Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman veljii: Za eclo leto predplaea 15 gld., za pol leta 8 gkl., za četrt leta
4 gld., za en mesoo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemau rcljil: Za celo loto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., z^ četrt leta 3 gl. 30 kr., za en meseo 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 7. aprila 1884.
Letnik XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 5. aprila.
Gospodska zbornica
imela je včeraj zadnjo sejo pred veliko nočjo, v kteri je brez razprave potrdila državni proračun po sklepih poslaniške zbornice. Govoril je samo baron Helfert, pa ne o proračunu samem, ampak o živi potrebi državne podpore za ohranitev starih umet-nijskih spominkov, zlasti cerkev sv. Štefana na Du-naji, stolnica v Poreču, Tridentu, Brežah, Pragi in Dunajskem Novem mestu. Liberalcev bilo je več navzočih, kakor sicer, njih glavnih kolovodjev pa je manjkalo. Proračun bil je sprejet soglasno, ker liberalna stranka gospodske zbornice svoje družice v zbornici poslancev v tem neče posnemati, da bi vladi davke odrekala.
Eazun proračuna rešila je gospodska zbornica mnogo peticij, med drugimi prošnjo suplentov srednjih šol, pa profesorjev v Brnu, prošnjo pismonošev in poštnih služabnikov, prošnjo uradnih in šolskih slug pa kaznilničnih paznikov na Štajarskem in Kranjskem za zboljšanje plač, ki so se izročile vladi s priporočilom, da naj se na nje kolikor mogoče ozira.
Gospodska zbornica se je bila včeraj zbrala še v deželni hiši, po velikinoči pa se bode menda preselila v državnozborniško palačo, kjer se nevtrujeno dela, da bodo že skoraj dovršeni tudi prostori odločeni za gospodsko zbornico.
Žganjarska postava,
sklenjena od poslaniške zbornice, izročila se je včeraj v gospodski zbornici v pretres združeni politični in denarni komisiji. Poslaniška zbornica sprejela je po nasvetu Groholskega bistvene spremembe, da naj pavšaliranje davka velja za žganjarije, ki imajo prostora za 55 hektolitrov mešanice. Vladni predlog, naj bi to veljalo samo za 45 hektol. je propadel. Ker je ta postava z Ogersko dogovorjena, madjarski listi trdijo, da ogerska dežela tej premembi ne bo pritrdila. Ako je to res, bo morala naša gospodska zbornica premeniti omenjeno postavo, ki bi vsled tega še enkrat prišla pred poslaniško zbornico; in ako bi ona ostala pri svojih sklepih, bi bila ta postava, od ktere si država obeta okoli poldruzega milijona več dohodkov za sedaj pokopana.
Govor poslanca Obreze
v državnem zboru 22. marca glede davkov.
Visoka zbornica! Že naprej se izjavim, da ne mislim govoriti na korist stroškov, ki narastejo pri iztirjatvi davkov. Ti stroški so žalibog neobhodno potrebno zlo, in trdno sem prepričan, da tudi visoka vlada ničesar ne želi bolje, kakor skoraj rešiti se tega zla, da ji ne bi bilo potreba vsako leto tega neljubega nastavka v proračun jemati. Pravim toraj; da bom za nje glasoval in se enakega koraka nad-jam od večine visoko zbornice v očigled nujne potrebe njihove. Na misli mi je pa, da bi visoki zbornici predlagal resolucijo, vsled ktere naj bi se stroški nekoliko zmanjšali za deželo, ki je bila do-sedaj preobložena. Iztirjatev davkov jo kakor znano le ondi na svojem mestu, kjer ima davkoplačevalec
zadosti sredstev, pa jih neče odrajtati, naj že bo iz nagajivosti ali pa iz hudobne volje. Tega, gospoda moja, pa na Kranjskem ni! V prejšnem zasedanji je poslanec g. Klun trdil, da odkar je zemljišni davek uravnan, ga posestniki na Kranjskem tudi rajši plačujejo. Temu nasproti pa je poslanec dr. Menger odvrnil, da je ravno na Kranjskem svota iztirjevalnih stroškov največja in taisti ondi več iznašajo, kakor pa oni iz Čehov, Šlezije, Tirolov in Predarlskega skupaj in še nekaj druzih deželd. zraven. Iz tega je mislil sklepati, da je g. Klun nekaj neresničnega trdil.
Ne morem drugače, če tu^i že nekoliko pozno, kar rad pripoznam, da se potegnem za čast Kranjske nasproti dr. Mengerju in trditev gosp. poslanca Kluna kot popolnoma resnično priznam. Da so se stroški za iztirjevanje davka na Kranjskem v letu 1883 nastavili v proračunu s 45.000 gld.; za Čehe s 16.000, za Šlezijo s 5000, za Tirole z 150, za Predarlsko še celo s 50 gold., toraj za vse,te dežele skupaj z 21.000, nikakor nima svojega vzroka v tem, da bi se na Kranjskem davki ne plačevali z voljo, temveč vzrok je v tem slučaji iskati, da po imenovanih deželah davkov ne pobirajo c. kr. davkarski uradi, temveč občine same, ktere imajo tudi pravico rubiti. Kakošne stroške, da imajo pri tem občine, nam ni znano, in se tudi ne stavijo v državni proračun. Vse drugače je pa to na Kranjskem, kjer se davki edino le po c. kr. davkarijah pobirajo in tudi iztirjujejo. Samo posebi se razume, da se morajo toraj dozdevni iztirjevalni stroški postaviti v državni proračun. To je toraj vzrok te navidezne anomalije in trditev g. poslanca Kluna, da ljudje na Kranjskem davke voljno plačujejo, ostane resnična in jo trditev g. poslanca dr. Mengerja nikakor ne pobija. Drugo pa je vprašanje, ali je pa posestnik na Kranjskem tudi vedno v položaji davke plačevati in če ob vsakem času.
Saj je znano, da je bila Kranjska dežela glede zemljiščnega davka na strašanski način preobložena. Ako primerjamo 1. 1879, 1880 in 1881, ko zemljiščni davek ni bil še vredjen, z leti 1883, 1883 in 1884, leta ko se jo uredba že izvršila, videli bomo za prva tri svoto 860.000, za druga pa 649.000 gold. na leto zapisano, in se je toraj v prejšnjih letih 211.000 gold. na leto ali pa 32% preveč plačevalo, kakor pa bi se moralo vsled sposobnosti zemlje plačevati. Ta spaka trajala je od leta 1843 pa do leta 1881, toraj celih 38 let. Pa tudi zemljiščni davek, ki se je plačeval po stalnem katastru od leta 1824 pa do leto 1843 v znesku 535.731 gold. starega denarja ali pa 562.517 gold. avstr. veljave, bil je glede cene, ki so jo tedaj deželni pridelki imeli, mnogo previsok in mislim da mi ne bo nihče pretiravanja očital, ako rečem, da je kranjska dežela v teh letih državi svoto 12 do 15 milijonov goldinarjev več plačala, kakor bi jo bila po sposobnosti zemlje in po dotičnih postavah plačati imela, (čujtel na desni!) Nova vcenitev zemljišč pokazala je še le, koliko da so bili davki previsoki in da je ta pre-segljaj nanašal ravno tretjino vsega zemljiščnega davka, kterega bi bila morala dežela po pravici in resnici plačevati.
Ees je, da so se ti davki leta 1882 za tretjino, t. j. za 211.000 gold. na leto znižali. Ali gospoda moja, kranjski posestniki so bili med tem izsesani, zdelani so in beda, ki vlada na Kranjskem med kmeti, se ne da popisati. Celi okraji se nahajajo,
ki nimajo kmetiškega posestva, ktero bi ne bilo do tretjine svoje vrednosti zadolženo, kjer kmetu tudi ob dobri letini lakota žuga, ker mora največji del pridelkov prodati, da plača obresti, dolgove in da ima za druge opravke.
No, ni me volja, da bi Vam dalje slikal temno podobo kmečkih razmer na Kranjskem. Tudi mi ne pride na misel, da bi od države nazaj zahteval, kar ji je dežela preveč plačala; tudi ne mislim zahtevati, pa bi se nam davki znižali, pač pa smemo tirjati — in to tudi tirjam, da se bo na to skozi več let z davki preobloženo de-deželo v bodočnosti več ozira jemalo in se ne bo z njo postopalo, skoraj bi rekel — s tako fiskalično brezobzirnostjo, kakor je bila na Kranjskem že več let v navadi. Ne morem drugače, kakor da Vam dokažem resničnost svoje trditve in prosim visoko zbornico za potrpljenje, ako Vam predložim nekaj statističnih podatkov. Kakor je c. kr finančno ravnateljstvo v Ljubljani naznanilo, glejte gospoda, da ne navajam nobenega meni morda pristransko vdanega pričevalca — nabralo se je leta 1881, toraj poslednje leto pred vravnanjem zemljiščnega davka na iztirjevalnih stroških 49.000 gold. ali 8®/o svote zaostalega davka sploh.
Kakor se razume, bile so te iztirjevalne svoto po raznih okrajih tudi razne in je toraj tudi odstotek razen. V Bistriškem okraji nanašali so ti stroški ll-l»/o, v Logaškem 11'7%, v Litijskem 13-3, v Senožeškem 18-3»/o, v Velikolaškem 30% zaostalih davkov, in zamudnih obresti še ni zraven. Da se iztirja svota 1836 gold., ktero je Veliko-Laški okraj na dolgu, predpisalo se je le 555 gld. iztirjevalnih stroškov, kteri so se tudi vplačati morali! Prosim toraj gospoda, sodite sami ali je izraz „brezobzirnost", kojega sem rabil, opravičen ali ne!
Ker je pa ekscelenca gospod denarni minister v svojem govoru 11. t. m. in tudi ravno kar se izrazil, da je že večkrat popred, posebno pa v teku poslednjih dveh let posamičnim c. kr. finančnim ravnateljstvom z odlokom naročal, naj bodo bolj prizanesljivi pri iztirjevanji zaostalega davka pri manjših davkoplačevalcih, moram si toraj misliti, da se je na Kranjskem vpeljana strogost vpeljala proti njegovim nameram in proti njegovi volji in toraj smem pričakovati, da bode v bodočnosti boljše.
Ako iščemo vzroka teh tako visokih iztirjevalnih stroškov, najdemo ga prvič v previsokih opo-minjevalnih pristojbinah, ktere so tolike, da daleč presegajo stroške, ktere ima država sama pri iztirjatvi in sicer država pri vsem tem še čist dobiček napravi, čistdobiček, kterega bi pri teh revežihvendar ne smela iskati! Ta čist dobiček je tem manj umesten in zavržljiv, ker dohaja navadno od manjših davkoplačevalcev in te veliko bolj boli, kakor pa večje.
Če je n. pr. kdo 11 gold. davka dolžan, plačati mora za prvih 14 dni 1 gold. 5 kr. opomina, toraj ravno toliko, kakor tisti, ki je 500 gold. dolžan.
Vsled navedenega izgleda plača manjši davkoplačevalec 107o toraj razmerno od vsakih 100 gold. davka 10 gold. iztirjevalnine, večji davkoplačevalec pa le VbVo toraj 20 kr. od 100 gold. plača. Čisto neumljivo je in jaz nikakor ne morem razumeti, kako se je zamogel narediti tako budalast iztirjevalni red.
Drugi vzrok teh silno visokih iztirjevalnih stroškov je pa to, da se na Kranjskem davki štirilrre
na leto iztirjavajo iu to 15. februvarija, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra, vsled česar se omenjene iztirjevalne pristojbine takoj početvorijo. Čisto nič bi ne imel proti temu, ako se davkoplačevalci večkrat med letom na svojo dolžnost opominjajo, ko bi le ti opominji ne bili toliko dragi in bi se ne godili tu pa tam ob jako neugodnem času! Posebno kar se tiče neugodnosti časa zasluži očitne graje.
Komur so kmetiške razmere po deželi znane, pritrdil mi bode, da je majnik mesec ravno tisti Čas, v kterem ima kmet najmanj denarja. (Prav res! na desni.) Vlanski pridelki so že povžiti, letošnji pa še na polji; za pospravo novih pridelkov pofl streho potrebuje posestnik denarja, n. pr. ako hoče seno domu spraviti, plačati mora kosce, sušilce itd. in po navadi mora si za to vselej neko svotico na posodo vzeti ali pa nekoliko pričakovanega pridelka prodati, kar se navadno po slepi ceni zgodi.
Toraj gospoda, pod takimi okoliščinami in ob tem času od kmeta denar zahtevati, je popolnoma neumestno, rekel bi zlovoljno započetje.
Posestniku pri najboljši volji ob tem času ni mogoče plačevati, ker nima denarja. Tudi je po vsem resnično, da so iztirjevanja v majniku navadno nevspešna, kmetu pa prinašajo one velikanske stroške, kterih sem poprej omenil.
Da je obrok 15. majnika popolnoma neumesten, pripoznal je tudi deželni zbor kranjski in večkrat že prosila se je visoka vlada, da naj ga odpravi. Tako se je prosila v zasedanji leta 1881, potem v onem leta 1883, v kterem je gospod poslanec baron Abfaltrern o tem predmetu spisal jako temeljito in sploh jako izborno poročilo, na kar je deželni zbor sklenil, da nujno prosi visoko vlado za odpravo obroka 15. maja glede vplačevanja zemljiščnega in hišnega davka.
Ta prošnja mora tudi že pri visokem minister-stvu biti. Pa ne le deželni zbor kranjski, temuč tudi C. kr. deželna vlada je leta 1880 v tem smislu poročala na višje mesto, kar sem pozvedel iz govora g. poslanca barona Abfaltrerna na dan 11. oktobra 1883.
Visoka C. kr. deželna vlada je med drugim leta 1880 na višje mesto to le sporočila (bere):
„V oziru na to, ker ima po izkušinji vplačevanje davka v drugem četrtletji najmanj vspeha in ker prisiljeno vplačevanje davkaplačevalcem provzroča nepotrebne ker brezvspešne stroške itd. mora se č. k. deželna vlada izreči, da naj bi se drugo četrtletje (15. maja) za vplačevanje davka popolnoma opustilo in naj bi se zemljiščni in pohišni davek razdelil na enake dele, ki naj bi se vplačevali 15. februvarija, 15. avgusta in 15. novembra." Toliko visoka deželna vlada. In vendar je finančno opravništvo kljubu prošnji deželnega zbora in kljubu priporočilu deželne vkide še za naprej obdržalo 4 obroke in med temi 15. maj. To se mi temveč čudno dozdeva, ker sem iz govora gospoda finančnega ministra zvedel, da se po drugih deželah, n. p. po Koroškem in Štajarskem po želji njegove ekselence čaka, kar je popolnoma umestno in so se vsled tega tudi ostanki zdatno pomanjšali. Kako pa, da se ta olajšava čakanja tudi v Kranjski deželi ni vpeljala, v očigled prošnje deželnega zbora in priporočila deželne vlade, nikakor ne morem razumeti in tudi ne mislim, da bi bilo visoko ministerstvo morda prepovedalo finančnemu ravnateljstvu to storiti.
Da se, gospoda moja, tem neprilikam odpomore, usojam si predlagati v poskušinjo naslednjo resolucijo:
„Slavna vlada se poziva, da naj zaukaže odpravo pobiranja in iztirjatve zemljiškega in hišnega davka v drugem, t. j. majnikovem četrtletji in naj se vpeljejo le trije obroki za plačevanje na tri enake dele razdeljenega zemljiškega in hišnega davka in sicer na 15. februvarija, 15. avgusta in 15. novembra." (Dobro na desni.)
Glede izjave gospoda finančnega ministra, da je denarno ministerstvo pri volji vpeljati povsod olajšave, kjer niso škodljive državi, se nadjam da ta resolucija visoki vladi ne bo neprilična in računim na, dober vspeh! (Dobro, dobro! na desni.)
Tvariiiarstvo.
III.
, Nemška reformacija, dasiravno je nje dogmatika nasprotna tvarinstvu, vendar je v medsebojni zvezi 8 tvarinarstvom. Ko se je duh osvobodil jarma božjo in cerkvene veljave, oslobodilo se je meso jarma božje
postave. Luter iu plemič Hutten sta si bila dobra prijatelja,'humanisti so bili prvi prijatelji Lutru.
Kdor so nad tem spodtika, naj pogleda, kako 80 je stvar dalje razvijala v sedemnajstem in osemnajstem stoletji. Protestantska Anglija, ki je izšla preobražena iz verskega in državnega preobrata, je domovina modernemu tvarinarstvu. Hobbes, Bro\vn in Hiltoe obnove nauk Epikurov z brezobzirnostjo takostio, da bi so je bil sramoval Demokrit sam; ognju iaročajo vse bukve, ki imajo kaj nadčutnega in duhovega nad sabo in že za naprej odvračajo vsak poskus, s kterim bi se dokazalo, da je na svetu vse modro in pametno vredjeno.
Stopivši iz Angleškega na Francosko napreduje moderno tvarinarstvo isto tako, kakor je napredovalo zadnje stoletje pr. Kr. v rimski državi. Sij francoskega kraljevega dvora ga je redil, kakor so ga nekdaj cesarske palače vEimu, inEpikurova čeda je sijajno od smrti vstala v gizdavih sobanah v Parizu, v kterih je Helvetius duha pripravil, da je bil kakor jest-vina; la Mettrie je ljudi proslavljal rekoč, da so rastljine; a Bonnet, Eousseau in pl. Mandeville so v osoijeni besedi človeški družbi za uzor stavili — po-živinjenje.
Tvarinarstvo je pokazalo vnovič svojo strahovito podobo, ne le teoretično. Na svetu ne ostane nič pri sami teoriji in nikdo ne more ubraniti mislim, da bi se v dejanje ne sprevrgle. (To je (rdil tudi posl. Greuter v svojem slavoznanem govoru rekoč, da to, kar so Schenk in drugi počenjali in kar uganjajo anarhisti, je le misel v dejanje izpeljana.) Tvarinarstvo na Francoskem se jo sprevrglo v strahovito dejanje v francoski ustaji. V groznih morijah mesca septembra je tekla človeška kri v potocih; morije v Parizu tiste dni niso bile sicer tako meta-diško in skrbno osnovane, a stvar je bila jedna in ista. To je bil nauk brezboštva, ki se je vresničil, to je bilo slavno modroslovje tvarinarstva, ktero so učili Jakobinovci; Quillotine je bila vzvišeno drevo svobode ljudem, ki so prišli do svobode zveri.
Francoska revolucija je bila sklep četrtega dejanja v zgodovini tvarinarstva. Prestopimo k petemu. Tvarinarstvo v sedanjosti je nastalo prav posebno in se tudi drugače prikazuje, kakor v prejšnjih dobah. Treba ga je opazovati bolj na drobno, da ga moremo spoznati pod zagrinjalom, s kterim se ogrinja. Po-tajuje se pa zarad tega bolj skrbno, ker se sramuje, da je v francoski revoluciji pokazal svoj strahoviti obraz. Evropa se je prestrašila pred grozovito pošastjo, v kteri je zagledala tvarinarstvo. To je bilo treba prej zbrisati, predno se je moderni svet z nova zamaknil v tvarinarske teorije.
Nemško modroslovje je prevzelo ta nalog. Po-čutnost in tvarinarstvo je skrilo prav varno pod plašč, da ga pokaže o pravem času.
Mož, kteri ga je zopet na dan privlekel, je bil Ludovik Feuerbach, kakor smo že rekli pri uvodu. Prvič umoslovec po Kantu, potem vseoboževalec (panteist) v smislu Hegelnovem, postal je poslednjič tvarinar v smislu Lamettrija in Epikura. Bog je bila moja prva misel, um moja druga, tretja in zadnja misel pa mi je natvora. Te besede pa ne označijo le pota, po kteri se je ta mož vzobraževal, marveč nam kažejo zgodovino poslednjih deset let. Nemški učenjak je popustil vero v Boga in je molil pamet in pred njo na kolena padel, potem pa je molil naturo, ktero je z nogami tlačil, in ta mu je postala Bog. Opijanil se je nad Hegelnovim modroslovjem, a ko se je prebudil in so ga lasje boleli poslušal je fisiologiška pisma gospoda Vogta, Moleschatt mu pripoveduje o krogotoku krvi in gospod Bflchner ga bavi s šalami o moči in snovi.
Kakšne so pa te misli, ktere nam razlagajo ti učenjaki? Takoj jih hočemo bolj na drobno preskusiti. Poprej pa vendar moramo umeti, da novega tukaj ni ničesa, kakor fraza (beseda), v ktero to oblačijo. V resno naravoslovje hodijo le na sprehod, kakor pravi Liebig, pa se vendar ponašajo, kakor da bi bili preiskali nebo in zemljo. Močni so v tem, da zaraetujejo vse, kar njim oporeka, a drzni tako, da neprevidnega čitatelja s kakošno glasilko ali s kakošno šalo po glavi butijo in omamijo.
Nečimernost, veljati za kaj posebnega in tako mamilo, to je ključ do skrivnosti, da se tvarinarstvo tako hitro razširja; o njem se pa tudi more reči: zmota se tem hitreje razširja, čim bolj je plitva. To pa ni kaj posebno laskavo za naš vek, za naše izobraženje, nravna moč naše moderne druščine pokaže se v slabem svita. Le tam, kjer je prava učenost zgubila svojo moč nad duhovi, in kjer je nravnost omajana v človeški dražbi, mora cveteti
slovstvo, kakor je n. pr. v Guzkovih romanih, ali v ^Gartenlaube" itd. Zakaj je tako prišlo, in kako daleč bode to segalo, na to danes ne odgovarjamo, hočemo le pokazati, da je moderno tvarinstvo ravno isto, kakor je bilo v pretočenih stoletjih, in kakor je bilo pred tisoč leti, tako je še dandanes, tvarinarstvo začne korenino poganjati in sad roditi takrat, ko ljudstvo začne pešati v nravi iii vedi.
Politični pregled.
v Ljubljani, 7. aprila.
IVotrauje dežele.
„Vaterland" prinaša vojaško novico, ktere bi se za pirhe sicer ne bili nadjali, vendar pa po pridjanem pojasnjenji menda ne bo kake nevarnosti. Vojno ministerstvo je nedavno odposlalo ukaz vsem zapovedništvom, da naj zapovec|6 podredjenim oblast-nijam brušenje orožja, in sicer: '1. Vse ročno orožje na klino, kolikor ga je pri vojakih in po c. k. orožnicah tehničnega topništva, naj se takoj začne na pol ojstro brusiti. 2. Vse orožje na klino kakor sablje in bajoneti, ki so pri vojaških oddelkih po zalogah, naj se prično odmah na ojstro brusiti, kar se je po navadi do sedaj še le vedno ob času mobilizacije zgodilo. Ob enem je vojno ministerstvo zaukazalo, da naj se čete preskrbi s potrebnimi brusi in pilami. S temi bodo v slučaji mobilizacije na pol brušeno orožje v najskrajnem času poojstrili. Dunajsko zapovedništvo pristavlja dotični ukaz iz-vrševajoč, da se morajo ondašnje čete z brušenjem orožja na vso moč podvizati, in sicer tako, da bode • orožje do takrat že nabrušeno, ko bo čas na firuški tabor oditi. Vzrok, da se bo sedaj že orožje brusilo, ko je v Evropi mir od več kakor deset milijonov bajonetov podprt, pravi vojno ministerstvo, je te, da se bo ob času kake slučajne mobilizacije to delo prihranilo, ktero se sedaj-le prav lepo opraviti da; ob času mobilizacije so pa roke druzegadela polne.
Suplenti srednjih Sol na Dunaji, po Dolenji Avstriji, Čehah, Moravi, Šleziji in Galiciji prosili so po peticiji na državni zbor za poboljšanje svojega položaja. Peticija je bila 2. aprila pri dotič-nem budgetnem odboru pri obravnavi in jo je posebno poročevalec Jireček prav toplo priporočal. Najbolje bo, pravi Jireček, ako se bodo suplenti postavili na stališče, kakor ga imajo c. k. avskultantje, to je, da naj se po nekoliko dosluženih letih vštejejo med državne vradnike, tako da se jim bodo leta tudi vračunila in pa primerna nagrada naj se jim določi. Vladni zastopnik sekcijski načelnik Fiedler je obljubil, da bo vlada vso storila, kar bo le v njeni moči.
Anarhisti so zopet izvršili zločin, da človeka groza sprehaja pri spominu na tako človeštvo. Po noči od četrtka na petek oropali so župnijsko cerkev v Inzersdorfu pri Dunaji popolnoma in odnesli, kar jim je ravno denarja vrednega pod roke prišlo. Odnesli so tri dragocene kelihe z dragimi patenami in vse posodice za sv. zakramente umirajočih. Prazne burse pometali so po cerkvi. Odnesli so tudi vso cerkveno obleko, tako da se drugo jutro navadne tri sv. maše niso zamogle opraviti. Se le ko so si izposodili en del cerkvenih posod iz sosednjega Alt-mansdorfa, brala se je pozno dopoludne ena sama sv. maša.
Of/erski in hrvaški Srbi so se zjedinili v jedno skupno srbsko stranko, ki bo svojo ost proti Tiszi obrnila. Do sedaj ločeni po deželah in po mišljenji bil je njih položaj popolnoma podoben vozu, ki je na obeh koncih vprežen in se nikanior ganiti ne more, ker se dotični sili, kterih vsaka sama bi ga z mesta spravila, nasprotujete in medsebojni vspeh vničujete. Hrvaški Srbi delali so Hrvatom kljubovajoč na korist Tiszine vlade in so jo )o mogočnosti povsod podpirali, kjer so se le ko-ičkaj opreti zamogli. Ogerski Srbi so se pa ravno nasprotno obnašali. Stavili so se povsod Tiszi po robu, kjer se jim je le priložnost ponudila. Vsled programa, kterega smo nedavno priobčili, sicer sedaj v prvi točki obljubujejo, da bodo za vlado delali, kolikor jim bo to raz njihovega stališča mogoče, ob enem pa dve drugi taki točki razvijo, da jih boste takoj z liberalno Tiszino vlado naskriž pripravili. Hrvaški Srbi z njimi združeni bodo morali tudi z njimi korakati, ako hoče zadruga kaj pomena dobiti in tako bo niadjarska vlada na Hrvaškem zgubila precej pomenljivega zaveznika, Hrvatje pa — če si že ravno prijatelja ne bodo dobili, pa vsaj sovražnika ne bode imeli, kteri bi jim kljubovajoč nagajal. Ko bi pač še verski prepiri in iz njih izvirajoče sovraštvo med Srbi in Hrvati prenehati hotlo, da bi se obe stranki zjedinili v eno in tako močno stranko, potem še le bi kaj zdalo, kadar bi vse svoje moči proti nasprotnikom obrnili, namesto da bi so med saboj klali in preganjali.
Vnanje države.
v Rimu sošli so se laški poslanci za komisijo, ki se bo ob svojem času v Gorici zbrala posvetovajoč se glede rihurstva v adrijanskem ntm\ii. Posvetovali so se poslanci Berio, Oapelli, Giglioli,
Eiola, in nadzornik luke. Poleg imenovanih vdeležili so se seje tudi Brin, Grimaldi Mancini in pa glavni ravnatelj konzulatov Peireli; določili so zahtevanja, ki se bodo v Gorici od laške strani stavila. Za omejeni podaniški razum je res nerazumljivo, kaj je tukaj, bodi si z jedne bodi si z druge strani, kakih zahtevanj potreba. Morje adrijansko, ki je bilo nekdaj slovansko, je zadosti široko, da se po njem potegne črta, recimo od državne moje pri starodavnem za nas Slovence pomenljivem Ogleji na križevno točko 13 meridijana iztočne daljave od Greenwicha s 45 spo-rednikom severne širjave in od tod pa naravnost na otok Pelagoza, ki je v ravni črti na sredi morja, ako Sim in Dubrovnik zvežemo. Tako bi se adrijansko morje po pravici in resnici razdelilo na „vsak pol" in prepirov bi bilo enkrat za vselej konec. Nam se vsaj dozdeva, da bi imeli mi vsaj toliko pravice na morji, kjer je plaval že tedaj naš hrastov brod, ko so se v Eimu še le ladije učili tesati, kakor pa naši sosedje vročekrvni potomci Eomula. To bi bila prava in poštena delitev; kolikor bolj proti avstrijski meji se bo pa ribarska črta določila, tem večja bo krivica, ki se bo Avatriji godila.
Bonghijevih idej ha LaSkem glede avstro-laške bodočo politike, ktero nam je v državnem zboru isterski poslanec dr. Vitezič tako mojstersko v njeni popolni nagoti slikal, poprijela se je že laška vlada, da jih bo pričela polagoma, se v^ da, korak za korakom vresničevati. Nedavno namreč je počil glas po Evropi, kakor da bi bila Italija peto kolo pri avstro-nemški zvezi in da je le zaradi tega pristopila, če bo morda zopet kje kaj za-njo odletelo bodisi na severo-iztočni ali pa na severo-zapadni strani. Tak razglas pa, se da nikakor ne more našim političnim prijateljem onstran Adrije povoljen biti. Zato se je laški minister zunanjih zadev, Mancini, na 5. t. m. v kamori pri seji izrazil, da to ni res, da bila bi Laški uloga petega kolesa pri evropskem mirovnem vozu odmenjena, temveč je Laška pristopila avstro-nemški zvezi kakor popolnoma enakopravna evropejska velevlast. Laška vlada se je toraj poprijela Avstriji prijazne politike, Bonghi je tako nasvetoval. Ona bo Avstrijo pri njeni orijen-talni politiki podpirala po svoji moči. Bonghijeva misel je, si s tem naše Primorje pridobiti, po kte-rem se jim že davno sline cedijo in pa po južnih Tirolih. Kedar bo Avstrija z laško pomočjo v Solunu, tedaj bo Italija — v Trstu in Tridentu, ktere kraje ji bo Avstrija menda iz hvaležnosti odstopila. Tako sanjarijo naši dobri prijatelji, Lahi. Da bodo tudi na to delali je gotovo; se jim pa bode le posrečilo, ter so sanje vresničile — upamo da ne; a treba pa je isterski nirredenti" drugače na glavo stopiti, kakor do zdaj.
Bolgarskemu taboru v Sofiji, na kterem se je izrekla nada na konečno združenje vseh Bolgarov v jedno celoto, t. j. Bolgarije in sedanje iztočne Eu-melije, na Dunaji ne pripisujejo nikakor kdo ve kakošnega pomena; temveč mislijo, da mu je bil poglavitni namen to, da so nameravali otežiti zopetno imenovanje kneza Bogoridesa (Aleko pašo) za guvernerja, ktera volitev se bo sedaj kmalo vršila. Aleko paša je tak gospodar, kakoršni so Turki navadno. Za narodno prebujenje se ne briga, še manj pa za zboljšanje narodnega gospodarstva; temveč pa obrača pazljivo svoje oči na to, kako bi si polnil svoje žepe. Bolgari v iztočni Eumeliji stanovajoči so se pa njegovega gospodarstva že do dobrega naveličali in bodo skušali, da se ga otresejo. Če se jim to že letos posreči, ali pa ga bodo morda še druzih pet let morali imeti, se sedaj zavestno še ne more reči.
Biamark je pisal vsem nemškim konzulom po severni Ameriki, da naj se ondi vsak na svojem odločenem mestu izrazi da prepoved vpeljave amerikanske svinjine nima nikakih političnih vzrokov, temuč se jo vpeljala edino le iz zdravstvenih ozirov. Kakor hitro bo mogoče, in kakor hitro se bo dokazalo, da ni nobene nevarnosti več glede javnega zdravja, se bo prepoved preklicala. Mislimo, da se ne motimo, ako otroka po pravem imenu pokličemo, rekoč, da je Bismark vse to le iz sovraštva do amerikanskega poslanca Sergeanta, s kterim se kar nič nista mogla, na oder spravil. Sedaj, ko jo Sergcant drugemu prostor naredil, se pa tudi Bismark pripravlja, da bo polagoma preklical. Se ve da, kar tako čez noč kaj tacega ne gre, sicer bi bilo preveč očitno, da jo bilo vse le nagajivost in druzega nič.
Grof Pariški francoskim republikancem več preglavico dela, kakor pa sploh sami priznati hočejo in to tem več, ker so mu naklonjeni tudi zmerni novorepublikanci in celo v kabinetu samem nahajate se dve stranki oziroma na to. Pravi republikanci le čakajo, da so bo v kamori zopet sprožil predlog na izgon vseh tistih družin iz francoske zemlje, ktere so kdaj ondi vladale. Takoj, kakor se bo to zgodilo, jeli bodo postopati proti njim.
Upor delavcev v Anzlnu na iVancoskem ni že zatrt, 4. t. m. prijeli so orožniki človeka in so ga s saboj vzeli. Trije delavci in pa ena ženska, vsi štirje od Anzinsko delavske stranke, ki se kuja, planejo nad orožnike in vjetnika osvobode. Drugi dan so pa za ta protipostaven čin sami zapadli ojstri pravici. Prijeli so jih in zaprli. Oddelek dragoncev so napadle postopajoče ženske, ter so jih z kamenjem in z otrebki obmetavati jele. Dragonci so bili pa jako hladnokrvni ostali in so tiho zaničevanjoč jih, jim hrbet obrnili. Delavci so podkurjeni od socijalistov in za-nje kostanj iz žrjavice pobirajo. Da je to resnica,
potrduje nam anarhistični tabor, kterega so nedavno, meseca marca je bilo, v Parizu imeli, kjer so očitno povdarjali, da je Francija ona dežela, od koder bodo svoje nakane izvrševali po celem svetu. Popred jo morajo pa še popolnoma v pest dobiti. Da jim je bila resna volja in nikakor ne prazno besedovanje, priča nam kujavica v Anzinskih premogokopih. Delavce so si že toliko pridobili, da bodo lahko ž n^jimi vse začeli, za karkoli jih bodo porabiti hoteli. Prav umestno bi bilo, ko bi republika tukaj ob pravem času s krepko roko med nje posegla in nekoliko smeti pospravila. Kar je preveč, je preveč in tega tudi želodec francoske republike ne bo lahko prenašal.
Izvirni dopisi.
Iz Kamnika, 6. aprila. {Liberalisem, moS beseda, surovost, otročja jeza). Kdor je pred štirimi leti opazoval volitve v naš občinski zastop, pozdravil je njihov izid z veseljem, ker pričela se je za Kamnik nova ddba. Potrti so bili za zmiraj našemu narodnemu razvitku sovražni elementi, odbila jim je ura in vsak je spoznal, da ta stranka tukaj ne bode gospodovala več. Za župana je bil izvoljen mož, v kterega so svojo nade stavili vsi narodni meščani brez razločka stanu. Toda ta nada je splavala po vodi, mož pa, v kterega smo toliko zaupanja stavili, je ostal in postal oče malopridnega sinu — liberalizma.
S početka tiho, potem vedno bolj očitno se je začel širiti liberalizem v našem mestu na narodni padlagi, kteremu smo se z vso silo ubranili in ga premagali v nemški obleki. Kako je bilo to mogoče? me vpraša bralec. Poštene Kamniške mest-jane ni nihče dovelj podučil o liberalizmu in njegovih tendencijah in iz tega vzroka niso bili pozorni, kakor bi bilo potreba, ko so se ti nauki pod krinko naprednjaštva vsiljevali; — in z liberalci so jo potegnili tudi taki možje, kterim se je že samo ime „liberalen" nekdaj zdelo nevarno in gnjusno, da, danes smo že tako daleč prišli, da se nekteri dosedaj verni Kamničanje tega nazivanja ne sramujejo, njihovi voditelji pa so začeli misliti, da bode Kamniški liberalizem boljši od Dunajskega, kteri se prodaja v glavni zalogi Herbstovi, in kteri bi slovanskim narodom vzel vse pravice, cerkev in vero pa ob vso moč in veljavo pripravil. Kakor je vsakemu znano, se pri tej firmi tudi naša vlada ne poslužuje več.
Med vsemi mesti na Kranjskem je zadnji čas najbolj na levo se nagnilo naše mesto, in ravno to mesto, ima veliko število poštenih mož, ki niso bili popred nikoli sovražni cerkvi in sv. veri, ter niso vedeli, kedaj so postali, kar so zdaj. Bog daj, da bi vsaj ti kmalo spoznali, da so na napačni poti, in jo zopet na pravo ukrenili. Župan, se ve, da bo ostal, kar je.
O volitvi v mestni zastop je „Slovenec" že govoril. Neki dogodek pa zasluži, da se ga tukaj še omeni. Volitev namreč ni bila tako mirna, kakor bi si človek mislil, akoravno so se ji odtegnili skoraj vsi konservativni volilci. Ko je gospod župan nemir in godrnjanje zoper svojo osebo zapazil, rekel je javno in glasno, da on ne sprejme predsedništva, če bi bil tudi voljen. Nek volilec tedaj vpraša žu-nana: „Gospod župan, ftli bodete tudi mož beseda ostali?" Na to g. župan: „Da, jaz ostanem mož beseda". Potem je bil g. S. za predsednika mestnemu zastopu izvoljen, je prevzel volitev in ostal mož beseda — ali kali? Je pač res, da kolikor več liberalcev, toliko manj značajev.
„Kervavo znamenje" na cesti proti Podgorju je vsakemu Kamničanu znano, in še daleč okrog. To je ob enem zgodovinski spominek, ki je stal nad ' 300 let, in o kterem je pisal naš Podgorski pisatelj Ogrinec. To znamenje ne stoji več. V noči po prazniku Marijinega Oznanjenja so ga suroveži — morebiti so bili tudi pijani — porušili, in zdaj ni več kamena na kamenu. Tako so že tudi drugi začeli podirati znamenja. Exempla trahunti
„Slovenec" ima pri nas zagrizenega sovražnika, ki ni nihče drugi, kakor J—ov Tonček. Ko se je pošiljala posameznim udom naše čitalnice pola, na ktero so se udje podpisali za naročitev časopisov, prečrtal je omenjeni fantiček v svoji „pravični" jezi na konservativni časopis s svinčnikom vse podpise, ki so bili za ^Slovenca". No, „Slovenca" gotovo to vničilo ne bodo, kakor psiček, ki je lajal na luno, taisto tudi ni premaknil. Morajo že biti ljudjo razne baže na svetu.
Izpod 8V. Jošta na Kozjaku, 8. aprila. (Ne prezreti!) Kedaj da nemila smrtna kosa s človekom napravi račun, tega pač ne moremo naprej vedeti. Dandanes, v dobi železnice in telegrafa pa tudi oddaljeni prijatelji in znanci niso predaleč narazen. la gosto-krat se pripeti, da nas je kteri stari prijatelj zapustil preselivši se v dolgo večnost, a mi to često-krat že zastarano novico zvemo prepozno. Blagovolite toraj, gospod vrednik, ali to pismice vvrstiti v svoj velečislani list ali pa z lastno opombico priobčiti prošnjo, naj bi gospodje duhovniki in učitelji, ker te iz umevnih razlogov največkrat zadenejo omenjene okoliščine, smrt svojih tovarišev dobrohotno naznanili ^Slovencu", ki se po deželi skoraj povsod nahaja, po brzojavnem potu.
Še nekaj. Štajarski naš imenik učiteljev pri-občuje samo tiste osebe, ktere še službujejo; imena dosluženih učiteljev tam iščeš brez vspeha. Kakor se poroča, pripravlja se izdavanje imenika učiteljev kranjskih. Želeti bi bilo, da sostavljalci svojih starih tovarišev-doslužencev tako ne prezirajo. Eazun tega naj bi sklepoma ne pozabili dodati izkaz skupnega števila vseh učiteljev, učencev, šol in razredov. Tako je bilo v predzadnjem imeniku učiteljev štajarskih, a v zadnjem je tak pregled opuščen. Semtertje človek vendarle, kakor dopisnik iz lastne skušnje zna, potrebuje... potrebuje statističnih podatkov, in če hočeš sedaj zvedeti število učiteljev itd. bodi si za celo deželo bodi si za posamezne okraje, moraš listkati in po nepotrebnem tratiti dragi čas.
Z Dunaja, 5. aprila. (Kupčiska in obrtnijsTca zbornica v Pragi) bila je te dni od kupčijskega ministra razrušena, in ob enem zaukazane nove volitve, ki se imajo izvršiti najdalje v treh mesecih po novem volilnem redu. Začasno vodstvo zbornično prepustilo se je dosedanjemu predsedništvu. Liberalna stranka se nad tem razpustom zelo huduje, še bolj pa, da se ima za prihodnje volitve peljati že novi volilni red. Stari volilni red je bil namreč tako sestavljen, da je liberalna stranka brez posebnega prizadevanja dobivala večino, po novem volilnem redu pa so razmere pravilno in primerno vrav-nane in je odpravljena prednost za liberalno stranko, ki se po pravici boji, da odslej v tej zbornici ne bode imela več ona večine, ampak narodna stranka. Zato so se že pri budgetni razpravi liberalni poslanci kakor Herbst in tovariši tolikanj grozili vladi, in zato tudi zdaj njih listi točijo mačkine solze.
Z Dunaja, 5. aprila. (Dva tiJcaza c. Icr. namest-ništva. Goljufivi bankir.) Dunajski listi danes poročajo, da je C. kr. namestništvo društvu, ki oskrbuje konjsko železnico, zaukazalo vožnjo s 1. majem zdatno znižati. Namesto 12 krajcarjev plačevalo se bo za vožnjo po mestu le 9 kr., v vnanje kraje pa po 15 kr., namesto dosedanjih 18 kr. Društvo je imelo tako silno dohodkov, da so imeli upravni odborniki po 95.000 gld. plače; zato je namestništvo zaukazalo znižanje vožnjine in s tem prav močno vstreglo Dunajskemu prebivalstvu.
Neki drugi ukaz c. namestništva zbudil je tudi veliko pozornost po časnikih, namreč ukaz, ki določuje hude zapreke za Požunski živinski sejem. Madjarski judje so hoteli namreč Dunajske mesarje siliti, da naj bi hodili v Požun živino kupovat. Vlada pa želi, da bi se kolikor mogoče povzdignil Dunajski sejem, in je nedavno razglasila dotični tržni red, in v zvezi z njim je namestništvo izdalo omenjeni za Požun neugodni razglas. Madjari so zarad tega zagnali velik hrup in žugajo, da se mora njih vlada v tej zadevi odločno postaviti na noge in naši vladi pokazati zobe, ako ona ne prekliče ukaza Dunajskega namestništva. Eeč se je včeraj že v ogerskem deželnem zboru razgovarjala in kupčijski minister je rekel, da se je telegrafično obrnil do naše vlade, ker se ukaz Dunajskega namestništva z oger.skimi postavami in tudi z avstrijskimi živino-zdravniškimi postavami ne strinja. Eadovedni smo, kako se bo ta za Dunajsko mesto silno važna zadeva rešila.
Včeraj so zaprii bankirja Eedlicha, ki je po zgledu nekdanjega Plachta ljudi peharil, češ, da z njihovimi denarji kupčuje na borzi. V resnici pa je tuje denarje zapravljal z gizdavim in zapravljivim življenjem. Nedavno je tirjal eden izmed njih svojo zalogo nazaj, in ker mu je ni mogel dati, naznanil ga je policiji. Kmalo potem oglasila sta sc še dva druga, kar je policijo pripravilo, da je Eedlicha prijela in zapria.
Domače novice.
{Naše p. n. čitatelje) danes posebno opozoru-jemo na govor državnega poslanca gosp. Obreze o davkih, koliko jih je naša uboga dežela preveč plačala.
(SlovensJce Matice Icnjižcvni odsek) jo posvetoval se v soboto o knjigah za pričujoče leto; prihodnja seja odborova bode pred sv. Jurijem, da se v njej odloči napovedani občni zbor.
{Za popotovalncga učitelja) na Kranjskem je namesto g. E. Kramarja, kteri je sedaj na Primorskem, imenovan g. Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe.
{Dnevni red seje mestnega odbora), ktera bode v torek, 8. aprila, ob 6. uri popoldne v mestni dvo rani. I. Naznanila prvosedstva. II. Šolskega odseka poročilo: a) o remuneraeiji za začasno opravljanje laborantove službe na veliki realki; b) o postavljanji peči za obrtno učilnico v kletnih prostorih realkinega poslopja; c) o prezentovanji za Jurij Schmeidovo dijaško ustanovo. HI. Finančnega odseka poročilo o zavodu za varovanje malih otrok prošnji za podporo. Potem tajna seja.
{Vojaška godba) svirala je včeraj dopoludne od VjIS pa do V2I i^r® v zvezdi prvokrat letos. Seta-jočega občinstva od nežne mladosti tja gori do sive starosti privabila je zeleneča spomlad vsakega stanu toliko, da se je tu pa tam kar gnjeea delala. Kakor po navadi, bila je prva letošnja javna godba jako točno in lepo izpeljana. Dirigiral je kapelnik gospod Nemrava sam.
{Razstavo umetnih cvetlic), ki je vredna, da si jo človek prav od blizo ogleda, bila nam je priložnost včeraj občudovati. Kar mati narava po svojih neumevnih naravnih zakonih in po volji božji spomladi, poleti in jeseni krasnega in veličastnega porodi na pisanem površji naše zemlje, povsod ji je človeška roka za petami in z umno glavo skuša ponarediti, kar vidi v narave krilu. Taka je tudi razstava umetnih cvetlic in drugih rastljin, ki se sade za lišp po gosposkih vrtovih domače umeteljnice gospe Nekrepove v Špitalskih ulicah v prvem nadstropji nad Valvazorjevo kavarno. Bodi si cvetje ali pa zelenje je tako dovršeno in podobno napravljeno pravemu naravnemu cvetji, kakor je bilo tisto naslikano grozdje v starem veku, ki so ga tiči kavsat hodili, misleč, da je pravo resnično grozdje. Od male ponižne vijolice in nedolžne nežno duhteče šmarnice, pa do mogočnih inostranskih cvetlic Aloe in druzih je toliko krasne paše za poželjivo oko, kakor je nismo še kmalo videli. Vsakega prijatelja opozorujemo na to nenavadno razstavo domače naše obrtnije, posebno naj pa častita duhovščina, ki iz dežele v Ljubljano zahaja, ne opusti prilike ogledati si v resnici prekrasnega izdelka človeškega uma. Gospa Ne-krepova z največjo ljubeznjivostjo vsakemu obiskovalcu krasno razstavo razlaga in ni obiskovanje s čisto nobenimi stroški sklenjeno. Umetne cvetlice in drugo prekrasno zelenje bi se tudi za cerkveno olepšavo bolj podajale, kakor pa vse do sedaj pri nas vpeljane.
{Kukavica) oglašala se je včeraj popoludne pod Tivoli. Culi smo prvič dvakrat, drugič dvanajstkrat in tretjič pa šestnajstkrat zakukati in sv. Jnrja klicati. Navadno pride kukavica teden pred sv. .Jurjem. Letos jo je pa gorka spomlad poprej privabila.
{Čudna prikazen) na Šmarni gori je ta, da letos gora po svoji severni toraj od solnca in proti Grintovcem obrnjeni strani zeleni, po solnčni proti Ljubljani obrnjeni pa še nič! Kje bo vzrok?
{Popravek.) Eazna dela, pesniška in igro-kazna Jovana Vesela Koseskega z njegovo podobo je tiskala „SIov. Matica" v 2000 (ne v 200, kakor je ^Slovenec" št. 79 poročal) proizvodih, ki so do jednega pošli vže vsi; dodatka k tem delom je še 271 iztisov; Vodnikovih pesni pa 378. Tudi je še 31 zvezkov ^Olikanega Slovenca" fls^ raz{)olaganje,
Razne reči.
— Gimnazij v Ptuji. Dobili smo sledeče vr-stice: V govoru g. dr. Vošnjaka, ki ga, vrli „Slo-venec" objavljaš, se v štev. 79 bere, da je deželna ^realgimiiazija v Ptuji" le nemška itd. Kar se tiče imena samega, je pomota. Ustanovili so sicer tam realni gimnazij. Ko so se pa pred nekterimi
leti zgornji Štajarci obrnili do deželnega zbora s prošnjo, naj se „realni gimnazij" v Ljubnu, Leoben, prelevi v „višji gimnazij", takrat so tudi ptujski „Realgiranasium" prekrstili v „Untergymnasium".
—	V Ljutomeru je, kakor se nam poroča, pokojni administrator, č. g. Ozmec, začel olepša-vati farno cerkev, delo nadaljeval je gozp. profesor Šinko. Ta dva sta prostorno poslopje s pomočjo faranov dala naličiti na presni zid. Sedanji župnik in duhovni svetovalec, veleč. gosp. Šrol, pa so je lotil zvonika, kterega nameni „nategniti tako, da bo stavbi cerkve primeren". Stroški bodo znašali kakih 4000 gold. Imenovanec sam je v ta namen obljubil priložiti 500 gold., ostalo bodo oskrbeli darežljivi farniki, in, kakor slišimo, so tudi takajšnji rojaki, ki službujejo po raznih krajih, zložili zdatne svotico za zvonik.
—	Nebo je bilo odprto — so nam pripovedovali časih stari možje in žene. Tako prikazen smo videli 3. t. m. na Pivki. Okoli 7 minut čez 10. uro zvečer se je zasvetilo kot blisk proti severo-zapadu; prelep velik meteor je letel naravnost navpik z neba proti zemlji. Gruča njegova je žarela rumeno kot solnce, a za njim se je vlekel dolg rep, ki se je videl na nebu kot rudečkasta svitla palica še kake 2 ali 3 sekunde potem ko je bil meteor zatrnil se že za gore.
—	V Solnogradu se je poročil nek trgovec z luteranko in sta pred poroko napravila pogodbo, da bosta vse otroke v luteranski veri izre-dila. Zena mu umrje in on želi edino 61etno hčer v katoliški veri izrediti, kar je tudi gosposki oznanil. Gosposka pa in naposled minister za bogočastje tega ni dovolil, ophajoč se na postavo od 25. maja 1868, kjer stoji pisano, da se pri mešanih zakonih sinovi v veri svojega očeta, hčere pa v oni svoje matere izgojajo. Vendar pa v sporazumnosti oba zakonska po svoji previdnosti tudi lahko drugačno pogodbo napravita; tudi vero otroku lahko spremenita, ako ni še 7 let star. Ako pa eden odmrje, drugi nima pravice otroku vere spreminjati, ako jo otrok po končanem 14 letu morda sam ne spremeni iz lastnega nagona.
—	„Grobar katoliške vere", belgiški minister Vanhumbeeck je zbolel in pojde proti jugu zdravja iskat. Kakor se kaže ni to opravilo nič kaj lahko, ker mu je omajalo zdravje!
—	Kako se pišejoizvrinenovele? „Po-krok" piše: Leta 1880 objavil je „Lumir" Zolovo povest „Napad na mlin" iz dobe prusko-francoske vojske v češki prestavi. L. 1878 je pa neki H. pl. Lankenau priobčil v Stutgarski ^Illustrierte \Velt" povest „Tamara", ki ima biti episoda iz rusko-turške vojske na Kavkazu. Pisatelj si pridržuje vse pravice, torej se povest brez njegovega dovoljenja ne sme v drugi jezik prestaviti. Tudi pravi v začetku: ^Slavnemu občinstvu si dovoljujem naznaniti, da se je sledeča povest zvršila v zadnji vojski, in da njeno resničnost spričuje ruski dostojnik, ki se je prišel na Nemško zdravit". Ako pa primerjamo Zolov „Napad na mlin" in pa Lankenauovo „Tamoro", zapazimo, da se razun kratkega začetka in konca oba spisa popolnoma vjemata. Kdo je tedaj prvotni spisatelj in kdo pa uzmovič. Emil Zola ali H. pl. Lankenau ?
—	Dabibilvolksitinkozacela. Vrhovni protestantovski konzistorij je odločil, naj se oni mrliči, ktere mislijo sožgati, pred sožiganjem pokrope in da ni potem, ko postavijo vrč s pepelom na odločeno mesto, nobenega obreda več. Ko se je pa ortodokska stranka temu odloku uprla, bil je konzistorij v veliki zadregi in je dovolil vsakemu posamezniku, naj naredi kar hoče. Glejte kako si zna »previdni" protestantovski konzistorij pomagati iz take zadrege, kakor je vprašanje, ali naj se kristjani cerkveno pokopljejo, ali pa na pagansk način! Zopet nov dokaz za besede Berolinskega dvornega pridigarja Stiickerja, da večina protestantov ni več kristjanska.
— Na Francoskem ne mine skoro noči, da bi tatje ne oropali kake cerkve ali pa še več. Ni dolgo od tega, kar so lopovi vlomili v neko cerkev v Toulouse, razbili tabernakelj, svete hostije razmetali, ciborij pa odnesli. Takemu početju se na Francoskem pač ne morejo čuditi, kjer uči toliko profesorjev, da je katoliška največa sovražnica republike in da ne sme nobenega imetja imeti. K temu se pridruži še slab izgled, kterega je dala prostozidarska vlada vsem tatovom s tem, da je pred nekoliko leti sama oropala toliko samostanov vsega premoženja in na to še uboge redovnike izgnala iz dežele. — Kar so seje, to se žanje.
Telegrami.
Dunaj, 7. aprila. »Fremdenblatt" dokazuje, da je prepoved dolenje-avstrijske deželne vlade glede vpeljave pitane živine iz Požuna na Dunaj popolnoma opravičena po postavi o živinski kugi.
Dunaj, 7. aprila. Ornitologični kongres otvoril je cesarjevič Rudolf v zvišenih besedah, in je osobito povdarjal, da jo temu stoletji prirodoznanstvo udarilo pečat načelo in da naravoslovci povsod prodirajo v duhu prave ker podučno utemeljene omike.
Dunaj, 6, aprila. Kurandni pogreb je bil velikansk in se ga je mnogo odličnih gostov vdeležilo. Med drugimi so bili navzoči: trgovinski minister, podpredsednik gosposko zbornice knez Czartorjski, Schmerling, Glaser, župan, mestni odborniki, predsednik policijskega ravnateljstva, mnogo poslancev, vrhovni uradniki severne železnice, učenjaki, pisatelji in drugi odličnjaki. Spalir so delali služabniki severne železnice, občine in židovske občine, ob krsti ki je bila vsa pokrita z venci. Sprevod ni jmel konca ne kraja; koder se je premikal so plin prižgali. Na osrednjem pokopališči govorila sta pridigarja Jellinek in Gudemann potem pa še Herbst.
Praga, 7. aprila. Tukajšna vest, da bi bil redarstveni komisar odposlal 16 redarjev v Eeichenberg, kteri naj bi namesto ondašnje mestne straže v službo stopili, je izmišljena.
Petrograd, 6. aprila. Govorica o ruskem posojilu se ne potrdi.
Tujci.
4. aprila.
Pri Maliii: Ziegler in Minhma, zasebnika, z Dunaja. — v. \Vinkler, zomljcinerec, z Dunaja. — Beok, Fandler, Griin-wald in Hirseh, kupe. potovalei, z Dunaja.
Pri Slo$iu: Maks Selinger, kupij. potovaico, z Dunaja.
—	K. Krajnik, kupe. potovalee, iz Gradca. — Malli, tovarnar, iz Tržiča. — Henrik Miiller, agent, iz Trsta. — pl. Mihalovich-Schaffgotseli, s hčerja, iz Zagreba. — pl. LatinoviS, iz Rateu.
—	Majdiu, posestnik, iz Kranja.
Pri Tavčarji: Bened. Gautseli, grajsč. oskrbnik, s soprogo, iz Monakova. — A. Balsicfen, kaplan, iz Monakova. — Bih. Kloss, kupec, z Dunaja.
Pri Juinem Jcolodvoru: Baron Rothsehitz, zasebnik,, iz Višnje gore. — J. Kaglos, zasebnik, z Dunaja. — Miha Sehmerlia, kupč. potovalee, z Dunaja. — L. Gota«zew8ky, zemlje-merec, iz Krakove. — Janez Korošec, iz Brezine.
Dunajska borza.
5. aprila.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 80 kr
Sreberna „ „ „ „ . . . .	80	„	95	„
avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„70	„
Papirna renta, davka prosta . . .	95	„	45	,.
Ogerska zlata renta . . . .	122	„	—	„
......4% . . . .	91	„	95	„
„ papirna renta 5% . . .	88	„	60
Kreditne akcije . . . .160 gld.	321	„	20	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	117	„	25	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	845	„	—	„
„ Liinderbanke.....114	„	50	„
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	569	„	—	„
„ državne želcznice ....	318	„	75	„
Traiuway-dru8tva velj. 170 gl. . .	209	„	75
4% državne sreeke iz 1. 18.54 . 250 gl.	123	„	75	„
4% „ ...... 1860 . 500 „	137	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	171	„	25	„
...... 1864 . . 50 „	171	„	25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„	50	„
Ljubljansko srečke . . . . 20 „	23	„	—
Budoifove srečke . . . . 10 „	19	„	50	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„	50	„
„ „ Ferdinandove sev. ,, . .	106	„	50	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104	„50	„
London.......121	„	35	„
Srebro.......—	„	—	„
Ces. cekini.......5	„	69	„
Francoski napoleond......9	„	60'/, „
Nemške marke......59	„	30	„
Naznanilo.
šolske sestre v Eepnjah sprejmejo po veliki noči proti primernemu plačilu v stanovanje in na hrano nekoliko deklic, ki žele tamošnjo dekliško šolo obiskovati.
Za velikonoj^ne praznike!
MissaleRonianuni
■ Froirio Dinis Lamsis
je zmiraj v raznih navadnih in izvrstnih vezih v zalogi; posebno priporočamo:
a)	Vezane v lepo rudečem usnji, bogato pozlačenih platnicah in v hrbtu 30 gl.;
b)	ravno tiste z dvojnim zaponom in okovom 35 gl.;
c)	izvrstno rudeče usnje z vloženimi barvami in s celim pozlačenim okovom 45 gl.
CenilniM in tiskovni obrazci se pošiljajo na gahtevanje.
Katoliška Bukvama
v IJubljaiil.