovanje ter hkrati Izraža upanje, da bodo »v korist svobode in napredka« kmalu srečno prebrodile te težave. To obžalovanje je deloma razumljivo, kajti sodelovanje z desničarskimi strankami
— zlasti še podpora, ki jo namerava vladi dati tudi neofašistično gibanje MSI — bo Imelo vsekakor negativne posledice v levem delu krščanskodemo-kratske stranke.
Aca Stanovnik
Zunanja politika ZDA se ne bo spremenila
Washington, 16. febr. (AFP). Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Christian Herter je včeraj obiskal v bolnišnici operiranega ministra Dullesa. Do sestanka je prišlo na zahtevo Dullesa po telefonskem razgovoru s Herterjem ki ga nadomešča v zunanje« ministrstvu.
Podpredsednik ZIDA Nlxon je izjavil na konferenci za tisk, da bodo politiko predsednika El-
senhowerja In ministra Dullesa. »trdnost v načelih in elastičnost v taktiki«, nadaljevali tudi v primeru, če bi se Dulles zaradi bolezni moral umakniti. Nlxon je dodal, da Dullesova bolezen v nobenem primeru ne bo pripeljala do spremembe ameriške zunanje politike.
Razgovori v Kremlju
Moskva, 16. febr. (TASS). — Sovjetski premier Hruščev in > podpredsednik vlade Mikojan sta se v Kremlju razgovarjala s prvim sekretarjem poljske združene delavske partije Wla-dislavvom Gomulko in članom sekretariata Zenonom Klisz-kom. Sporočilo pravi, da so se razgovarjali o vprašanjih obojestranskega interesa.
Za torek je napovedana v Londonu konferenca med predstavniki Grčije, Turčije in Velike Britanije, na kateri bodo dokončno sklepali o ciprskem vprašanju. V zadnjem času se je položaj na otoku že izboljšal, britanske oblasti so izpustile iz zaporov precejšnje število političnih zapornikov. — Na sliki: britanski stražar nadzoruje promet v Nikoziji.
Okrog zelene mize
Danes se začne v Londonu konferenca zunanjih ministrov Britanije, Turčije in Grčije, z udeležbo predstavnikov Cipra
LONDON, 16. febr. (Tanjug). Danes so sporočili, da se bo - konferenca zunanjih ministrov začela v Londonu jutri dopoldne. Konferenca bo za zaprtimi vrati. Poleg britanskega, grškega in turškega zunanjega ministra bodo sodelovali tudi predstavniki grškega in turškega prebivalstva na otoku, Makarios in dr. Kučuk, kakor tudi minister za kolonije Lennox-Boyd. — Kolikor bo ta konferenca uspešna, pričakujejo, da se bo že prihodnji dan razširila na premiere Velike Britanije, Grčije in « Turčije.
Pred reformami na Kubi
Havana, 16. febr. (AP). Pričakujejo, da bo nova kubanska vlada, ki jo sedaj vodi Fidel Castro, kmalu sprejela večje število notranjepolitičnih ukrepov. Med drugim predvidevajo
hitrejšo izvedbo agrarne reforme. s katero bodo kmetom razdelili zemljo, uresničenje več-iih možnosti za zaposlitev, reorganizacijo vlad© in armade
ter preiskava v zvezi z denarjem m Imovino. za katero menijo, da ie bila nezakonito pri-
dobljena za .časa vlade Batiste.
Bivši major Sosa Blanko, ki je bil 22. januarja obsojen na smrt kot vojni zločinec, bo danes ponovno odgovarjal pred vojaškim sodiščem v Havani. Sodni proces so obnovili, ker je branilec predložil nove elemente v korist obsojenca. Prav tako bo proces obnovljen proti bivšemu poročniku kubanske policije Franciscu Beuera. ki je
Ministri za zunanje zadeve Grčije, Turčije in Velike Britanije so danes v Foreign Of-iiceu nadaljevali preliminarne razgovore o uresničenju ztiri-škega načrta za Ciper. Averof skupaj z Zorlujem in Selwy-nom Lloydom * proučujejo datum in način za razglasitev neodvisnosti Cipra. Prav tako razpravljajo o jamstvih, ki bi jih morala dobiti Velika Britanija, kar zadeva status njenih vojaških oporišč na
Uradni grški predstavnik je danes izjavil, da bo predsednik Karamanlis jutrj odpotoval v London, kolikor mu bo to zdravje dopuščalo. Karamanlis
je moral zaradi gripe ostati v postelji.
Ciprski nadškof Makarios se je danes sestal z britanskim guvernerjem Footom. Foot je rekel, da je optimistično razpoložen, kar zadeva izid sedanjih razgovorov o Cipru. Dejal je, da se je danes sestal tudi z voditeljem turške manjšine na Cipru Kučukoan. Pred sestankom s Footom se je Makarios posvetoval s člani svojega spremstva.
|T"‘je "j7	TL Z* otoku in možnosti, da Ciper
bil prav tako obsojen na smrt. ^ ^ člajlstvo Commonweal-
»Vrnite se v stranko«
Predsednica kongresne stranke je začela z akcijo za obnovo vodilne
indijske politične stranke
NEW DELHI, 16. februarja. (Tanjug). Akcija »Vrnit« se v stranko«, ki jo je začela Indira Ghandi kot nova predsednica kongresne stranke, dobiva vedno bolj določene oblike. Lani je izstopilo iz stranke večje število članov, ki so se pridružili drugim strankam ali organizirali nove politične stranke. Ko je sprejela dolžnost predsfednika kongresa, je Indira Ghandi izjavila, da bo začela s široko akcijo, da bi se vrnili v stranko vsi tisti, ki so pripravljeni sodelovati na uresničevanju osnovnega programa.
Ho je govoril pred 700 delegati iz 28 držav na mednarodni konferenci za nadzorstvo rojstev, j© Nrhru poudaril, da prosvetni in gospodarski napredek predstavlja soliden temelj za uspešno nadzorstvo rojstev.
tha, kakor tudi prehodnemu obdobju neodvisnosti.
Nadškof Makarios, ki bo verjetno predsednik ciprske republike, se je danes sestal s 23 voditelji grškega prebivalstva na otoku, kj so prišli z njim v London. Vodja turške manjšine Kučuk pa se je sestal s predstavniki ciprskih Turkov. Verjetno je, da bo britanski guverner otoka Foot danes pred voditelji obeh skupnosti govoril o stališču britanske vlade. Sinoči se je razgovarjal s premierom Macmilanom, ministrom Lloydom in ministrom za kolonije Lennox-Boydomr
Ostre obtožbe
Po prekinitvi sovjetsko-iranskih razgovorov je prišlo do hudih medsebojnih obtožb
TEHERAN, 16. febr. (Reuter). Iran je obtožil Sovjetsko zvezo za neuspeh v razgovorih, ki so bili v tem mesecu v Teheranu. Razpravljali so o možnostih sklenitve pakta o nenapadanju med obema državama in o možnostih za povečanje sovjetske tehnične pomoči Iranu. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je demantiral sovjetske izjave, da je bila pobudnik za te razgovore iranska vlada.
V sporočilu ministra za zunanje zadeve piše. da bo ostal Iran še naprej združen z Zahodom in bo ostal član bagdadskega pakta ter bo spoštoval svoje mednarodne obveznosti. Med te obveznosti prištevajo tudi nedavno podpisan dvostranski sporazum z ZDA.
»Pravda« j© objavila komentar o prekinitvi sovjetsko-tran-sklh razgovorov. v katerem
Včerajšnji »Indlan Exspress« piše, da so lz krogov blizu bivšemu predsedniku kongresa Debru zvedeli, da bi. kmalu prišlo do združitve narodno-socl-allstične stranke s kongresno stranko. Po Informacijah časopisa je bilo vodstvo stranke soglasno. da se napravi vse. da bi prišlo do združitve. Manjkale so samo še podrobnosti dogovora s prvakom narodne socialistične stranke Asokom Mehtom. 2e pred tem se ie kongresni strank! pridružil eden od prvakov narodno-social Istlč-ne stranke Krlpalanl. ki je sedaj prav tako aktiven pobudnik ža združitev obeh strank.
Hkrati se predvideva, da bi v kongresno stranko lahko stopili tudi mnog! posamezniki in razne skupine lz drugih političnih strank, ki so blizu kongresne. -
.Socialistični forum kongres-
ne stranke je predložil vodstvu stranke, da bi organizirali štiri regionalne inštitute, na katerih bi študirali kadri za uresničevanje odločitev nagpurske-ga zasedanja kongresne stranke. V prihodnjih treh letih bi se v teh Inštitutih Izšolalo 60.000 aktivistov, ki bi jih razposlali po vsej Indiji ter bi delali na uresničevanju nagpur-skih odločitev. Te odločitve obsegajo agrarno reformo ter uvajanjne zadružnega sistema na Indijski vasi.
Predsednik Indijske vlade Nehru je Izjavil, da je njegova vlada prva. ki uradno proučuje vprašanje nadzorstva rojstev in porasta prebivalstva. Po njegovih besedah se to vprašanje pojavlja v Indiji že 20 let. Pred osmimi leti pa ga je komisija za planiranje ponovno proučila, toda napredek je bil zelo počasen.
Razprava o Kameruna
Skrbniški svet OZN bo verjetno sprejel francoske predloge za pripo>
rodila generalni skupščini
NEW YORK, 15. febr. (AFP). Skrbniški svet Združenih narodov je 'danes nadaljeval z razpravo o poročilih svojih predstavnikov, ki so obiskali Kamerun in predlagajo, naj Združeni narodi odpovejo sporazum s Francijo o skrbništvu nad enim delom tega ozemlja, čim bi 1. januarja prihodnjega leta dobili neodvisnost. Tedaj bi bilo treba po priporočilu proglasiti splošno amnestijo, dovoliti delo prepovedanim strankam in izvesti dopolnilne volit-*©.
TELEGRAMI
TIRANA — Med Turčijo in Albanijo bodo vzpostavili diplomatske odnošaje. Za albanskega poslanika v Turčiji je bil imenovan Skendera Konica.
TUNIS — Tuniški radio je sporočil, da je bilo v vasi Alep Raima ubitih sedem oseb.* Francosko poveljstvo v Alžiriji pa je demantiralo, da bi francoska letala streljala na to vas.
LONDON — Severozahodna Evropa je bila v nedeljo zavita v gosto meglo. Na več krajih je prišlo do trčenj med ladjami.
SEKONDI (Zah. Gana) — Predsednik vlade Gane Nkru-mah je izjavil na nekem političnem zborovanju, da je za razvoj te afriške države določenih 2-tO milijonov funtov šterlingov. Dejal je, da Gvineja ne bo zaprosila za sredstva v inozemstvu za realizacijo svojega programa.
KATMANDU — V sredo bodo v Nepalu volitve za 109 članov spodnjega doma, prvega parlamenta te kraljevine na Himalaji. Osemnajst članov zgornjega doma od skupno 36 jih bo imenoval kralj Nepala Mahendra. Nepalski kralj je objavil prejšnji teden prvo ustavo, ki določa ustavno monarhijo po zgledu Velike Britanije.
AMAN — Po vsem Jordanu in še posebno v višinskih predelih je bilo hladno vreme s snegom.
NAPAKS — Kanadsko vojno letalstvo bo še nadalje iskalo islandsko ladjo »Juli«, ki je izginila z 01 potnikL
V sedanji diskusiji v svetu so predstavniki ZDA, Nove Zelandije, Italije, Avstrije in Belgije podprla predlog francoskega delegata, da se generalni skupščini, ki bo 20. februarja začela proučevati poročila o stanju v obeh delih Kameruna, priporoči odpoved skrbniškega dogovora za Kamerun pod francosko upravo, ne oziraje se na morebitno akcijo za združitev obeh ozemelj v enotno kamerunsko državo.
Temu priporočilu se le doslej uprl edino sovjetski predstavnik Lobanov. Izjavil ie, da je sovjetska delegacija načelno za volitve v obeh delih Kameruna pod francosko ih britansko upravo, vendar pa. da v tem trenutku vztraja, nai svet ne sprejme nobenega priporočila, marveč nai celotni problem prepusti generalni skupščini z razlago, da bodo bolje ocenili položaj, če bodo obe poročili misije proučili v celoti in ne posamično kot sedaj. To svoje stališče ie sovjetski predstavnik razložil s tem. da ie v francoskem Kamerunu velika napetost in da ni osnovnih svobod, zaradi česar so mnogi opozicijski politiki morali oditi v ilegalo. Dejal ie. da se položaj ne more popravita brez splošne amnestije, ker so doslej osvobo-
dili samo nekaj deset oseb, medtem ko jih ie nekaj tisoč
še vedno v zaporih. Na volitvah pred tremi leti je sodelovalo samo 20 do 30% volivcev, drugi so jih pa bojkotirali zaradii vojaških in policijskih represalij.
Po dosedanjem razpoloženju*
je zelo verjetno, da bo večina v skrbniškem svetu sprejela predlog francoske vlade.
pravi, da Sovjetska zveza »n© more ostati pasivna pred sovražnimi postopki Irana, ki 3« je njegova vlada odločila odkrito sodelovati s tujimi agresivnimi silami«. »V naši dobi — piše »Pravda« — »narodi ne bodo ravnodušni do takih postopkov.« »Vlada« — nadaljuje »Pravda« — »ki noče upoštevati Interese svojega naroda, n« more biti stabilna, ter gr© v neizogibno propast, ne oziraje se, kolikšna je moč tujih bajonetov. ki io podpirajo. Do tega propada bi lahko prišlo v »kubanski varianti«, ko je moral diktator Iskati rešitev v begu ali v »bagdadski varianti«, ko je narod nemilostno uničil kliko.. Politika nezaupanja do naroda, politika sodelovanja v agresivnih vojaških blokih ni mogla pomagati iraškemu kralju«
V komentarju obtožujejo iranskega šaha. da je Sovjetski zvez! predložil razgovore, »katerih cilj je bil prevarati javno mnenje njegove države ln skleniti dvostranski vojaški sporazum z ZDA. skrivajoč s© za sovjetsko-lranskiml razgovori«.
Stavka belgijskih rudarjev
V Belgiji stavka 20.000 rudarjev zaradi odločitve vlade, da bo zaprla
nerentabilne rudnike
BRUSELJ, 16. febr. (Tanjug). Več kot 20.000 rudarjev s področja Borinage so danes začeli s splošno stavko v znak protesta proti odločitvi visoke oblasti skupnosti za premog in jeklo, da bodo prenehali z delom v osmih od skupno 14 rudnikov premoga v tej belgijski pokrajini. Minister za delo je objavil proglas, s katerim je pozval delavce na »hladnokrvnost in red«, medtem ko so policijske sile, ki so že včeraj in predvčerajšnjim ostro posredovale proti stavkajočim. ponovno stopile v stanje pripravljenosti.
Vsi delavci na tem področju sp danes prenehali z delom v znak solidarnosti z borbo rudarjev. Vsa gospodarska aktivnost ln . promet na tem področju je omrtvičena. To je naj večja delavska stavka v Belgiji v zadnjem letu.
Odločitev o zaprtju »nerentabilnih« rudnikov je potrdila prejšnji teden /tudi belgijska vlada, da bi s tem ublažila težko krizo v rudarstvu zaradi prevelikih količin neprodanih viškov premoga, ki ser do sedaj v Belgiji dosegli 8 milijonov ton. Ta kriza v skupno-
sti za premog ln jeklo je zaradi podobnih viškov premoga budil v Zahodni Nemčiji povzročila že hude spore med šestimj zahodnoevropskimi državami članicami. Francija je odklonila, da bi odobrila pomoč rudnikom s prevelikimi neprodanimi zalogami, medtem ko je Belgija začela proučevati možnost, da bi. za leto dni izstopila lz članstva lz te skupnosti. Po mišljenju strokovnjakov visokih oblasti je presežek v proizvodnji premoga rezultat znatne usmeritve industrije v Zahodni Nemčiji na tekoča goriva, kakor tudi povečanega
uvoza ameriškega premoga v Zahodno Nemčijo.
Celotno belgijsko gospodarstvo Ima sedaj težave v zvezi s težavami v rudarstvu. Splošna tendenca k recesiji se kaže še posebno v povečanju brezposelnosti (približno 300.000 brezposelnih na skupaj 2 milijona zaposlenih delavcev), počasnejšem ritmu industrij-strijske proizvodnje ln skoku cen surovinami in blagu (4 do 10 odstotkov v zadnjih treh mesecih). Po sporočilu socialističnih sindikatov, kj vodijo današnjo splošno stavko, bi zaprtje rudnikov v Borinageu povzročilo, da bi ostalo na cestj 8000 delavcev , največ Italijanov Delavski sindikati zahtevajo za to umik odločitve o likvidaciji rudnika ali »bolj učinkovito borbo proti brez-po.s:inosti« za dajanjem novih možnosti za zaposlovanje dr^ lavcev
4 s ti. i SLOVENSKI POROČEVALEC /	39	  17	februarja	i95s
OBISKU PRI DRUŽINI »ZADRUGAR«
Beograd, februarja . .
Družino »Zadrugar« sem spoznal v industriji motorjev v Rakovici. Danes je to mnogo-
članska družina, ki omogoča, da so naša polja bolje obdelana in mize bogate j e obložene. Oče družine je traktor »Zadrugar — Diesel«. Člani družine so enobrazdni, d« obrazdni in trd-brazdni plugi, krožne brane, sej alnice ittd_
Družina se je pomnožila zlasti lani. letos pa bo dobila nov prirastek. Na traktor bodo pripeli nove priključne stroje, po zaslugi na široko razvite kooperacije. Kooperacija Industrije motorjev v Rakovici z Industrijo precizne mehanike, Iskro, Ikarusom, Utvo, Teleop-tiko, »Rudijem Čajevcem«, TAM, zavodi »Tito«, Tesnilko, Utensilijo, Ventilatorjem, 27. marcem, Rekordom, Borovom, Savv, »Petrom Drapšinom«, Krušikom, Istro, ITM in drugimi podjetji je omogočila naglo razširjenje družine »Zadrugar«. Za to razpredenost družine nimajo nič manj zaslug kolektivi OLT, »Proieter«, Lipos« in »Pobeda«, ki omogočajo s svo-
Meodgo^omo
poslovanje
Pred kratkim so organi tržne inšpekcije ustavili po vsej državi prodajo blaga neke naše domače tovarne. Vzrok za prepoved je bil ta da je imelo to blago inozemsko označbo, zakon pa prepoveduje neresnično označevanje blaga, kar ima za posledico- odgovornost proizvajalcev.
Vprašanje je. kaj je vodilo tovarno, da je lažno označevala svoje izdelke. Naj omenimo, da ta tovarna ni izjema. Taki pojavi so bili tudi med proizvajalci začimb, alkoholnih pijač itd.
Naša industrija je v zadnjih letih vidno napredovala. Ni usvajala samo izdelave mnogih izdelkov, ki smo jih prej izključno uvažali temveč je močno zboljšala tudi njihovo kakovost. Po zaslugi te kakovosti je povpraševanje po naših industrijskih izdelkih v tujini čedalje večje in tekmujemo že z mnogimi slovitimi | tujimi tvrdkami. Pri tej ugotovitvi pa ne smemo pozabiti. da vsi izdelki ne dosegajo inozemske kakovosti in da zato mnogi potrošniki raje kupujejo tuje izdelke. Zlorabljati pravico potrošnikov, da zahtevajo za svoj denar dober izdelek, ni le vse obsodbe vredno, temveč mora biti tuje socialističnemu gospodarstvu in proizvajalcem.
V tem primeru pa se pojavlja samo vprašanje odgovornosti proizvajalcev, čeprav nosijo največji del odgovornosti za tak postopek. Prav tako je krivda tudi pri trgovini; tej je dobro znano, da je prepovedana prodaja lažno označenega blaga. Kljub temu pa je sodelovala pri taki nedovoljeni transakciji in blagohotno podpirala postopek brezvestnega, neodgovornega proizvajalca. Sploh pa ravnanje trgovine ni samo naključje v povezavi s proizvajalcem, ker se to dogaja tudi v trgovini sami; doslej sv namreč že večkrat ugotovili trgovinske špekulacije, pri katerih so označevali domače blago kot uvoženo ter ponujali slabše izdelke za kakovostne itd. Ne vrnemo pozabiti, da je to obenem tudi nelojalna konkurenca, ki povzroča škodo drugim vestnim domačim proizvajalcem.
Zaključek vsega tega je jasen. Proizvajalci in trgovina imajo moralno obveznost do potrošnikov, ker so zato tu, da jih oskrbujejo, ne pa varajo Prizadeti kolektivi naj o tem resno razmislijo in ustrezno ukrepajo, zakaj zaradi brezvestnosti posameznikov bi kolektivi ne smeli postavljati v nevarnost svojega dobrega imena.	I.	S.
jlmi priključnimi stroji, da se družina tako naglo širi in uživa gostoljubnost na naših' njivah.	—
Kako je nastala družina »Zadrugar«
Nekako pred desetimi in več leti je zagledal svet oče družine — traktor »Zadrugar«, Bil je v začetku nekoliko rahitičen in anemičen, ker ni biio enostavno v, tedanjih okoliščinah. osvojiti proizvodnje traktorjev. Minilo je nato nekoliko let in so bencinski motor zamenjali z Dieslom, ki ga izdelujejo v tovarni sami,
Nov uspeh so dosegli leta 1955, ko je »Zadrugar — Diesel« dobil hidravlično dvigalo, kar je omogočilo pripenjanje priključnih strojev. To je »Zadru-garju« omogočilo zaoratl globlje v naše njive. Toda od prvega do drugega sta minili dve celi leti napornega in vztrajnega dela. V začetku leta 1957 je izšla prva poskusna serija traktorjev s hidravličnim dvigalom. 20 poizkusnih trak- ■ tor jev je imelo domače nataknjene pluge.
Prvi poskus Je prinesel razočaranje. Prvi stroji, tokrat plugi, niso ustrezali traktorju in je dal zato zelo slabe rezultate. Sklenjeho je bilo, da j« treba izdelati take priključne stroje, ki bodo po svoji kakovosti in konstrukciji ustrezali kakovosti »Zadrugarja«.
Odgovor so poiskali kolektivno v sodelovanju z Institutom za mehanizacijo LR Srbije. Na polju v okolici Zemuna so junije in julija 1. 1957 ponovno proučevali domače nataknjene in vlečne pluge ter večje število inozemskega orodja s pomočjo traktorjev »Zadrugar — Diesel« in »Zetor«. Po dvomesečnem skrbnem proučevanju so ugotovili, da lahko »Zadrugar— Diesel« s 40 ks da maksimalne rezultate šele z adaptiranimi orodji.
Vrsta domačih podjetij se Je lotila izdelave prototipov posameznih priključnih strojev za natikanje, a nevlečnega tipa. Da b; izbrali najugodnejše orodje, so zopet jeseni 1. 1957 proučevali priključne stroje. Sodelovalo je 14 domačih in 4 inozemski proizvajalci s približno 90 različnimi orodji.
mm in 83 cm globoko z eno-brazdnim plugom. Presenečenje je bilo izredno. Sonce je pripekalo, prostrano polje okoli Kavadarcev je izsušeno in razpokano. Modri stroji so delali kakor ura. Za njimi so hodili dobro razpoloženi kmetje. Merili so, kimali z glavami in skoro vsi so prisl; do zaključka:
— Ej, tako globoko ta zemlja še ni bila izorana od kraljeviča Marka.
Tako je »Zadrugar« napravil zrelostni izpit. Našice, Koprivnica, Vršački_ vinogradi, kmetijski kombinat »Beograd« so samo nekateri kraji na ^.dolgerp seznamu teh preizkušenj.
Proizvodnja je razprodana
Ob konou lanskega leta je kolektiv prišel do naslednje ugotovitve: kljub povečanju je vsa proizvodnja traktorjev za leto 1959 razprodana. Zaradi izrednega zanimanja na trgu proučujejo možnost nadaljnjega
povečanja proizvodnje.
Sklenjena je dobava 4722 traktorjev, pretežno za kmetijsko proizvodnjo. Družina »Zadrugar« je sedaj v glavnem popolna in lahko zadovolj i velike potrebe kmetijstva. Za razliko od drugih traktorjev je opremljena s primernimi priključnimi stroji.
Zato ni niti malo čudno, ako so na letni konferenci članov Zveze komunistov v Industriji motorjev'Rakovica rekli;
»Danes kooperiramo s 35 podjetji na ožji podlagi. To sodelovanje pa sea naslanja na več
kot 80 podjetij v naši državi Leta 1959 moramo izdelati okoli 7000 motorjev. Plan v letu 1958 je bil povečan za približno 62 odstotkov v primerjavi z letom 1957. Bruto-produkt je znaša) 8.2 milijardi dinarjev Letos pričakujemo novo povečanje«.
Ako to preberemo In znamo brati med vrstami, lahko zvemo, da se poraja še ena veččlanska družina — družina »Dieslovih motorjev«. Družina Dieslovih motorjev IM-03 je vznikla, na podlagi licence »Perkdns«. Izdelujejo traktorske motorje, motorje za vozila, industrijske motorje, motorje za potniške avtomobile in ladijske motorje. Enega izmed njih vgrade v »Zadrugar—Diesel«, ki ga izdelujejo v tovarni sami, druge pa uporabljajo mnoga podjetja v državi.
Enega izmed teh motorjev vgrade v naprave za umeten dež, ki jih izdeluje ljubljanski »Agroindus«, drugega v kombajn »Zmaja« iz Zemuna, tretjega v avtobuse »Bratstva 1 jedinstva« v Zemunu, četrtega v vilično dvigalo »Mamut« v podjetju »Indos« v Ljubljani, petega v Dieslove lokomotive Tovarne mostov v Nišu, šestega v traktorje, ki jih izdeluje Industrija traktorjev In strojev v Beogradu, sedmega . . .
Ta družina se je, kakor tudi »Zadrugar«, naglo ’udomačila v »Agroindusu«, »Fagramu« v Smederevu, ladjedelnici »Ulja-nik« v Pulju, »Rade Končar« v Zagrebu, zavodih »Tito« v Skoplju, »Geomažln!« v Zemu-
nu kij izdeluje vrtalne garniture itd.
Zadnja vest. ki sem ib preje! v tovarni, se je glasila:
»Po zaslugi kakovosti Dieslovih motorjev je tvrdka »Per-kins« dovolila tovarni, da lahko izvaža motorje pred dolo-. čenim rokom. Kupci so se prijavili in so prve dobave že odposlali prva na seznamu kupcev je Grčija.
Dve družini, ki se izpopolnjujeta in ki povezujeta v dolgo verigo mnoga podjetja v državi, sta pSdlaga, na kateri temelji in se razvija delavnost tega kolektiva, ki je nedavno proslavil 30 let obstoja in postal velik kolektiv ter pomemben proizvajalec traktorjev in Dieslovih motorjev v državi.
I. Stojiljkovič
:-.s v
' ■■
; .s-
mm
« y
Pasterji — izdelek Agroservisa Maribor
Vrsta novih izdelkov
podjetja Agroservis v Mariboru za mlekarstvo
Podj etj* Agroservis Maribor se ukvarja v glavnem s popravilom traktorjev in druge kmetijske mehanizacije, saj izkorišča 80 odstotkov svojih zmogljivosti izključno v te namene. Podjetje se je razvilo z neverjetno naglico, saj so pred petimi leti v starih delavnicah Imeli samo eno stružnico. Danes jih {znajo že pet, režkakm stroj, stroj za brušenje motornih blokov,
Led je prebit
Pri tej priilik) so izbrali naj-prikladnejša orodja, 17 po številu, ki so se pokazala kot najprimernejša za »Zadrugarja«. Ustanovljena je bila družina »Zadrugar« z dobrim delovnim učinkom in širokimi možnostmi za uporabo v kmetijstvu. »Zadrugar« s tribrazd-nim plugom je oral 30 cm globoko, z dvobrazdnim 37 cm, z enobrazdnim pa 40 cm globoko. Led je bil prebit.
Sedaj je bilo treba poiskati kupce In zainteresirati kmetijske proizvajalce.
Karavana družine »Zadrugar« je krenila na trimesečno potovanje in je obiskala ožjo Srbijo, Vojvodino, Hrvatsko in Makedonijo. Povsod so kazali možnosti sistema »Zadrugar«. V dnevniku je eden izmed udeležencev turneje zapisal tole:
»Kavadarci (Makedonija), 20. avgusta L 1958. Komaj smo končali demonstracije, pri katerih smo dosegli Izredne rezultate, ko je ljudski poslanec v tem kraju predlagal, naj naša skupina v bližnji zadrugi pokaže zadružnikom obratovanje »Zadrugarja« z enobrazdnim in tribrazdmim plugom.
Naši so pristali na to ln je kolona krenil® na posestvo, kjer je 300 kmetov gledalo obratovanje »Zetorja«. Brez orodja, ki bi mu bilo prilagojeno, je »Zetor« dosegel komaj »tri prste« globine. Rekli so nam, da je tu oranje nemogoče, ker preklete zemlje ne more ukrotiti nobena sila.
»Ali vidite«, so rekli, »ora-,Zetorja’? Kakor da bi otroci pisali s kredo po tabli.«
»Zadrugar« je zaoral brazdo nad 25 cm globoko s trlbrazd-
Pročelje novega poslopja ljudskega odbora v Zagrebu
Nova mestna hiša v Zagrebu
Prva stopnja gradnje poslopja ljudskega odbora v Zagrebu je končana. Skoro vsii sekretariati so se že preselili v novo poslopje v Ulici prole-terskih brigad, v kratkem pa se bo preselilo . tudi predsedstvo zagrebškega mestnega odbora. Čeprav je to šele prvti del velike skupine poslopij, je že sedai majhno mesto v mestu. Iz glavnega vestiibula. vodijo hodnakii, dvigala in stopnice na vse strani. Tu so osrednja garderoba za 1500 uslužbencev, restavracija in
buffat, trafika, prodaiaiinmca kolkov, znamk in tiska, pošita, izpostava Narodne banke, javne telefonske govorilnice in cela vrsta drugih prostorov ter naprav za osebje in državljane. Tu je več sto uradov, več dvoran za seje s krožnimi in amfrbeatrskimd sedeži, prav tako pa je določen za seje tudi poseben prositor na terasi v hladnih dneh ali toplih večerih. Na tei ogromna, terasi bodo uredili tudi otroški vrtec in prostor za razne prireditve. Otroci uslužbencev se
bodo igrali v vrtcu in jih bodo po končanem delovnem času starši odpeljali domov.
Predsedstvo se bo nastanilo v stranskem poslopju, tretji del — nebotičnik z 20 nadstropji — pa bodo šele začeli graditi, in bo zgrajen prihodnje leto. V njem se bodo nastanili vsi zavodi in ustanove
mioo za preizkušanje nafta tlačilk, napravo za vrtanje oj ničnih in glavnih ležajev in nekatere druge stroje. Letos bodo nabavili še vrsto drugih obdelovalnih strojev, da podjetje ne bo odvisno od drugih podjetij. Lani so iz svoj lih sredstev prispevali 5,5 milij'Ofnov dinarjev za nabavo raznih strojev. V zadnjih petih letih se je števttlo delavcev povečalo za skoraj petkrat.
Podjetje ima pogodbe z Industrijo traktorjev in strojev Beograd, Industrijo motorjev Rakovica, podjetjem Zmaj iz Zemuna, Agroindusom Ljubljana, z Agrotehniko Ljubljana in z nekaterimi drugimi podjetji za jamstveno servisno službo pri domačih in uvoženih traktorjih. Imajo potujočo delavnico in servisne terenske mehanike, ki opravljajo servisna dela na terenu, na podlagi pogodb in poziva lastnika traktorja.
V podjetju živo čutijo vsakodnevno potrebo po tipizaciji traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. Po več mesecev ne morejo dobdti rezervnih delov za domače im tuje traktorje, ki- so zato neuporabni za delo tetr stojijo v podjetju, zavzemajo prostor in povzročajo jezo lastniku. Z uvedbo tipizacije trakt orj ev bi lahko pocenili proizvodnjo, zagotovili takoj vse rezervne dele, normirali delo in lahko prešli na nagrajevanje po enoti proizvoda.
V okviru podjetja so sl uredili poseben oddelek za proizvodnjo mehanizacije za mlekarstvo, ki smo jo doslej v glavnem uvažali ln trošili dragocene devize. Za te izdelke je v vseh naših republikah takšno zanimanje, da bi lahko prodali vsako leto dvakrat večjo proizvodnjo. Z raz širitvijo tega obrata so vse možnosti za povečanje proizvodnje. Doslej so že nabavili gradbeno dovoljenje ln pripra vili načrte za razširitev tega oddelka. Med izdelki tega oddel-
njah, stabilne in transportne cisterne za mleko, kompletno opremo za sirarne, aparaturo za topljenje sira ter transporterje za transport steklenic in, raznih zabojev. Sedaj izdelujejo hladilnike za mleko. Prav tako bodo začeli izdelovati ploščate pastorje ter stroje za pranje mlečnih kant in vseh steklenic. 51. K.
-TRG-
s kmetskimi priliki
Za trg s Kmetijskimi pridelki v tem času je značilno precejšnje povpraševanje. Na zmanjšanje ponudbe pa je vplivalo hladnejše vreme. Zlasti pri povrtninah in živini kažejo cene sezonski porast, pri jajcih pa padec.
Odkup krompirja je še minimalen. Potrebe nekaterih potrošnih središč niso bile krite v celoti. Cene v odkupu so porasle. — Iz okrajev Maribor in Murska Sobota poročajo, da je že živahno povpraševanje jz drugih republik.
Cene sezonske zelenjave so narasle. Ponudba zelenjave iz Dalmacije je bila zelo slaba. Zaradi mraza pošiljke niso bile redne.
Jabolkam je cena nekoliko narasla. Upoštevati je tudj treba, da je odstotek kala pri zalogah precejšen. Kljub poslabšanju vremena Je bila ponudba in preskrba z jajci zadovoljiva. Cene se postopno znižujejo.
Letos se je razmeroma zgodaj zmanjšala ponudba goveje živine lz sezonskih razlogov. Vendar so mesarska podjetja čeprav s precejšnjimi težavami preskrbela potrebne poličine goved. Nabavne cene so za govedo nekoliko narasle, meso so pa prodajali na drobno po nesprejmenjenih cenah. Odkup telet in prašičev kakor tudi preskrba s tem mesom je bila zadostna.
Okraj
Cena Cena Cena pri KZ na drob. na deb.
zagrebškega ljudskega odbora. V teh velikih poslopjih ka bi vsekakor omenili pasterje
bodo tudii razni kongresi, tu ho ogromna knjižnica, čitalnica in vrsta drugih dvoran za družbene in druge potrebe.
za pasterizacijo mleka, za vku-havanje najrazličnejših sadnih sokov in za kuhanje tekočih jiačtll v menzah dm večjih kuhi-
Osma knjiga Prešernove družbe
V počastitev 40-letnice KPJ bodo dobili člani še Cankarjevega »Hlapca Jerneja«
Letošnja knjižna zbirka Prešernove družbe je prvič izšla v formatu žepnih izdaj in v mnogo bolj pestri opremi. Večina članov je s tem zadovolj-
preostajalo drugega kot skrajno varčevanje. To, in sredstva, ki jih je Družba prejela od ljudske oblasti ter naših podjetij, organizacij in ustanov pa
na, kakor tudi ž izborom knjig omogoča, da bo . prihodnja
in novo ureditvijo koledarja. Namesto dosedanjega. bolj zborniškega urejanja, zavzemajo zdaj največ prostora praktični napotki. Nekoliko kritike je le glede skupnega obsega zbirke, ki je nekoliko skromnejši od prejšnjih. Zaradi ne povsem zagotovljenih dodatnih sredstev v začetku leta, tajništvu Prešernove družbe ni
knjižna zbirka bogatejša od zadnje.
Posebno presenečenje predstavlja sklep tajništva, da bo izdalo v počastitev 40-letnice ZK Jugoslavije ilustrirano knjigo Ivana Cankarja: -Hlapec Jernej in njegova pravica«. Ta izbor enega najmar-kantnejših socialnih del največjega slovenskega pripoved-
nika bo prav gotovo z zadovoljstvom sprejela vsa naša javnost. S tem bo ustreženo številnim željam članov in poverjenikov Prešernove družbe, ki so jih že tolikokrat izrazili, naj bi Prešernova družba vključila v svojo redno knjižno zbirko tudi največje dosežke naših klasikov. Najbolj razveseljivo pa je to, da bo knjiga
povečanje obsega koledarja za 32 strani. Ponovno bo v njem tiskovna pola slikovnega materiala v bakrotisku pa tudi tekstovni del bo , povečan za' tiskovno polo, s čimer bo možno objaviti nekaj več prispevkov iz beletristike in zabavnega področja. Posebno pozornost bo uredništvo posvetilo koledarskemu delu. ki bo ti-
izšla v zbirki kot osma, in jo skan dvobarvno.
bodo vsi člani, ki se bodo naročili na vseh 7 že najavljenih knjig za letno članarino 600 din prejeli brez vsakega doplačila.
Drugo presenečenje bo fcnji-
Vse to seveda predstavlja za Prešernovo družbo znatno večji izdatek, kot je bil lanski prihranek. Vendar tajništvo upa, da bo z večjo aktivnostjo občinskih in okrajnih odborov
MELIORACIJE V PRVI VRSTI
V vzhodni Sloveniji, od Boča do Save, ni velikih rek niti velikih nižinskih področij. Je le Sotla, v resnici velik potok z množico majhnih pritokov in njena dolina, ki se le na nekaterih krajih razširi na več sto metrov.
Obsotelje za Slovenijo ne pomeni mnogo, toliko bolj pa za šmarsko občino, ker je edino tu moč misliti na kmetijstvo
bodo omogočila modernejše obdelovanje zemlje, v tesnem sodelovanju med kmeti in zadrugo. Lahko rečemo, da imajo najrazličnejše oblike kooperacije v Obsotelju veliko prihodnost, ker so kmetje že doslej dobro ocenili njen pomen za svoje gospodarjenje.
Ko govorimo o melioracijskih delih, smo hote prezrli regulacijo Sotle, ki bi jo ve-
večjega obsega. Prihodnost čina postavila kot prvi pogoj Imajo predvsem pšenica, trav- za uspešna osuševalna dela.
nišbvo in industrijske rastline. Res, temeljita ureditev Sotline
Da dolina že doslej ni dajala struge bi bila najbolj idealna večjegd pridelka, ne smemo rešitev, vendar načela pamet-dolžiti sBrno nerazvitega kme- nega gospodarjenja nasprotuje-tovanja. temveč redno poplav- jo -idealnim željam-. Popolna
ljsnje in, kar je posledica tega, veliko zamočvirjenost. Zato ge je občinski odbor odločil za temeljita melioracijska dela, ki
regulacija bi zahtevala veliko denarnih sredstev, ki bi se v primerjavi z dobičkom iz osušenega zemljišča prepočasi
obrestovala. Zatorej je v resnici najboljši izhod gradnja majhnih osuševalnih jarkov in drenažnih naprav, ki bodo sorazmerno cenejše in bo tudi uspeh prej viden. Seveda se regulacija Sotle ne sme pustiti popolnoma vnemar. Na nekaterih mestih bodo potrebni krajši prekopi, da se rečna struga vsaj za silo izravna, saj je tu in tam tako vijugasta, da bi bila za tri do štirikrat krajša, če bi tekla naravnost. Tudi nepotrebne jezove starih mlinov bo treba odstraniti, ker
samo ovirajo hiter odtok vode. ki bi bil že brez tega prepočasen.
Vodstvo osuševalnih del je prevzela pred kratkim ustanovljena vodna skupnost. Večino manjših del bodo opra-
vili kmetje sami. Za uspešno in enotno akcijo jamčijo krajevne melioracijske skupnosti, ki jih je doslej v vsem porečju že enajst. Sredstva za osuševalna dela se dele na članarino 32 članov vodne skupnosti (kmetijske zadruge, dr-
žavna posestva in industrija) črpno, se je tajništvo odločilo,
ga Franceta Planine:	»Naša	Prešernove družbe ter ^ vseh'
domovina Jugoslavija«. Čla- njenih poverjenikov možno z nom Prešernove družbe, ki so razumevanjem delovnih ko-pred dvema letoma prejeli z lektivov in ustanov zbrati po-nedeljenim priznanjem »Deže- trebna sredstva. Prav tako pa le sveta«, te knjige ni treba je od njih tudi odvisno, da bo posebej priporočati. Se bolj kot to bogastvo knjig prišlo res v tista, bo zadovoljila člane ta vsak slovenski dom. knjiga, v kateri bodo naši gospodarski dosežki oblikovali zaokroženo sliko o naši domovini. Zavedajoč se velikega pomena tega dela, ki bo, čeprav poljudno, vendarle dovolj iz-
KROMPIR:			
Ljubljana	13	17	15
Maribor	18	19	20
Celje	18—20		
Kranj	13	13—16	15
N. Gorica	13 ’	16	
N. mesto	13	14	15
FIŽOL MEŠANI:			
Ljubljana	55	72	64
Maribor	48	60	56
FIŽOL ENOBARVNI:			
Ljubljana	70	90	78
Maribor	58	70	68
N. Gorica		75	68
N. mesto	70	70	
ZELJE:			
Ljubljana		68	58
Kranj		70—80	70
ČEBULA:			
Ljubljana		60	52
Maribor		65	60
Kranj		63	50
N. Gorica		65	
CVETAČA:			
Ljubljana		95	82
Kranj		98	
N. Gorica	50	60	
JABOLKA:			
Ljubljana	30	40	35
Maribor	30	30	38
Celje	28	40	35
Kranj	20—25	25—35	25—3«
N. Gorica na	16	20	
N. mesto	24	35	30
GROZDJE:			
Ljubljana		160	134
Maribor		.170	155
OREHI:			
Ljubljana		140	115
Maribor	->3	120	110
Celje	95	140	130
Kranj	95	110—150	125
N. Gorica	90	105	
GOVEDO SRED. KVALITETE:
in dptacijo iz vodnega sklada OLO Celje, ki znaša v letošnjem letu 10 milijonov. Od lani je ostalo neizkoriščenih iz istega sklada še 6.5 milijona.
Pomembnost osuševanja za dolino ob Sotli najbolj osvetljuje dejstvo, da se bo narodni dohodek na melioriranih površinah povečal na dvojno mero. Samo na' Imenskem polju in ob Mestinjščicr bodo osušene površine merile . skupaj okoli 500 hektarov.	Tig
da avtorju' tudi ne bo tako strogo omejevalo že tradicionalnega obsega knjig v tej zbirki. Ker slika Jugoslavije ne bi bila dovolj popolna brez res preglednega zemljevida, bo knjigi priložen tudi velik, v 7 barvah tiskan zemljevid z vsemi komunikacijami in spremembami, ki jih je zarisal naš čas na površju naše domovine (nove prometne zveze, mesta, rudniki itd:)? .
Tretje presenečenje pa bo
Časopisno podjetje »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 1—3
razpisuje delovno mesto
VRATARJA
Pogoji:	1 do 2 razreda
gimnazije.
Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja
Ljubljana	106	270	
Maribor	115	260	
Celje	108	270	
Kranj	105	270	
N. Gorica	115	270	
N. mesto TELETA:	105	270	
Ljubljana	204	370	
Maribor	205	340	
Celje	170	320	
Kranj	215	340	
N. Gorica	2C5	345	
N. mesto PRASlCl:	200	340	
Ljubljana	192	380	
Maribor	200	360	
Celje	195	360	
Kranj	220	380	
N. Gorica	200	350	
N. mesto JAJCA:	205	360	
Ljubljana	16	20	
Maribor	15	17	16
Celje	13—14	18—19	17
Kranj	14—18	20	19
N. Gorica	16	18	
N. mesto	15.50	16	17.—,
MLEKO:			
Ljubljana Maribor	27	31 36	
Celje	23.50	36	
Kranj	24.50	30—38	
X. Gorica	24	32	
1	D	E	¥	U	RIU«,	BAZOt-gPa	J
nad ohlapnostjo in širino tajskega pojmovanja zvrsti, ji v evropski literaturi daje oznako - pravlj ice, Potem b< zanimanjem in začuden raz
Clalrovem filmu »Porte des Lilas«, ki ga te dni gledamo v Ljubljani.
V
&
Kultura
prirode
V Ljubljani so ee te dni znova mudili poljski gledališčniki, med njimi ravnatelj gledališča Panstwowy teater Powzeshny i2 Lodža Zbigneiw Koczanovnioz.
V	prijateljskih o-biskih so se poljski predstavniki zadržali zlasti v ravnateljstvu Drame SNG in Mestnem gledališču v Ljubljani v razgovorih pa so poudarili predvsem željo, da bi se že prijateljsko sodelovanje med jugoslovanskimi, konkretno ljubljanskimi in poljskimi gledališči predvsem v Lodžu, tudi v bodoče neskaljeno nadaljevalo.
»Želeli bi, da bi tl stiki postali več kot priložnostni; ne samo, da bj le kdaj pa kdaj prišlo naše gledališče k vam in vaše k nam, ampak, da bi sd izmenjavali tudi gledališko literaturo, gledališke liste, režiserje in igralce in še posebej, da bj mi uprizarjali tudi kaka vaša dela, medtem ko bi vi igrali na svojem odru kako poljsko delo,« je izjavil direktor Koczanowicz. Pri tem je omenil, da so tudi njihove oblasti gledale na to po-tovanje z razumevanjem, da pa še posebej med poljskimi gledališčnik' samimi vlada topla želja, da prijateljski odnošaji z ljubljanskimi gledališči ne bi zamrli.
Pripovedoval je, kako je bil
prvič v Jugoslaviji že leta 1933
in kako jih- je veliki poljski pedagog ZelwerovTcz vselej učil, kako mo-rajo jugoslovanska in poljska gledališča živeti v tesnem prijateljstvu. Glede zamenjav ansamblov so trenutne na obeh straneh precejšnje finančne težave, zlasti ker obiski velikih ansamblov mnoge stanejo. Vendar pa je predvidel izmenjavo manjših igralskih skupin z nezahtevno sceno. V tem smislu so tudi sklenili uvodni dogovor z vodstvom Mestnega gledališča v Ljubljani, da bi Ljubljančani gos:ovali v Lcdžu z uprizoritvijo Rok-sandičevega Babilonskega s.ol-pa. kj se mu je zde] zanimiv komad. Od igralskih stvaritev, ki so jih videli v Ljubljani, pa jih je zelo prevzel Cesarjev Trgovski potnik.
Ko je pripovedoval o razmerah na Poljskem, je omenil, ds njihovo domače gledališče v Lodžu zdaj obnavljajo in razširjajo. Kar zadeva repertoar, igrajo tudi oni običajni domači, klasični in sodobni svetovni repertoar. Tako so med drugim že igrali Ano Frank, v pripravi pa Imajo Kochouvtovo dramo Tako ljubezen, Zapolske Mora-
lo	gospe Duiske in Suderma-nnovo Kresno noč, ki ni bila že 50 let na poljskem repertoarju. Njihovo gledališče ima dva odra, od katerih je eden predvsem namenjen mladini. Zanimivo je, da je tu dosegla uprizoritev Corneillovega Cida v eni sezoni 86 ponovitev. Nasploh igrajo ista dela pogostokrat, tudi po 50 krat in 60 krat. Da bi zmanjšali finančno breme, uprizarjajo’ seveda včasih tudi kako povsem lahko, za občinstvo široko privlačno delo. To jim sicer p-olni blagajno, vendar pa na splošno stojijo v Lodžu, kar zadeva publiko, pred zelo težko odločitvijo. Po eni Strani je namreč Lodž predvsem industrijsko mesto z novo delavsko publiko, ki jo je treba pritegniti z laže razumljivimi gledališkimi deli. Po
drugi strani se je pa akademski del občinstva v preteklih letih po vojni, ko so v Lodžu začasno nastopali vsi najvišji gledališki zvezdniki iz porušenih varšavskih gledališč, še bolj razvadil in je danes skrajno zahteven pri svojem ocenjevanju gledaliških predstav.
Sicer pa je pomemben dogodek po njegovem mnenju to, da so v zadnjem času na Poljskem upravljanje gledališč povsem decentralizirali. Medtem ko so imeli prej svoje centralizirano upravno vodstvo v Varšavi, so zdaj prešla gledališča povsod v pristojnost mestnih oziroma v našem smislu
okrajnih odborov. V samem Lodžu delujejo še štiri dramska gledališča in posebno pozornost usmerjajo gledališča v svojo propagando. Gledališče Powszechny ima organizirano za prodajo vstopnic posebno kolportažo preko kolporterjev, ki imajo od prodaje provizijo. Ta provizija je nižja pri prodaji vstopnic za predstave ki so že sicer dobro obiskane, in višja pri tistih, ki c-so sicer kvalitetne, a nimajo toliko široke publike.
Za proslavo tisočletnice poljske državnosti pa pripravljajo znamo delo SVowecke@a in Vispyenskega LilLa Veneda.
OKNO V KITAJSKEM ZIDU
Bolj kot resnično zgodovinsko gradnjo nam pojem »kitajski zid« pomeni duhovno mejo med kitajskim in našim pojmovanjem sveta, živi^enja, umetnosti, pomeni simbol za neznanko, ki jo je v očeh starejše in novejše evropske civilizacije pomenila Kitajska v zgodovinskem, umetniškem in filozofskem pogledu. In že od n k J e zato živa želja, da
bi pogledali čez ta daljni zid in odkrili resnico, ki jo oklepa. Odkar je Marko Polo razburil evropsko fantazijo in odkar je v romantiki prebujeni smisel za eksotiko usmeril radovednost v to skrivnostno, čudno deželo, skušajo popotniki, znanstveniki in umetniki odpirati vrata in okna v tem zidu. Najbolj privlačna, če ne tudi najbolj pomembna pa so
tista okna, ki se odpirajo z notranje strani zidu, ki jih odpira umetnost. Zato lahko tudi skrhno urejeni In izbrano opremljeni izdaji Mladinske knjige, .izboru kitajskih pravljic, pripišemo privlačnost, zanimivost in pomembnost.
Prevajalec Jože Dolenc seveda ni zajemal neposredno iz kitajskega pravljičnega zaklada. Naslonil se je na Diiedrl-chovo izdajo Kitajskih ljudskih pravljic v priredbi Richarda Wilhelma. Čeprav smo tako tudi pravljice — kot prej liriko in roman — spoznali po dveh posrednikih, nam stil razodeva, da smo dobili dokaj vemo podobo originala. Sicer pa ob tej knjigi res ne gre za stil, temveč za zanimivo in vablj ivo vsebino.
Ob izredno pestri jn oblikovno razgibani vsebini se bo bralec seveda najprej zavzel širino kita
dajemo bo z
em in začuden razpoznal, da mu knjiga nudi več, kot mu	nudijo	naše zbirke
umetnih in ljudskih pravljic. »Kitajske pravljice« so v tej ureditvi	zgoščen	in zanimiv
pregled	kitajske	ljudske in
umetne ustvarjalnosti od resničnih pravljic pa do bajk o bogovih in nastanku sveta, do pripovedk o polbogovih in junakih, do zgodovinskih anekdot, miniaturnih riovel in v nekem smislu tudi do basnL Prava vrednost zbirke pa ni v tej vsebinski raznolikosti in ilustrativnosti, temveč v posredovanju in tolmačenju tistih osnovnih potez kitajske miselnosti, ki so jo oblikovali plemeniti realist in praktik Konfucij, lirični poet Laotse in vase poglobljeni, razmišljanju predani Buda. trije veliki oblikovalci kitajske vere, filozofije in umetnosti.
Vsa v tostranstvo usmerjena Konfucijeva misel je dala kitajski umetnostni ustvarjalnost® trdnie etične zakone, realistične opise in fantazijsko togost, ki jo je zmagoslavno razbilo Laotsejevo veselje do sanjarjenja in iskanja vsega nerazložlj ivega, do skrivnostnega dogajanja v naravi, s ka-
terim so v ljudsko snovanje stopile vile, duhovi in alegorije. Budov nauk je do pravljične veličine povzdignil mislece, askete, ki se v svojih pobožnih ekstazah vzpno do nesmrtnosti in nadnaravnih dejanj. Ta in ona značilnost je dobila v zbirki naravnost nazorne ilustracije, ki bodo približale našemu mlademu in
odraslemu bralcu marsikatero
potezo . kitajske miselnosti. Vendar pa se bo moral potruditi sam, da jih bo razbral In razločil, kaj tj v ureditvi knjige — kot tydi v snovi sami — so pomešane med seboj v pestro celoto, ki jo je prevajalec porazdelil v skupine po tematiki, v otroške pravlj ice, v pripovedke o bogovih, v pravlj ice o svetnikih in čarodejih, naravnih in živalskih duhovih, v zgodbe o strahovih in dodal še ' nekaj primerov umetnih pravlj ic.
Zbirka ki bo najprej zbudila bralčevo radovednost, mu bo postala priljubljeno branje in dobrodošel pripomoček za vpogled in razumevanje svojskega in izrednega, a umetniško in miselno privlačnega sveta onkraj velikega zidu.
M&rifa „Borec“
V	sredo 18. februarja, bo imela samostojen koncert mlada pianistka Manja Jemec. Občinstvu se je prrikrat predstavila na svojem večeru pred Štirimi leti, ko je absolvirala srednjo glasbeno šolo. Zdaj končuje akademijo, kjer je Študirala e r- ‘ 1 Horak-Casove. Njen koncert bo obsegal dela Bacha, Beethovna, Brahmsa, Chopina, Skrjabina,
Martina in Matičiča.
Druga letošnja številka revije »Borec« prinaša obilo tehtnega in zanimivega gradiva. Uvodni članek Dušana Bravničarja z naslovom »Veliki jubilej« je posvečen 40-letnici Komunistične partije Jugoslavije. Milan Apih, avtor »Bilečanke«, pripoveduje o nastanku te popularne revolucionarne pesmi in o razmerah v nekdanjem koncentracijskem taborišču v Bileči. Naslednji informativni sestanek je posvečen zgodovini Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo izšla konec letošnjega jubilejnega leta. Sek cija bivših španskih borcev LRS je lani izdala knjigo »Bili smo v Španiji«,’ ki je doživela velik uspeh — v reviji beremo poročilo o njeni drugi izdaji. »Klicaji so me na konferenco ...« je odlomek iz spominov generalnega polkovnika JLA Veljka Kovačeviča, ki so izšli v Sarajevu z naslovom »V strelskih jarkih Španije« in ki sodijo med naša najboljša memoarska dela. Med »Liki revoJucionarjev-komuni-stov« se Ivan Jan spominja narodnega heroja Lojzeta Kebeta Stefana. »Kronika važnih dogodkov« opozarja tokrat na 15-let-nico orve.-^a zasedanja SN08 v Črnomlju. V zvezi s potovanjem predsednika Tita po prijatelj sklh državah Azije in Afrike je natisnjen članek »Dežela jutra«,
ki govori o preteklosti in sedanjosti Indonezije. O uspehih in izpopolnjevanju šolanja bivših borcev piše direktor dopisne šole za bivše borce Farn Pokovec-Poki. Mimo nekaterih krajših aktualnih sestavkov velja posebej omeniti tretjo izmed »Nenavadnih zgodb« Vinka Snoja in pa pesem Frana Roša »Kajuhova smrt« s podnaslovom »22. februar 1944«. O avtobiografiji Rudolfa Hossa, nekdanjega komandanta taborišča smrti v Auschwitzu, ki je izšla v Zahodni Nemčiji, govori komentar »Zaplinjevalčevi spomini«. Med zgodbami, literarnimi in kroni-stičnimi pripovedmi iz narodnoosvobodilne borbe je treba omeniti prispevke Toša Vujasinovi-ča — »Pomagal nam je iz zagate«, Franceta Filipiča — »Muci-ka moja«, Karla Leskovca — »Bela prikazen« Tonija Pri-stova-Gusarja »Napad na Kuri ar sko leta 1942«, Fanike Šrimpf — »Ne-pozabi na puško« in Toneta Dulmina — »Dva proti šestdesetim«. Posamezni članki govore o novih izdajah del iz NOB, o filmih s tematiko lz NOB, o filmih in diafilmih za šolske otroke itd. V rubriki »Naša mnenja in naša stališča« naj posebej opozorimo na prispevek
Toneta Fajfarja »Kritika kritike Kale«. Vrsto važnih sestav
Nekje tej čudovtia dežela in v njej še posebej čudoviti predeli. Preko polja je razgrnjena zdaj rožnata preproga ajde, zdaj rumenega žita. Cez lesene izrezljane balkone se vsipa/o rdeči nageljni, drugič vise izpod strehe bele ledene sveče. Koliko tujcev se je že čudilo svojski arhitekturi kozolca., pred katerim so nekoč po cele dneve v prebiranju sončne svetlobe in svoje palete posedali domači impresionistični mojstri. A vse više se vzpenja pokrajina — v valovite, drobne gričke leze, v črne gozdove z debelimi bukvami im hrasti, pa vitkimi topoli in macesni, dehtečimi smrekami in pritlikavim ruševjem se razrašča. In zakaj ne — saj če ne bi bilo košate listnate krošnje, se ne bi še prav v zadnjem trenutku umaknil mokri smrček vohljajoče srne, in če ne bi bilo več rogovilaste veje, divji petelin ne bi imel več kje odpeti svoje jutranje pesmi. Nad čistimi gorskimi potoki ob starikavih žagah z vrtečim se vodnim kolesom, pod katerim se valovi peneče zaganjajo ob kamne v strugi, da bi odvrnili pozornost od postrvi v mirnih tolmunih, in nad sosednjimi tihimi jezeri se vzpenjajo travnate rebri med zvonki j anj em živine na paši vse više in više pod oblake v svet tihe samote in zasneženih gorskih vrhov.
Vse to je naša čudovita dežela in v njej še posebej ču-doviti predeli.
Vse to je zraslo in nastalo samo od sebe, iz zemlje in iz
prirode, izpod rok, naših preprostih domačih ljudi, ki živijo na tej zemlji že stoletja, navezani nanjo prav tako pri-rodno kot živali in zato s prav tolikšnim nagonskim občutkom za njeno lepoto A vendar vse to je tudi kultura, kultura prirode in pokrajine, gozdov in jezer, starih hiš in kozolcev, stoletnih tresk in nekdanjih obrti, divjadi m rož, samotnega drevesa in bele poti mimo njega.
Ponekod v širnem svetu so tako kulturo včasih poizkuša-
li	vzgojiti umetno, pisati so o tem cele knjige in vlagali vanjo mnogo denarja. Spomnimo se samo angleškega podeželja in njihove pranje znanosti o podobi pokrajine. In če so si
kje danes po svetu to oenda/r prihranili ali znova privzgojili. hodijo te predele gledat od blizu im. daleč in plačujejo vstopnino, ker vstopajo pravzaprav v ograjen umeten vrt. Tudi marsikatera resnična čuda prirode ser ohranili. Mogočne kanjone, slapove in pragozdove so v daljni Ameriki proglasili za narodne parke, in bizone, ki so jih nekoč hkrati ž Indijanci neusmiljeno pobijali, danes varujejo hkrati z Indijanci kot posebno čudo. Sicer pa to ni nič čudnega in zlasti še ne tam ne, kjer je današnji silni tempo civilizacije, industrializacije in tipizacije odnesel že skoraj vse, kar je bilo prirodnega. In taki resnično dragoceni muzeji prirode so prav najbolj iskani ventil za prirodno sprostitev mehaniziranega človeka.
Pri nas takega silnega mehaniziranega tempa še ni, a vendar smo v vzgonu industrializacije, gradenj in podiranj, razširjanj in preobrazb. Zato je toliko bolj prav. da prav v tem razdobju zavarujemo tisto podobo prirode, ki bi jo bilo škoda uničiti ali spremeniti, kajti pozneje bi bilo to popravljati veliko teže ali sploh nemogoče. Hkrati pa smo prav mi eni izmed tistih srečnih, ki lahko take želje v prid skupnosti tudi resnično izvedemo. In kaj bi bilo bolj naravnega kot to. da cele take predele naše čudovite dežele postavimo pod splošno varstvo, hkrati pa da to zavarovano nepokvarjeno prirodo, z vsemi njenimi dragocenostmi odpremo tudi slehernemu. ki želi v njeno lepoto.
»Za narodne parke se štejejo večji pokrajinski predeli, ki so zaradi svoje naravne lepote in številnih naravnih znamenitosti, zaradi znanstvenega ali drugega kulturnega pomena, pod posebnim družbenim varstvom«, ' pravi prvi člen novega zakona o narodnih parkih, o katerem te dni razpravlja naša republiška I,padska skupščina.
Z veseljem pozdravljamo novi zakon. Ne samo kot pomembno sredstvo naše družbe, ki bo s tem zavarovala našo kulturo prirode, ampak tudi kot dokaz prirodno kulture naše družbe
B. POGAČNIK
kov in poročil prinaša rubrika, ki je posvečena organizaciji Zveze borcev. Številko zaključuje »Partizanska dobra volja«. Temu nepopolnemu pregledu jo treba vsekakor še dodati izredno bogato slikovno gradivo, ki daje reviji privlačno in lepo podobo.
Revija objavlja tudi načrt izdaj založbe »Borec« v letu 1959, ki ga na kratko povzemamo. V redni zbirki bo izšlo pet del: prvi del spominov Radka Poliča »čudežna pomlad«, roman Karla Grabeljška »Most«, spomini Draga Suhija »Zamrežena okna«, prvi del »Dnevnika partizana« Hinka Bratoža-Okija ln knjiga partizanskih spominov »Viharni časi«, ponatis najboljših radijskih oddaj »Se pomnite, tovariši«. Poleg tega bo založba izdala še knjigo spominov srbskega narodnega heroja Aleksandra Vojinoviča z naslovom »Ponovno svobodni«, ponatis slovitega albuma fotografij J. Petka »S XIV. divizijo«, dalje dve slikanici za otroke, začela pa bo izdajati tudi posebno zbirko »Dokazi«, ki bo poslej redno izhajala in ki bo letos obsegala pet knjig: Urh, Begunje-Draga, Rog — baza 20, Bolnica Franja
ter Celjski »Pisker« in Frankolovo.
Porte des Lilas
Kot je za nas neprevedljiv naslov Clairovega filma »Porte des Lilas« (dobesedni prevod v »Vrata, obraščena s španskim pezgom« bi nam povedal prav tako malo, kot »Ulica samj«, ker gre za revno in zanemarjeno, a lirično pariško predmestje), je v besede neprevedljiva glavna odlika filma, vseskozi živo, v najrazličnejših odtenkih prelivajoče se razpoloženje, edinstveni, pravljično poetizirani im, zgoščeni utrip pozabljene predmestne ulice. Če komu med vodilnimi francoskimi režiserji lahko verjamemo, da bo zmogel na filmski trak uloviti in prepričljivo posredovati za povprečne turistične pojme tako deziluizirano, pa obenem tako idealizirano sliko Pariza z anonimnimi člo-chardi, zanemarjenimi bistroji m vegastimi barakami, potem velja naše zaupanje mojstru Reneju Clavru. In vendar: kot je Clairu, ko je segel v roko igralcu Pierru Brasseurju, v tem »slikarskem« smislu uspelo več, kot smo mogli pričakovati, Dako mu je po drugi strani kot piscu scena-
rija in režiserju prav zaradi osnovne želje marsikaj ostalo bledo, neizdelano.
Clair je zahteven filmski ustvarjalec. Od gledalca zahteva resno delo, pustiti mora privajeno lagodnost opazovalca in aktivno stopiti v korak z odvijajočim se filmskim trakom. Niti trenutka oddiha mu ne pusti, saj govori tako-rekoč vsak centimeter njegovega filma v drugem jeziku, vodi ga iz lirike v rahlo zagrenjenost, pa spet v blagi humor in naprej v razgibano situacijsko komiko, obenem pa neprestano tke osnovno razpoloženjsko nit in z njo vred zastrto tragikomedijo značajev. Pri vsem tem je bogat za bistvo filma tako ilustrativnih, pomembnih detajlov, da ne bi smeli niti enega prezreti, tudi zato ne, ker je vspk drobec marsikdaj umetnina zase. (Opozarjam le na iz otroške razgibanosti v grozečo grobost in realizem rastočo igro »gangster in policaji.«)
Vse te komponente filma bi prav gotovo prestopile mejo za umetniško enovitost nevarnega kaosa, če ne bi bilo Pier-ra Brasseurja, če ne bi bilo
kreacije, ki bo z imenom Juju zabeležena v klasiki filmske igre. Kajti Juju je središče in srce filma »Porte des Lilas.« Juju, tisti vsem odvečni, nekoristni, leni in v brezciljni življenjski revščini otopeli potepuh z zlatim srcem, ki še enkrat razprede svoje sanje o lepšem življenju, ko na stečaj odpre srce najmanj vrednemu — pustolovcu in zločincu iz velikega mesta. Juju pa je tudi tisti, ki sam uniči svoje sanje in upanje, tisti potepuh, zmikavt im parazit, ki postane sodnik in izvršilec obsodbe.
Morstrsico naslikan košček moderne pravljice, ki sta mu svoje barve posoditi lirika in komika, je film »Porte des Lilas«. če ga bomo vzljubili — in tega je vreden — ga bomo vzljubili predvsem zaradi Brasseurja, pa čeprav so velik delež prispevali tudi igralci Georges Brassens kot malce zagrenjeni »Umetnik«, Hen-ry Vidal kot gangster in D ang Carrel kot prisrčna mlada Marija, predvsem pa seveda režiser, čeprav se ni povzpel do tako mogočne umetniške govorice, kot v nekaterih prejšnjih filmih.	S.	G.
Pierre Brasseur in Dany Carrel v
Z ■ ' —< —»j *
M. ..........
«r
v;-
■m$"r'WM f-
Na zamrznjenem B/.ejskem jezeru se je
V
v nedeljo zabavalo več sto ljudi.
(Foto: Selhaus)
Krvodajalska akcija v šiški
Pred dnevi so v občini LjUib-ljana-Šiška z lepim uspehom zaključili krvodajalsko akcijo. S pomočjo svojih terenskih organizacij jo je vodil občinski odbor Rdečega križa.
Na Zavodu za transfuzijo se je javilo 934 prostovoljnih krvodajalcev iž te občine, od tega pa jih je 787 dalo skupno 175.35 litrov krvi. Odlikovali so se zlasti nekateri kolektivi, med njimi Litostroj, kjer se je javilo 348 krvodajalcev, zatem Železniška kurilnica, Modna oblačila, »Unitas« jn drugi.
v C. K.
Občni zbor filatelistov
V Ljubljani deluje tri filatelistična društva, in sicer Filatelistični klub Ljubljana, Slovensko filatelistično društvo ter Filatelistični klub »Triglav«. Zadnji, ki je bil ustanovljen pred desetimi leti, je imel te dni redni občni zbor.
Filatelistični klub »Triglav« ima 188 članov, od tega 58 mladincev. Skoraj 80 odstotkov članov zbira samo jugoslovanske znamke.
-st-
večjo skrb stanovanje
Upravni odbor Litostroja je poročal o svojem dela
Zadnje zasedanje delavskega sveta Litostroja dne 13. februarja 1959 je pokazalo nekatere probleme dela organov delavskega samoupravljanja v tem podjetju. Na zasedanju so podali poročilo o izvršenem delu predsedniki komisij, katerim je sledilo še izčrpno poročilo predsednika upravnega odbora tov. Franca Poteka.
Iz poročila komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij je bilo razvidno, da je bila fluktuacija delovne sile v preteklem letu zelo občutna. Vzrok temu je predvsem v tem, da podjetje nima na razpolago zadostnega števila stanovanj, saj je predsednik te komisije opozoril na izredno kritičnost stanovanjskega vprašanja, s katerim se že vsa leta bori podjetje. V blokih je 40 stanovanj, v katerih stanujeta po dve družini, nad 130 družin pa ima na razpolago samo eno sobo za veččlansko družino. Nerešenih nujnih prošenj za stanovanje je 300. Podjetje sicer uspešno podpira zadružno gradnjo, toda to je še vse premalo in bo moralo takoj pričeti še z lastno gradnjo stanovanj. posebno zn nove mlade družine. Ob poročilu te komisije je bila upravičeno izrečena kritika do nekaterih stanovalcev v litostroj. blokih in do zadružnikov, ki so si s pomočjo družbenih sredstev zgradili lastne hiše, sedaj pa jemljejo v svoje prazne prostore za podnajemnike osebe, ki niso zaposlene v Litostroju, jim zaračunavajo visoke najemnine in s tem odplačujejo svoje anuitete. Tak odnos do podjetja in do sodelavca, še posebej pa do skupnosti ni pravilen. Komisija za skrb za delavca je uredila izdajanje tople hrane v nekaterih obratih, v celoti bo pa do skupnosti, ni pravilen, do konca t. m.; razpravljala je tudi o delovnih in zaščitnih oblekah in o izpolnjevanju higiensko tehničnih ukrepov.
Posebno živahno razpravo je povzročilo kritično poročilo predsednika upravnega odbora. Poročilo ni bilo samo izčrpno, saj je pokazalo vso problematiko, ki je o njej razpravljal upravni odbor na šestintridesetih sejah in jo tudi nadvse prizadevno reševal, temveč je bilo tudi polno zelo kritičnih ocen najrazličnejših pomanjkljivosti, ki so jih člani UO ugotavljali v poslovanju podjetja v preteklem letu, zlasti pri nekaterih vodilnih uslužbencih. Upravni odbor je zato že med letom pričel z odločnimi disciplinskimi ukrepi, da se utrdi delovna disciplina in operativnemu vodstvu omogoči boljše in preglednejše poslovanje. Izvedena je bila tudi reorganiza-
cija podjetja, ki je že bistveno izboljšala delo v podjetju. Še posebej je poudaril, da bo moralo biti v bodoče delo kolegija bolj povezano z delom organov delavskega samoupravljanja. Proizvodnja v podjetju sicer stalno narašča in je podjetje že doseglo lepe uspehe, toda na drugi strani je pri_ njenem izvajanju še polno nesmotrnosti, ki jih bo treba brezpogojno odpraviti .
Poročilo predsednika upravnega odbora, ki je bilo dopolnjeno z mnogimi primeri do-
brega in slabega dela, so navzoči sprejeli kot popolnoma upravičeno opozorilo in vzpodbudo za nadaljnje delo.
Po daljši razpravi, v kateri so vodilni uslužbenci podali precej koristnih predlogov za bodoče delo, je delavski svet potrdil poročilo vseh komisij, komisiji za skrb za človeka pa je še posebej izrekel zahvalo za reševanje stanovanjskega vprašanja v tako težkih pogojih. Prav tako je potrdil poročilo upravnega odbora in priporočil novemu upravnemu odboru, ki
bo izvoljen na eni prvih prihodnjih sej delavskega sveta, naj upošteva vse sprejete sklepe v svojem bodočem delu.
Ob koncu zasedanja se je Delavski svet zahvalil dosedanjemu predsedniku tov. Stanetu Peterci, ki odhaja na drugo delovno mesto, za njegovo izredno vnemo in prizadevnost, ki jo je pokazal v vodstvu najvišjega organa delavskega samoupravi j anj a.
Za novega predsednika DS je bil izvoljen tov. Franc Černivec.	M.	S.
PRVI KORAK
Odprta je prva družinska otroška ustanova stanovanjske skupnosti v Sloveniji
ZAČETEK ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA »POKALA REPUBLIK«
Pravilne napovedi
Prvi zmagi favoritov (Srbije I in Slovenije) in kandidatov za prvi dve mesti
V nedeljo zvečer se je na ljubljanskem GR začel ženski košarkarski turnir za »Pokal lepublik«. Letos igrajo na tem kvalitetnem domačem turnirju samo štiri ekipe, in to Srbija I. in II., Hrvatska in Slovenija. Ostale vrste so iz neznanih vzrokov odpovedale udeležbo.
Mnogo lepih misli in načrtov v skrbi za otroka v stanovanjski skupnosti doslej ni moglo zaživeti in ne doživeti uresničenja, ker ni bilo moč podreti vseh tistih neštetih ovir, ki so se postavljale na pot. Ob teh so potem potihnili vzpodbudni glasovi in spet je bilo tako kot prej.
V stanovanjski skupnosti Ajdovščina v Ljubljani pa so hoteli, da bi uspelo. Toda prostora, kjer bi imeli otroci svoj kotiček, ni. bilo. Nato se je iznenada ponudila priložnost v enem izmed stanovanj. Toda marsikatera roka je hotela zgrabiti ugodno priložnost zase.
»Ne za otroke, za stanovanje! Stanovanj ni in zato . . . .« — Kaj naj spet vsi tisti, ki so želeli ponuditi o-troku drobec lepih trenutkov otroštva, da ne bo samoten doma med materino odsotnostjo, odide; o praznik rok?
Starši so glasneje Izrazili svojo željo in hišni svet hiše št. 12, kjer so prostori, je so-, glašal. Potrebo po družinski otroški ustanovi pa sta razumela tudi stanovanjska uprava in predsednik občine Center. Stanovanjska uprava te občine je zato nekega dne prepustila prostor stanovanjski skupnosti Ajdovščina za otroke.
Sedaj pa je bilo treba preurediti prostore, jih polepšati in opremiti. Društvo prijateljev mladine ljubljanskega okraja je prispevalo sredstva za adaptacijo prostorov, Zveza prijateljev mladine Slovenije je podarila opremo — prototip, ki je bil razstavljen na razstavi v Zagrebu »Družina in gospodinjstvo 1958« in katerega je brezplačno izdelala tovarna Duplica.
^Tčeraj pa so na bleščeči parket prvikrat stopile otroške nožiče. In prva družinska
ustanova v stanovanjski skupnosti, ne le v Ljubljani, temveč v vsej Sloveniji, je zaživela.
Prvi korak za pomoč družini je storjen. Za 600 din mesečno bo otrok v domu igre in dela, pod skrbnim varstvom vzgojiteljev preživel polnih sedem ur, od 7 do pol 3. Za dva otroka bodo starši prispevala tisočak, kar prav tako ni velika vsota. Pozneje bodo otroci dobivali v domu igre in dela tudi malico — za 300 din. In tudi kosilo v otroškem vrtcu Ajdovščina bodo lahko dobili. Da se delo doma igre in dela ne bo nikjer zataknilo, pa bo skrbel petčlanski upravni obdor. Aktiv staršev pa bo pri vsem pomagal.
Dom igre in dela ne bo omejen le na stalno varstvo otrok
v dopoldanskem času, temveč bo popoldne namenjen tudi drugim dejavnostim, ki so otrokom, že večjim, pri srcu. Tako se bodo lahko zbirali v šahovskem, lutkarskem in rokometnem krožku, pozneje ' pa tudi v jezikovnem krožku; knjižnica, ki jo bodo uredili čez nekaj mesecev, jim bo nudila dovolj zanimivega branja. Prav vsi otroci stanovanjske skupnosti Ajdovščina bodo v tem domu igre in dela našli vedno odprta vrata, za red pa bodo skrbeli dežurni — starši in mladina. Pravzaprav bo ta dom igre in dela stanovanjske skupnosti Ajdovščina razširjena družina, kjer starejši otrok pomore mlajšemu in kjer tudi starši po svojih močeh pomagajo, da je vsem čim lepše.
V. K.
UJELA STA i? kg TEŽKEGA SULCA
Predzadnji dan ribolova na
sulce, sta športna ribiča Avgust Štravs in Ivan Turk ujela pod jezoaji v Krki pri Rumanji vasi 17 kg težkega sulca. Dolg ie bil 130 cm. Skoraj na istem kraju ie nekaj dni prej tov. Suhi iz Novega mesta ujel 16 kg težkega sulca.
Zanimivo je. da sta Turk in Štravs ujela sulca razmeroma hitro. Očividno je bil lačen, ker je takoj zgrabil za vabo. Ujel se i e na trnek, navezan na 0.6 mm debeli natlom vrvici. Tudi obvladala sta ga kaj kmalu.
Krka ie razmeroma bogata na ribah, kar privablja vedno več domačih in inozemskih športnih ribičev. Po deset do dvajset kilogramov težke nbe niso v Krki nobena redkost. V istem odseku Krke, kjer so ujeli oba sulca, to je med ie-
zom pod Rumanjo vasjo in jezom v Straži, so ribiči že večkrat opazili pravega sulca — orjaka. Trdijo, da ie zelo velik in da tehta po njihovih mnenjih nad 20 kg. Ker to
O prazni	g
Ce bi recimo kakšen zabavni list razpisal nagradni natečaj za najbolj originalno potegavščino in bi potem recimo nek duhovitež napisal: vem za garsonjero sredi Ljubljane, ki je že dve leti prazna, bi si bržkone s svojo duhovito lažjo utrl pot med glavne kandidate za nagrado.
Lažjo? Kakšno lažjo? Oprostite, ampak to' je vendar gola resnica!
Kaj? Ta o prazni garsonjeri? Mar res verjamete, da je sredi Ljubljane že dve leti prazna? In to v tej veličini stanovanjske stiske, ko se ljudje bore za vsak kvadratni meter življenjskega prostora, ko postaja prazna garsonjera pojem?!
In če vam sedaj še povem, da je ta garsonjera v novi modemi stavbi in da že dve leti čaka povsem dograjena na vselitev, se boste bržkone spet zasmejali. Ta je pa dobra! Ta, ta je pa res dobrai
No in če vendarle ne verjamete, pa odgrnimo zaveso tej skrivnosti, ki se že dve leti odvija v novem savskem bloku, Linhartova ulica številka 98 — tretje nadstropje. Kot prvi naj izza železne zavese spregovori član hišnega sveta Linhartova 98, tovariš Andrej Posel:
  Da, to povsem drži! V našem bloku je že
dve leti — to je odkar je blok zgrajen — prazna garsonjera. Garsonjera je last Kartonažne tovarne v Ljubljani, ki tudi redno plačuje anuitete, toda do danes v garsonjeri še ni stanovalca! ffe vem čemu, vem le, da je garsonjera prazna!
Sedaj verjamete? Danes bodo bržkone v sekretariatu Kartonažne tovarne ves dan brneli telefoni in vsi mogoči glasovi bodo spraševali po prazni garsonjeri. Toda zaman. Tudi v Karto-nažni tovarni je cela množica interesentov. Toda vraga, zakaj je potem garsonjera še vse do danes prazna? Trenutek, na to vprašanje vam bo odgovoril predsednik delavskega sveta Kartonažne tovarne:
— Res je, da imamo v Savskem naselju že dve leti prazno garsonjeno, vendar smo to garsonjero namenili neki naši starejši delavki, ki stanuje v stanovanju, razporejenem v sami tovarni. To stanovanje smo zaradi razširitve de-lovnih, prostorov nameravali podreti, zato smo delavki, ki stanuje v njem, nakazali omenjeno garsonjero. Vendar pa se je delavka naši odločitvi uprla z množied izgovorov in se noče preseliti v nakazano garsonjero. Sedaj se že drugo leto pravdamo na sodišču, garsonjere pa seveda v tem času nismo oddali, ker potem nimamo primernega stanovanja, kamor naj bi preselili omenjeno delavko. Upajmo da se bo zadeva kmalu ugodno iztekla!
Taka je torej pravljica o prazni garsoiijeri, ki že dve leti zaman čaka na svojega stanovalca. Dve leti — mar se vam ne zdi, da je to kar precej dolga doba tudi za pravdanje po sodiščih? Prazna garsonjera pa čaka ... in z njo na stotine interesentov.
T. V.
SRBIJA I - HRVATSKA 69:32 (33:14)
V otvoritveni tekmi pred približno 1000 gledalci sta se pomerili vrsti Srbije I in HrtvatsKe, in sicer v postavali:
SRBIJA I:	Gec	2,	Prelevit	4.
Cipruš 3, Emilija Radulovič 5, Ra-denkovič 6, Radovanovič 34, Pesic 14, Ljubica Radulovič 2, Jovičič 1. Spasič in Belanovič.
HRVATSKA: Zokovič 12, Kornelija Meglaj 2, Ružiča Meglaj 10. Strmški 5, Magdič 2, Ljubič, Da-vidson, Jahšič. Seljak, Glumač l in Valentin.
Izid ustreza dogodkom na igri-šču. Zal Igralke obeh ektp niso mogle pokazati vsega znanja zaradi izredrf® spolzkega terena. — Srbske igralke so od začetka do konca narekovale hud tempo, ki mu tekmice niso bile kos niti pod dobrim vodstvom sicer odlične Zokovičeve. Očitno je bilo, da se ni dobro znašla v ekipi, ki jo v glavnem sestavljajo samo zagrebške igralke Jugomontaže.
V vrsti Srbije. kjer igra kar osem reprezentantk, se je posebno izkazala Radov anovičeva, ki je sama dosegla več košev kakor vse njene nasprotnice.
SLOVENIJA : SRBIJA II 68:59 (27:29)
Reprezentanci sta igrali takole:
SRBIJA II: Horvat 13, Ferencz 6, Biro, Nagy 1, Sic 1, Fejtnar 11, Ferenzl 12. Jeno vaj I 7, Jenovaj II 2, Cvejlč, Starčevič, Jovovič.
SLOVENIJA: Dermastia 10, Benedičič, Gorup, Benko, Mimik 2, Preac 14, Markovič 5, Kac 2. Mrak 28, Jančar, Preša, Novak.
Tehnični vodja Srbije II je poslal v borbo z domačo reprezentanco ekipo zrenjaninskega Prole-
DRUGI DAN TURNIRJA ZA »POKAL REPUBLIK«
Čedalje zanimivejše
Sinoči sta bili v veliki dvorani na GR v Ljubljani nadaljni dve tekmi m. ženskega košarkarskega turnirja republiških reprezentanc.
SRBIJA n. — HRVATSKA 49:34 (22:25)
V prvi tekmi je druga garnitura Srbije zasluženo premagala Hr-vatsko. Poglavitna značilnost te tekme je, da je do odmora prevladovala hrvatska vrsta, predvsem zaradi odlične igre Ružiče Maglaj Drugi polčas je bil ves v rokah. Srbije D., kar kaže tudi podatek, da so hrvatske igralke dosegle samo 9 košev. Med zmagovalkami sta se najbolj odlikovali Jovovičeva in Cveičeva, v ekipi Hrvatske pa R. Maglajeva.
o Srbija H.: Horvat 5, Ferenc 2. Ferenci 6, Jenovaj L 12, Jenovaj H. 2, Cveič 9, Jovovič 13.
• Hrvatska: Zokovič 3, Ružiča Maglaj 10, Strmški 6, Magdič 6, Ljubič 1, Kornelija Maglaj 8. Zaradi petih osebnih napak so bile izključene Strmški, R. Maglaj in Magdič.
SRBIJA I. — SLOVENIJA 81:53 (43:26)
V drugi tekmi sinočnjega sporeda sta se točno ob 20.30 uri pomerili — obenem pred televizijskimi kamerami — reprezentanci Srbije I. in Slovenije. Favoritinje tega turnirja — Srbija I. — so sprva imele precej dela z razigranimi domačinkami. Te se od 8. minute dalje — po nenadnem pre-okretu - niso več uspešno upirale državnim reprezentantkam.
Prvih 15. minut po odmoru je bila igra v glavnem enakovredna, vse dokler gostinjam v zadnjih petih minutah ni uspelo naglo povečati razliko. Zlasti dobro so zaigrale Radovanovičeva, Preleviče-va •''in Cipruševa (Srb.) ter Der-mastijeva, Preacova in Benedičiče va.
• Slovenija: Dermastia 12, Mrak 13, Markovič 2. Novak 1, Preac 11, Kac 2, Jančar 6, Benedičič 7.
• Srbija I.s Gec 6, Prelevič 9, E Radulovič 9, Cipruš 13, Raden-kovič 8, Radovanovič 30, Pešič 4, L. Radulovič 1, Jovičič 5.
Jesenice : Crveno zvezda 9:0
Beograd, 16. fehr. Sinoči je bila odigrana predzadnja prvenstvena tekmo v letošnji hokejski zvezni ligi, in sicer med državnim prvakom Jesenicami in domačo Orv. zvezdo. Po tehnično veliko bolj dognani igri go gostje z Jesenic visoko zmagali, in sicer 9:0 (2:0, 4:0, 3:0).
Strelci golov so bili Tišler 4, Valen,tar 2, Čebulj. Smolej in Felc po enega.
terja. Slovenke so odlično začele ter z natančnimi meti Novakove ter prodori Preacove dosegle vodstvo. Sam začetek igre je bil podoben kakšni moški tekmi, žal dekleta dolgo niso zdržala tega tempa. Povrh tega je sredi prvega polčasa tehnični vodja Srbije zelo uspešno zamenjal igralke s petor* ko iz Novega Sada. Ta je z odličnim kritjem čisto zbegala nasprotnice. V nadaljnjem jim je celo uspelo izenačiti rezultat in zabiti še dva koša več.
Po odmoru se je razvila srdita borba za sleherno točko. V času.
ko so spet igrale članice Prole-terja, so domačinke dosegle tolikšno vodstvo, da ga gostje do konca igre niso mogle več nadomestiti. Izid bi bil lahko še izdatnejši v prid Slovenije, toda višjo razliko je preprečil tehnični vodja s uspešno taktiko in menjavami.
V tej tekmi je prav posebno prišla do veljave višina Sonje Mrak (Sl.), ki ji pod koši ni bila kos nobena igralka.
—
Po prvem dnevu turnirja lahko zapišemo, da fo bila ugibanja in napovedi pred turnirjem čisto pravilne: Srbija I bo zanesljivo zmagala, medtem ko ima Slovenija lepe možnosti za n. mesto, kar bi bil nedvomno lep uspeh slovenske košarke.	I.	D.
*
Drevi bosta na GR zadnji dve tekmi tega turnirja, m sicer ob 19. uri Srbija I in Srbija II. ob 20.30 pa Slovenija : Hrvatska.
m
I
trdijo tudi nerdfoič, ki so ga tudi že videli, lahko verjamemo, da je res. Kdo bo srečna uplenaitelj tega ie težko reči, ker je precej previden in seveda tudi močan.
Na sliki: Štravs in Turk s plenom.	(a)
pr
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za vedno zapustila naša ljuba sestra, teta in svakinja
TEREZIJA MOLAN
upokojenka
K večnemu počitku jo bomp spremili v sredo, 18. te-bruarja ob 15. uri iz 'Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: sestre Mica, Anica in Julka, nečakinje in nečaki, svakinja, svaki in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Piršenbreg pri Brežicah, Celje, Zagreb, Zreče, Beograd, USA, 16. februarja 1959.	^
Srbija II
Zanimiv prizor z nedeljskega srečanja Slovenija
IZ DELOVANJA PARTIZANSKIH DRUŠTEV
VELIKA RAZGIBANOST V NOVOMEŠKEM OKRAJU
V partizanskih društvih novomeškega okraja — teh je zdaj vsega 25 — je zadnje čase povsod zelo živahno. Vsi oddelki po posameznih društvih pridno vadijo in se pripravljajo za zvezni zlet v Beogradu. Zavzetost je tem večja, odkar so pri okrajni zvezi sklenili, da se bodo zleta udeležili samo najboljši. Da bi se društva čim-prej seznanila z zletnimi vajami, je okrajna zveza pripravila predelavo teh vaj, ki so prav dobro uspele.
Tudi tekmovalci partizanskih društev v športnih panogah se marljivo pripravljajo za novo sezono. Tudi zanje velja kot glavni cilj — nastop na zletu v Beogradu, na katerem bodo nekatera zelo pomembna športna prvenstva_ v zveznem okviru. Posebno v društvih v Novem mestu in Črnomlju si obetajo do tedaj močne ekipe in prav dobre posameznike. Novo-meščani se bodo skušali uveljaviti z odbojkarji in nekaterimi atleti, Črnomaljci pa predvsem v rokometu. Odbojkarji imajo razen zletnega sporeda tudi še zahtevne
naloge v zvezni odbojkarski ligi. V atletskem taboru pridno trenirajo pod vodstvom prof. Glonar-ja, in sicer ne samo moški, temveč tudi atletinje z znano Hude-tovo na čelu. Le-ta je bila v novoletni anketi »Dolenjskega lista« Izvoljena za najboljšo športnico 1. 1958 v okraju.
Za Izboljšanje kvalitete so v okraju zadnji čas izvedli dva tečaja za prednjake v Črnomlju. — Tudi to je dokaz, da so Črnomaljci spet krepko zavihali rokave in bodo skupno s svojimi rokometnimi delavci v letošnji sezoni dodali še marsikakšen uspeh k ostalim. Zal je bila Dolenjska letošnjo zimo močno prikrajšana pri sne-gu. tako da ni bilo nobenih smučarskih prireditev, kaj šele jev in praktičnih možnosti za večjo razširitev te športne panoge. Dolenjci pa kljub temu še niso izgubili zadnjega upanja, da bi se letos nič več ne smučali.
F. M.
naš
Za vedno nas je zapustil zlati mož in oče
JOŽE b a j 7, ki, j
k zadnjemu počitku ga bomt spremili v sredo, 18. febr. ob 16 uri na pokopališče v Polju.
Zaiujoči: žena Štefka, sin Ja nez z družino, sestra Ivanka in ostalo sorodstvo. Polje, Ljubljana, Stražišče Kranju.
Še nekaj smučarskih prireditev
Naši izbrani smučarski skakalci so preteklo nedeljo gostovali na dveh krajih v inozemstvu.
V Pontedilegnu so nastopili na mednarodni tekmi v precej močni konkurenci Avstrijcev in Italijanov. Zmagal je Avstrijec Ha-bersatter z 225.3 točke (93 in 9« m), naslednji dve mesti pa sta zasedla Italijan Zandanel z 223.7 (92. 95 m) in drugi Avstrijec Steineg-ger z 201.7 (87,5 in 87). Jugoslovanska ekipa je podrobno opravila takole: 9. Oman 183.5 (78,80 m), 12 Rogelj 176.1 (73,76 m), 18. Roji-na 169.4 (75.71 m) in 19. Gorjanc 168.0 (70. 76 m).
V Gradcu (Avstrija) so prav tako startali trije naši skakalci. Najboljše mesto, in sicer tretje je zasedel Pečar z 216.6 točke (59.5 in 60 m). Zmagal je domačin Leodol-ter z 228 točkami (64 in 64.5 m) in pred Pečarjem se je plasiral še drugi Avstrijec Egger z 224.4 (62, 64.5 m). Korenčan in Vidovič sta skakala nekoliko slabše in prišla na 7. oziroma 10. mesto.
PONOVNA ZMAGA DORNIKA
Gorenjska smučarska podzveza je v nedeljo na Zelenici nad Tržičem izvedla prvenstvo Gorenjske v veleslalomu, ki je veljal kot izbirni nastop za sestavo državne in republiške mladinske reprezentance. Med okrog 100 tekmovalci — štirje najboljši so bili ta dan na tekmovanju v Italiji — je ponovno zasedel najboljše mesto Dornik, ki je 1300 m dolgo progo z višinsko razliko 200 m in 36 vratci presmučal v času 1:13.4. Naslednji plasirani so bili: Stefe 1:16, Svab 1:16, Križaj r:18.3 itd. Vsi so člani Ljubelja. Med članicami je zmagala Pračkova (Jes), med starejšimi mladinci Frantar z Jezerskega, med mlajšimi pa Fanedl član Fužinarja iz Raven.
I. V.
BOKS
MARIBOR — LJUBLJANA
Za uvod v meddržavno boksarsko srečanje Poljska : Jugoslavija 24. t. m. na GR v Ljubljani, bo v soboto, 21. t. m. ob 20. uri v Domu železničarjev še prijateljski dvoboj med ZTAK Maribor in 2TAK Ljubljana. V ringu bo 10 parov, med njimi tudi v težki kategoriji dvojica Slabe : Sukovič. Prvi se je šele pred kratkim vrnil iz JLA in prijavil za Maribor Boksar Jakhel se bo na tem dvoboju začasno — za dobo vojaškega roka — poslovil od klubskih tovarišev in gledalcev.
Pridni poštarji - planinci
Planinsko društvo PTT v Ljubljani je prav v lanskem jubilejnem petem letu doseglo izredno lepe uspehe pri delu. Zamisel^ o ustanovitvi pododborov v Kranju, Celju, Kočevju, Zagorju ob Savi, Kopru in drugod je zelo okrepila osrednje društvo. Z drugimi besedami: poštarji — planinci so sedaj razširili načrtno in prav živahno dejavnost že od Pohorja do Kopra! Posebno pohvalno v tem društvu je zlasti nadvse pisana vsebina celotnega dela (izleti, predavanja itd.) in pa velika skrb za mladino Prav njej so namenili ves lanski dobiček lastne koče na Vršiču.
To prizadevno planinsko enoto s skoraj 700 član! čaka v letošnjem letu — razen sprotnega dela — še posebno odgovorna naloga:	30.
aprila ter 1. in 2. maja bo namreč v Vratih organizirala tradicionalni VII. zbor planinskih društev PTT iz vse Jugoslavije. Med poglavitne naloge sodi še skrbnej-še zavzemanje za mladino, razširitev društvenega doma na- Vršiču ter proslava 40-letnice KPJ na Dan borcev.
Poročila dolgoletnega predsednika Ivana Zabela, tajnice Jelke Potočnik, načelnika mladinskega odseka Emila Tkavca,, gospodarja Mimi Košmerl in drugih ter plodna razprava o referatih na občnem zboru je kar izčrpno osvetlila raznotero delo PD PTT. Društvo bo odslej vodil novi predsednik Jože Dobnik — po dobro začrtani poti še k večjemu napredku. Pred zborovanjem je tov. Mirko Kambič govoril udeležencem o slovenskih planinah.	(h)
KOS VSEM NALOGAM
Delo TVD Partizana v Šiški je bilo v minulem poslovnem letu vzlic raznoterim težavam nadvse uspešno. To je pokazal tudi nedavni občni zbor. na katerem so pretresli vse pereče probleme in obračun za nazaj. Med razpravo je prišlo do poudarka, da naloga upravnega odbora ni samo, da rešuje gospodarska vprašanja, in to je delalo z velikim uspehom, marveč mora skrbeti tudi. za vzgojo članstva, vodnikov itd. Tudi tej nalogi so bili .Siškarji lani dovolj dorasli, saj imajo ta čas že nad 800 članov, med temi več kot 600 telovadečih V telovadnih vrstah je 77% mladine. Tudi vodniški kader šteje same Izkušene in požrtvovalne delavce Društvo je v stalnih stikih z vsemi političnimi in dT-užbenimi organizacijami in bo letos z vsemi ostalimi osretf \ točilo svojo veljavnost na dostojnejšo proslavo 40-oblet: delovanj a Partije.	F.	Si
9
KOLEDAR Torek, 17. februarja: Silvin. Sreda, 18. februarja. Dragoslava. Dne 18. februarja leta 1946 je bil na Reki I. kongres Antifašističnih Sen Julijske krajine.
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO ?. URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Bdravstveni dom SISKA:
Dr. Jenkole Rozalija, Černetova 31, tel. 22-831. v sredo dr. Jezeršek Ravel. Knezova 11, tel. 21-744.
Zdravstveni dom CENTER:
Dr. Zalta Maks, Miklošičeva 24, tel. 39-151. V sredo Dr. Kajzelj Mirko, Miklošičeva 24, tel. 39-151 Za obiske otrok ista tel. številka.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Pajntar Marjan, Lavričeva 5-a. tel. 31-286. — v odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-800. Zdravstveni dom VIC:
Dr. Zavrnik Gorazd, tel. 20-438.
V sredo Dr. Hodalič Milan — Emonska 10. tel. 20-497.
Zdravstveni dom MOSTE;
Dr. Bartol Ivana, ZD Moste, — Krekova 5, tel. 31—359. V sredo ZD Moste, Krekova 5, tel. 31-359.
V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-300.
Zdravstveni dom RUDNIK:
Dr. Leskovic Bogdan, Opekarska 8, tel. 21-829. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. Srednješolci! Fizikalni krožek za ljubljanske dijake gimnazij in ostalih srednjih šol se prične v torek, 17. februarja, ob 19. uri, v fizikalni predavalnici pri Stefanovem inštitutu. Vabi Društvo matematikov - fizikov LRS.
Tradicionalni planinski ples bo £3. februarja na Gospodarskem razstavišču. — Dvignite čimprej rezervirane vstopnice. — Planinsko društvo Ljubljana-Matica.
ZA NEGO LICA SAMO
mmaemm
KVALITETNA KREMA!
V drogerijah in lekarnah dobite higienski preparat »NOGIS«, ki preprečuje razvoj glivičnega lišaja, povzročitelja neznosnega srbenja med prsti na nogah.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Torek, 17. febr. ob 19.30: Miller: »Smrt trgovskega potnika«. — Abonma S. (Preostale vstopnice so že v prodaji.)
Sreda, 18. febr. ob 19.30: Osborne: »Ozrj se v gnevu!« Abonma K. Preostale vstopnice so že v prodaji.)
Zaradi tehničnih ovir smo morali spremeniti razpored predstav v tekočem tednu. Obiskovalce prosimo, da izpremembo upoštevajo in nam oproste. Opozarjamo na zadnjo letošnjo
predstavo uspele mladinske tgre »Sestero mušketirjev« v nedeljo popoldne, za katero veljajo znižane cene. Znižane cene veljajo tudi za nedeljsko večerno predstavo »Ukročene trmoglavke«.
op:— '
Torek, 17. febr.: Zaprto.
Sreda, 18. febr. ob 19.30: Puccini: LA BOHEME Abonma red U (Preostale vstopnice v prodaji) Operne abonente redov U in E obveščamo, da bo predstava »La Boheme« v sredo, 18. t. m. za red U in ne za red E, kot je bilo pomotoma objavljeno.
MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana. Gledališka pasaža Torek, 17. febr. ob 20: Držič; — »Tripče de . Utolče«. — Abonma Mladinski Ul. (Tripče — Brezi-ger).
Sreda 18. febr. ob 20: Držič: -»Tripče de Utolče«. — Abonma Mladinski IV. (Tripče — Preset-nik).
Šentjakobsko gledaliSCe Ljubljana, Mestni dom
Sreda, 18. febr. ob 16: Bisson-Car-re: »Maškarada«, veseloigra. Red Sreda-popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Sobota, 21. febr. ob 20: Bisson -Carrč; »Maškarada«, veseloigra. Izven.
Nedelja. 22. febr. ob 15: J. Spi-car; »Pogumni Tonček«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Ob 17; Br. Nušič: »Gospa ministrica«. veseloigra. Popoldanska predstava. Izven.
Ob 19.30: Bisson-Carre: »Maškarada«. veseloigra. Večerna pred-stava. Izven.
Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Vstopnice lahko rezervirate po telefonu na št. 32-860.
g o n c e e t i
MANJA JEMEC — absolventka Akademije za glasbo iz razreda prof. Kilde Horak-Casove, ima samostojen klavirski večer v sredo, 18. februarja, ob 20.15, v veliki dvorani Slovenske filharmonije. — Na sporedu Bach-Liszt, Beethoven. Brahms, Chopin, Skrjabin, Martin, Matičič.
OBJAVE
Seznam strokovnjakov se vodi v združenju na podlagi odobrenih pravil, toda po strokah: gradbeni, tehnični, tehnološki in ekonomski. Podrobna obvestila daje srekreta-riat združenja.	o
OBJAVA
Opozarjamo vse lastnike zemljišč v katastrski občini Stepanja vas, da so nove katastrske mape (načrti) izgotovljene in bodo v času od 23. febr. do 11. marca 1959 razgrnjene na vpogled pri Geodetskem zavodu v Ljubljani, Sa-ranovičeva ulica 12, soba št. 21. vsak delovnik od 7. do 14. ure.
Prizadeti posestniki bodo prejeli posebna vabila s točno določenim rokom in Jih prosimo, da se teh rokov držijo. Posestniki, katerim vabila ne bi bila dostavljena iz katerega koli vzroka, naj se zglasijo po 2. marcu 1959.
Ljubljane, dne 12 februarja 1959.
Geodetski zavod LRS
Ljubljana
RAZPISI
RAZPIS
Na osnovi čl. 21 Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ. št. 52-57) razpisujemo mesto DIREKTORJA Kmetijskega gospodarstva Slovenska Bistrica Pogoj: agronom s 3-letno prakso ali kmetijski tehnik z najmanj 5-letno prakso ali kakšen drug kmetijski strokovnjak z najmanj 10-letno prakso v kmetijstvu.
Ponudbe dostavite v 15 dneh po razpisu Občinskemu ljudskemu odboru Slovenska Bistrica in priložite takso po tar. št. 1 in 71. z. din 180.— in občinsko takso občine Slov. Bistrica din 95.—, življenjepis ter potrdilo o nekaznovanju, kakor tudi dokumente o kvalifikaciji.
Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov Občinskega ljudskega odbora Slovenska Bistrica	R
RAZPIS
Komisija za delovna razmerja pri podjetju »AVTOOBNOVA« — Ljubljana, Bežigrad U, razpisuje naslednja delovna mesta za glavni obrat Bežigrad U.
5 kovinostrugarjev kvalificiranih ali priučenih
5 avtomehanikov kvalificiranih
2 navadna delavca eden za priu-čitev eden za navadna dela.
ZA OBRAT ŠENTVID Podgora 37 elektrovarllca, kvalificiranega
6 kovinostrugarjev, kvalificiranih ali priučenih
strojnega ključavničarja, kvalificiranega orodjarja, kvalificiranega brusilca, kvalificiranega za brušenje Diessel ležajev livarja, kvalficiranega ali priučenega.
— Pismene ali osebne ponudbe sprejema uprava podjetja zaradi dogovora plače in nastopa.
RAZPIS
Razpisna komisija Zdravstvenega doma v Idriji razpisuje naslednja mesta: stomatologa dentista
3 medic, sester
bolničarke
Osnovna plača po uredbi. Dopolnilna plača po pravilniku Zdravstvenega doma rdrija. Delovno razmerje se prične 1. aprila 1959. Prošnje pošljite na upravni odbor ZD Idrija do 25. februarja 1959.
rHEDilllčNifi
Kmetijska sekcija Društva ekonomistov Ljubljana priredi v torek, 17. t. m., ob 19.30, v prostorih Glavne zadružne zveze, Titova 19-V., predavanje tov. inž Antona Berkopea:	»ORGANIZACIJA IN
PERSPEKTIVE IZVOZA SLOVENSKIH VIN«. 1
V okviru sekcije za ekonomsko teorijo Društva ekonomistov Ljubljana bo v torek, 17. t. m. ob 20. uri, v predavalnici 4 Ekonomske fakultete, Ljubljana, Gregorčičeva 27, tov. dr. Franc Čeme tolmačil prikaz FILMA o načelih meščanske ekonomske teorije po znanem ameriškem ekonomistu SAMUEL-SONU	P
Društvo matematikov in fizikov LRS vabi svoje člane in vse, ki Jih tema zanima, na predavanje dr. Franceta Križaniča »O elektronskih računskih strojih«. Predavanje bo v sredo, 18. februarja, ob 20. uri, na I. gimnaziji v Vegovi ulici.
Planinsko društvo Ljubljana-Matica priredi v Domu železničarjev, Trg OF 3, dvoje predavanj in sicer: 18. februarja ob 20. uri predava tov. Strgar Jože »Rododendroni v gorah in vrtovih« in 25. februarja ob 20. uri tov. Jože Faf-lik »Svetovna razstava v Bruxel-Iesu«. Prodaja vstopnic v društveni pisarni.	p
Prirodoslovno društvo vabi na predavanje ing. Zdravka Gabrovška: »Kristali v elektronskem mikroskopu. Predavanje z diapozitivi bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na univerzi. P
MARIBOR
Torek, 17. februarja.
Dežurna lekarna: »Studenci«, — Gorkega ul. 18.
Narodno gledališče: Zaprto.
Sreda, 18. februarja.
Dežurna lekarna: »Center«. Gosposka ul. 12.
NARODNO GLEDALISCE
Ob 19.; Benavente »Ideali in koristi«. Sola TAM.
OMHLI
Umrl )e naš uubi ata
ARTUR ARANJOS uradnik v pokoju Pogreb bo v sredo v Poljčanah. 2alujoči žena Nela, hčerka Nela, sinova Andrej in Emil z Jožico. Poljčane. L1nbl1ana. IR febru-
oria 195*1
Sporočamo žalostno novico da le dotrpel naš dobri
MILAN PUKELSTEIN zadnji ljubljanski fijakar Pogreb bo danes, v torek, 17. februarja 1959, ob 14.30, iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah.
Prijatelji
Po težki bolezni nas je zapustila naša dobra hči, sestra in teta
MIHELA KOSMAČ
roj. Girandon
Pogreb drage pokojnice bo v sredo v Podkorenu.
Žalujoči: mama, sestre ln ostali
Podkoren. 16 februarja 1659
feSte.- '.-i	''rw *c..
Na svoj 81. rojstni dan je umrl
starosta slovenskih salezijancev
dr. Jože Valjavec
duhovnik
Pogreb bo'v sredo, 18. februarja ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice.
SALEZIJANCI NA KODELJEVEM
m
Po dolgem trpljenju nas je za vedno zapustila naša draga mama
Irena HoSler
vdova po tiskarju Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 18. februarja ob 15.30 iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči sinovi; dr. Alojzij, Josip, ing. Edvard in ing. Teodor z družinami.
Ljubljana, Maribor, Graz, Feldklrchen, 15. febr. 1959.
m		im' - as	BUssB			2§|g£9	
Strokovno združenje tehnike hlajenja v Jugoslaviji — Beograd,
Svetozara Markoviča 10. telefon 32-525
sporoča vsem zainteresiranim, da se Je na podlagi predpisa čl. la uredbe o izmenjavah in dopolnitvah uredbe o gradbenem projektiranju začelo vpisovanje v seznam strokovnih članov in poročevalcev komisije za revizijo projektov s področja frigorifikačije.
DANES SVEŽE MORSKE RIBE V RIBARNICI IN SlSKI
Umrl je
ing. LEO NOVAK
univ. prof. in direktor TSS v pokoju
Zaslužnega šolnika in odličnega strokovnjaka bomo ohranili v najlepšem spominu.
Uprava in Sindikalna podružnica Tehniške srednje šole v Ljubljani
UMRL JE NAS ČASTNI CLAN IN PIONIR GEODETSKE STROKE V SLOVENIJI
prof. ing. LEO NOVAK
UNIV. PROFESOR
SVOJEGA ZASLUŽNEGA SODELAVCA IN VZORNEGA VZGOJITELJA BOMO SPREMILI NA NJEGOVO POSLEDNJO POT V TOREK, DNE 17. FEBRUARJA OB 16.30 IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽIC" NA ZALAH. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINUI LJUBLJANA, DNE 15. FEBRUARJA 1959.
DRUŠTVO GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV LRS
ivi ali o e L e s i
DOBRO OHRANJENO kuhinjsko pohištvo, dve beli omari, belo železno posteljo ln nočno omarico prodam. Naslov v ogl. odd-Ogled vsak' dan od 15 do 17. ure.	-4
ČASOPISNO PODJETJE »Slovenski poročevalec« potrebuje takoj dve prazni sobi 2a stanovanje. Ponudbe pošljite na sekretariat podjetja Ljubljana. Tomšičeva 1
ZENSKO takoj sprejmem k tričlanski družini. Vprašajte od 12 do 15 ure Naslov v ogl odd.
3463-1
GREM za snažilko v drž. podjetje takoj Naslov v ogl. odd. 3458-1 DELAVCA honorarnega (upokojenec) za delo in razvoz blaga v trgovini, sprejme Trg. podjetje z živili »Grmada« Ljubljana, Ce lovška 43	3437-1
STRUŽNICO prodam. Naslov v ogl. odd.	3465-4
KRZNEN PL AS C, nemški (perzi-janer), prvovrsten, nov. prodam. Ponudbe v ogl, odd. pod »Prilika«.	3464-4
KOMPLETNI inventar za brivski salon v Kranju, prodam takoj. Naslov v ogl. odd.	P	50-4
NOV mizarski, poravnalni in debelinski stroj z krožno žago. litoželezni. 61-0 mm, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 3461-4 RADIO SOCA. nov. poceni naprodaj Hvalič. Gunclje R — Šentvid.	3459-4
HISO z gospodarskim poslopjem in 35.000 m: obdelovalne zemlje, vinograd in polje, ugodno naprodaj v bližini Izole. Vse osta-• lo; Juriševič Mazzurinijeva 9 — Izola.	-	886-7
SAMSKI NOVINAR išče opremljeno sobo. Sporočite na »Delavsko enotnost«, tel. 32-538.	3460-9
OD DRAME do Stanln doma sem izgubila torbico z večjo izposojeno vsoto, revna. — Muc Roza, Tržaška 29. Prosim vrnite proti nagradi.	3466-10
TAKOJ SPREJMEM honorarno pisarniško moč z znanjem strojepisja. Zaposlitev dopoldanska." Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.
3374-1
TRGOV. PODJETJE v Ljubljani išče; šefa prodajnega oddelka, vodjo engro skladišča, prodajalce za engro in detajl, potkvali-ficirane delavce, stenodaktilogra-linjo. strojepisko. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd pod »Stalnost« .	3406-1
ZAVOD ZA NAPREDEK gospodarstva, Celje, razpisuje mesto pisarniškega referenta. Pogoji: znanje strojepisja, popolna srednja šola s petimi leti prakse ali nepopolna srednja šola z desetimi leti. Stanovanje v Celju. Ponudbe z opisom strokovnosti in službovanja naslovite na; Zavod za napredek gospodarstva, Celje. Trg svobode 9. OLO.
P 102-1
KOMISIJA za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij pr; Gospodarstvu glavnega odbora zveze gluhih Slovenije, razpisuje mesto blagajničarke z znanjem obračunavanja plač in strojepisja. Plača po dogovoru. Nastop možen takoj ali po do-govoru.	3469-1
FRANCOSKO kromatično harmoniko, 5-vrstna, 2 registra, 132 basov, 1 register, prodam. Keber Ivan Hrastnik 242.	P	103-4
10 m’ SUHIH smrekovih desk 50 milimetrov.' kupimo. Ponudbe pošljite na Gospodarstvo glavnega odbora zveze gluhih Slovenije Ljubljana. Vidovdanska 14.
3468-5
PO NIZKI CENI prodamo plinski štedilnik na 4 grelce s pekačem. »Daj-Dam«, Ljubljana. 3373-4 SOBO, prazno ali opremljeno — iščem. Ponudbe pod »Akviziter« V ogl. Odd.	3376-9
REKA—LJUBLJANA! Tro ln pol-
sobno stanovanje v vili na Su-šaku, zamenjam za odgovarjajoče. Ponudbe pod »Zamenjava« v
ogL odd,	3333-9
STANOVANJE nucum tisu, KI dela v dveh izmenah za pomoč v gospodinjstvu. Črnuče 12.
3396-9
STANOVANJSKA SKUPNOST —
»Boris Kidrič. Ljubljana, Linhartova ul. 4. razpisuje mesto finančnega knjigovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba, popolno znanje knjigovodstva ter vodenje administracije. Pismene ali osebne ponudbe pošljite do vključno 28. febr 1959 na gornji naslov Osebn, prejemki po pravilniku oz. dogovoru. ZAVOD za rehabilitacijo invalidov LRS v Ljubljani, Linhartova c. 51, razpisuje delovni mesti za 2 strežnici. — Nastop službe možen takoj alt oo dogovoru
3432-1
OSEBO, gospodinjo. popolnoma vešče kuhe, za dopoldanske ure iščem. Ponudbo pod »Samo kuhanje kosila« v ogl. odd. 3428-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA, dobro izkušenega sprejmem za fina dela. Kregar Ivan pohištve no mizarstvo Vižmarie 59. Šentvid, Ljubljana.	3427-3
ČEVLJARSKE PRESlVALKE. pomočnike in eno nekvalificirano delovno moč, sprejme:	Modno
čevljarstvo »Rožnik«. Ljubljana Rožna dolina, cesta V 2	3138-1
založba išče več dobrih zastopnikov in akviziterjev za redno ali honorar, zaposlitev Ponudbe pod »Ugodni pogoji« v ogl. odd.
3313-1
INŠTRUKTORJA za matematiko za 4. razred višje gimn. iščem. Naslov v ogl .odd.	3425-2
STROJEPISKO, samo perfektno, za popoldanski ali večerni narek potrebujem. Naslov v ogL odd.
3266-2
OSEBNI AVTO Fiat 1100 C, zelo lepo ohranjen, z radio aparatom ln novimi uvoženimi gumami, ugodno naprodaj. Naslov v ogl. Odd.	3208-4
ZA MANJŠI AVTO zamenjam kovinsko stružnico, dolžine 75 mm. Ponudbe v ogl. odd. pod »Brezhiben«.	2857-6
LEPO ENODRUŽINSKO vilo prodam. Ponudbe pod »Ljubil an a« v ogl. odd.	3199-7
V GOSPODINJSTVU pomagam v prostem času za hrano in stanovanje. Ponudbe pod »l m a rec« v ogl. odd.	3429-9
ZA POMOČ v gospodinjstvu, nudim hrano ln stanovanje. Naslov v ogl. odd.	3417-9
MIRNO SOBO vzamem v najem. Za uslugo poučujem harmoniko. Ponudbe v ogl odd pod »Bližina centra«.	3319-9
MLAD LOVSKI fokstrier rjavo-čm. se je izgubil v nedello blizu Karlovškega mosta. Oddajte proti nagradi pri Dougan. Mirje 1.1-1.	3423-10
OČALA sem izgubil od postaje do zatvomice na Celovški cesti — Prosim vrnite proti nagradi — Kerševan J Celovška 63-UI.
 	3421-10
DENARNICA ? denarjem in povez pet ključev izgubljena po Trubarjeva do Tromostovja v petek, dne 13 febr od 22 do 23 .ure. Prosim poštenega najditelja, da vrne klluče vratarju Mestne klavnice v Ljubljani, denar naj ima za nagrado 3420-10
POTREBUJEM 80.000 din posojila za krajšo dobo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka nagrada«.
„	3361-11
HONORARNO dopoldansko zaposlitev kakršno koli Išče mlajši
moški, srednjih let. kvalificiran. Naslov v ogl. odd.	3443-1
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem za fina ženska dela. Pintar Franc. Jurčičev trg 3 — Ljubljana.	3441-1
NATAKARICA išče službo, najraje na Gorenjskem v okolici Bleda. Naslov v ogl. odd. 3440-1 NA STANOVANJE sprejmem takoj zanesljivo osebo. Zakrajšek Alojzij. Dolenjska cesta 304.
3435-9
UPOKOJENKA ali resno dekle, dobi za dopoldansko pomoč v gospodinjstvu stanovanje in hrano. Eventualno v izmeni Naslov
v oel- odd.	3453-«
RAZPISNA KOMISIJA pri Upravi cest OLO Ljubljana, Vilharjeva c. 14. razpisuje mesto administratorke. Pogoj; nižja strokovna izobrazba, z nekaj prakse v administraciji. — Plača po posebnem pravilniku o plačah. — Razpisna komisija sprejema priglasitve 15 dni po objavi razpisa.
3433-1
RESNEGA in doslednega inštruktorja za nižješolca iščem. Ponudbe pod »Mirje« v ogl. odd.
3437-2
ZA MATEMATIKO potrebujem prvovrstnega inštruktorja za 7. letnik osemletke. Naslov v ogl. odd	‘	3434-2
POCENI PRODAM 2 postelji, dve posteljni omarici in 4-delno o-maro. Naslov v ogl. odd. 3449-4 FIAT 600, nov, vožen 9000 km, prodam. Ponudbe pod »Fiat« v ogl. odd.	3445-4
FILC, tehnični, beli. 20 mm debeline. 7 m*, poceni prodam. Naslov v ogl. odd.	3444-4
TRINADSTROPNA HlSA v Piranu, 12 sob, s preureditvijo, zelo primerna za počitniški dom, takoj prodamo. Odkup zagotovljen. Piran, ulica Gortan 8.
3438-7
OPREMLJENO SOBO oddam Na-navlje 14, Moste. H. nadstropje, Ljubljana.	3430-9
V TRST STB NAMENJENI? Ne pozabite koristnega naslova: Magazzinl alla Stazione. vla Cel-linl 2: velika manufaktuma trgovina nekaj korakov od glavne postaje. Našli boste veliko iz biro manufakture po najugodnejših cenah v Trstu. Samo nekaj primerov; montgomery za ženske ln moške 2.900 Lit. dežni plašči 1.800 Lit. bunde 2.900 Lit. flanelaste hlače 1.980 Lit, obleka 7.500. dežniki 850, 6 parov finih nogavic l.ooo. 3 metre blaga za moško obleko 5000. Stroške pošlih v Jugoslavijo krije podjetje Posebni popusti za izletniške tem odrezkom vam priznamo po-skupine. Ne pozabite torej koristnega naslova; Magazzinl alla Stazione. Trst. vla Cellini 2. S seben popust.	K	352-4
mmmi
KINOSPORED ZA TOREK KINO UNION: franc, film »ULICA SANJ — POETE DBS Ll-LAS«. Režija: Rene Clair. .Igrajo; Pierre Brasseur. Henri Vi-dal in Dany Carrel. Film je bil uradno proglašen za najboljši francoski film v letu 1957. Tednik F. N. 7. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja franc, vojnega cinemaseope filma — »GRENKA ZMAGA«.
KINO KOMUNA: amer. barv. ci-nemascope film »PREKINJENA MELODIJA«. Režija:	—	Curtis
Bernhart. Igrata Eleanor Parker in Glenn Ford. Tednik: Obisk predsednika Tita Etiopiji, pri
zadnjih dveh predstavah. Predstave Ob 15, 17. 19 ln 21.
KINO VIC; angl. barv. revijski cinemaseope film — »BODIMO SREČNI«. Igrata Tony Martin Ln Vera Ellen. Tednik F. N. 7. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. KINO SLOGA: — premiera amer filma »JUTRI BOM JOKALA«
Režija Daniel Mann. V gl vi
Susan Hayword. - Nagrada zs
najboljšo žensko vlogo na fe-
st i valu v Cannesu - 1956 Tednik Tito v Etiopiji pri zadnji predstavi! Predstave ob 15. 17	!9	ir
21
KINO SOCA; Jugoslovanska kinoteka predvaja v okviru festivala ljubezenskih filmov angl. film »LADV HAMILTON«. Režija: — Aleksander Korda — 1941. Igrata Vivian Leigh in Laurence Oliver. Predstave ob 15, 17. 19 ln 21. Danes zadnjikrat!
TRIGLAV: JUgOSl. film »CRNI BISERI«. Tednik. V glavni vlogi: Severin Bijelič, Mihajlo Vikto-rovič. Predstave: Ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje —
Danes zadnjikrat.
KINO SISKA«: premiera bolgai* skega filma — »ADAMOVO REBRO«. Predstavi ob 15 in 17. Ob 19 in 21 franc, vojni cinemasc. film »GRENKA ZMAGA«. Tednik F. N. 7.
Predprodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje!
MLADINSKI KINO »LM« Kotnikova 8: amer. barv. vistavision film »GORA«, ob 10 in 15. V sredo isti spored. Zadnjič.
»LITOSTROJ«: franc, film »CENA MAPA«, ob 20. v sredo, jugosl. film »DOBRO MORJE«, ob 20. — Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
GUNCLJE; švedski film »VELIKA AVANTURA«, ob 17 in 19. V sredo isti spored.
CRNUCE »SVOBODA«:	v	sredo,
kitaj, film »PREHOD PREKO REKE JANG-CE«, ob 19.
VEVČE; v sredo, jugosl. film — »KO PRIDE LJUBEZEN«, ob 20.
DOMŽALE: v sredo madž. film — »NEDELJSKA ROMANCA«, ob 18 in 20.
KAMNIK »DOM«: franc, film — »LJUDJE BREZ VAŽNOSTI«, V sredo isti spored.
DUPLICA: v sredo amer. film — »TARZAN V PUŠČAVI«.
BLED; Ital. film »BRANIM SVOJO LJUBEZEN«, ob 20. V sredo isti spored ob 17 in 20.
NOVO MESTO »KRKA«: — amer. barv. cinemasc film »LJUBI ME ALI PUSTI ME«. V sredo isti spored.
ČRNOMELJ: amer. film »POVRATEK V 2IVLJENJE«. ob 19.30.
V sredo isti spored.
KRANJ »STORŽIČ«; ob 14.20 ital. barv. film »TEODORA«.
Ob 16, 18 in 20 franc. barv. film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«
V sredo: ob 14.30 amer. barv. vistavision film »DALJNI HORIZONT«.
Ob 16, 18 ln 20 franc, barvni film »PUSTOLOVŠČINE CASANOVE«
KRANJ »SVOBODA«: ital. barv. film »TEODORA«, ob 19. Samo danes.
KRANJ KRVAVEC — CERKLJE:
amer. barv. vistavision film — »DALJNI HORIZONT«, ob 19. —. Samo danes.
KRANJ »TRIGLAV«: v sredo: — amer. barv vistavision film — »DALJNI HORIZONT«, ob 19.
NAKLO; v sredo: ital barv film »TEODORA«, Ob 19.
RADOVLJICA:	amer. film »SPI-
JONSKI LOV«, ob 20. V sredo isti spored ob 17.30 in 20.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. vistavision film »V SENCI VE-SAL«. ob 18 in 20. V sredo amer. barv film »JEZDILI SMO NA ZAPAD«. ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	amer.	film
»MATA H ARI«, ob 18 in 20. V sredo zaprto.
ŽIROVNICA: v sredo franc, film »OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ», ob 17.S0. Ob 19.30 amer. barv. vistavision film »V SENCI VES AL«.
DOVJE: amer. film »MATA HA-RI«, ob 19.
MARIBOR »UNION«: franc clne-mascope film »VSI ME LAHKO UBIJEJO«, ob 15.30. 17.45 in 20.
V sredo isti spored.
MARIBOR »UDARNIK«:	nemški
barvni film »KAPETAN iz korenika«. ob 15.30. 17.45 ln 20.
MURSKA SOBOTA: 17 t m. ob
17.30 in 20. sovjet barvni film •RESNIČNA ZGODBA«, 18. t. m. ob 17.30 in 20 amer. film »VSI MOJI SINOVI«.
PTUJ »MESTNI KINO«; — domači film »GIMNAESTRADA«, ob 17.30 in 19.30. V sredo isti spored.
KOPER »SOCA«; jugosl - nemški film . »DALMATINSKA SVATBA«, v sredo sovj. barv film — »NOCOJ NASTOPAMO«.
PIRAN »PORTOROŽ«; sovj. barv. film »SNEŽNA KRALJICA«, V sredo ital film .SKODA DA SI TAKA«_______
PIRAN »TARTINI« ln »GARIBALDI«! sovj. barvni film — »SNEŽNA KRALJICA« v sredo i«tl snored.
fb-JŽ,r-i - ■
lip
-*;-v
-.\i‘ . V-V:
H
REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI, DEKAN FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO LN GEODEZIJO TER PREDSTOJNIK GEODETSKO-KOMUNALNEGA ODDELKA
SPOROČAJO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL, POTEM KO JE MORALI ZARADI SVOJE TEŽKE BOLEZNI MNOGO PREZGODAJ ZAPUSTITI SVOJE ZNANSTVENO, STROKOVNO IN VZGOJITELJSKO DELO,
KI GA JE NADVSE VESTNO IN VZORNO OPRAVLJAL,
ine.LEO NOVAK
REDNI UNIVERZITETNI PROFESOR, PIONIR GEODETSKE STROKE V SLOVENIJI IN VEČLETNI CLAN AKADEMSKEGA SVETA FLRJ ZA GEODEZIJO IN GEOFIZIKO
LJUBLJANA, DNE 16. FEBRUARJA 1A59.
DEKAN DR. TNG. BRANKO ZNIDERSlC
REKTOR DR. DOLFE VOGELNIK
PREDSTOJNIK ING. IVAN CUCEK
ZIMSKI KOPALCI
Atomsko izžarevanje
in levUemifu
V bližini Kopenhagna so ustanovili »klub zimskih kopalcev« ali, kakor se tudi imenujejo »Klub Vikingov«. Članov tega kluba je za zdaj le okoli dvajset. Imajo eno samo pravilo: vsakdo se mora kopati v morju vsak dan ne glede na vreme in temperaturo. — Ti strastni kopalci trde, da jim te kopeli prinašajo zdravje in dobro voljo. Z vajo je res mogoče počasi prilagoditi telo vsaki spremembi temperature, nenaden prehod pa bi mogel povzročiti tudi kap. Za takšne vsakodnevne zimska kopeli mora torej imeti človek tudi zdravo srce in korajžo.
V neki bolnišnici v pariškem delu Pantin so delali poskuse z belimi mišmi, lei so jim vcepili »krvnega raka« — levkemijo. Njihova bela krvna telesca so se začela nezadržno razmnoževati.	,
Nihče ne ve, zakaj pride pri levkemiji do tega nenavadnega razmnoževanja belih krvnih 'telesc, od 7.000 pa tudi do 200.000 na mm3. Kavno tako ne vedo. zakaj spremlja to razmnoževanje po drugi strani upadanje števila rdečih krvnih telesc.
V začetku oktobra 1958 so izpostavili miške smrtni dozi izžarevanja, da bi v njih ubili levkemične celice. Nato so jim vbrizgali skozi rep okoli 30 milijonov celic zdravega mozga.
Zgodilo se je, da so te miši. dvakrat obsojene na smrt, sprva z levkemijo, nato z izžarevanjem, le ostale žive. Zdravi mozeg je nadomestil tistega, ki ga je uničilo izžarevanje. Ugotovili so, da je precepite v mozga uspešna le, če je bila žival pred tem izpostavljena smrtni dood radioaktivnega izžarevanja.
KAKO SE JE POTOPILA GRŠKA LADJA .ARIANA"
V čudnih in doslej še neugotovljenih okoliščinah se je 14. t. m., ponoči ob 1.45 uri, potopila grška tovorna ladja »Aniana« pod libanonsko zastavo. s 1720 tonami nosilnosti, ki je zgoli zjutraj prejšnjo nedeljo, v lepem in tihem vremenu, nasedla na podvodne
KRIZ ANKA
I1 I	2	3		5	6	7
|8 i						
p i			-			
		10	X.	ca	11	
12	13	m	14	15	|	
16		17			18	191
20						
j	 v ataB							
VODORAVNO:	1.	univerzitetna
katedra. 8. rečica v severni Italiji, ki jo je Cezar prekoračil z vzklikom »Kocka Je padla!«, 9. pristanišče v srednji Angliji, severno od Liverpoola, 10. osebni zaimek. 11. ime črke, 12. ameriška kratica za »vse v redu«, 14. začet-ici po vojni umrlega slovenskega risarja in kiparja, IG. mesto na Hicillji, ki ga je pred 50 leti razdejal potres, 20. starogrški stoični filozof, 21. zdraviliško - letoviški kraj pod Krimom.
NAVPIČNO: 1. orodje žanjic, 2. prednik današnjega goveda, 3. obljuba, 4. skladatelj prve hrvaške opere (Vatroslav), 5. poudarek v stopici, 6. angleški pomorščak, ki Je prvi objadral svet (James), 7. ime filmske igralke Magnani,. 12. arabsko moško ime, 13. gora v Karavankah, 15. znameniti angleški politik preteklega stoletja (Wil-liam), 17. kačji glas, 18. reka v Angliji, 19. oče.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. krš, 4. SKZ, 7. rok, 8. tla, 9. osa, 10. Vis, 11. Normani, 13. imperij, 14. sea, 15. Ike, 18. tr., 17. Am.
čsri o točk a ^ V odi jalk, med Peklenskimi otoki, nedaleč od Hvara. Kirna ladje leži v globini 15 m, del kljuna pa moli iz morja. Ladja »Ariana« je vozila iz Odese v Split 1700 ton premoga.
Zanimivo je, da je šele 13. t. 1., šest dni potem, ko je ladja nasedla, zahteval njen poveljnik od podjetja »Brodo-spas« pomoč za reševanje, čeprav je reševalna skupina bala s svojimi plovnimi objekti na kraju nesreče že od prvega dne. Medtem je tudii grška ladja »Aria« istega lastnika, ki je vozila tovor v Trst, krenila s svoje smeri in je biil a od 10. t. m. do jutra 14. t. m. poleg ponesr^žene ladje. Dne 13. t. m. sta na ponesrečeno ladjo »Ariana« prispela iz Grčije zastopnika lastnika in zastopnika zavarovalne družbe ‘iz Londona. Nato sta 12 ur kasneje podp isala poveljnik ladje »Ariana« in zastopnik »Bnodospasa« pogodbo o reševanju.
Potapljači podjetja »Brodospas« so si naijprei pod vodo ogledali ladijski trup, da bi ugotovili njegov položaj na čereh. Na kiraj nesreče so poslali iz Splita motorni jadrnici »Glavičine« in »Vdnišče« s pristaniškimi delavci, da bi natovorili okoli 320 ton premoga in tako olajšali ponesrečeno ladjo zaradi uspešnejšega reševanja. Medtem sita vodja reševalne skupine in zastopnik zavarovalne družbe iz Londona pregledala strojnico, tunel in krmilni del v notranjosti nasedle ladje. Ob tej priliki sta se prepričala, da voda ni vdrla v te dele ladje.
Ponoči so pristaniški delavci iztovorili premog iz skladišča št. 1 v kljunu ladje, medtem ko je vodja reševalne skupine nadziral gaz nasedle ladje. Ob 1. uri ponoči je opa-
zil, da se je ladijska krma začela potapljati, že po desetih minutah pa je ugotovil, da se potaplja znatno hitreje. Takrat je pozval pristaniške delavce, ki so dotlej izkrcali 70 do 80 ton premoga iz skladišča št. 1, naij začno iztovarjati tovor iz skladišča št. 4 na krmi. Ker je bilo to skladišče zaprto, je pozval ladijsko posadko, nai ga takoj odpre, ter je tudi zbudil zastopnika zavarovalne družbe iz Londona, ki je spal na ladji. Oba sta nato odhitela v strojnico, kamor je že prodirala voda. Ob tej priliki je Anglež zaprl tunel, vendar pa to ni pomagalo. Kmalu nato je ugasnila električna razsvetljava in je začela v ladjo naiglo vdirati voda, tako da je bila paluba že 15 cm pod vodo. Nekoliko minut kasneje se je grška ladja »Ariana« začela naglo potapljati in je ob 1.45 izginila ]M>d vodo. Vsi člani posadke ponesrečene grške ladje so bili s kovčki in drugo osebno prtljago skoro pol ure prej pripravljeni, da zapuste ladjo, preden se je potopila. Ladijske dokumente in denar so pripravili in shranili v nylon-sko vrečico. Ko so zapustili ladjo »Ariamo«, ki se je po-_ taplifala. so v ladijskih čolnih počakali, da jih prevzame re-morker »Pomgrad« podjetja »Brodospas«, ki jih je zjutraj prepeljal v Split.
Del reševalne skupine podjetja »Brodospas« je ostal še nadalje v bližini potopljene ladje »Ariana«. Sele takrat, ko bodo ladjo izvlekli iz morja, bodo lahko ugotovili vzroke potopitve.
»Ariana« je stara grška ladja, ki je plula pod libanonsko zastavo in je bila zgrajena leta 1921 v Nemčiji. V zadnjih 17 letih je šestkrat spremenila svoje ime.	M.	L	j.
Po čudnem naključju je bilo od teh živalic odvisno življenje in zdravljenje naših atomistov iz Vinče, kii so jih 16. oktobra 1958 prepeljali v Pariz na Inštitut Curie.
Prve tri tedne so imeli naši bolniki -hude napade vročine, stanje se jim je slabšalo, lasje so jim začeli izpadati, vidno so slabeli. To ni bilo čudno, saj je bila količina nevtronov, ki so jo prejeli, smrtna. Sreča v nesreči je bila ta, da je nevtrone mogoče takoj ugotoviti, medtem kd žarkov alfa in gama pri žrtvah Hirošime ni bilo mogoče kmalu odkriti.
Pri naših bolnih znanstvenikih se je krvna slika vidno spreminjala. Niso sicer imeli levkemije, pač pa so bila v podobnem stanju kot miši, izpostavljene izžarevanju:	njihov
hrbtenični in kostei mozeg ni več opravljal svoje funkcije. Vzdrževali so jih pri življenju le še s transfuzijami. Stanje je postajalo kritično, zakaj četudi traja odmiranje rdečih krvnih telesc do 100 dni, žive bela krvna telesca le 8 do 10 dni. Tedaj so se zdravniki odločili za prvi poskus te vrste na človeku. To je bilo edino upanje, da bi rešili naše znanstvenike, ki so počasi umirali. To je bila tudi edinstvena prilika za poskus na človeku, zakaj primeri nenadnega smrtnega izžarevanja na človeka so redki.
Poklicali so torej prostovoljne dajalce mozga: operacija j«, bila huda in mučna in toliko 'bolj nevarna, ker pri strganju mozga s kosti in pozneje pri prenašanju ni smej priti niti najmanjši kostni drobec v krvni obtok dajalca ali pa bolnika. Vsak dajalec je dal 250 gr mozga.
Nihče ni mogel vedeti, kakšen bo uspeh tega poskusa, vendar se je stvar posrečila- Toda. fi-
ziološki pretres je bil silen. Bol niki, ki so bili že prej izčrpani, so dosegli skrajno mejo utrujenosti, vročina je izredno narast-la. Teden dni pozneje je dala krvna analiza presenetljivo srl.i-. ko: število be-l.ih in rdečih krvnih teles se je spet uravnotežilo pri vseh bolnikih. Deset dni pozneje pa je eden izmed bolnikov umrl. Njegov, mozeg je bil sicer regeneriran, toda iz žarevanje mu je bilo uničilo črevesno sluznico.
Mesec dni po operaciji je bila regeneracija krvi in mozga pri bolnikih skoraj popolna. Vse doslej se še n iso pokazala znamenj a kakšne sekundarne bolezni.
Primer jugoslovanskih znanstvenikov daje upanje tudi za zdravljenje levkemije, pri čemer pa ostane odprto vprašanje, kako izpostaviti bolnika smrtni dozi izžarevanja pred vcepitvi-jo zdravega mozga. Pa tudi glede precepitve mozga in možnih komplikacij še niso dokončno na trdnem.
Po članku Georgesa Ketmana v februarski številki »Science et vie«
Hranjenje z injekcijami
Zdravniki že dlje hranijo hudo bolne z injekcijami. V bolnikove žile vbrizgajo raztopino, ki je bogata s kalorijami. Toda pri tem zadevajo na razne neprijetnosti:	bolnik	dobi
vročino ali pa bruha.
Angleški znanstvenik Meyer je nedavno odkril, da je bila vsega kriva mast iz soje. To mast so uporabljali kot nekako »prevozno sredstvo« za snovi, ki so jih hoteli vbrizgati -v žile. V ustih sojina mast ne povzroča neprijetnih občutkov. Meyer je s sodelavci napravil novo hranivo — to pot brez sojine masti. Poročajo, da se je »Llpomul 1 V« dobro obnesel.
* - ;
S t
= t;
-
■ 1 >.
43. Magami je sedel s Tikijem v naročju ob ognjišču, Tiki pa se je čez vse na svetu bal ognja. Trdno se je oklenil Magamija in mu dopovedoval, naj ga vendar obvaruje pred do strašno rečjo. Vsaj pred nečem! Prav nič gotovo ni bilo namreč, da ga more Magami obvarovati tudi pred veliko štirinožno živaljo, ki se je z besnim »Hov, hov« pognala iz kota.
Okamenine odkrivajo davno preteklost
* .
. \	v-	-
 .,	š ,	 7
Naisalfienec Hairry Sedge la Južnega Queenslanda v Avstraliji se zanima že nad dvajset let za okamenine, ki jih je prav na njegovi zemlji presenetljivo veliko. Ko je urejal potoček, ki teče čez njegovo njivo, je naletel v ilovici na dobro ohranjeno lobanjo neke predpotopne živali in jo prenesel v stanovanje. Lobanja je podobna slonovi, vendar pa je brez okel. Znanstveniki so bili
P0M0C PRI DEFEKTU
— Stoji
o najdbi obveščeni in so postlali strokovnjake, ki so ugotovili, da Izvira lobanja od davno izumrle vrste vrečarjev diprotodona, ki je živel v Avstraliji pred več kot milijon leti. Diprodoton je bil nedolžen rastlinojed, ki je prenašali mladiča podobno kakor kenguru v trebušni vreči. Žival je bila dolga okrog štiri metre in je živela v čredah.
Kmalu po tej najdbi so na sosednjem zemljišču izkopali popoln okostnjak enega teh prazgodovinskih vrečarjev.
Nov planet
Observatorij v Nankingu je odkril majhen nov planet. To je že šesiti planet, ki so ga odkrili po letu 1955. »Škrlatna gora N. R. 6« se giblje okrog Sonca po krožni poti, katere premer je skoraj enak razdalji Sonoa od Zemlje. Najmodernejši tehnični pripomočki, ki jih je posodila Sovjetska zveza- Kitajski, so se torej dobro obnesli.
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
44. Tiki je vztrepetal in zamižal. Toda glej — čudo! Odrasla človeka sta zavpila in kosmata štirinožna žival je postala pri priči krotka. Smešno je skakljala po tleh in mahl.iala z repom. Ko je Tiki spoznal, da je vsak strah odveč, se je spustil na tla. Še sam je začel skakati po vseh štirih in mahati z repom. E j, to zna tudi on!
45. Ljudje so stali sredi koče, gledali Tikija in se zvijali od smeha. Potem je prišla še ena žival. Bila je podobna leopardu, le veliko manjša je bila in prav nič nevarna na pogled. Ogledala si je Tikija, potem pa je zamijavkala in se stisnila k ognjišču. Tam je občepela in na skrivaj opazovala čudnega gosta, Tiki pa je iz drugega kota ogledoval njo.
Vi
I"#!
»-Oblečeni so bili v dolge črne površnike in niso nosili krink. Vsekakor bi jih prepoznal. Bili so mladi — vsaj eden. Kaj se je zgodilo potem, ne vem. Z jermenom so mi zvezali noge in me pokrili z odejo, da nisem videl ne slišal. Vso noč sem ležal tako, gospod, in mislil na ženo in otroke...«
Bik ga je (prekinil in odšel, potem ko ga je pustil v varstvu drugega policista, natančneje preiskat celico. Hodnika sta imela obliko črke »L«, posebna celica pa je bila na koncu krajše črte. Na kolenu so bila rešetkasta vrata', ki so vodila na dvorišče, kjer so nalagali jetnike na jetniški avto in imeli zaprte pripornike. Paznik je sedel na temenu »L« v majhni zastekleni sobici, kjer so bili celični indikatorji. Vsaka celica je bila opremljena s signalno napravo, ki-jo je smel jetnik uporabiti v primeru bolezni. Pregledna plošča je bila v tej tesni pisarni. S svojega prostora je paznik nadzoroval daljši hodnik in vrata na’ dvorišče.
Ko ga je Elk zaslišal, je priznal, da je bil med svojo nočno službo dvakrat za kratek čas v prevzemnici: enkrat, ko je neki jetnik, ki so ga prijeli zaradi vinjenosti, zahteval zdravnika, a drugič — bilo je okrog pol treh zjutraj — ko je prevzel nekega vlomilca, ki so ga ponoči zalotili pri kaznivem dejanju.
»-Gotovo so ušli prav tedaj,« je rekel Elk.
Vrata na dvorišče so bila zaklenjena, ne pa zapahnjena. Odpreti jih je bilo moč z obeh ^strani. .Tudi vrata celice, v kateri je bil zaprt Hagn, so se odpirala z obeh strani. V tem so se razlikovala od vseh drugih celičnih vrat policijske postaje. -Pojasnilo za to je treba iskati v tem, da so uporabljali celico le za pomembne jetnike, ki jih je bilo treba dalj časa zasliševati; a zvonec so si omislili zategadelj, da so lahko policijski častniki po zasliševanju jetnikov zapustili celico, kadar so si zaželeli, ne da bi jim bilo treba poklicati ječarja. Ključavnica ni kazala znamenj nasilja, pa tudi ključavnica v vratih na dvorišče je bila nepoškodovana.
Elk je pri prdčb poslal po policista, ki sta stražila oba vhoda v Soothmd Ya^d. Častnik, ki je stražil vhod in Embank-
menta, ni bil videl ničesar. Oni na Whitehallu pa se je takoj spomnil, da je videl ob treh zjutraj stopiti iz poslopja nekega policijskega inšpektorja. Da je bil častnik inšpektor, je bil popolnoma prepričan, zakaj nosil je sabljo. Videl mu je celo zvezdico na ramenu in mu salutiral, a častnik mu je odzdravil.
»-Utegnil bi biti eden izmed njih,« je rekel Elk. »Toda kaj se je zgodilo z ostalima dvema?«
Tukaj je bilo sledi konec. Možje ad izginili, kakor da bi se razblinili v nič.
»-Za to jih bova slišala, stotnik Gordon,« je rekel Elk, »-in če jih tokrat ne bova pošteno skupila, bova lahko še srečna Na srečo ne ve nihče razen naju, da je bil Hagn zaprt — tako vsaj upam. Najbolje bo, da odidete domov in se spravite v posteljo; jaz sem to noč že majčkeno spal. Ce hočete počakati, da pošljem Balderja domov k njegovi ženi in otrokom, vas pospremim do doma.«
Dick je čakal na vogalu Whitehalla, ko se mu je Elk pridružil.
»Oddelek bo kajpak vzel zadevo v roke. Tu ni pomoči,« je rekel. »Neprijetno mi je le, da sem spravil ubogega starega Balderja v slab glas, čeprav sem mu hotel najboljše. 2e večkrat me je izučilo,« je nadaljeval prizadeto, »da narediš navadno vselej najslabšo uslugo tistemu, ki mu hočeš pomagati.«
Zdaj je bilo že skoraj deset. Dick je bil pošteno lačen in zaspan, zakaj v Horshamu ni bil ničesar použil. Ko sta stopala proti Harley Terraceu, se je Elk nekajkrat ozrl čez ramo.
»Ali koga pričakujete?« je vprašal Dick in se nenadoma zavedel nevarnosti, ki bi jima utegnila groziti.
»Ne, to ravno ne,« je odvrnil Elk. »Toda zazdelo se mi je, da nama sledijo.
»Ravnokar sem videl nekoga za nama,« je rekel Dick, »moškega v površniku smje barve.«
»Tako?« je vprašal Elk vnemamo. »To je eden mojih ljudi. Na drugi strani ceste je še eden. Vendar pa nisem mislil njiju. Ta hip sem se v mislih ukvarjal z Žabami. Imate kaj proti, če
greva na drugo stran ceste?« je naglo vprašal in ne da bi počakal na odgovor, zgrabil Gordona za komolec in ga odvedel čez prometno cesto. »Vedno se držim osrednjega toka pešcev. Rad imam velik promet; ni priporočljivo zaostajati za njimi. Sem si mislil!«
Majhen fotd z reklamnim napisom neke pralnice, ki je bil doslej počasi vozil za njima, ju je nenadoma prehitel z največjo ‘hitrostjo. Elk mu je sledil s pogledi, dokler ni privozil na križišče Trafalgar Squara in Whitehalla. Namesto da bi zavil na levo v Pall Mali ali desno k nabrežju, se je avto v polkrogu obrnil in jima privozil naproti. Elk se je na pol obrnil in dal neko znamenje.
»Tako se ujame pišče,« je rekel in spet prekoračil cesto "
Ko sta dosegla pločnik, se je ozrl naokrog. Detektiva, ki sta jima sledila, sta njegovo znamenje razumela in eden je skočil na stopnico avtomobila, ki je vozil tik ob pločniku. Razvil se je kratek pomenek med voznikom in policistom, nato sta se pa skupaj odpeljala dalje.
»Pa smo ga,-«? je rekel Elk jedrnato. »Odpeljal ga bo na policijsko postajo in ga pod kako obtožbo priprl. Bo že videl, da se ne damo kar tako. Človeku je najlaže slediti v avtomobilu kake trgovske hiše,« je nadaljeval Elk. »Tak avto lahko počne, kar se mu zljubi: vozi tik ob pločniku, obrača, kjer se mu zazdi, spreminja hitrost po mili volji, pa se ti nihče ne zmeni za to. Ce bi počela to kaka limuzina, bi pri priči vzbudila pozornost vsakemu stražniku. Saj je bilo verjetno le nedolžno zasledovanje, toda mene,« je rekel in trznil z rameni, »je obšel občutek bližnje smrti.«
Elkova razigranost, najsi je bila narejena ali pristna, se je lotila tudi njegovega tovariša.
»Vzemiva taksi,« je rekel Dick.
Iz previdnosti je spustil mimo tri prazne taksije in ustavil šele četrtega. »Le naprej,« je rekel, ko ju je avto pripeljal do njegovega doma na Harley Terraceu. »Ce bi radi spafl, imam prazno sobo.«	^