LetJ LAXV., št. 26
> • »l.£.U"v in ablt'iiiattu'iit postale Poštnina Plačana v gotovini.
Ljubljana, sreda 3« februar}^ 194J-XXI
Cena so cent.
URJ£L>NlBTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCLNUKVA ULICA 5 — IZKLJUČNO 4ASTUP8TVO sa ogiaae lz Kraljevine Italije tu n-^i^i taM UNIONF PfTBBUriTA ITALIANA S. MTl,ANO
31-12, 51-». a
pri postno čekovnem LJubljana Stev. 1<K561
opoldne — Meeeffp a naročnina H.— Dr.
OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per hi pubblidta <fl provBnienza itaTtana ed estera: UMOVE PIJBBL1CITA ITALLANA S. A^ MILANO.
Lapdaren odgovor Duceja Anglosasom
¥ imenu italijanskega naroda je Duce sporočil: „Ne bomo popustili,
dokler bomo mogli držati v pesti kako orožje"
K:m. 1. febr s. Ob 20 letnici Milice je Duce pregledal v nekem kraju srednje Ita-I je zasl patvo oborožene straže Rev luci-
Postrojene legionarske sile so sc9iojil iz treh  bataljonov  »M«   enega bataljona specialnih miličnlh skupin. 4 predlcgionar h bataljonov, 2 bataljonov unjverziteU • •   Milice    encia   bataljona protjk;muni-stične MiTce, enega   bataljona mornarske milne m mladih faš.stov-prostovoljcev ter enega  bataljona kolesarjev. Poleg veteranov  iz več   vojen  so  bili   najmlajši oovj odredi, kj se pripravljajo za vstop v borbo Duce je prispc-l ob 10. ob spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Mireč. Ob dorni borov, na katerih 9o se dv.-le  zastave  trajnega  pakta  in znamenji
Rima, so Duceja sprejeli kvadrumvir rrar-Sal Italije De Bono. predsednik Senata in
Zbornice faš;jev in korporac;j. člani \Tladc in direktorij Stranke Sef Glavnega stana Oboroženih sil poveljniki Kr karab:njer_ jev :n Kr finančne straže, generalni pod-poveljnik GILa, šef Glavnega stana Milice, poveljniki specialnih Mile. poveljnik p droćja legionarske Milice, predsednik z.Iruženja pohabljencev in vrhovni Kaplan Milice.
Jeklena sila Milice
Z zastopniki oblasti je Duce stepil na naravni oder. s katerega se obvladuje obširna daljava kjer je bilo 6000 legionar-jev postrojenih v redu za manevriranje M a odrr je Duce povabil vojaške zastopnike Nemčije in Japonske, ki so se naha-iaii v skupini "tašejev iz držav trojnega
pakta.  Bataljon:  so po valovitem ozemlju
Zmagoviti boji v Tunisu
število ujetnikov se je zvišalo na 800 — Hude sovražni'
kove izgube letal in tankov
Glavni slan italijanskih Oboroženih sil
'• objavjl dne 2 februarja naslednje vojm
izročilo št. 983.
<>j:i<-.ria akcija lzvidiiinkih patrulj v za-padni Tripolitaniji. Našo letalske skupine / očitnimi učinki obdelovale zbirališča sovražnlli motornili sredstev.
Fonovnj napadi sovražnika s podporo oklopnih sredstev na tunlški fronti nis--dosegli   uspehov    Povsod  je   bil napadalec
<dhit s izgubam] na ljudeh in materialu. Sesl tankov je bilo uničenih.
>t«'\iIo ujetn'kov, zajetih med borbami v zadnjih dneh   se je z-vinalo na 800.
Nemški lovci &o v letalskih dvobojih Sestrelili letal.
Italijanski bombniki so učinkovito za-dt-ii pristaniške naprave v Boni.
Sovražna letala so odvrgla nekaj bomb na Lampeduso in v okolico Cagliarija. Bombe povzročile lahko škodo m rani'e 5 oseb na področju Cagliarija.
Protiletalska obramba v Lampodusi je zadela eno letalo, ki je strmoglavilo v plamenih
Doslej ugotovljene žrtve ob včerajšnjem napadu na Trapani znašajo 18 mrtvih in (Vi ranjenih.
Ponedeljsko vojno poročilo
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 1. februarja naslednje 982. vojno poročilo:
V zapadni Tripolitaniji so se nadaljevale močne akcije sovražnih ok'opnih in topniških oddelkov, a so vseloi naletele na našo ♦nkoiSnfn reakcijo. ITniČenih je bilo 5 tankov, nekaj topov in številna motorna vozila sovražnika
V Tunisu se nadaljujejo boji na področjih, ki so jih pretekle dni dosegle čete Osi. ki so ujele kakih 100 ujetnikov in onesposobile  12 tankov.
V srditib dvobojih v zraku so nemški lovci sestrelili 10 letal, med tem ko so protiletalske baterije uničile nadaljnja štiri letala.
Naši lovci v spremstvu nekega konvoja na plovbi po Sredozemlju so odbili napad britanskih bombnikov in so sestrelili letalo tipa »Beaufighter«. ki je treščilo v morje.
Ameriški štirimotorni bombniki so se včeraj trikrat pojavili v zraku nad Me-sino in odvrgli številne bombe ki so povzročili veliko škodo na mnogih poslopjih: število  žrtev se ugotavlja
Italijansko-nemška protiletalska obramba v Resgriu Calabria in Mesini je sestrelila tri letala tipa »Liberator«.
Eno izmed letal, ki je napadlo Mesino. je obstreljevalo s  strojnico    in porušilo
neko hišo v bližini Melita đi Porto Salvo (južna obala Ralabrije). Zabeleženih je 6
mrtvih, med njimj nadškof te škofije, ki je bil na pastirskem obisku, 5 drugih civilistov  pa je bilo ranjenih.
Nadaljnji napadi na Catanijo. Trapani m Augusto so povzročili škodo na poslopij h. žrtve pa še niso ugotovljene.
Obrambno topništvo Je sestrelilo tri napadajoča letala Eno izmed njih je strmoglavilo v plamenih in eksplodiralo nad Augusto. severno od Sirakuze. neko drugo vzhodno od polotoka MagnisI, in tretje severovzhodno od mesta.
Zaradi sovražne akcije ob tuniškj obali ■;ta se potopili neka naša korvetna ladja in neka torpedovka Takojšen prihod naših sredstev za pomoč je omogočil rešitev skoraj vseh posadk.
*
Nadškof Montalbetti, žrtev angleškega barbarstva
Reggio Calabria, 1. febr. s. Vest o smrti msgr. Enrica MontaJbettia, nadškofa iz Reggio Calabria. ki je bil žrtev sovražnega letalskega napada, je boleče užalostila ne samo naše mesto, temveč vso nadškofijo. Vsi so ga ljubili zaradi njegove dobrote in neutrudljivega pnstirovanja. Smrt ga je zadela, ko je opravljal svojo dolžnost v Melitu Portosalvu. kjer je bil na pastirskem obisku. To novo dejanje sovražnega barbarstva, ki znaša svojo ubijalsko srd nad civilnim prebivalstvom, je še bolj oja-čilo sovraštvo italijanskega narola. Msgr. Montalbetti je bil rojen leta 1888. v Benetkah. V duhovnika je bil posvečen leta 1911. Papež Pij XI. ga je imenovali v maju 1935 za nadškofa v Derku. v juniju 1938 je bil imenovan za nadškofa v Reggio Calabria.
Rim, 1. febr. s. Doznale so se podrobnosti o smrti nadškofa Eksc. Montalbettija, Odpravil se je v Melito Portasalvo na pa-strski obsk ter se pomudil v Anni v neki zasebm" hiši na odprtem polju. Sovražno letalo se je nizko spustila ter je obstreljevalo s strojnicami hišo. Ubilo je pri tem nadškofa ter kancelarja msgr. Trapanija, domač! župnik pa je bil hudo ranjen.
Vatikan, 1. frb. s. Nj. Sv. papež Pij XII. je poslal z brzojavko po kardinalu državnemu tajniku nadškof5jski kuriji v Reggiu Calabria izraze svojega globokega sožalja ob smrti nadškofa msgr. Enrica Montal-bettia. Kardinal Maglione je k izrazom bolesti Pija XII. dedal svoje sožalje.
Silovite borbe na vzhodu
Operacije sovjetskih čet ostajajo brez uspeha in jim prinašajo le nove hude izgube na ljudeh in materialu
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 2 februarja, s. Vrhovno poveljstvo nemška vojske je obiavilo danes naslednje poročlo*
V Stalingradu je sovražnik po siloviti topniški pripravi napadel z mnogo močnejšimi silami zadnje oporišče bralnicev v tovarni traktorjev. Ponoči je sovražnik izkoristil dejstvo, da so naše junaške čete skoraj popolnoma izčrpale svoje strelivo in mu je uspelo vdreti na raznih točkah ter razbiti obrambni obroč, katerega je do danes trdno držal 11. armadni zbor.
Od Kavkaza do odseka srednjega Dona in ob Ladoškem jezeru so naše armade v hudih obrambnih borbah, katerih ostrost se Je v nekaterih odsekih še povečala.
Na južnem krilu vzhodne fronte so se poizkusi sovražnika, da bj motil v naprej dolečero kretanje naših in zavezniških čet. izjalovili.
Na fronti Donca in v odseku Voroneža je sovražnik ponovno napadel z unorabo močnih svežih sil Poizkusi sovražnika, da bi obvladal krilo naše postrojitve in izvedel obkolitev, so se izjalovili s hudimi izgubami za nasprotnika. Borbe se nadaljujejo.
Močne skupine strmoglavnih in bojnih letal so napadle v vrhunskih točkah hudih borb množična zbirališča sovražnika, posto, janke in kolone nasprotnika. Zadale so Sovjetom najhujše izgube na ljudeh, motornih sredstvih in orožju.
V gorah Tunisa je bil dosežen z našimi napadi, katere so strmoglavci učinkovito podpirali, poln uspeh.
Helsinki, 2. febr. s. Vojno poročilo finskega vrhovnega poveljništva javlja: V srednjem odseku aunuške fronte so Sovjeti napadli preteklo noč na dveh točkah ob podpori topništva in metalcev bomb. Po enourni siloviti borbi so bili oJbitL Na fronti vzh.»dne Karelije je finsko topništvo v južntm odseku uničilo neko prednjo utrjeno postojanko rdečih ter popoln orna razbilo ofenzivna gnezda. V ostalih odsekih neznatno bojno delovanje.
Berlin. 2 febr a lz pooblaščenega vira pročajo da sta med srditimi obrambnimi boj' v Stalin gradu po več tedenski hrabri borbi padla na če'u svojih čet general Art-mann in general Sfcempel. oba odlikovana z viteštvom reda železnega križa.
izvedli nag'e manevre z napadom na grič ob ognju sp'.cr.ijevalnega orržja, nakar so odšli pred hišico poveljn štva, kjer so se po?trojil v ogromen četverokot. katerega bejca oprema je bleščala kakor jeklo. Na skrajnem koncu je vihrala trebojnica in znamenje Duceja.
Duce je stopil na poveljn;ško mesto in se je tako zopet prikazal vojakom. V železnem zastopstvu se je izražala vsa sila M:liee: v njen h napadalnih bataljonih, v njen h neprekosl-ivih specialnih cddelkih, v njenem junaškem duhu, v njeni nepo-rušljivi veri. ki izvira iz čistega srca ljudstva  kajti Milica je najbolj viden izraz
italijanskega naroda. Med nedavnimi zgte-di te vere je tista vdova nekega leg" onar-
ja, ki je padel v Afriki, in mati 16 letnega leg*onarja, ki je padel v Rusiji in ki je odkrila vso svojo gorečnest s pomembnimi besedami: Verujem v zmago kakor v zakrament!
Dokazi junaštva in požrtvovan j a legionar jev
Blok oboroženih, ki so bili p »trojeni pred Ducejem, je idealno zastopal 8200 v vojni padlih legionarjev, 12.356 ranjenih, 19 vojaških savojskih redov, 73 zlatih kolajn. 1497 srebrnih k lajn, 3112 bronastih kolajn, 4844 križev za vojaško hrabrost, ki so tkali slavno zgodvino v prvih 20 letih Milice.
Proslava je bila resnobnega značaja. Po ponovitvi p; zdrava Dueeju so vojaki đvig-njli visoko bodala in peli ^Molitev legio-narja pred bitko . Kakcr obljuba inziežon rel;giozen in goree zbor je nap.lnil dol;-
no. Sledila je himna bataljonov »M«, Iti se
je sveZe mogočno in podžigajoče ra2:icga!a-»Zmaga. vedno tisti. Ki Dolj veruje, ki dlje časa prenese trpljenjem. Neuničljiva tOVOflt je bila v ozračju. Himna >Giovinez-za . neminljiva pesem 20 let je kronala učinkovito petje v zboru.
Duce govori
Potem je nastopila tišina in Duce je govoril:
»Oficirji, podoficirji, legionarji!
Milica* ki je nastala po odločitvi velikega sveta revolucionarnega skvadrizma, proslavlja danes v ozračju, ki ji je svojstven, svojo prvo 201etnico. To ie ozračje železa, borbe, odločitve, v katerem se končno izkažejo Ijudie glede na to kar so in kar so vredni. Od leta 1923. do danes ste Vi v tolikih bitkah, dokazali z žrtvijo in krvjo svojo najčistejšo ljubezen za Italijo in svoio popolno predanost Fašizmu. Tako ste zvesto izpolnjevali zaooved.
Nikoli ni bilo boli resnično kakor v tej vojni obsežnosti, katere lahko imenujemo nadčloveške, da odloča tisti, ki vztraja Četrt ure dlie od sovražnika in da zadnia bitka prinese zmneo.
Naš sovražnik št- 1 se je boril samo proti nam in šele po 32 mesecih najtrše bitke je lahko zabeležil neki usneh. Italiianski narod je sprejel z moško, rimsko mirnostk) vest o sovražni zasedbi Libije, kaiti neporusljivo prepHča-nie je v plobini njegovega srca: Tia, kier smo bili. kjer nas naši mrtvi čakajo, tia. kjer smo pustili mnpoene in neuničljive sledove naše civilizacije, tja se bomo zonet vrnili.
Nujen, kakor fi^ikr.^ni prrnvitaciiski zakon snovi, je zakon politične gravi-
tacije narodov. 50 milijonov Italijanov je gravitiralo in bo gravitiralo proti Afriki, kajti oni imajo prav tako in morda še bolj kakor kateri koli drugi narod sakrasanktno pravico do življenja. Legionarji!
Ob prvi 20letnici odgovarjam spričo blazne zločinske javne dileme iz Casa-blance, skunno z našimi tovariši Osi in trojnega pakta, da ne bomo nikoli odnehali, dokler bomo lahko držali v svoji pesti kako borbeno orožie. Vi boste še naprei marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zgled. Vem. da ne hrepenite po drugem privi-legiiu «
Goreče ovacije Duceju
Pozdrav Duceju je kronal lapidarni nagovor.
Dva lovca sta se odtrgala od letalske skupine, ki je pozdravljala v imenu sinjega orožja, in sta kakor puščici zelo nizko preletela množico vojakov. Ko so legionarji dobili povelje za odmor, niso mogli več zadržati svojega navdušenja in nadvse goreča manifestacija, ki je trajala več minut je zaključila vojni proslavljalni obred 20 letnice  žrtev,  poguma in slave.
Duce je ob bučanju neizčrpljive manifestacije potem, ko so se mu zastopniki oblasti zopet poklonili, v spremstvu tajnika Stranke in šefa glavnega stana Milice zapustil kraj proslave.
Vesel dogodek v Kraljevi hiši
čestitke Duceja
Rvm. 2. febr. s. I>an«*s ob 6.15 je Nj. Kr. Visokost rijeimmtska prim-»s-:i rm!ila v kralj«'\| pabui K\ irinala priiu-oso, ki ji bo ini«' Krntru-e. \/\išt'iia mati in nn\ ur. jena princesa sta pri odličnem zdravju.
Pace   ki mu |e mlnintrx Kr.iij.-vi- hU.»
takoj   siM>r<K-il   srtuVu   dogodi fc,    je i»oslal
vzvišenemu Vladarju in Vladarici in l'b niont>»keinii princu in primrsi uuruue
j<"gil ziitlovoljstva in vt'>*«'lj;i kak. r tu«ti vo-*«']j«- fifcBtntlEnc.  Vlmli«  in  vmogm naroda.
Minister Kraljeve Ivšo je Obvestil o veselem godoku tudi viteze reda Annunziata, predsjednika Sonata in Zborna o i;iši;"V in korporacija ministra državnega tajn ka, in estale državne visoke funki :nn:u>\ Obveščeni so bili tud' pieiekt: in drugi zastopniki oblasti v pokrajinah,
Duce je odredil opustitev d .^iplinskih kazni za pr padnik - Oboroženih Bn, Imenovan po imonu vzv:šene novorojenke. ustanovi v Rimu d m za matere in otroke. Predsedništvo ministrskega sveta j«1 izplačalo za potrebni fond vsoto en milijon lir iz svojih fondov za po<brK>rn° m dobrotvorno delo. Odrejeno je izoU'šenje zastav na javnih poslopj h do 4. t. Rt
Kini, 2. febr. s. Duce je i>o.slal Nj. Vel. Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko:
»V imenu fašistične vlade in naroda \ as prosim, Veličanstvo, tlu bla^oMlito sprejeti skupno z vzvišeno Vlada rieo voščila in čestitke oh najsneiie šeni dogodku, ki ga italijanski nan d m 'tr.nlja I ganljivo radostjo. — Muuiulfill.i
»Nj. kr. Vi*. prineil l*i jeiuoiitskemu. Rim. — Z velikim vesoljem s»-m d"*nal • rojstvu prineeso. Tudi v iinemi f.isistinie Vlade Vas prosim, VSISfcSSt, da MUgUfU-lite ■prejeti skupi.<» i vzvišeno Princeso g«»-
reča. voščila, in čestitke, katerim so pridružuj« v predanoMi in ljubezni Italijanski narod. — Mussolini.«
Proslava dvajsetletnice ustanovitve Milice
Ducejev venec v svetišču padlih legionariev - Poborao romanje predstavnikov in ljudskili množic
Rim, 1. febr. s. Ob 20 letnici Milice je bila prva Ducejeva poklonitev, ki je dal položiti po šefu glavnega stana v svetišču legionarjev padlih v borbi, velik venec. Ves dan je bilo svetišče cilj udanih poklonitev s strani oblasti, rx>Utičnih, vojaških in civilnih prvakov, ki so položili vence cvetlic na votivno žaro. Poklonili so se v svetišču po direktoriju Stranke z ministrom tajnikom Stranke, šefom Glavnega stana, in tajnikom za vojsko na čelu. uradna zastopstva Senata in zbornice f asi jev in korpo-racij, ministra za Italijansko Afriko in za koraporcije, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta ki je izroč'1 Sefu srlavnegra stana vsoto 100.000 lir za kolesrije otrok črnih srajc, šef in podšef policije, guverner Rima, zastopnik Kr. karabin jer jev, pred-sedništvo narodnega združenja družin padlih v vojni, predsedništvo ^TJNICI«, zastopstva italijanske afriške polieje. ki so darovala 25.000 in 10.000 lir za kolegije otrok črnih srnic, poveljništvo narodnega združenja vojnih prostovoljev, združenja vojnih pohabljencev, predsednik pokrajine in zastopstvo rimske Kvesture. poveljništvo skupine specialnih agentov javne varnosti, zastopstvo povratnikov iz Italijanske Vzhodne Afrike, ki je položilo cvetlice v imenu ujetih legionarjev, zastopstva vseh rodov orožja ter bojevniška združenja in številni šolarji. Od jutra do večera, je trajalo neprekinjeno ganljivo romanje v svetišče kot žive priča ljudstva za legionarje, ki so prostovoljno dali življenje za Italijo.
TovariSki pozdrav gasilcev
Rim, 1. febr. s. Ob 201etnici Milice so poveljniki gasilcev v Italiji osebno tovariško pozlravili poveljnike Milice. V Rimu je prefekt Gi om bino, generalni direktor gasilske službe, ob spremstvu prefekta Mes-se in inž. Moscata, poveljnika I. zbora prostovoljnih gasilcev v Rimu. česital šefu glavnega stana Milice Galbiatiu, Odred gasilcev prvega zbora iz Rima se je oborožen in v pohodni uniformi poklonil v svetišču Milice, kjer je položil lavorjev venec z rdečim trakom in napisom: Nacionalni zbor gasilcev Milici.
Dnevno povelje generala Galbiatija
Rim, 1. febr. s. šef glavnega stana Milite je dal naslednje dnevno povelje:
Legionarji! Pohvala, ki naj Vam jo po Oucejevi naaJožitvt Izrečem, je vsebovana v dogrnatični zatrditvi: še naprej boste marširali v prvih črtah in boste vedno in povsod vsem za zgled. Enzo Galhlati.
Tajnik Stranke v svetišču padlih
Rim, 1. febr. s. Oh 2(»lctnic; UStSOOVJtve oborožene stra/c Revolucije >e je tajnik Stranke ob .spremstvu nac. d i rek h rja po k'onil v svetišču padlih č!amw Milice. P<»-tem ko je izroOH pozdrav ("'rmh srajc boreči m se legionarjeii), je tajirk Stranke vročil šefu ulavncja *>t na generalu CIa!b:atiiu 300.000 lir. Tolikšno \>ct<> bo Stranka ^sako« leto prispevala /a skrb>t\i> Mihce.
Duce predseduje seji odbora za oskrbo
KHn, 2. febr. s. Danes cb 17. uri je po<t Ducejevim prediodništvom medministrskl vzporejevalni oillx>r za oskrbo, razdeljevanje in cene, nadaljeval svoje delo. Zbor -vanje je bilo ob 19.30 prekinjeno in sc b* nadaljevalo v sredo od 3. do 18. Ule.
Borba se bo nadaljevala do zmage
Zagreb, 2. febr. s. Zagrebški listi objavljajo na prvih straneh z velikim poudarkom govor, ki ga je imel Duce ob priliki 20 letnice Milice. Možate besede Duceja, podčrtava r Hrvatski Narod, izpričujejo voljo vsega italianskega naroda do nadaljevanja borbe do zmage." Hrvatski tisk še nadalje z velikim poudarkom objavlja poročilo o proslavi 20 letnice Milice v člankih o junaških dejanjih legrionnrjcv.
Nova velika japonska
pomorska zmaga
Američani so spet iagubili dve oklopnici in tri križ arke
Tolđo, 1. febr. s. Doznava se, da je bila na Koralskem morju silovita bitka med ja-pemskirni letalskimi oddelki in letalskimi in pomorskimi sovražnimi odlelki. Po doslej dospelih vesteh so bile potopljene dve bojni ladji in tri sovražne križarke. Nadaljnja bojna ladja in križarka sta bili hudo poškodovani. Razen tega so bila sestreljena tri sovražna letala. Japonske izgube znašajo 7 letal, ki so se z vsem svojim bremenom eksploziva vrgla na sovražne cilje, in tri druga letala, ki sc niso vrnila na oporišča,
Tokio, 1. febr. s. Agencija Dome; doznava nadaljnje podrobnosti glede letalske pomorske bitke pred otokom Renellom: Neutrudno japonsko letalsko izvidništvo, ki operira nad Salamonskimi otoki je bilo lepo nagrajeno 29. januarja ko je kljub nizkim oblakom odkrilo vzhodno od Renalla močno sovražno pomorsko skupino, sesto-ječo iz treh bojnih ladij ter nekaj križark :n nišilcev. Skupina je plula proti severovzhodu. Izvidniki so javir navzočnst sovražne eskadre najbližnjemu japonskemu oporišču, s katerega so takoj nato odletela torpedna letala in bomniki.
Proti večeru tega dne. ko sovražna skupina očitno ni vedela, da je bila odkrita in je nadaljevala svojo pot, so japonska tor-
nedna letala nenadoma prodrla skozi oblake in napadla sovražne edinice, ki so pričele z izredno hudim protiletalskim ongjem. Poveljnik japonske letalske skupine, ki ie izstrelil svoj torpedo, je bil hudo zadet, toda preden se je dvigniL, je vrgel ves svoj tevor bomb na eno sovražno oklopnrco. Po strašni eksploziji so takoj nato odjeknile eksplozije torpedov, sproženih iz drugih letal. Gigantska ladja, ki ni mogla prenesti tako hudih številnih udarcev, se je razkosala in se potopila.
Med tem so ostala japonska torpedna letala napadla ostale ladje, skupine in zadela oklopnice ter križarke. Dve križarki sta se potopili, tedni pa se je že toliko zmračilo, da japonska letala niso mogla več nadaljevati   svoje  ofenzivne akcije.
Toda še pred zoro naslednjega dne so japonska letala začela zasledovati sovražnika in so ga dosegla severnovzhodno od Rennella. Preostala sovražna mornarica ys poslala v boj knkih 20 lovcev, katere so pa zanosi'li japonski lovci, torpedna letala pa so nadaljevala napade in zadela s torpedi dve sovražn* boini ladji, ki sta bili že prvi dan zadeti. Ena izmed oklopnic se je na. gn;la za 30 stopinj in se ie prevrnila, drugi pa je uspelo, da se je oddaljila z velikim požarom na krovu. Zadeta je bila še nadaljnja križarka, ki se je tudi potopila.
*rrirn :
n a kod*,   sreda. 3. februarja 1943-XXI
itev.
tajnik izroča legi jonarjem
Tiskovni urad Zveze faSijev objavlja: Oh priliki 20 obletnice Milice se je zjutraj 1. t. m. napotil Zvezni tajnik v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa, članov odbora, obeh ravnateljstev ter zaupnice Ženskih fašijev v vojašnico obmejne Milice, kjer je izročil pozdrav črnih srajc vrlim legionar-jem bojevnikov.
Na pozdrav je odgovoril konzul De Padova in poudaril trdno voljo legijonarjev za zmago.
Zaupnica ženskih fašijev, tovarišica Ida De Vecchljeva je nato položila venec v spomin slavnim padlim legijonarjem.
Med vzvišenim obredom je konzul De Padova prcčital postrojenim legijonarjem poslanico, ob koncu govora pa je Zvezni tajnik pripel na prsa dvema vrlima legijonar-jema obmejne Milice Sorruziju Remu in Cracciju Carlu vsakemu po en zaslužni vojni križec, ki sta si ga pridobila v bitki na zapadni fronti.
Zvezni tajnik je v spremstvu Zveznega podtajnika, članov obeh ravnateljstev in zaupnice Ženskih fašijev nato posetil uršulin-sko cerkev na Kongresnem trgu, kjer je bila slovesna služba božja za legijonarje.
Verskemu obredu, ki mu je prisostvovala kot častna straža oborožena četica obmejne Milice, so prisostvovali Podprefekt David v zastopstvu Eks. Visokega komisarja, General Perni v zastopstvo Eksc. Gambare, župan in podžupan, kvestor, konzul de Padova, razen tega pa zastopstvo častnikov in vojakov vseh vrst orožja, armadnega zbora ter fašisti v kroju.
pozdrav črnih srajc bojevnikom
Zvezni tajnik v pokrajini
Tiskovni urad Fašistične zveze objavlja:
Zvezni tajnik se je v nedeljo 31. januarja napotil v spremstvu političnega tajnika, dodeljenega fašistični pokrajinski Organizaciji, v Videm-Dobrepolje, kjer je izročil pozdrave crnih srajc iz Ljubljane četam bojevnikov ter razdelil zavojčke fa-šistovske Befane tamošnjim otrokom.
Na postaji sta ga sprejela konzul Roc-ca, poveljnik tamošnje posadke, in tajnik krajevne organizacije PNF, nakar si je takoj ogledal utrdbice in postojanke bloka. Tu je izročil tovariške pozdrave Stranke ter razne predmete vojakom.
Ob prisotnosti civilnih oblasti je nato
izročil otrokom v Vidmu-Dobrepoljah zavojčke fašistovske Befane, vsebujoče obleko in živež.
Po ob'sku v tajništvu krajevne organizacije PNF se je poslovil od oblasti in nadaljeval pot v Ribnico v spremstvu senior-ja Diagionia kot zastopnika poveljstva skupine Crnih srajc -XXI. April«.
V Ribnici, kjer ga je sprejel konzul Si-liato, je izvršil razdelitev raznih darov, ki jih je Stranka namenila tamošnjim bojevnikom.
Vežbe fašističnih čet v Ljubljani
Tiskovni urad Zveze fašijev objavlja:
V nedeljo zjutraj 31. januarja so se čete ljubljanskih fašijev napotile na strelišče v spremstvu Zveznega podtajnika Capursa, kjer so se vežbale v streljanju s puško in v metanju ročnih bomb.
. Zatemnitev od 18.30 do 6*30
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja v skladu z lastnimi odredbami z dne 6. junija 1941-XIX. št. 42 in 11. januarja 1943-XXI. št. 3 glede na potrebo, da se določijo nove meje urnika za pospeševanje določb o zatemnitvi:
CL 1.
Od ponedeljka 1. februarja 194S-XXI. zvečer do nadaljnih odredb ae morajo določbe o zatemnitvi izpolnjevati od 18.3,0 do 6.30.
Cl. 2.
Nespremenjene ostanejo ostale določbe odredbe z dne 6. junija 1941-XIX. St. 42. Ljubljana, 31. januarja ld43/XXI
Visoki komisar: Emillo Grazlott.
Delitev kritine moke
Prehranjevalni zavod Visokega Komi sari a ta sporoča, da znaša dnevna količina krušne moke v mesecu februarju 130 g, čeprav je na nakaznicah natisnjeno 125 g.
Razdeljevanje lomil
Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešča vse rejce ljubljanske občine, da se bodo 2. in 3. februarja razdeljevale pri oddelku za meso, Gosposka ulica 12, nakaznice za krmila prašičev za pitanje in rejo.
Pcrečilo predsednika odseka industrijskih
delavcev
Gospodarski položaj zastopanih kategorij
Ljubljana, 3. februarja Z izjemo mesta Ljubljane in njene okolice kakor tudi lesne industrije nista bili na ozemlju Ljubljanske pokra jine industrija in obrt pred italijansko zasedbo znatno razviti. Po italijanski zasedbi se je posvetila večja pažnja zlasti izpopolnitvi rudarstva. V ostalem pa so tudi drugi odseki industrije in obrti. — izjema velja samo za polagrarne — pokazali stremljenje k napredku v kolikor so to dopuščale omejene dobave sirovin.
Izreini položaj, ki je nastal v pokrajini, je omejil razvoj industrije v splošnem in proizvodnjo. Občutno je skrčil tudi javna dela.
število pripadajočih sindikatov
Industrijski delavski odsek zastopa danes 15.022 delavcev in nameščencev. Od teh jih je bilo 31. decembra 1942 vpisanih 2755 delavcev in nameščencev v 12 pokrajinskih sindikatih z 18 skupinami in v 6 že ustanovljenih občinskih sinlikatih. Tako je sedaj 18.3% vseh delavcev organiziranih v sindikatih.
število zastopanih delavcev
Pred 11. aprilom 1941 je bilo mogoče skleniti v večini primerov kolektivne delovne pogodbe samo s posameznimi podjetji, kar je znatno oviralo celokupno ureditev delovnih odnosov. Zaradi tega so morale pristojne oblasti same izdati enotne predpise za minimalne plače.
Poslužujoč se dobrot nove zakonodaje je industrijski delavski odsek smatral za svojo najbolj perečo nalogo, urediti delovne odnose svojih zastopancev s pokrajinskimi kolekUvnimi pogodbami.
Uspeh tega dela za kolektivne pogdbe,
v«,
opravljenega v zadnjem letu, je 30 kolektivnih pogodb in sporazumov o dogovorjenih plačah. Med temi velja 19 pogodb za vso pokrajino. S tem je 9000 delavcev od 15.000 zastopanih doseglo ureditev svojih delovnih odnosov. Doslej so bili iz ureditve izključeni predvsem delovni odnosi manjših kategorij in tistih, ki jih je v sedanjih razmerah težko urediti, ker imajo svoj sedež izven mesta Ljubljane. Odsek bo napravil v bližnji bodočnosti vse, kar je v njegovi moči. da konča uspešno tudi to delo.
Petem, ko je omenil položaj plač, je poročevalec nadaljeval:
Industrijski delavski odsek je nudil s svojimi predlogi in izpodbudami podporo pokrajinski delavski zvezi v vseh akcijah, ki so stremele za izpopolnitvijo zakonitih določb, ki se tičejo določevanja plač, uslužbenskega davka, posredovanja dela, olajšav zaradi posledic blokade in plačila zaslužkov tistim delavcem, ki so bili odsotni od dela brez svoje krivde.
Prvo leto odsekovega delovanja je bilo posvečeno predvsem ustanovitvi sindikatov in sklenitvi delovnih kolektivnih pogodb. Vsa organizatorična vprašanja in vprašanja, ki so se tikala plač. so se razpravljala na sejah, sestankih in občnih zborih. Odsek je imel skupno 32 občnih zborov, 134 sestankov svojih članov in 141 sej.
Te številke dokazujejo, kako tesni so bili odnosi z delavci, ki so razumeli nujnost dela. ki ga je opravljala Pokrajinska delavska zveza. Ugodni rezultati opravljenega dela so očitno tako v pegledu same organizacije (število članov industrijskega delavskega odseka presega znatno celotr število članov vseh bivših sindikalnih organizacij na odgovarjajočem ozemlju (kakor glede solcalnega skrbstva, kar dokazuje število sklenjenih kolektivnih pogodb.
Poročilo predsednika odseka kmetijskih
delavcev
Gospodarski položaj zastopanih kategorij
Ljubljana, 3. februarja
Kmetijski delavci so bili doslej izključeni od dobrot zakonodaje, ki se tiče socialnega skrbstva za delavce in njihovih zavarovanj. Z-a.to niso ioncli mečnes-ti ustanovit5 ye krepko strokovno organizacijo in skleniti kolektivne delovne pogodbe.
Glede na posebni p^lo/aj socialne in sindikalne indiferentnog::, v katerem so bi!: v preteklosti kmetijski delavci, se je odsek kmetijskih delavcev »znašel sedaj pred izredno velikimi in težkimi nalogami: treba je organ varati kmetijsko delavstvo, ki doslej ni imelo možnosti spoznati sindikalne organizacije; treba jc urediti njihove delovne odnose s kolektivnimi delovnimi pogod-banV; treba je končno razširiti tudi v notranjost pokrajine zakonodajo, ki se tiče socialnega skrbstva in socialnega zavarovanja.
Število zastopanih delavcev
število delavcev, ki jih zastopa cxHck kmetijskih delavcev, jc precejšnje. V naši Pokrajini jc okoli 9000 hlapcev in dekel. Kazen tega je ckol: 2t*000 oseb, katerih glavni dohodek obstoji iz mezde, prejete za delo, opravljeno, za račun tretjih v poljedelstvu, v gozdarstvu in vinogradništvu ali v drugem delovanju. Delovni odnosi delavcev, pripadajočih tej kategoriju so zelo raznovrstni in nejasni zato, ker ima vcč'na majhen kos zemlje. k.ar dozdevno zadostuje, da sc j;h smatra za posestnike zemlje.
Pogodbena delavnost
Potgoji. v katerih jc naš odsek začel organizacijo kmetijskih delavcev, so bili izredno težki. V tem pogledu žei:m opozoriti, da so postali štirje sindikalni voditelj' našega od-sekj /rtve svoje gorečnosti in svoje vdanosti naši orgaivzaciji. kljub temu je bilo mogoče organizacijo odseka izvesti v splošnem do konca. Odsek, ki mu p^dsedujem. je ustanovH štiri pokrajinske sindikate, ali vse pokrajinske endkate. ki jih je predvideval načrt z izjemo 'ind:kata kmetijskih nameščencev, in 13 občinskih sindikatov s 557 člani.
Predlcgi odseka
Dasi je res, da se naš odsek ne more pohvaliti, <ki. bi doslej dosegel znatne ugol-nosti v korist kmetijskih delavcev, je vendar opravil vse, da bi pripravil v bodoče l
socialne reforme, ki se mora'o izvesti v notranjosti naše pokrajine. Naš odsek je predvsem sestavil načrte za sklenitev kolektivnih delovnih pogodb za kmetijske delavce, za drvarje in za vrtnarske ^e.avce.
Odsek kmetijskih delavcev je razen tega izdelal predloge za naslednje zakonite ureditve:
1. Za sodelovanje med občinami zaradi evi lence nad kmetijskimi delavci in za ustanovitev občinskih razsolišč za kmetijske delavce; zadevna uredba bi morala izpopolniti kolektivno pogodbo za delavce te stroke.
2. Za ustanovitev zavarovanca zoper nesreče za kmete in kmetijske delavce.
3. Za priznanje družinskih nakaznic kmetijskim delavcem.
4. Za izvedbo bolezenskega in starostnega zavarovanja kmetijskih delavcev.
Po tem. ko je govoril o teZUočnh. ki se postavljajo razširitvi organizacije v pokrajino, je govornik obravnaval vprašanja delovnih pogodb, zavarovanja zoper nez-ode, družinskih nakaznic in socialnih zavarovanj.
Ta vprašanja bodo rešena posfopoma kakor je bilo povedano že v p>ročilu na sestanku v navzočnosti Visokega Komisarja.
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda. 3. febr.: Ob 17.30: Ples v Trnovem
Red Sreda. Četrtek.  4.  febr.: Ob  17.30: Zaljubljena
žena. Red Četrtek. Petek, 5. februarja, ob 15.:   Ko varstvo >n
ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol Sobota. 6. februarja, ob 17.30: Vel«ki mož.
Red A.
Nedelja 7. febr.: Ob 14.: PetrčkOve poslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Zadnjič v sezoni. — ob 17.30: Deseti brat. Izven, znižane cene o 1 15 lir navzdol.
OPERA
Sreda. 3, febr.: Ob 17.- Thais. Izven
četrtek, 4. februarja: Ob 17. url: Dežela smehljaja. Red B.
Petek. 5. februarja. ob% 17.30: Vokalni In instrumentalni koncert. Izven. Cene od 24 lir navzdol.
Sobota, 6. februarja, ob 17.: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven.
„Prima linea"
V soboto je izšla 13. številka (iz II. letnika) glasila borbenih fašijev »Prima linea« s prav pestro in zanimivo vseb:no. Na vidnem mestu je uvrščen spominski članek v zvezi z dvajsetletnim obstojem Milice, v nadaljnjem čitamo v tej številki o raznih drugih aktualnih vprašanjih sedanjega časa. Ljubljanski italjanski tednik, ki je medtem, kakor znano, preselil svoje uredništvo v \Volfovo ulico 12/1, pozorno zasleduje naše umetniško življenje m obiavlja to pot podrobno oceno o zadnj* razstavi v Jakopičevem paviljonu. V nadaljnjem so pestro izpolnjene številne stalne rubrike li-sta. med njimi predvsem prispevki boje\nikov.
Nakazila za ttabavd usnja za čevljarje
Pokrajinski svet korporacij v Ljubljani poziva čevljarje, da mu predlože pooblastila za nakup usnja v mesecu februarju t. 1. v času od 1. do 10. v potrditev nakazil. Po tem reku se bo usnje nakazovalo le še čevljarjem, ki obratujejo izven Ljubljane.
Mitja švlgelj je razstavil
Ljubljana, 1. februarja.
Priznani slikar M tja šv gelj, ki je priredil svoj3 p.sle.injo razstavo februar:?). 1941 v salonu Kos. je včeraj, po dveb letih odmora, postnv.l na ogled 12 sv:jih najnovejših del, ki do. le j še niso bila razstavljena.
Čeprav obsegi sedanja švige^n va razstava v salonu Kes v prehodu Neb;t čnka samo 12 slik, jc vseeno zelo zanimiva Ui se cdlikuje pa pestrosti izbranih motivov.
Ena umetnina, >Pogled iz Kamn ška B strice«, je iz leta 1940. in na pričujoči razstavi najstarejša. »V g;stilni* in »Ob Ljubljan cl« sta iz leta 1941. Tri »Studijo glave«. »Rdeči Pierot« in dve vedut\ »Jutro ob Tiberi« in »Viila Borghese«, pa iz leta 1942. Dve sliki, studia »Akt ob oknu* in »Uršulnkc* pa t>ta celo letošnji.
Arh. inž. Mitja Svigelj je javnosti dobro znan, saj je pred leti priredil dve razstav; v Ljubijaaai, en^ v Jakopičevem paviljonu, en;, v salonu K"s. Razstavi pa je svoja dela tud; v Zagrebu.
Sedanja razstava obsega man'ša dela in je prav za prav uvod več^i rz_>tavi, ki jo namerava umetnik prirediti v doglednem času in k> bo nazorno pokazala plod nje-g:vega t negi in neumornega dela me J vojn-, kar mu je delno že uspelo.
Ć v gel j nove umetnine so že prvi dan vzbudile uprivačeno pozornost med občinstvom. Ogled njegovih najnoce ših del, k; dikazu.ejo znaten napredek, toplo pr poročamo.
Ea&o Lft&ljana
SREDA, S. FEBRUARJA 1943/XXI.
12.30: Poročila v slovenščini. 1245: Na-pevi in romance. 13.00: Napoved časa-. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oborcženih Sil v slovenščini. 13.12: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 14.^0: Poročila v italijanščini. 14.10: Pisana glasba. 14.30: Koncert tenori3ta Antona Siacioljeva. 15 00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napove 1 česa. — Poročila v italijanščini. 17.15: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 17.35: Operna glasba na ploščah. 19.00: >Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leteen. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glas'oa. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Radio za družino. 21.15: Simfonični koncert vodi dirigent Selvaggi. 22.10: Zanimivosti v slovenščini. 22.20: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. 22 45: Poročila v italijanščini.
ČETRTEK. 4.  FEBRUARJA 1943-XXI.
7.30: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa.
— Poročila v italijanščini. 12.20: Pkšče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napove 1 časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih s lil v slovenščini. 13.12: Prenos iz Nemčije. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijanec. — Glasba za godala- 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved čisa.
— Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Pesmi in nap« v? 17.45: Pisana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00; Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Prenos iz tržaškega gledališča »Giuseppe Verdi«: Marijino cvetje — opera v treh dejanjih Renca Bianchija. V olmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: poročila v italijanščini.
VII. tinf onični koncert
pr^ioJliT ******* -dadbe'
ph slišali ie na
Ljubljana, 3. februarja
Pom*n in namen ponavljanja že izvajanih simfoničnih skladb je tako jasen, da je
odveč vsaka beseda, ki naj bi utemeljevala potrebo tn koriat tega ramialeka. Tako smo na snočnem sedmem simfoničnem koncertu občudovali neizrečeno blagx>zvočne, slogovno povsem različno izvedene simfonične umetnine, ki se jih pa popolnoma nav-žiti ob enkratnem izvajanju ni mogoče. In smo znova poživljali v sebi vtiske nepozabnih glasbenih vrednot, ki so se odgrinjale pred nami z vsemi tistimi prelestnl-mi odtenki, ki so morebiti pr! prvem izvajanju le bežno, komaj za znatno Švignili mimo.
Rastoča in pojemajoča viham ost je bila kakor na živo zajeta misel Rossinijeve predigre k njegovi operi Viljem Teli, ki smo jo slišali ob proslavi 1501etnioe Rossinijeve ga rotstvn v glede liŠču. Toplo nas je prevzel viokmčelov solo: odlično je sodeloval mojster virtuoz C. feedlbauer. Izrazna sila narašča do krepkega sodelovanja vsega orkestra, ki se proti koncu razneži v slikovitem dvogovoru slavčka in pastirja ter v blagoglasnem sozvočju lovskih rogov. Orkester je sodeloval s polno vnemo ter je tehtno izdelal posamezne izrazne prehode.
Iznova smo zastrmeli ob Cajkovske-ga prvem stavku koncerta za violino in orkester v D-duru, ki slovi po svoji izredni melodiki. V tem prvem stavku se prelivata topla čustvenost in slovanska zasanjanost ter melanholija. Izvajanje tega prvega stavka, ki prekipeva v obilju iskrili instrumentalnih utrinkov, «.eryi temeljito soglas;*e vseh izvajalcev, ki so svojo reprodukcijsko spretnost še stopnievali.
F Schubertova znamenita i nedokončana« simfonija v h-molu nas je očarala v vsej svoji presunljivo radostni spev-nosti, ki se je ne moreš naveličati. V podajanju te vekovito lepe simfonične skladbe, ki je navzlic svoji domnevni >nedokon-čanoeti« dognano izoblikovana, navzlic >sa-mo* dvema stavkoma učinkovito zaključena, je naš mojstrsko usoglašenl simfonični orkester lepo zajel nasprotja teme in svetlobe, trdote in nežnosti, gorja in blaženstva, tožbe in poveličanja, ki so tako slikovito poudarjena v vzporejeni raznolikosti obeh stavkov.
Obe sklepni točki sta bili posvečeni Dvo-faku ter Adamiču. Izvajani sta bili skladbi »Slovanski ples* ter Adamičev Scherzo. Iz obeh dinamično podčrtanih skladb ]e zavel dih neposredno folklomo^ti. Valu joCcniu prelivanju Dvorakovc skladbe jt* 5»t<. drlo- kn-kor plasitivno zajeto veselje. k: ga izžareva živahnost ritma nepozabne narudiic »Po m ie :\i      ' .ima/ana«. Pred nami je
vstala podoba živahnega rajanja /uruaj na vas-i. kjer sc zdravo kmclko dekle 'n P,v nosni kmečki fant veselo ter pogumno zavrti ta.
Pri dtrgentsJcem pultu je zopet stal D. M. Si jane c ki je tudi to pot smotrm> uravnaval izrazne stopnje, izvajalno moč orkestra. Z vso silo dirigentske osebnosti jc potegnil orkestralne skupine v tok enotnega, verodostojnega izvajanja. Njejjvva M-verenetst v vodstvu orkestra se je tudi snoči polno uveljavljala in je bil za svoj prepirljiv uspeh dclc/cn navdušenega priznania številnega občinstva, k: je spet mpotnflo veliko union-ko dvorano. To priznanje mu £re tudi kot nesebičnemu, neutrudnemu or-^nizatrrrju simfoničnih k<wieertov. Prejel je krasna .:opka.
V oNpredju pozornosti je bil pri reprodukciji prvega stavka Cajkovskcga koncerta za violino in orkester v O-duru niš violinski mojster Albert D e r m e I j. ei*:ar <i>>-gnana interpretac'ja ie /budila tiuli na siv «C-njem sedmem simfoničnem koncertu navdušeno ploskanje glasbenega občinstva. Svoje sijajno podajanje je to pot še poglo-brl, svoje odlike, o katerih *»nio sprvg<>vnr;H ob prvem sol is r On cm i/v.ii.iriu omenjene skladbe, na novo izpričal. Vcčkrsi ft mor.u na oder in je doživel prodore« uspeh, k je nanj k.hko pe/ne.scn. IVkkmjC« mu je bi lep šopek.
Z ljubeznijo, vnemo in prei/kušeno spretnostjo jc sodeloval naš SJcnfofli£ni oHt4 ' katerega sestavne skupine se kvalitetno vso bolj izenačujejo ter v klen' interpret.M vse bolj enotno, vse bolj uč;nkoviito» stap-Ijajo. ObMno priznanje, iskreno vzklikamo je veljalo tudi orkestru, v katerem igr.i » neomejeni nvvjsrri svojih instrumentov, ki tako lepo pojo, ki se tako prijetno usogia-š.ijo.
Glasbene matici, pod katere okriljem fe b:I organiziran tudi fnoCojl BJtUrbtltfftll ve-j čer.   sano   iskreno   hvaležni   M nepozabno J glasbeno urico in pol.
S večnlca: nalivi, popi
laCvihCCj grmenje, teca
Pravi aprilski nalivi na svečnico in peletna nevihta Vade so silno narasle
Ljubljana, 3. februarja
Cun bc.]j smo napovedovali še hudo zimo, tem boij nenavadno, ne] ričaki.vano vreme je vr-t-i.Io v zadnjjh feduih. Nihče seveda ni mo^el | n povedati, da. bo na svečnico grmelo ter da bo name i u sne^a padala toea. Ljudstvo pozna mno-! go vremenskih rekov za evečnieo, a zdaj bo mo-j r^Io skovati že nove. Kaj pomeni, če na svečni-I ro grmi? Za to rriliko pomeni — popIave, kakršnih menda r ri na« še ni bilo februarja, februar jc znan pri nas kot najbolj suh mesec na leto. Zračni tlak doseže poanto letni vrhunec februsrja, zato je tudi v tem mesecu naj-?taluej5e, lepo vreme. Vsaj do-lej je bilo tako. Februarja so pri n*as tudi pogosto najmrzleisj •inevj, ker £e zaradi ja-nih dni stopnjuje mraz. Le zelo redko v tem mesecu ni sneea; samo, ko so izre Ine mile zime. da ostane topel januar, je včasih topleje tudi februaria. Todi to se ztro-di le nekajkrat • s-*ole'ju. Najbrž bi zelo težko našli podoben februar v preteklih letih.
Kakor si skoraj vsi želimo, da bi bila zima č*m milejša, g* sedanjega vremena vendar ne smemo posebno veseliti. Ne le zaradi tega, ker zime kliub vsem tem vremenskim komedijam Še ni konec, temveč predam zaradi poplav. Slaba stran dežev-a ob svečnicj jc tudi v tem, da je mnogo sneinire odtek!o v reke, ker je fneg prenaglo kopnel, tako da zemlja ni mogla <=rkafi vole. Zemlja se najbolj napoji spomladi, ko «n?ir pojasi kopni. Tako se zbere v nji Ho-vol; vJaze za suhe poletne mesece. Zilaj smo pa gubili januarski sneg, ne da bi zemlja imela I ~>d tena kakšne koriti. O koristi res ne smemo •ovoritj pričo poplav.
Vode so naglo nara^ale že v nedeljo in ponedeljek, ko se ni deževalo. Ze tedaj je sneg na hribh prenaglo kopnel. V ponedeljek je pa začelo liti, kakor da se že začenjajo značilni spomladni nalivi. Tako pri nas navadno lije le v pomhdnih in jesen-kih mesecih, ko so tudi večkrat večje poplave. Pomladne poplave so vča-ib hujše, ker vode naraščajo ne le zaradi deževnice, temneč tudi snežnice, ki priteka 6 hr>ov. M:čnh nalivor pa spomladi navadno ni, dokler že ne skopni večina snega na hribih. Kar nas je mlasih, ne pomnimo, da bi bili kdaj tako =ilni nalivi v začetku februarja.
Na hribih je bilo še prejšnji teden prerej snega. Zlasti mno^o ga je £e ležalo na Krimu in Polhograjskih dolomitih, kjer mu jug še ni mc cel do živega. Počasi je sneg kopnel v go-zdCAvh na teverni strani. Včeraj je pa vo<la začela hrumeti po h u 1 o urni? k Jih s! rugah v doline. Kako naglo je sneg kopnel po hribovju, smo lahko sprevideli včeraj tudi v Ljubljani. Hudourniška Gradaščica je silno narasla. Tako vi3oka ni bila že od največjih poplav prednja leta. Popoldne je še naraščala čedalje bolj in zvečer je bila res že prava reka. Teče rjava, ker prinaša s seboj mnogo prsti, ki so jo hudourniki in potok: odplavili na Škodo obdelane zemlje. Močno so narasli tudi vsi drugi potoki Ljubljanice. Ljubljanica dere skozi mesto visoka in gosta kakor ob največjih poplavah na Barju. Čeprav zdaj na Barju ni več takšne nevarnosti poplav kakor prejšnja leta, ko še niso bila končana glavna regulacijska dela, so vendar poplave neizogibne ob tako močnem naliru, ko prihrume s Krima ne3!etj hudourniki. Na srečo zdaj poplave na Barju ne morejo povzročiti posebne velike škode, saj Barjani ne pridelujejo mnogo žita in zemba še čaka na pomladno obdelavo. Sreča je tudi, da se je snoči že izlilo in da je menda zdaj konec vsaj nalivov, ce že ne bo nehalo deževati.
Nebo je bilo včeraj povsem jesensko ali pomladno, ko se privalc težki južni oblaki, ki se izlivajo pri nas. Neprestano so se valili od ju^a noTi oblak; in presledki med nalivi so bili le zelo kratki. Od časa se je vlila prava poletna ploh«. Zvečer se je pa tudi začelo bliskati in enneti. Nad mestom se je izdivjala prava nevihta, ki jo je spremljala tudi toča Prava toča, ne babje pšeno ali >babja jezac. Nekaj časa je I
klestila tako, da so ljudje zbožali z ulic v strahu za dežnike.
Kako silno je lilo, se je dobro poznalo 5e davi tu Ji v mestu. Posamezne ceste v Rožni dolin; r*o bife delno poplavljene, bodisi, ker (•♦*stne kadu-nje niso mogle požirati sproti toliko vode ali Ml se zamašile. Tu in tam >e voda vdrla tudi v ki« t i. Na Barju je bilo najhuje včeraj, ko so bili poplavljeni mnogi travniki in polja. Ponoči se je Pa na srečo odteklo žo mnogo vode.
Grozila je poplava
Včerajšnje nenavadno neurje je zalivalo s svojimi močnimi vodnimi curki tudi Trnovo. Kjer je urejena kanalizacija, se je voda naglo odtekala. Drugače jo bilo na južnem koncu ob drevoredu murv, kjer Je ponekod svet nižji. Tam odvajajo vodo navadni jarki, ki lani ni.-o bili očiščeni. Poleg tega so številne cevi, ki tvorijo razns prehode, položene viije, kot je skopan jarek. Zato je bilo včeraj mogoče, da se velike množine vode niso mogle dovolj naglo odteči. Voda je na travnikih zastajala in se spremenila v pravo jezerce.
Tako jezerce je nastalo do večernih ur ob južnem robu b;\>e konjačevine. Ker se je naglo večalo, je ob času viška imelo velikost Kongresnega trga. Voda se je sicer odtekala, vendar ne dovolj naglo. Če bi se neurje nadaljevalo še ponoči, je grozila resna nevarnost, da bo voda preplavila VSO tamkajšnjo okolico, kjer je več hiš, ki imajo vsa stanovanja pri tleh. Voda je zastajala tudi po drugih jarkih, kjer odtok ni urejen. Večja škoda bi lahko nastala po vrtovih, ker bi bila voda, če bi dosegla gredo, odnesla rodovitno prst.
K sreči <e je nepričakovana zimska nevihta še pravočasno unesla. Danes je stala voda samo še po travnikih, kjer nima drugega odtoka, kakor da jo popije zemlja. Tudi omenjeno jezerce se je zopet odteklo in voda v jarkih, ki so bili snoči do roba polni, se je znižala na polovico. Ljudje so se zadovoljno oddahnili, ker ni bilo večje nesreče.
Nevihta pa je prinesla tudi nekaj dobrega. Sčistila je blato po cestah tako temeljito, da davi ni bilo o njem niti sledu. Opravila je svoje očiščevalno delo najmanj tako temeljito, kakor mestni delavci, ki o včeraj v središču mesta hiteli v dežju prati ulice z močnimi vodnimi curki. Tako smo davi prišli v mesto, kakor bi imeli asfaltirane hodnike.
Današnje jutro je odkrilo oblačno zaveso z najjužnejših izrastkov Kamniških planin. Na planinah je zapadel nov sneg.
KOLEDAR Danes: Sreda, 3. februarja: Blaž.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rumeni pekel in Skrivnostna žena.
Kino Sl°ga: Prepoved postanka. Kino Union: Mater Dolorosa.
D E Z V K N: E LEKARNE
Danes: Dr. Kmet, Bleiweisova cesta 43; Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Selen-burgova, ulica 7.
NE GRE TAKO LAHKO
— Ali bi se res rad poročil s sosedovo Ančko?
— Da, res.
— Ali si že govoril o tem z njeno mv terjo?
— Zc večkrat, t-da doslej še nisem mo-e;el priti do besede.
Ste*. 2ti
■* • T
Stran 3
NEDELJSKI SPORT
Pokrajinsko prvenstvo v namiznem tenisa
Moštveni prvak jc postal Korotan I., med peedinci je zmagal pri muških Bradeško (Korotan) in pri ta—taali Beden-
kova (Hermes)
Ljubljana, 3. februarja
V soboto in nedeljo so se na5i igrale, na-mega tenisa znova sestali na bojevit potek. Tokrat je Slo za najvišje nasl ve: i 2ina so bila tekmovanja za pokrajin-
rvenstvo v več ni disciplin in kitego-ki jih pezna tableteniška igra. Tekmo-je organiziral Hermev in dal na raz-Hvojo igralno dvrano v podpritlič-.*' ki č  k;cr je dovolj prosl:ra za mize ro večje število gledalcev.
'    ) za sobotna in nedelj-ja  zelo   malo izvenljubljan-gralccv. je bil turnir v vseh disciplini} zaseden. Skupno je na-■ nad ICO tekmovalcev in tekmovalk, tu s<? je zbrala velika večina Ijub-tgralcev in igralk, verficiramh in • inih, članov tn nečlanov nistopi-h klubov. Razen neorganiz ranih so se a vanj udeleževal; člani in članice Her-Bf!a like -n Korotana.
:::em aktivnem zanimanju skoro čudno, da jrgan.zacija n; bila na višini, r bi si želeli in kakor ?mo je bili vani na prejšnjih turnirjih v priredb1 Her. i. Vendar ie vse minilo brez večj:h in tembnejšib motenj. Kljub temu pa, da so jljo iprrli od jutra do večera nepre-
ieno, turnirja v celoti niso mogli za-
l.uiiti.
13 moštev
Te km >vanja so se začela v seboto popol-dne z moštvenim prvenstvom Prijavilo a*e je 13 mc5tev: Korotan jih je poslal v boj 5, Hermes 5 in Mladika 3. Kakovostno so bile sobotne igre pod običajno višino. Favoriti s^ zmagovali z velikimi težavami, včasih celo, ko se je zdelo, da so nepopravljivo izgubljeni. Bradeško. Bogataj. Poženel in drugi vidnejši igralci so izgubljali povsem nepričakovano. Razveseljivo je bilo, da so sv uveljavili nekateri novi talenti. Med te-mj moramo omeniti predvsem Potočnika, od Korotana, ki je pokazal zelo lepo igro in je porazi] celo Bradeška.
Moštva so nastopala v naslednjih postavah Korotan I' Pradeško in Aleš Strojnik, K tan H: Motala in Gabrovšek, i^orutan III: Potočnik in v;efan Strojnik, Koro 33 IV- Dular. Vesei ir< Padovan. Koroti a V: Padovan in Merala II. Mladika I: Recek, Roman Strojnik in Tršinar, Mladika II: Oton in Zvone Keržič. Mladika III: Meden in Mlakar, Hermes I: Bogataj in Poženel, Hermes II: Medved in šubert, Hermes III: Božič in Milanovič, Hermes IV: Gregorčič in Ciglič in Hermes V: Kastelic, Ulčar in šircelj.
Tehnični rezultati so naslednji:
Prvo kolo: Hermes ITI— Mladika HI 3 : 0. Korotan II — Mladika H 3 : 2, Hermes II — Korotan V 3 : 0, Korotan IV — Hermes IV 3 : 1, Korotan III — Hermes
V 3 : 0.
Drugo koio: Hermes I — Hermes HI 3 : 2, Korotan II — Hermes II 3 : 0, Korotan I — Korctan IV 3 : 2 (!), Korotan IH — Mladika 13:2.
Tretje kolo: Hermes I — Korotan II 3 : 2. Korotan I — Korotan III 3 : 1.
Finale: Korotan I — Hermes 13:0.
Pokrajinski mostveni prvak je postal Ko. r tan I. Po začetnih težavah je zmagal v odločilni bitki z veliko sigurnostjo. Bradeško je premagal Bogataj 21 : 19, 20 : 22, 21 : 15, Aleš Strojnik pa Poženela 12 : 21, 21 : IS, 21 : 13. V igri dvojic sta Bradeška in A. Strojnik odpravila nasprotno dvejico 21 : 19 in 26 : 24.
V ženski skupini 8 tekmovalk
V nedeljo je bilo najprej zaključeno žensko prvenstvo. Prijavilo se je 8 tekmovalk: 3 Hermežanke in 5 neorganiziranih. Prave favoritinje skoro ni bilo. Mnogi so prisojali največ izgleda na zmago Sterletovi, ki je že zelo napredovala in ji osnovno znanje ne dela več nobenih težav. Osvojila si je celo nekaj fines moške igre in ko bo še povečala svojo prožnost, bo prvovrstna igralka. Najnevarnejša pa se je pokazala v razvoju prvenstva Bedenkova, ki je večino tekmovalk presnečala s svojo igro z levico. Za pariranje njenih udarcev je treba precejšnje izvežbanosti, sicer pa je Bedenkova igrala že zelo premišljeno, lepo in zmagovala sigurno.
Tekmovanje se je razvijalo takole:
Prvo knlj: Bedenk — Pogočar 2:1, polak — Fugina 2 : 0, Merala — Krušič 2 : 0, Sterle — Smerajc 2 : 0.
Drugo kolo,- Bedenk — Polak 2 : 0, Sterle — Merala 2 : 1.
Finale: Bedenk — Sterle 2 : 0.
Pokrajinska prvakinja je torej Bedenkova od Hermesa.
V glavni skupini poedincev
61 igralcev
Tekmovalna skupina fkategorija A), ki naj bi dala pokrajinskega prvaka v igrah pcedincev, je začela svoj obrat na vse zgodaj   zjutraj in   zaključila pozno zvečer. Vmes so igrali isti igralci še v drugih sku_ pinah. Nastopilo je 61 tekmovalcev. V ta-so bili postavljeni na vrhu Bradeško, k< nec prve polovice Poženel. v začetku dru-Bogataj in na koncu tabele   pa Aleš Strcjnik. Od teh sta se uvrstila v finalne gre samo Bradeško in Poženel. Aleš Strojnik je izpadel že v drugem kolu (izločil :a je Mlakar), Bogataj pa v četrtem (porazil ga je Roman Strojnik). V finale sta
~.zen že imenovamh prišla šubert in Ro-^.an Strojnik. Igre so bile povprečno na
recej visokem nivoju, dasi niti med najboljšimi ni še sedaj ne mnego ustaljenih -ralcev.
Velika večina iger prvega kola se je končala z zmagami 2 : 0. Rezultati naslednjih
kol so:
Drugo kolo: Eradeško — Erat 2 : 0, Vesel — Tršinar 2 : 0, Merala I — Zavašnik 12:0. Recek — Dular 2 : 0. Medved — Dobrič 2 : 1, št. Strojnik — Bajec 12:0, Ciglič — Sluga 2 : 0. Poženel — Gregorčič 2:1, Begata j — Gregi 2 : 1, Keržič — : Tova k 2:1. Meden — Breznik 2:1. R. ^rejnik — Sajovic 2 : 0, Gabrovšek — "Piano vi e 2 : 0, Potočnik — CenuvSek 2 : 0, šubert — Merala H 2 : 0, Mlakar — UeS Strojnik 2 : 0.
Tretje kolo: BradeŠko — Vesel 2:0, Terala — Recek 2 : 0, Št. Strojnik — Medvod 2 : 0. Bogataj — Keržč 2 : 0, Strojnik II — Meden 2 : 0. Gabrovšek — Totoč-nik 2 ; 0, šubert — Mlakar 2 : 0.
Četrto koio: Bradeško — Recek 2:1. R. Strojnik — Bogataj 2 : 0, šubert — Gabrovšek 2 : 1. Poženel — št. Strojnik 2 : 0.
Finale:   Bradeško — R. Stro "nik   21 -19, 21 : 14, Bradeško  — šubert 21 14. 21 : 14, Poženei — Šubert 2 : 0 (brez igre) R. Strojnik —  Poženel   18 : 21.  21 : 17! 21 : 14. Bradeško — Poženel 21 : 17, 21 : 12
P krajinski prvak je pestal Stane Bradeško od Korotana( ki je zmagal nedavno tud; na ljubljanskem prvenstvu. Drugi J2 Roman Strojnik (Mladika), tretji Poženel in četrti šubert  (oba Hermes).
V kategoriji B 60 tekmovalcev
živahno je bilo tudi v kategoriji B, kjer je bilo upravičenih za igranje 60 igralcev Zasluženo je zmagal Ot^ Keržič od Mladike. Rezultati glavnih iger so:
četrto kolo: Medved — Padovan 2 : 1, Bajec — Božič 2 : 0 Keržič — šubert 2 : 0. Vesel — Florijane 2 : 1.
Peto kolo: Medved — Bajec 2 : 0, Keržič — Vesel 2 : 1.
Ftnaie: Keržič — Medved 2 : 0.
Končna ocena: 1, Keržič (Mladika), 2 Medved (Hermes), 3. Vesel (Korotan) In 4. Bajec (Mladika).
Zmagovalca med moškimi dvojicami Bradeško-Bogataj
Tekmovanja za prvenstvo dvojic se je udeležilo 28 parov. Favorita sta bila Bogataj in Bradeško, ki sta, čeprav od različnih klubov, igrala skupaj in tudi zmagala. Po prvih dveh kolih se je tekmovanje razvijalo takole:
Tretje kolo: Meden — Mlakar: Zavašnik I in II 2 : 1, Recek — Tršinar: Erat — Sluga 2 : 0f Strojnik A. in R. : Potočnik — Gabrovšek 2 : 0, Bogataj — Bradeško : Medved — Božič 2 : 0.
Četrto koio: Meden — Mlakcr : Recek — Tršinar 2 : 0, Bradeško — Bogataj : Strojnik A. in R. 2 : 0.
Finale: Bradeško — Bogataj : Meden — Mlakar 2 : 1.
Tekmovanja so bila zaključena okoli 19. ure, nakar so prejeli zmagovalci po primernem nagovoru lepa darila.
Zaključek tableteniškega
pokrajinskega prvenstva
V ponedeljek popoldne se je nadaljevalo pokrajinsko table teniško prvenstvo z zaključnim tekmovanjem juniorjev. V dvorani Hermesa pri Mikliču je bil ves popoldne velik živ žav. Tekmovalci, piistop so imeli vsi, ki še niso prekoračili 17 leta, so pokazali toliko živahnega zanimanja, da so skoro prekosili pestro sliko razgibanosti, ki je vladala na tumii ju v soboto in nedeljo.
Prijavilo se je skupno 30 juniorjev !z vseh nastopajočih klubov in iz vrst neorganiziranih. Nekateri so se že v soboto in nedeljo z uspehom uveljavljali v splošnem prvenstvu. Nekaj iger je bilo zelo lepih in na splošno je mogoče reči. da nam raste izvrsten tableteniški naraščaj, ki bo kmalu postal nevaren današnjim seniorjem. Odlikovali se niso samo vsi štirje prvopia-sirani, temveč tuli nekateri drugi, kakor na primer Gregi, ki je prišel ob že pravilno si priborjeno mesto med zadnjo četvorico po nerodnosti organizacije, ki je na primer dovolila tudi to posebnost, da se' je odločilna tekma igrala celo prej, preden ie bil eden izmed finalistov za finale kvalificiran.
Vse to pa mladih igralcev ni preveč motilo. Poraženci se niso zelo žalostili. Vsak je le obljubjal, da se bo do prihodnje priložnosti toliko izboljšal, da se bo uveljavil še lepše. Tako je končno tudi prav. Kakor slišimo, bodo juniorji kmalu imeli zopet priložnost, da se udarijo z vsem ognjem svoje mladosti za naslov ljubljanskega "juniorske ga prvaka.
Tehnični rezultati juniorskega tekmovanja so:
Drugo kolo: Strojnik št. - Potočnik 2:0, šircelj - Tušar brez igre v korist prvega. Klun - Gregi 2:0, Novak - Florjane brez igre v korist prvega. Meden brez igre, Dular-Zavašnik II 2:0, Sajovic - Gregorčič 2:0 in Jankovič - Fer k 2:0.
Tretje kolo: Strojnik - šircelj 2:0. Klun-Novak 2:0, Meden - Dular 2:1, Jankovič-Sajovic 2:1.
Četrto kolo: Strojnik - Klun 2:1 in Meden - Jankovič 2:1.
Finale: Strojnik - Meden 2:1.
Štefan Strojnik, član Korotana, je tako juniorski pokrajinski prvak. Drug- plasirani Meden je član Mlalike, prav tako tretji Klun, četrti Jankovič pa je član Korotana.
Livorno, Atnbrosiana in Torino
nadaljujejo svoj zmagoslavni pohod
Remi Triestine v Batagni in Barija v Rimu — Hud poraz
Ljubljana, 3. februarja
IH. povratno kolo   italijanskega nogo-j metnega prvenstva v diviziji A se je končalo z zmago favoritev. V Torinu je Torino premagal Juventus. Važen je tudi remi Triestine v Bolcgni in huda poraza Genove v Benetkah in Rome v Milanu. Bari je v Rimu z dobro obrambo spravil eno točko. Najhujša gneča je sedaj v sredi tabeli, naj-ogorčenejša borba pa na koncu. Rezultati včerajšnjih tekem »o: V le on za:   V i cen za  —   Fiorentina  S : 0 (0 : 0).
Milan: Milano — Roma 4 : 1 (0 : 0).
Benetke: Venezia — Genova 4:1 (S : 0).
Torino: Torino — Juventus 2 : 0 (2 : 0).
Genova: Livorno — Uguria 2 : 1 (1 : 1).
Bergamo: Ambrosiana — Atalanta 5 : z (S : 0).
Rim: Lazfo — Bari 0 : 0.
Bologna: Bologna — Trie»tina 2 : 2 (0 : 1).
Stanje v tabeli je po včerajšnjih tekmah naslednje: Livorno 26 toč-k, Ambrosiana 25, Torino 24, Juventus 22, Bologna, Genova, Milano, Lazi o in Atalanta 19, Fiorentina 18, Roma, Triestina, Bari 14. Liguria 13, Venezia 11 in Vicenza 10 točk.
Pisa porazila Spezio
V diviziji B je največji podvig napravila Pisa ki je porazila vodečo Spezio. Tako se je rehablitirala za poraz proti Padovi. Pio Patria je sigurno premagala Anconitano in zopet dehitela Spezio. Iz vodilne skupne je včeraj odletela Padova, ki je klonila na igrišču Pescare. Važne so zmage Modene, Napolija, Brescie in Fanfulle, k. so vsi šli po točke na tuje.
Evo podrobnih rezultatov:
Pisa: Pisa — Spezta I : 0.
Bus to Ars.: Ptq Patria — Anconitana 5 : 0.
Alessandria: Modena — Aleksandri 3. S : L
Siena: Napol! — Sitna 2 : 0.
Pescara: Pescara — Padova 3 : 0.
Novara: Bre«cia — Novara 1:0
Creroona: Fanfulla — Cremonese 2 : J.
Vtdem: ITdinese — Palermo 1  : 0.
Savona: Sav o na — Mater 1 : 0.
Stanje v tabeli divizije B: Spezia in Pro Patria 24 točk, Pisa 23, Modena in Napoli 22, Padcva in Brescia 20, Cremcnese in Fanfulla 18, Udinese 17, Anconitana *n Alessandria 16, Novara in Pescara 15. Palermo in Savona 14, Siena in Mater 11 točk.
DNEVNE VESTI
Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, katere smo priložili vsem naročnikom, ki prejemajo list po poŠti. Prosimo. Vas, da nam nakažete naročnino za mesec februar po možnosti takoj prve dni v mesecu. Oni naročniki, ki so z naročnino na zaostanku, naj poravnajo Istočasno tudi ves zaostanek, sicer jim bomo primorani, čeprav neradi, list ustaviti.
UPRAVA »SLOV. NARODA« *
— Srebrno svetinjo so prejeli v spomin manipLski vodja Alojzij Pessione, po rodu iz Turina, ki je pripadal drugi legiji Crnih srajc, nalalje izbrana Crna srajca Anton Rosso iz Cangija pri Palermu, ki je pripadal isti legiji, izbrana Crna srajca Anton de Forti iz S. Catalda pri kraju Cal-tanissetti, ki je tudi služil pri omenjeni legiji.
— Kitajski opolnomoceni minister t vatikanskih uradih. Kitajski opolnomočeni minister v Vatikanu je te dni prvič pose-til vatikanske urade. Obiskal je tud; vatikanskega državnega tajnika kardinala Magliona. Ogledal si je na novo preurejene pisarniške prostore vatikanskega državnega tajništva, kjer je posetil mons. Tardinija in mons. Mottinija.
— Lep uspeh švicarskega klavirskega virtuoza v Rimu. Znani švicarski klavirski virtuoz Edvin Fischer je nastopil pred izbranim glasbenim občinstvom v prostorih sv. Cecilije v Rimu. Med navzoč nam občinstvom so bili Po večini glasbeni kritiki, virtuozi, ki so s pozorno zbranostjo sledili Fischerjevemu dovršenemu umetniškemu izvajanju. Med drugim je bilo na sporedu Beethovnovih 32 variacij, nadalje klavirske skladbe Brahmsa, Mozarta. Zanelle in Chopina.
— Smrt dveh znanih pravnikov. Dva odlična pravnika sta umrla te dni v Triestu comm. Jakob Sbisa ter conam. Guido Ben-ci. Sbisa je pričel svojo sodno kariero v Triestu, pozneje v Rovinju ter Baiah. Po koncu prve svetovne vojne je bil nekaj časa predsednik porotnega sodišča. Zatem je vodil četrto sekcijo triestinskega sodišča. Prejel je številna odlikovanja, njegove mojstrsko utemeljene sodbe so bile v pravnih krogih zelo cenjene. Guido Benći pa je pričel svojo sodno karijero v Ca-
■  DNEVNO   DVOJNI   SPORED!   kino matica]
podistriji. Leta 1907. je bil premeščen v Tricste. Užival je sloves kot državni pravd-nik. Zaradi svoje nacionalne zavesti je bil pri avstrijskih oblastvih slabo zapisan. L. 1933. je bil imenovan za namestnika glavnega državnega pravdnika pri kasacijskem sodišču. Italijansko sodstvo je utrpelo s smrtjo obeh odličnih pravnikov občutno izgubo.
— Pravosodni drž. podtajnik v Milanu.
V Milanu se je mudil drž. podtajnik za pravosodje eksc. Putzolu, ki je nadziral urade ter ustanove svojega področja. V sodni palači je zbral k poročilu predstojnike sodnih dvorov severne Italije, da prouči z njimi vse važne probleme, ki se nanašajo na pravosodno upravo. Posetil je tudi kaznilnice ter poboljševalnice v Milanu.
— Sestra Marija Klara blažena. Iz Fcr~
rare poročajo o sporočilu, ki je prispelo iz Rima. Po tem vatikanskem sporočilu je bila povzdignjena na čast oltarja Klelija Manetti, sestra Manja Klara, ki je bila ubita na Kitajskem leta 1900. ob uporu »boksarjev«. Njen brat je tramvajski voznik v Milanu, ki Je pripovedoval zastopnikom tiska, da je bila njegova sestra že od mladosti zelo pobožna. Prišla je v Rim v misijonski zavod, odkoder je bila poslana 1. 1898. najpreje v Francijo, nato v Belgijo in nazadnje na Kitajsk . Ob boksarskem uporu, so sledili mnoštveni poboji, pri katerih je našla smrt tudi mala misi-jonarka, ki je privzela ime Marije Klare. Po skupnem procesu je bila usmrčena skupno z drugimi sestrami misijonarkami. Glave pobitih sester so bile obešene na mestnih vraih. Zadnja leta so se porajale vesti o nekaterih njenih čudežih. Njen drugi brat frančiškan, ki je namestnik poročevalca pri obredni kongregaciji, je predlagal proces za proglasitev svetništva njegove sestre Klelije (Marije Klare). Proces je bil te dni uspešno zaključen.
— Doživela je sto let in umrla. V kraju Medassino pri Pa vi ji je umrla gospa Marija Zerbi, mati tamošnjega nadduh^vnika. Pokojnica je te dni dopolnila svoje XD0. leto in je kmalu zatem umrla. Vse svoje življenje je preživela v delu in skrbi, še do zadnjega je bila neverjetno čiia in zdrava, vsak dan je čitala časopire brez
Ob 16.30 in 18.30 film lz življenja zdravnikov med domačini Tahitskega otočja. — Ljubezenska drama v divji džungli! — Izbrani igralci: Giachctti, Tal Javor, Otelio Toso, Maria v. Tasnadv
IRUMIErNII IP E K E )L
Ob 11.30 napeta detektivska zgodba z lepo ANNELIESE ULIG — Smučanje, jazz!
SKRIVNOSTNA Ž E K A
naočnikov. Zadnje dni pa se je je lotevala slabost, dokler ni izdihnila.
— 14. sin! Jakobu Zanniju v krr Ju Pal-metti pri Novari se je rodil te -In- Štirinajsti sin. ki je s svejo materjo Čil :a v.dr-\'. Sosedje in drugi sova-^čani prihajajo k ~?nnijevim, da vuiijo li. sina, in mu pri-lašajo lepa darila.
!ilXO  SI.O<iA  —  TF.LKFON 27-30
Predstave ob delavnikih od 16.30 dalje, ob nedeljah in praznikih ob 10 30. 14.30. 16.30 in 13.30 Odlična komedija
Prep3ved postanka
V glavni vlogi: Nino Crisnian, Mario Ferrari, Rubi Dalma
KINO   UNION   — TELEFON 22-21
Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15 uri; ob nedeljah ln praznikih pa ob 10.30, 14.30, 16.30 in 15.30 Brezmejno požrtvovalnost prave ljubezni nam pokaže film
Mater D3lzrcsa
V glavnih vlogah: Mariella Lotti, Anneliese Flilig, Claudio Gora i. dr.
KINO MATICA — TELEFON 22-41 Dnevno dvojni spored:
Ob 16.30 in 18.30 četvorica najpri-lubljenejših igralcev: Fo&co Giachctti, Maria v. Tasnadv, Pal Javor in Otelio Toso v burni ljubezenski drami
Rumeni pekel
Ob 14.30 detektivsko-kriminalni film
Skrivnostna žena
Igralci: Anneliese Uhllg, Paul Klin-ger, Herbert VVilk
— Mornar rešil potapljajoč o se ženo. 60-fer Guido Burigotto se je vračal z avto-korom mimo kraja San Micheie di Taglia-mento, ko se mu je zazdelo, da vidi v bližnjem kanalu Fossetta neko žensko, ki se potaplja in ki se skuša s poslednjimi močmi \*zdržati na po\TŠini. Z njim se je vozil mornar Ivan Štefana to, ki se je oblečen pognal v vodo in zaplaval proti 401etni Ma-g laični Tre vi sani iz Portegranda, ki bi nedvomne čez par trenutkov opešala, ko bi ne prišla pomoč. Mornar Stefanato jo je rešil na kopno, kjer je obležala v nezavesti zaradi preslanih naporov m strahu. Ko 9e je osvestila, je pripovedovala, da je šla po vodo v kanal, da se ji je spodrsnilo, da je slučajno padla na mesto, ki je globoko, in da je že obupala nad življenjem, ko je v poslednjem trenutku prišla rešitev.
— Papežev življenjepis. O. Cila Gremig-ni, tajnik osrednjega olbora za proslavo papeževega srebrnega škofovskega jubileja, je predložil te dni papežu Piju XII. prvi izvod papeževe biografije, ki jo je izdal omenjeni odbor v počastitev papeževe proslave. V pravkar izišli knjigi so prikazana prva študijska leta sedanjega papeža, zatem priprava za duhovniško življenje, škofovsko posvećenje, visoka funkcija papeževega državnega tajnika ter končno izvo_ litev za papeža. Papež je izrazil ob izitju svoje biografije toplo pohvalo odboru m pa vsem, ki so sodelovali pri zbiranju ter ureditvi gradiva.
— Pet sinov v trinajstih mesecih. Iz Ma. cerate poročajo: Kmetica Viktorija Gruffi iz Recanatija je rodila dne 25. decembra 1941 dvojčka. Te dni je rodila trojčke, ki so vsi zdravi. Mati je bila deležna iskrenih voščil in čestitk.
— Dvonadstropna hiša se je p°ruslla v občini Margherita pri Savoi. Hiša je bila last Converse Donata, Reševalci so potegnili izpod ruševin več oseb, ki so bile le laž-je poškodovane. S pomočjo psa so izkopali starejšo žensko, katere identitete se niso ugotovili. Reševalci so zbrali dragocenosti, perilo, obleke in druge predmete, ki so bili vrnjeni stanovalcem. Hi&a je bila zelo stara in potrebna popravila.
— Loterijska sreča. Dne 30. januarja so bile izžrebane sledeče srečnosnone loterijske štev.: Bari 76, 3, 13, 66 in 17; Ca-gliari 13, 76, 64, 2 in 7; Florenca 58, 82, 65, 6 in 47; Genova 22, 78, 79, 42 in 85; Milan 23, 79, 24, 45 in 8; Neapelj 89, 78, 72, 76 tn 67: Palermo 34, 76, 67, 2 in 11; Rim 8, 84, 50, 11 in 68: Turin 88, 61, 22, 44 in 59; Benetke 45, 25, 47, 48 in 13.
— ITmrl je admiral Dellen*. V Rimu je umrl admiral Avrelij Del leni. Pokojnik je užival v mornariških krogih zelo velik ugled in si je pridobil številne zasluge za razvoj italijanske mornarice.
— Starček utonil v 40 cm globoki vodi. V potoku Tadone pri Bergamu so našli truplo 711etnega posestnika Konstantina Marchesija. Višina potoka je bila 40 cm. Verjetno se je starček, ko se je zvečer vra-
čal domov, spodtaknil ob robu bližnje brvi in omahnil v potok Zaradi udarca ob dno potoka se jc najbrže o:icn\-otil. tako da si ni mogel več pomagftti na noge. Siromak je utonil.
— Nesreče. V zadnjih dneh so i-kali v ljubljanski bolnišnici zdravniške pomoči r.r.-Icdnji ponesrečenci. Alojz Kovač. 5-ietni firček delavca i*' Dolnic. si je pri sankanju zlomil levo nogo. — Anton Ravnikar, 35!ctni mizar iz Ljubljane, se je ranil na levic:. — Marija Bizjan. 651etna zasebnica \/. Ljubljane, si je pri padcu /lomila levico. — Aleksander Millcr, 71etni učenec iz Ljubljane, si je pri padcu zvil nogo v gležnju. — Ana Cotič. 5-iletna kuharica lz Slivnice, sj je zlomila levico v zapestju. — Milan Obersnel. 211etni dijak 1Z Ljubljane, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Fra-nja Prinir. 6G'.e:na delavka iz D. M. v Polju, si je zlomila desnico.
IZ LJUBLJANE
—ij Vreme se je izboljšalo. Včerajšnje izredno čudno vreme za svečnico se izraža tudi v značilni krivulji, ki jo je zarisal barometer: ta krivulja je zelo podobna tistim, ki jih zariše barometer ob poletni nevihti. Zračni tlak je začel davi precej naglo naraščati, vendar ne tako hitro kakor je včeraj popuščal. Kljub iz.redno močnemu deževju je ostalo še sorazmerno toplo. V ponedeljek je znašala nnjvišia dnevna temperatura 9°. Včeraj je bilo malo h'.adneje: najnižja temperatura jc znašala 5.2°, najvišja pa 7°. Davi je pa znašala minimalna temperatura 3.2°. Ni še povsem zaneslj vo. ali se bo zjasnilo, čeprav ka/.e na temeljito izboljšanje.
—lj Živilski trs. Včeraj na trgu niso praznovali, zato je bilo še skoraj bolj ž -vahno kakor danes na tržni dan. \V1ul.1r je včeraj tržno življenje precej motilo slabo vreme. Danes se je že poznalo na trgu, da je sneg povsem skopnel ter da jc li mogoče nabirati zimsko zelenjavo na vrtovih. Zato je bilo naprodaj precej motovil-ca. Zelo dobro so bili založen- branjevi i, ki so se založili tem bolj za začetek meseca. Največ imajo cvetače in endivije. Izredno mnogo je tudi oranž. Posamezni prodajalci so bili založeni tudi z mandarinami in jabolki.
—lj Koncert na čelu bomo imeli prihodnji ponedeljek, dne 8. t. m. v veliki fil-harmonični dvorani. Na povabilo Glasbt-n© Matice bo koncertIraJ prof. Anton Jani-gro, ki deluje že več let na zagrebškem Državnem konservatoriju. .Tanigro je velik umetnik na svojem inštrumentu in za svoj prvi nastop v Ljubljani je določil zelo pester in zanimiv spored, katerega bomo javili v prihodnjih dneh. Na koncert znamenitega umetnika opozarjamo že danes. Vstopnice bodo v predprodaji od jutri, srede, dalje v Knjigarni Glasbene Matice.
—lj Zaključek damsko-frizerskega vajeniškega tečaja. Odsek za obrtništvo Združenja industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine je priredil s podporo Visokega komisarijata v svoji šuli v Sclenbur-govi ulici tromesečni tečaj za vajenkc frizerske stroke, ki je bil zaključen v nedeljo 17. januarja z nagradnim fr ziranjem. Tečaj je obiskovalo 22 vajenk. Pouk m je vršil ob nedeljah od od 8.30 do 12.30 ure. Poučevali sta dve moj strci ter dva mojstra, in sicer sledeče predmete: vodno in železno ondulacijo. manikuro ter lasničar. stvo. Uspehi so bili izredno lepi. Razdeljene so bile nagrade, in sicer dve prvi, dve drugi in dve tretji nagradi. Tečaj je zaključil ob navzočnosti zastopnika Odseka za obrtništvo načelnik brivsko-frizer.sk« skupine gospod Aleksander Gjud z lepim nagovorom. Izrekel je zahvalo Visokemu komisarju za podporo in strokovnim učiteljem za njih trud ter je čestital tečajnicam k doseženim uspehom.
—lj Uprava kina Union sporoča, da *m se v dvorani našla očala (lorgnette) ^ lastnik naj se zglasi pri upravi.
—lj Uprava kina Matice obvešča eenj. občinstvo, da bosta do naslednjega dva dnevna sporeda. Ob 14.30 je na sporedu film športno-detek.ivske vsebine »Skrivnostna žena«. Ob 16.30 in 18.30 se predvaja »Rumeni pekel« z Giachetijem, Marijo Tasnadv in Pal Javorjem.
Vaše razvedrilo
naj bo „Dobra knjiga11
•V
MALI OGLASI
KROMPIR ZA KRMO
se dobi pri Sever & Komp., Cesta Arille Rea št. 5 ter ga dobe vsi oni, ki imajo prašiče in drobnico po ceni lir 1.50 za 1 kg. —
— Nakaznice izdaja »Prevod«. Gosposka ulica št. 12, oddelek za meso. Kdor še ni izkaznico dvignil, naj gTe takoj ponjo.
Dve delavki
se    takoj sprejmeta
— Stanovnik, Križcv-niška 11/1.
Ono stariuti bor § 111 m a t a f t i a. pob isseri pero il primo sinfoma di on riffred-dore. Ouesto i il viro 1 momenti pir TAspirina. eviterete časi vil nalittia da raffnddMMti con tutte li m spiaci-voli cinseooeizi.
K i Ti a n j e sicer nI bolezen, lahko pa |e prvi simptom prehlada, tedaj vzemite Aspiria 10 tako se bosta izognili prehladi z vsemi neprijetnimi posledicaai.
/ Aspirina
Aut tt*L MŠJMMJ • j101*    t»*0 xix
>SLO TE !f S K J NAROD«,
Bt€T. 2B
Po starih ljubljanskih stezah...
Ceste in ulice, ki so se razvile iz poljskih in vaških poti
Ljubljana, 2. februarja Kako so na razvoj Ljubljane vplivale prastare ceste, ki so bile narejene Se pred nastankom mesta, amo že povedali. Najbrž je držala pred nastankom Ljubljane cesta tudi ob vznožju Gradu na sedanjem Starem in Mestnem trgu. Raziskovalci raz-v:ja Ljubljane tor n ene najstarejše zgodovine 33 tud. isk di sledove in vplive i iraške ceste, k. je nekoč drž la od vzhodnih emonsk:h vrat na Dolenjsko Naj bodo z-sledki kakršni koli. zanes jivo j . da po pri razvoju najstarejše Ljubljane <.dločale prestare ceste. Toda vpli\ pi m tnih zvez se kaže dobro Š3 dandanes tu li v m'ajših mestnih okrajih. Ne nameravamo pa govoriti o najnovejših mestnih ul c::h k nastajajo se pred naš mi očmi ..red] polj in travnikov. O;, .zorim naj na poz. b!,ene stare poti. ki so se pozneje spremenile v več ali manj pomembne ulice ter z,?ub le svoj značaj in pomen.
Mestni razve j po značaju zsmlj'.šč
Ljubljana n; nastajala po načrtu. N.hče tudi ni mogel dogled.it njenega razvoja niti desetletja. Le v novejšem času s bde dane premišljene osne ve, regulacijski načrt za razvoj mesta na severni stran: V starh čas h ni o paznali regulacijskih načrtov. Mestu so bde dane enkrat za vsel j meji' z obzidjem Zunaj obzidja blizu mesta nekaj iasa :.ploh n. bilo dovoljeni zidati, da bi napadaj č: soviažnik ne nadel zavetja pri obleganju Zato se tud: Ljubljana ni mogla tako lahko :n hitro ?trn't z nekaterimi predmestji še potem ko ^ se življenjski pogoji mesta povsem -pre-mendi in ko je pad'o obzidje Kjei se e pa že meat razširilo na pi"edmestja. se seveda ni ai glo razv:t- pc načrtu temveč je bila njegova rast odv:sna od zn>caja zemljišč in ce~t ter od starih naseljih Keso predmestj:1 postala del mesta so vendar še ostala kar so b la; pridobljenega zemljišča nisc razdelili p. umnem načrtu za nadaljnji mestni razvoj starinskih h.š in gospodarskih poslopij n;so podrli hkrati in ne razširili ter zravnali poljskih poti in vašk"h cest. Tako se je ohranilo predmestje še dolgo jn njegovega značaja niso mogla skriti povsem tudi prava mestna posolopja.
Blatne vasi ni več?
Včasih se je pokazalo, da sme se malo sramovali porekla mlajših mestnih okrajev. Ob preimenovanjih ulic smo odkrili, da so nekatera stara imena »grda«. Tako je bilo odpravljeno tudi ime »Blatna vas-s. de dolgo potem, ko imena ni bilo več. je vas vendar estala in včasih je bila tudi dovolj blatna. Ulica bi pa smela ohraniti svoje staro ime tudi potem ko so jo tlakovali. Ce ni bila več blatna, je pa ohranla vendar še precej značaja nekdanje Blatne vasi. Ostala je še vijugasta, da smo si lahko predočili, kakšna je bila nekdanja vaška cesta. Le cglejte si Valvasorjevo sliko, ki nam pr:kazuje Blatno vas s kmečkimi hišami ob sedanji Kolodvorski in Prečni ulicj! Ob hišah so bile njive in med njivami so se razprezale le poljske steze. Ulica se v glavnem vije še prav tako, kaker se je vaška cesta V star'h časih. Slika pa tudi pakaže, da se cesta ni ustavila ob kraju sedanjega kolodvora, temveč je držala na Ljubljansko polje in dalje do posavsk;h vasi. Po tej cesti ali poti so okoličani prihajali v Ljubljano. Ko amo dobili železnico, je bila pot pretrgana ter je izgubila svoj nekdanji pomen. Ohranila se nam je le v Kolodvorski ulici. Trda zdaj nas na staro pot ne sme spominjati niti ime Blatne vasi, ker se tako sramujemo nekdanjega vaške_ ga značaja sedanjih mestnih okrajev. Blatna vas se je zljvala s Predmestjem — kakor so imenovali sedanjo Sv. Petra cesto — s koncem Kolodvorske ulice in po Prečni ulici. Tudi Prečna ul:ca ima še dandanes nespremenjeno lego. kakršno je imela v Valvasorjevih čas.h. — Ali je bila Blatna vas res — vas? Ali je bila tako veljka. da jo smemo šteti med samostojna naselja? Raziskovalci razvoja Ljubljane dvomijo, d3 je bila Blatna vas samostojno .naselje. Iz stare sl'ke res ni razvidno, da bi bilo ob vijugasti poljski cesti pravo naselje. Vendar je treba upoštevati tud": staro ime. ki ni nastala brez globljega razloga. Mapa iz 1. 1825 še vedno kaže, da se je pot nadaljevala na Ljubljansko polje do posavskih vasi. Brez pomena nedvomno ni. da obljudenost ob tej cest; ni bila nič manjša kakor ob Dunajsk: cesti. Ob Dunajski cesti so stali tudi samostani dragih hiš pa ni bilo več kakor v Blatni vasi.
Tudi Dalmatinova ulica stara pet
Tudi Dalmatinova ulica se je razvila iz stare poljske poti. kar se ji pa dandanes ne pozna več. Svoj prvotni značaj je izgubila mnogo prej kakor Kolodvorska ulica. Povsem urejena še sicer ni, ker iz stavbne črte izstopa vegast ograjnj zid, ki tako zožuje ulico nasproti trga, da ni tam niti
hodnika   Velko zemljišče je še slabo izkoriščeno, kjer bi bilo prostora za pravo palačo. Toda to zemljišče bo baje presekano v prihodnosti  z ulico, ki b;  držala od Kongresnega trga. odnesno od projektiranega Južnega  trga  proti Prešernov- ulici ter s1   nadaljevala   delno v  preh-dih do Rimskega   trga.   Da   je bila Dalmatm va nekdaj pot, smo pozab li tudi zarad sg ker je ne up:rahljamo več za D kakor so jo prednamci. Vedeti moramo, da so p   tej peti nekdaj hodili šlškarji k r. k Sv. Peti u 'n v mesto po Kolodvorsk ulici   Tedaj  nis-  še  mogli izbirati med v potmi. V mesto tudi niso mogli priti kjerkoli, doklei se je kazal še vedno vpliv ob-zdia  Tako so se poti iz okolice združevale pred me.tnmi vrati in pred mostovi. Ceste ali poti so se zlivale na sedanjem Marijinem trgu. Ljudje, ki so prihajali iz oko_ «ce k Sv   Petru. s.  moral' napravit: ovinek: iz sedanje Dalmat nove ulice so zavili po Prečn- ulici na Sv. Petra cesto.
Tudi Kravje doline ni več
Tudi ime Kravje doline se je izgubilo. Star* Ljubljančani sicer še dobro vedo, kje je bila Kravja dolina in jo celo še vedno imenujejo s tem imenom, mlajši rod pa sliši v tem imenu le zaničljiv vzdevek> a niti ne ve. kateri mestni del se je imenoval tako. B'vša Vdovdanska cesta, ki se odcepi
d Sv.  Petra  ceste prečno proti Taboru.
pozarja nase že po tem, da ni vzporedna z n beno sosedno ulico. Takoj se nam vid primera z bližnjico. Ta cesta je nedvomno starejša >d sosednih ulic, kar lahko ..previdi tudi kmalu vsak. ki ne pozna novejšega razvoja mesta, če bi ulica nastala pozutj ^ bi se cepila od Sv. Petra ceste pravokotno kakor druge nevejše. Najbrž je pa -jtaia prav tako kakor Sv. Petra ce-
sta. To je ostanek stare poti. ki je držala tud' na Posavje. in sicer proti Šmartnomu in Sv. Jakobu. Kravja dolina kot naselje samo na sebi pa ni stara. Ob stari cesti se nis: dolgo naselili ljudje, zato nam stara slika ne kaže značilnih kmečkih poslopij in kozolcev kaker n. pr. v Blatni vasi.
Tudi Igriška ulica..«
O L i ški ulici kot stari poti smo že govoril nekoliko. Prištevati jo moramo tudi med del stare peti, ki je držala od Tržaške ceste proti župniji, to se pravi proti Sv. Petra cesti. Tako se je zlivala na sedanjem Mari.inem trgu še ena pomembna pot. Predočite si podaljšano pot v ravni črt j iz Igriške ulice, pa se vam bo pokazala slika nekdanje poti in njeni nadaljnji ostanki v VVclfovi ul'ci. Značimo se nam zdi. da so vse ulice, ki so se razvile iz nekdanjih pot: v okolici stare Ljubljane, ostale še do novejšega časa vijugaste in ozke. To velja prav tako za Igriško ulico kakor K< lodvorsko. Tudi VVolfova ulica še nI povsem zravnana. Dobro se še spominjamo, da je bila še mnogo bolj tesna in vijugasta, dokler ni bila sezidana Mayerjeva hiša. Igriška ulica je bila tudi že delno razširjena ter zravnana, vendar še ni povsem izgubila starega značaja; zelo tesna je še vedno med Gregorčičevo ulico in Borštnikovim trgom. Prav tako kakor cesta Kravje doline je tudi Igriška ulica prečna: z nobeno sosedno ulico ni vzporedna,.
Tako lahko čitamo tudi iz nekaterih ulic v novejših mestnih okrajih zgodovino razvoja Ljubljane, čeprav se te ulice navidez ne razlikujejo skoraj nič od drugih in četudi sicer ne bude pozornosti, ker niso posebno lepe ter n.majo dandanes kakšnega pesebnega  prometnega pomena.
t t
Pred odletom italijanskega lovca na vojno akcijo v Sredozemlju
je v pozdravnem govoru naglasa! tesno povezano s med Friedrich Alfredom Kruppom in Dieselom. Dieslov motor se mora zahvaliti za svoj nastanek sodelovanju teh dveh mož s strojnimi tovarnami v Augsburgu.
Tablete proti tatinski žilici
Praznoverje je pomagalo okradencu, da je dobil svoj denar nazaj
V neki vasi blizu Gbteborga na švedskem, kjer so ljudje še zelo praznoverni, si je bil neki kmet prihranil 1270 kron in jih spravil v nogavico. Nekega dne mu je bil pa denar ukraden. Z denarjem je izginilo tudi nekaj nakita in drugih stvari. Zaman se je obrnil kmet na orožnike, da bi tatu izsledili. Tri tedne so orožniki poizvedovali za njim, tola vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Končno je iznajdljivi kmet sklenil pomagati si sam. Odpeljal se je v Gbteborg, kjer je odšel v lekarno in zahteval tablete, ki naj bi jih zavžil tat. da bi oslepel.
Lekarnarju je bilo znano praznoverje kmečkega prebivalstva. Posmehljivo je pogledal kmeta in odgovoril, da ima sicer sredstva proti raznim nadlogam in boleznim, proti tatinski žilici pa ne. Proti tatovom še ni pognalo iz zemlje nobeno zelišče. Kmetic je pa trdovratno vztrajal pri svoji zahtevi, češ da zdravniška vela ni mnogo vredna, če ne pozna niti sredstva, ki bi vzelo tatovom vid. On pa dobro vc,
da se dobe take čudodelne tablete. O njih mu je pravil že stari oče. Da bi se ga od-križal, mu je lekarnar končno dal navaden uspavalen prašek v tabletah in pripomnil lokavo, Ja bo najbrže to sredstvo, ki jemlje tatovom vid.
Ves vesel se je kmet vrnil domov. Tam je v krčmi pravil, da ima tablete, ki vzame j ) slehernemu tatu vid, in pripomnil je, da bo že preskrbel, da bo moral zavžiti nevarne tablete vsak vaščan. Tako se bo pokazalo, kdo mu je ukradel denar. Vest o nevarnih tabletah in njihovi uporabi proti tatovom je imela presenetljiv učinek. 2e čez nekaj ur se je zglasil pri okradenem kmetu prileten mož. ki je ves prestrašen priznal, da ga je okradel on. Prinesel mu je nazaj denar in vse ukralene stvari, češ da se raje odpove vsemu, kakor da bi moral izgubiti vid. Kmet je brž napisal lekarnarju dolgo zahvalno pismo in mu v njem sporočil, da bo povsod priporočal njegove tablete, češ da so najboljše sredstvo, kar jih pozna medicina.
Napoleonov kožuh
Višji narednik Karel Ullrich iz Trau-steina je izročil domaČemu muzeju z levjo kožo podložen Napoleonov kožuh, ki ga je že dolga leta hranila rodbina sedlarja Ullricha. Stare listine in stara ustna izročila pravijo, da ie nos:] Napoleon ta kožuh med pohodom v Rusijo v letih 1812-13. V Napoleonovi vojski je bilo 30.000 Bavarcev. Med njimi je bil tudi prastric sedlarja Ullricha Josef Huber, znan splošno pod imenom "Traunsteinsk: Sepperl«. V bavarskem k i ra sirskem polku, ki je bilo njegovo gamizijsko mesto Insbruck, je bilo namreč 23 njegovih soimenjakov in zato so nje^n bolj poznali pod domačim imenom
Huber je služil 20 let pri vojak:h. Udeležil se je mnogih bitk. končno je pa prišel v Napoleonovo telesno gardo. Na umiku iz Rusije so kozaki hoteli zajeti blagajno. Konji in vojaki so popadal: pod n;:h -vimi sulicami, samo Huber je ostal p kedovan in branil je blagajno. S tem 1 obrnil nase Napoleonovo pozornost in ko se je napotil veliki vojskovodja preoblečen v kmeta v Nemčijo, je podaril Huberju svoj kožuh. Huber ga je pa nesel domov. Pozneje so ga hranili v rodbini. Tudi med velikim požarom v Trau-steinu leta 1851. je ostal Napoleonov kožuh nepoškodovan. Ullrichov oče ga je rad oblekel posebno če je pritiskal hud mraz. V trausteinskem muzeju bo Napoleonov kožuh  ena največjih privlačnosti
fco letnica dunajske Poštne hranilnice
V okviru lepe svečanosti je proslavila dunajska poštna hranilnica v ponedeljek 60 letneo svojega obstoja. Povabljenih je bilo mnogo časnih gostov, med katerim sta bila tudi poštni minister dr. Ohnesor-ge in državni vodja v on Schirach. Ravnatelj poštne hraniiniee dr. Nirschl je v slavnostnem govoiu v kratkem obrisal 60 letno delo tega uglednega denarnega zavoda. Spomnil se je zlasti nerninljivih zaslug ustanovi4-'d;n Zavoda dr. Georga Cocha, Po njegovem govoru so si Častni gostje ogledali razstavo, ki jo je priredila poštna hranilnica za svoj jubilej. Razstava prikazuje razvoj in uspehe poštno hranilni-ške in poštno čekovne službe.
Grozdje v jamah
Vinogradniki dobro vedo, da je najslajše tisto grozdje, ki visi najbolj pri tleh. Zato pridelujejo v Iranu najplemenitejše grozdje v jamah, izkopanih nalašč v ta namen. To grozdje daje tudi najžlahtnejšo kapljico.
Prazni hoteli v Švici
Tudi v Švici je tujski promet skoraj povsem zastal. Nazadoval je približno na 8% predvojnega stanja. Leta 1937 so imeli švicarski hoteli še 312 milijonov frankov dohodkov, lani pa samo 150 milijonov. Kaj pomeni to za gospodarsko življenje Švice, spoznamo lahko, če pomislimo, da ima Švica 7400 hotelov, v katerih je prostora za 200.000 gostov.
Volkovi raztrgali
nad loo ovac
V bfižmi Meride blzu portugalske meje je napadlo krdelo volkov čredo ovac in jih raztrgalo nad 100. Ker so volkovi tudi drugod napadali ovce in delali veliko škodo je odredila krajevna oblast velik pogen na nje, ki se ga je udelež lo več sto pastirjev in kmetov.
baletni ženittrvanjski slepar
V Prosnici blizu Moravske O^trave živi 62 letni mož. ki je zagrešil več ženitovanj-skih sleparij, čeprav je že v letih, tako da bi mu človek kaj takega ne prisodil. Opeharil je več možitve željnih priletnih samic za težke tisočake. Zato se Je moral zagovarjati pred sodiščem in obsojen je bil na pet mesecev težke Jate,
NI NEVARNO
— Slišal sem, da je vaš oče ■bolel. Ah m morda nalezljiva bolezen?
— Ne, niti govora. Zdravnik je preveč delal.
ZVEZR
— Moja teta ima zveze z n;i širni ljudmi.
— Kako to? Odkod jih pa ima?
— Telefon ima.
ČUDO.
— Včeraj sem videl na glavi ito goloba.
— Beži no. saj to ni mogoči4'
— Seveda je. Stal je na glavi Vodniko-vega spomenika.
Križanka št. 28
,0	m,		12 1
	1?		
24			
Krupp je počastil Diesla
Znano nemško industrijsko podjetje Krupp v Essenu je povabilo častne goste k posebnemu prikazovanju filma *Diesel« Med gosti je bila tudi vdova po slavnem izumitelju Martha Diesel s svojimi trem: otroki. Kemični vodja Kruppovih tvernic
Besede pomenijo
Vodoravno: 1. plemiški naslov, 6. ljudje, kj zagovarjajo čistočo (na primer v jeziku). 11. okrajšava za sledeči, 13. dejanje, spis, slika nage človeške postave, 14. glavno mesto azijske države (staro ime), kunčja pasma, 16. evropsko glavno mesto, 18. egipčanski sončni bog, 19. oblika pomožnega glagola, 21. planinske ptice, 22. Messina (avtom, značka). 24. ljub, mil, liko vreden, (denarno), 25. lahko izhlnpevajoča brezbarvna tekočina, ld se uporablja v zdravilstvu. 27, geometrijski pojem (množ.), 28. medmet, 29. brezplačna ocLstopitev, talent, 34. krajevni prislov, 35. slavospev, poveličujoča pesem, 36. oblika pomožnega
glagola balkanskega denarja, 34. silovita, nepremagljiva želja, 35. označba, naziv, 36. število, 38. kuhinjska posoda, 40. živali, ki jih pri nas vidimo ukročene samo v cirkusih in zooloških vrtih, 42. pritok Urala, 43. medmet, 44. ljubljanski mestni okraj. 45. cerkvena obsodba, prokletstvo, zobčenje.
Navpično: 1. bolgarsko pristanišče, 2. reka v Rusiji, 3. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 4. pritrdilnica, 5. če-<\za pritrdilnica. 6. ples stare generacije, 7. švicarski kanton, 8. Ravenna (avtomobilska značka). 9. kazalna zaimek, 10. kra-ica. ki se je poslužujemo najpogosteje, 11. sinova   žena,   12. prostorna, teritorijalna
opredelitev, položaj,    15   ukor, posvarilo, izraz nezadovoljstva, 17. muza ljube poezije, 19. smiselna skupin d, slov-
nična pojem, 20. enota denarja v S naviji. 22. italijansko mesto, 23. grška črka, 25. angleški  min  ter,    27. italijai jezero (fon.),    30.   prit > :. uravnan-^ 32. utežna enota, 13. zabela revnih, 35 sta prsti, 37. enota fiasa, 38. veznik, 39 V-rona (avtomob. značka). 40. pogosta ki. pri slovenskih krajevnih imenih, 41. v> u nik, 42. znamenit fizii" (ion.).
REŠITEV KRIŽANKE št. 27.
Vodoravno: 1. evnuh, 5. Alfred Nobel, 14. Olaf,  16. Aron, 17.  Igor,  19.  vo, 21. Mara,   23.  Ap,   24.   mora,   25.   ki,   26. J 28. gama, 30. riba, 31. kot, 32. voda, ;i karamela, 37. kolo, 38. arena, 39. rok"! 40. Karol, 41. leji, 42. Samojedi, 44. neb 45. Ela, 46. vaga, 47. tabu, 49. nag, 50 i 51. alod. 52. au, 54. rama, 56. ri, 57. Oran 58.  Etna, 60. rovi, 62.  Shakespeai •. 83 renta.
Navpično: 1.  ekvivalent.  2.  no,  3. Ulm 4. Haag, 6. la, 7. fra, 8. rog, 9. en, 10 N'oba, 11. Ogra, 12. boa, 13  Er, 15 1: 18.  mitologja,  20.  ogorela,   22. srna? 24. milodar, 25. kolobar, 27. odeja, 29 ma, 30. reket, 31. koren, 33. Ani, 35 ak 36. moj. 37. kan, 42. Saone, 43. Ibar, l»; vlak, 48. umor, 51. ara. 52. Ate, 53. Um. 55. ave, 57. oh, 58. ep, 59 ar, 61. in.
J. O. CURVVOOD:
56
ahamova polja
ROMAN
Ko jo je videl ujeto in pomislil na vse to. ga je obšla taka slepa togo ta, da mu ni bilo na misli nič drugega kakor smrt. Hčerin duh je klical po maščevanju, in tako je izdajal ko ubil.
Da, ubil jo je na ukaz Srebrne pete! Šindas je bil slišal pokojničino dušo. ko je zaklicala ta ukaz, ih Adeba takisto. S svojo lastno roko je ubil belo dekle in vrgel njeno mrtvo truplo za truplom njenega sokrivca.
Pri teh besedah je Tajaoga mahoma vzel izza pasu neko reč, zavito v kos jelenje kože, in jo pokazal ljudstvu. Najbližji so se zgrozili; vsi so spoznali Tonijetino bujno črno kito, visečo od še krvave kože, za katero jo je Tajaoga držal kvišku. Divja golobica je presunljivo zakričala: kolikokrat je bila brodila z drobnimi rjavimi prstki po teh laseh — po laseh bele deklice, ki jo je oboževala...
Tajaoga pa je spet kakor blazen zaplesal okrog mučilnega kola. Zdaj pa zdaj se je odtrgala od žalostne trofeje, s katero je divje mahal okoli sebe, kaplja krvi in mu oškropila obraz, dokler ni na-
zadnje v skrajni besnosti zalučil skalpa v ogenj Plamen je šinil kvišku, krasna svetla kita je bila uničena.
Sojan Mekvun je bila maščevana in napetost če-nufsajskega ljudstva utolažena.
XX
Drugi dan svoje poti je Jeems okrog poldne dospel v vas Kenistajo, ki je imela za glavarja Matu-zdja, to je, Rumenega medveda. V tridesetih urah je bil prehodil sedemdeset milj; enako naglo se je hotel vrniti, kajti skrb zaradi Tonijete. ki jo je bil pustil samo v trenutku, ko se je razpoloženje Sene-kov obračalo proti njima, mu ni dala miru. Uganka mu je bila, zakaj je moral prav on in ne kak navaden sel nesti Rumenemu medvedu sporočilo, ki ni bilo kdo ve kako važno; ta misel je še povečevala njegovo skrb. Še dosti huje bi ga bilo skrbelo, ko bi bil mogel vedeti, da je nekaj ur pred njim odšel k Rumenemu medvedu drug odposlanec, mladenič z imenom Pernata puščica, ki je prinesel kenistajske-mu glavarju zelo pomembno vest od Tajaoge.
Komaj je prišel v vas, so mu odvzeli orožje; nato so ga odvedli naravnost k Matuziju. Ta mu je rekel, da Tajaoga še ni plačal neke količine žita, ki ga je dobil iz Kenistaja, in da ostane zaradi tega Jeems ujetnik, kar bodi vsaj delna odškodnina za izgubo. Dodal je, da ga bodo. če pobegne in ga dobe, brez usmiljenja usmrtili, če bi mu pa uspelo priti v Čenufsajo, ga čaka pri Tajaogi najbrže enaka usoda. Nato so ga odvedli v neko kočo in ga zastražili
takisto strogo, kakor bi bili stražili ujetnika, obsojenega, da umre ob mučilnem kolu.
Zbegan zaradi tega dogodka, je Jeems zaman ugibal, čemu je Tajaoga, ki je moral biti, sodeč po Matuzijevih besedah, v dogovoru z le-tem, tako zavra tno postopal proti njemu. Tu je mogel biti po sredi samo nagib, ki je zadeval Tonijeto. Pojasnilo, ki mu ga je bil dal Rumeni medved, je bilo najbrže lažnivo; nemara je bil ves načrt Šindasovo, ne pa Tajaogovo delo, čeprav je imel Jeems mladega voj-ščaka ves čas za svojega najboljšega prijatelja v Čenufsaju.
Drugi dan ujetništva se je njegov nemir še povečal, tako da je sklenil poskusiti beg, pa najsi bi moral v Čenufsaju z glavo plačati to dejanje. Morda so njegovo razburjenost opazili, kajti tretji dan je postalo nadzorstvo nad njim še strožje; ponoči je spalo okrog koče šest mladih vojščakov, tako razvrščenih, da se ni mogel niti ganiti, ne da bi zbudil vsaj enega izmed njih,
Četrti dan popoldne je videl, da se zbira nedaleč od koče množica žensk in otrok; vendar se ni menil zanjo, tolikanj prevzet je bil od misli na beg in tolikanj trdno odločen v svojem rastočem nemiru, da še nocoj, pred zoro, poskusi srečo. Gosti oblaki, ki so se kopičili na nebu in obetali hudouren večer, so podpirali njegovo zaupanje v uspeh drznega pod-vzetja. In res je proti večeru izbruhnilo silno neurje, med tem ko se je Jeems delal kakor da spi Okrog polnoči je tiho sedel pokonci In jel vleči na uho. Ker ni slišal nobenega šuma razen plohe, ki je lila kakor iz vedra, je že hotel vstati, a v tem je
začul, da se zavesa pred vhodom v šotor počasi dviga. Nekdo je vstopil.
Ko je še čakal in pritezal sapo, ga je droban g1 as poklical po imenu. Iztegnil je roko in utipal drobne ude majhne deklice. Nato ja zaslišal strašne besede; glas, ki jih je govoril, je bil tako pritajen, da se je skoraj utapljal v šumu dežja.
»Jaz sem, Divja golobica. Pred tremi dnevi sem pobegnila iz Čenufsaja. Prihajam ti povedat, da je Srebrna peta mrtva!«
Kmalu potem bi bili pri svetlobi bliskov lahko videli samotno postavo, ki je hitela po gozdih proti Čenufsaju; ne curki dežja ne srditi buhi vetra niso mogli udržati njenih naglih, odločnih korakov.
Ta drzni potnik je bil Jeems. Divja golobica mu je bila v svoji nedolžnosti opisala prizor, čigar priča je bila, ter mu ponovila Tajaogove besede. Da mu je kdor koli drug povedal isto, bi se bil branil verjeti; a tako je bila strašna resnica očitna. Od gneva in groze je vzt repe tal, ko je slišal, da so mu Seneke oslepili strica, tolikanj objokovanega Hepsibo; nato pa je v duhu zagledal strašni prizor, kako so ubijali ujetnika in Tonijeto, prizor, ki ga niti najbolj črna tema ni mogla zakriti njegovim očem. Divja golobica mu je tudi povedala naročilo, ki ji ga jo bila zaupala Tonijeta pred svojim begom, češ, naj ga preda možu, ko se vrne: a to naročilo je veljalo za slučaj, da bi ji beg uspel, in ie bilo zdaj ialovo, kajti Tonijeta jo b;la mrtva. Toniieta mrtva!... Ubili so jo bili. kakor so bili ubili njenega očeta in kakor so bili ubili Katarino in Henrija. Tudi ona je bila šla za ostalimi in ga pustila samega!
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za tnaeratm del Usta: Ldubomiz Volčič — Val t LđubJjasđ