\
Z*f —
it,<&.	. $: $. '
■?. ■%■. ?AS^4/£-MA4sC£>
yćo-r e~v kUt ~ ; ft) (TJ) irfk-w. tAtf-i)
?■
ferrai Sstai;
«Do leto . . K 5fr-
08Š isti ., ,	„ 2fr—
S*fcf teta , . a 13*—
toma} jugostorijes.
€%k?< Iffif© ,	. ÖÖ.—
.tMM&óà* simili»
m Äh strameh 63 *.
toiiSro i. apramištTC MtaiiMz} Eoroäba utica ti- i, ' Telefon št. 220.
fMipeiii» èir% il lo-» ****»*€? |0 wi***ftrje%.
HtoiMlvtflrai p^iltiéeBS Itisi mm ;«à#p»w<Biì$p(&«» IJiHtilfd«
Imeratl iff enaiüfc
et računajo po K IJt od enorediM peätvntfe pri večkratnih oznaaHh •—	popust •**»
straža“ Izhaja v del jek, sredo in petek» Rokopisi se ne vrtčafoi
Z uredništvom as govoriti vsak dan of il. do 12. ur® đopoldn«,
ili «tavtlk».
Har i b®r ètte 6 dr cembri t«2ll
Letnik XII
Nezaslišana uradna pomota.
Glavni volilni odbor v Mariboru jo štiri dni St«ft glasove in končno še ustrelil velikanskega „u-riMftnega“ kozla. Pri seštevanju glasov se je urezal ';.or. ljudski stranki v levai- za nič manj kakor za 1181 glasov. Kdo je bil ta imenitni računar Še ne veno? Revidira so zdaj vse številko in našlo se bo še na|b*^ marsikatere zanimivosti. O tem kaj čudne®» Steku že bomo govorili. Za danes n a j odio 6-a*j« protestiramo proti tej „u r a d n i“ » o m-ó ti in zahtevama str o g o preiska-V o I© r nat a n 6 n o re vi z i jo št e tj a.
Naša stranka dobi torej na Štajerskem, kakor.
smo; *tf s» prvotno izračunili,- 8 mandatov in ne 7, iz-
gubila pa bo. en mandat najbrž Samostojna, tako da bo imela samo 4 poslance in ne 5.
V tej zadevi je poslanec dr. H o L n j e o vče raj poslal ministru za notranje zadeve Draškoviču Naslednji brzojavni protest:
Glavni volilni odbor v Mariboru je glasove krivično seštel in zato nekatere mandate krivično raz -delil. Slovenska ljudska stranka ja v istini dobila 28.938 glasov, volilni odbor pa je naštel samo 27,144. Dilirenca 1794 se je krivično prištela drugim listam. I -udska stranka mora dobiti 8 mandatov, odbor pa ji j je odločil samo 7, Najodločneje protestiram ter zahte-I vam takojšnjo revizijo štetja,	/
Po končani bitki.
■Nekrvava bitka je končana, izidi leže pred na-aai. Vsakdo, ki je zasledoval naše časopisje po kon -. čaoflb volitvah., se je lahko uveril, da so pisali malo-■dane vsi listi vseh strank o lastnih zmagah in o nasprotnih porazih. Posebno demokratsko časopisje je konMatlralo z velikim zadovoljstvom „poraz klerikalcev“, a je obenem prikrilo resnico, da ]ei žšla ravno iemokratška stranka, ki Je razširjena po celi državi zofo Materno iz volilne borbe, Ako študiramo naš politični položaj, ki je v teh dnevih isti kakor avstrij-sM. v dnevih prvih parlamentarnih volitev, vidimo, da je vplivalo nezadovoljstvo širokih mas, pomanjkanje, draginja, eksistenčna, borba pojedinca itd. v najzna-đnej« meri na volilne rezultate.
Kdo se ne spominja onih dni, ko so v-avstrij-..stei republiki zmagali socijalni demokratje, katere pri .-šteta naša demokratska žurnalistika med pobijalce „Črnega .klerikalizma“ ? ! Avstrija je bila od onega «MB, ko se je zrušila prejšnja monarhija, domena rde «ih patrijotov samo do drugih volitev,. Zakaj? Ker je IrcMstvo, izmozgano in izžeto v svetovni vojski, videlo rdeče halucinacije» Avstroogerski militarizem s svojimi izrodki, bankerot centralnoevropske politike ; atnSbega imperijalizma, nada v socijalno revolucijo via Evropo, vse to je bilo merodajno za avstrijskega ofilca, ki je v marsikaterem slučaju oddal svo} glas
socialnodemokratski strank?, čeprav ni bil prepričan učenec Marx-ovega, evangelija. Ljudstvo je mislilo, da bo edinole internacionala zamogla ublažiti neznosni pritisk, ki je pretil v gospodarsko-političnem a -žiru po določbah miru, sklenjenem v Versaillos-u, To le bila resnična „zmaga“ rdeče internaeijonale; toda ni jim bilo dano, dolgo se veseliti svojih uspehov,, iter jih je reakcija prav kmalu pometla s političnega pozorišča.
Danes imajo po drugih volitvah besedo krščanski socijalci, katerim gredo na roko celo Velenemei, liberalni nacijonalisti. Zakaj, se vprašamo? Zato ker jo avstrijsko ljudstvo, šolano v težkih političnih bojih po preobratu, spoznalo, da zamore edinole krščansko socijalna stranka rešiti, kar se rešiti da. Ko je pri sestavi zadnjega, ozir. sedanjega kabineta prišel v ospredje takozvani „parlamentarischer Einschlag“, se ■hiti Velenemei niso čutili upravičene, nasprotovati za h te vi krščanskih šoeijalcev, glasom katere bi imeli vstopiti štirje člani krščansko socijalne stranke v u-radniški kabinet.
Ni nam na tem ležeče, da pišemo prognozo za bodoče parlamentarne volitve. Res je le toliko, da je doživel skrajni centralizem svoj' brezdvomni polomi. Resnica je nadalje, da se nahajamo v istem položaju,, kakor Avstrija v dnevih prvih volitev. Nezadovolj -
sivo širokih mas je iskalo ventil in ga je našlo pomotoma v demagoškem klicu rdečih soci.ialpatrijotovn Živela republika!
Izidi teh volitev nas niso frapirali. Računali smo z dejstvom, da sta nastali v Sloveniji dve novi stranki, v katerih okrilju so se našli prej liberalna in krščansko misleči elementi, ki so upali, da najdejo v te-teh svojo razredno zaščito. Tudi v Avstriji i-majo slične skupine, ki so se pa pozneje vendar morale umakniti v korist tradioijoneluih strank z zdravimi programi. Gotovo je, da so volitve v ustavotvorno skupščino nekak simptom, v katerem se izraža vsa Uha bol celokupnega naroda.
Dokaz za to trditev nam nudi rezultat na Hr-vatskem. Kdor se spominja žigosanja živine in vprege v banovin», se ne sme čuditi razmerno visokemu številu mandatev Radičeve stranke. 28, november je prinesel ogromno kopico ekstremov. Zato trdimo, da Oo delo v konštituanti zelo težko. Niti tisti, ki se danes divje vesele svojih dozdevnih „zmag“, ne vedo, da bodo skupine, v prvi vrsti slabejše, iskale v različnih kombinacijah svoja ravnotežja. Ravnotežja so v politiki trdi orehi, zato je brezpomembno ako so veseli skupina naprednih strank zmage nad našo i -dejo.
Nikomur ni ostalo nadalje prikrito, da nas ja razpredelba volišč znatno oškodovala; „naprednjaki“ jo se predobro zavedali, da je vsako volišče na deželi, ki je količkaj oddaljeno od prideljenih katastral-nih občin, zopetni „pripomoček“ pri ubijanju „klerikalnega zmaja“. Torej: oddaljena volišča, slaba ude ležba, besni in demagoški boj petero strank, vse to v zvezi z nezadovoljstvom širokih mas, je vplivalo na oblni rezultat in ničesar drugega.
Uverjeni smo, da bo naše podesietorjeno delo* razočaranje tistih, ki ' so nam obrnili hrbet, nadalje nov gospodarski položaj v dobi prihodnjih volitev, pripomoglo, da stopi narod pod zastavo zmagovitega krščanskega socijalizma. Ako je nemški narod, kateremu ne morejo predbacivati naši liberalci „zatele-banosti“., in socijalisti ne morejo govoriti o „reakci-jonarstvu“, zagledal svojo voditeljico v veliki Luegerjevi ideji, je to popolnoma naravno in razumljivo. Prihodnje volitve bodo pokazale drugo sliko.
LISTEK.
loj »trio in moj župnik.
Iz francoščine prevedel Paulus. )
i
Dalje.
Nekaj minut sem si dajala slične trde očitke, yjdtem pa se mi jo zrahljalo srce, zgrudila sem se na :si(A in bridko jokala.
„,Kaj sem vendar storila“, sem premišljevala, „da so tako grdo ravnali z menoj? O, ta surova ženska! In zakaj je župnik delal tako čudne obraze, ko se» ponavljala svojo nalogo?“
fn zasmejala sem se, četudi so mi solze trkljale po licu. Pa naj si sem še tako naporno mislila, na svojo vprašanje nisem našla odgovora.
Približala sem se odprtemu oknu in* otožno gledala po vrtu. Z e se mi je spet vračala moja hladna ■rit, kar se mi zazdi, da čujem znani glas svoje tete, M j« govorila s Suzano. Sklonila sem se nekoliko, dta Lš Sepse slišala.
„Vi ne delate prav!“ Je .pravila Suzana, ,,'de-kSiaa ni več otrok! Ako bodete surovo ravnali z njo, se položi pri gospodu de Pavol, in ta jo vzame k
s«buK	.• 'Ui
„To bi še le bilo! 'Ampak, kako mislite, da bi m jej moglo le samo sanjati o njenem stricu? Saj še skoraj ne Ve, da živi!“
„Ah! Naša mala je navihana! Zadosti je, da m ®a en trenutek spomne nanj, pa vas pošlje k vragu, ako ji naredite življenje neznosno. In njeni boga-Ji dohodki pojdejo z njo!“
„Ah — ! Dobro! Videli bomo! Ne bom je bila
ampak — — —“
Oddaljili sta se, in konca nisem več razumela.
K večerji se nisem hotela pokazati v obednici. Večerjala sem sama in nato šla iskat Suzano,
Suzana’je bila prijateljica moje tete, preden je postala njena kuharica. Po desetkrat na dan sta se
sprli, pa druga brez druge nista mogli bati Težko mi bodeta verjeli, če povem, da je Suzana odkritosrčno 'ljubila svojo gospodinjo, pa res je.
Četudi je osebno odpuščala moji. teti, da še je ta povzpela na višjo družabno stališče, se je zato tembolj znašala nad drugimi, nad vsem, kar jo je obdajalo, nad življenjem samim. Vedno je godrnjala. Gledala je grdo in odurno, kakor pocestni ropar, nosila je kratko krilo in nizke čevlje, kakor kaka mlekarica, dasi nikoli ni šla v mesto prodajat mleka., „Suzana!“ sem jej rekla in se postavila pred njo z odločnim obrazom, „jaz sem torej bogata?“ „Kdo vam je povedal to neumnost, gospodič -na?“	'	j
„To te nič ne briga, Suzana'! 'Ampak, jaz hočem, da mi odgovoriš in mi poveš; kje stanuje moj stric, gospod de Pavol!“
„'Jaz hočem------jaz hočem — —je godrnja-
la Suzana. „Dekle ni več otrok, pri moji veri, da ne ! Pojdite kamor hočete, gospodična, ne povem vam ničesar, ker ne vem ničesar!“
„Lažeš, Suzana! In prepovem ti, mi tako odgovarjati! Vse sem čula, kar si ravnokar pravila teti!.“
„Ej — ! Torej, gospodična, če ste vse čuli,, pa, mene ni treba izpraševati!“
Obrnila mi je hrbet in mi ni hotela odgovoriti na nobeno vprašanje več.
Razdražena sem se vrnila v svojo sobo. Dolgo sem slonela na oknu in klicala sem mesec, zvezde M drevje za priče mojemu neomajljivemu sklepu, da se ne dam več biti, da se ne bom več bala tete in da ji bom nagajala, kar se bo dalo.
Zamišljena sem potrgala nežni cvetlici cvetne listke in jih vrgla skozi okno. In z njimi sem vrgla od sebe svojo dosedanjo boječiiost, malodušnost in strahopetnost. Čutila sem, da nisem, več ista Regina, kakor sem bila dosedaj, in zaspala sem potolažena.
Po noči sem sanjala, da se je moja teta, izpre-menjena v zmaja, bojevala s Francem I, Prebodel jo je z mečem, vzel mene na svoje roke in pobegnil z
menoj. Župnik pa je gledal za nama z obupnim o-» brazom in si brisal čelo s svojim plavim roboem, o-krašenim z velikimi štirikoti. Potem pa ga je na vso moč ožemal, in pot je tekel iz njega, kakor da bi ga bil namočil v potoku — ,
III.
Komaj sva drugi dan z gospodom župnikom sečila k najini mizici, že so se odprla vrata z ropotom^ in videla sva vstopiti P errino, z robcem za tilniku in z blatnimi čevlji.
„Ali je ogenj v strehi?“ je vprašala teta.
„Ne, gospa! Pač pa je sam zlobec v hramu * Prav gotovo! Krava je v ječmenu, tako lepo je kazal vse bo poteptala! Ne morem je ujeti! Kapuni so na strehi m zajčki so v zeljniku!“
„V zeljniku — ! “ je kriknila teta, skočila po kon. bi in me jezno pogledala, Zeljnik je bil njen posvečeni kraj in predmet vse njene ljubezni.
„Moji lepi kapuni!“ je godrnjala Suzana, ki je mislila, da se mora tudi pojaviti na pozorišču in pridružiti svoj godrnjavi glas hreščečemu vpitju svoje gospodinje.	,
„Čenča!“ se je še zadrla teta in planila je v,‘ spremstvu svojih služabnic skozi vrata, ki so se za-* loputnila s treskom.
„Gospod župnik“, sem rekla,, „ali si morete misliti, da bi bila v vesoljnem stvarstvu še kaka taka i.gaona ženska, kakor je moja teta?“
„No, no, dete! Kaj pa to pomeni?“
„Ali veste, kaj mi je včeraj naredila, gospod župnik? Bila me je — !“
„Bila —!?“ je ponavljal župnik z neverjetnim glasom, tako nemogoče se mu je zdelo, da bi se kdo drznil, se samo s prstom dotakniti tako nežnega, majhnega bitja, kakor je bila moja osebica.
„Da, bila! in če ne verjamete, vam pokažem sledove njenih udarcev!“
Fr; teh besedah sem začela odpenjati svojo obleko. Gospod župnik je gledal pred se V zadregi.
Dalje prihodnjič..
Dvoina zbornica.
Eno načelnih vprašanj, katero bo morala rešiti ustavotvorna skupščina, bo: ena ali dye zbornici? — Po nekaterih državah so imeli pred vojno samo eno zbornico, na primer v Srbiji, v Bolgariji, na Grškem po ‘drugod* kakor v Nemčiji, v Avstriji, v Franciji, na Angleškem, na, Italijanskem itd. je bilo dvoje zbornic to se pravi, nad zbornico navadnih od ljudstva izvoljenih poslancev jo bila še neka druga „višja“ zbornica, ki jo imela dolžnost postave, katere je Sklenila*, .iradska“ zbornica, še enkrat pretresti, sprejeti ali zavreči. Ta druga zbornica je bila po različnih državah zasnovana zelo različno in je imela različna i-mena, V Avstriji je bila „gosposka“ zbornica (Remili aus), v Nemčiji zvezni svet (Bundesrat), na Angleškem je izba lordov, na Francoskem senat, na Ruskem državni svet (gosudarstveni savjet) itd. Vprašanje je, ali naj se v naši državi vpelje ena alj dvoje zbornic, dalje pa tudi na kakšnih načelih naj bo druga zbornica zasnovana in katere pravice naj ima,.
Ce pogledamo okrog, vidimo, da imajo ali'so i-niele 'eno samo zbornico samo male 'državice, kjer so zeio preproste in enostavne razmere. Vsaka velika država, kjer so razmere bolj različne in zamotane , ima pa Še drugo zbornico. To velja celo za zelo demokratične države, kakor j'e na primer Francija. Ze to samo mora biti zadosten razlog, da se izjavim? za drugo zbornico v naši državi, kjer so razmere vendar zelo raznolike, a država se razteza čez zelo obsežno ozemlje. Imamo slučaje, da so ponekod uvedli eno zbornico, a so polagoma prišli do prepričanja, da je boljši dvdzbornični način in se pri tem počutijo dobro. Češka država je zelo demokratična, ozemlje je manjše, kot pri nas in razmere so bolj enostavne, pa so vendar vpeljali dvojno zbornico. Poleg teh dokazov iz -primer z drugimi državami! govore za dvojno zbornico tudi naravnostni razlogi,-Narodno predstavništvo izdeluje postave. Zato je pa treba dvojnega: poznati je treba razmere ljudstva iin krajev, življenje m potrebe, obenem mora pa postavodajalec i-3 ioti tudi obsežno strokovno znanje, razumeti se mora na postave, vedeti, kako se je razvijalo ustavno življenje po drugih državah, sploh imeti obsežno kul i urno obzorje. Pri demokratični volilni postavi, ka -J or bo brezdvoma obveljala po naši državi, pridejo v državni zbor možje, ki so brez dvoma dobri poznavalci krajev in razmer, ne pridejo pa mnogi, ki bi v sled svojega znanja, in kulturnega stališča lahko ko ristno sodelovali. Pri volitvah ne mor$ stranka vedno kandidirati onega, ki bi bil v zbornioi najbolj po treben, gledati mora, da kandidira onega, ki najlažja zmaga. Marsikdo nima ne veselja, n'e zmožnosti za volilni boj, njegovo sodelovanje pri postavodaji bi bilo pa zelo potrebno: Pomeri druge zbornice je torej , da pritegne k sodelovanju velike talente, može zna -nosti in kulture, strokovnjake na različnih poljih, M pa ne morejo priti potom volitev ali se nočejo spustili v volilni boj. Velik učenjak mora vedno sedeti v, sobi, se pečati edino le z znanostjo, nima ne časa, ne živcev, da bi se spustil v boje strank, toda treba je, da se pri vodstvu (države udeležujejo tudi učenjaki. Ge bi ne bilo drugih zbornic, bi morala vsaka stran-
ka gledati, da znanstvenike potegne iz njihovih sobic, ter jih vrže v volilni boj za stranko, karb i bilo v veliko škodo znanosti in napredku.. A še eno\ korist ima druga zbornica.! V ljudski zbornici odločujejo stranke po večini glasov, med strankami pa vlada ve črn boj! jjS'evarno je torej, da se v naglici sklene postava, ki ni bila dobro premišljena, ki je nastala iz razburjenja in boja) Sklene se tudi postava, ki ni pravi izraz ljudske volje, ampak je nastala bol' iz siučaja. Druga, zbornica je neke vrste regulator. Skrbeti mora, da so postave, ki izidejo res izraz pro mišljene ljudske volje, ne pa samo začasnega razpoloženja , ali strankarskih bojev.
Vsi ti razlogi govore ža to, da tudi naša država zadobi poleg splošnega ljudskega zastopstva še neko. drugo zbornico, kjer bi zasedli znanstvonua m strokovnjaki in ki bi postave sklenjeno v prvi zbornici še enkrat pretresla in predelav ala. Načeloma zoper drugo zbornico tudi ni ugovorov, ker je njena ko rist in potreba jasno razvidna. Težava je pa z vprašanjem: Kako naj bo ta"druga zbornica urejena, dabo re§ koristno delovala in ne bo samo ovirala, delovanja pjjjF© zbornice in zastavljala" pota svobodnemu razvoju narod:.? Druga zbornica je v vsaki državi zasnovana po drugem načelu, kar je najboljše znamenje, da nikjer še niso mogli najti zanjo prave oblike,-Na vsak način ne sme druga zbornica biti zasnovana po istem načina, kakor prva, ker v tem slučaju bi bila nepotrebna. Ako je pa zasnovana na čisto drugačnem temelju, obstoji nevarnost, da bo med o-bema neprestan boj in’ bo druga zbornica samo ote-že vala 'delo prve. Da so izognemo tej težavi, moramo postaviti kot načelo: 1..druga zbornica ne sme biti zastopnica kapitala. Ne sme biti torej sestavljena tako, da bi kdo vanjo prišel zato, ker poseda kapital. 'Vanjo ne smejo voliti višje obdavčenci, zastopniki industrije, trgovine itd., pač pa strokovnjaki v trgovini ali industriji. 2, Za vstop v drugo zbornico ne sme biti ničesar merodajno rojstvo, kakor so v Avstriji v gosposki zbornici zasedli različni plemenitaši že zbog svojega rojstva, 3« Clan druge zbornice ne sme 7po -stati nikdo potom uradniške karijere, kakor je bilo na primer na Ruskem, kjer' so visoke uradnike, ako so bili že nerabni in so se jih hoteli na lep način iznebiti, odrinili v državni svet.
V drugi zbornici morajo zasedati zastopniki zna nosti in strokovnjaki, -torej zastopniki vseh ver, ki so V državi priznane, v sorazmernem številu. Na primer nai bi za vsako škofijo prišel po eden zastopnik,. Dalje zastopniki visokih šol, znanstvenih akademij, a tudi strokovnih organizacij kulturnih delavcev, ka ’ kor zastopniki društva profesorjev, učiteljev, zdrav -nikov, odvetnikov. Dalje naj bi imela pravico pošiljati zastopnike vsa narodna in kulturna društva, kakor: Jugoslovanska Matica, Orel, Sokol, Planinsko društvo itd. Obenem bi imela tudi vlada pravico imenovati neko omejeno število članov in sicer iz krogov znanstvenikov in strokovnjakov. Taka zbornica bi bila v resnici v oporo poslaniški zbornici, ne pa v oviro in zadrego.	)
ji sploh ni več govora, glede prehrane pa }s v Rusiji itak že najslabše v celi Evropi.
Ruska vlada v Parizu protestira, ker je
generai ränge! odpeljal rusko brodovje iz Črnega morja v Sredozemsko in proti Kotoru. Ras»ja zahteva
vrnitev svojega brodovja.
■ / 1
Armenija.
N,	Armeniji so proglasili so vinar, o republiko.
politični pregled.
Jugoslavija.
Naše ministrstvo je zaključilo svoje seje glede načrta naše nove ustave. V vprašanju nasledstva prestola so sprejete v novi ustavni načrt' točke srbske ustave. Naslednikom kralje Petra je določen regent Aleksander, njegovi nasledniki pa so njegovi otroci moškega, oziroma ženskega pokolenja. A-ko bi pa regent Aleksander ne dobil zakonskega nasledstva,, potem mu. sledijo moški, oziroma ženski potomci princezinje ‘Jelene. Princ Gjorgje in Pavel kot kralja sta izključena od nasledstva.
Ministrski svet je sklenil, da be po novi ustavi sodstvo neodvisno, kakor je bilo dosedaj v Srbiji. Sodniki ne bodo vpokojeni pred 65. letom, predsedniki kasacijskih ter apelacijskih sodišč in državni pravdniki pa s 70, leti.
Naši ministri so se bavili tudi z vpra -šanjem demisije sedanjega kabineta, Večina mini -sirov je za takojšnji odstop, drugi pa bi radi -poča -kali na vladi, dokler ne dospejo v -Beograd novoiz -voljeni poslanci, in da bodo odločili razni klubi strank c sestavi nove vlade. Vprašanje ostavke pokrajinskih vlad bo rešil novi kabinet.
Naš dvor bo pòveri! bržkone prihodnji te -den sestavo nove vlade osebnosti, Id bo posedala toliko vpliva na razne nove politične stranke, da st pri dobi v novi vladi večino. Pričakovati je, da bodo brž ko brž pozvani v Beograd razni prvaki strank v svr ho posveta glede sestave nove, vlade. Prihodnjim rai-instrskim predsednikom se najresneje imenuje poli-, tieni starosta Nikola Pašič, ker so radikali pripravljeni, da store vse, da se čim preje reši ustavno vprašanje. Radikalci bodo tudi hitro stopili v po g a -■ s n ja z ostalimi strankami v svr ho vstopa v krog dela konštituante.
Veliko zanimanje in ugibanj s je op a -Sati med beograjskimi političnimi krogi v. vprašanju: Kako se bodo postavile napram novi vladi razne novo kmetske stranke? Po izjavah razrùh kmetskih politi krajev-voditelje v velike kmetske stranko ne žele v v hi v vlado, pač pa bodo njihovi poslanci glasovali za ustavo in zakone,, ki določajo edinstvo države, en parlament, eno vrhovno oblast in samoupravo pokrajin,
Beo g r a j s k a poročila poročajo o veliko novoizvoljenih poslancih, ki so že dospeli v Beograd.
Našo vlado je obvestila italijanska potom svojega zastopnika v Beogradu, da je začela Italija z blokiranjem Reke,
Italija..
Italijanska vlada se je odločila, da prepreči s silo vsako po rapallski pogodbi neopravičeno zasedbo jugoslovanskega ozemlja od strani d’Ànnunzia.Radi tega sklepa je začela tudi z bloka -do Reke. Italijanska vlada pa je še vedno pripravljena, da prepreči vsak korak nasilja ali krvoprelitja radi tega ima italijanski general Cavigli povelje, da prdpreči vsak spopad in zapletiaj. Skupina itabjan -skih poslancev je že odpotovala na Reko, da posreduje spravno in je tudi pričakovati tozadevnega us peha.
Avstrija.
A v s t r i j s k i zvezni kanclar 'dr, Mayr je izjavil v dunajski narodni skupščini, da se Avstrija ne bo odpovedala svojim pravicam v zapad. Ogrski, cla si to zahtevata senžermenska in trianonska pogodba. Avstrija se hoče samo potruditi, da bo upoštevala čustva madžarskih državljanov jjkot Sloven -cev na Koroškem, Op. ured.).
Avstrija je soglasno sprejeta v Zvezo na -rodov.
Madžarska,
Ogrski parlament je sklenil vzpostavitev samostojne ogrske kraljevine. Ker pa smatra en-ienta in druge Madžarski sosedne države poklic eks-cesarja Karla na madžarski prestol kot casus belli, ni izključno, da zasede ogrski prestol nadvojvoda Jožef.
SSasija.
Ukrajinska F.etljurova armada je docela, poražena od boljševikov. Kljub tjemu porazu pa ne morejo boljševiki v Ukrajini vzpostaviti reda in miru, Ukrajinsko kmetsko prebivalstvo se s silo upira boljševikom rekvizicijom, ali pa b'ežji pred sovjeti v Galicijo, Vsled skrajno puntarskega razpoloženja med Ukrajinci je položaj sovjetske vlade v Ukrajini zelo kritičen.
Splošno stanje v Rusiji je od dne do due žalostnejše, ker se vedno le zmanjšuje produkcija v industriji in poljedelstvu, O. ruski predvojni industri-
Domača politika.
Se Jim vendar začenja svitati. Izid volitev 5©
povzročil, da je tudi stranka okrog „Jutra“ prišla do zajesti, da je treba v socijalnem vprašanju seči veliko globlje, kakor doslej. Doslej so pisarili vedno le o („nacionalizaciji“ kapitala, sedaj pa piše „Jutro“ tudi že o „socijalizaciji produkcije,“ Toda o socijalizaciji ima čisto posebne pojme. Socijalizacija ima biti po njegovem pojmu neko sredstvo, da se reši kapital, ne pa, da se kapital uniči. Socijalizacija, pravi, obste h v tem, „da je delo enakopravno s kapitalom^ Potem pa hoče „socijalizacijo“ skrčiti samo na agrar, no vprašanje, t. j. na razdelitev veleposestev. Mi pa 'pravimo: to je veliko premalo! Sama agrarna re forma ne bo rešila našega kmeta, kajti če tudi razdelite med kmete in kmetske delavce vso zemljo, ki j* doslej še' last graščakov, bo kmet še vedno trpin ir tlačan, ako se ob edem ne odpravi tudi izžemanja Imđstva potom drugega kapitala, ki je naložen v ban kah, akcijskih družbah itd. Hočemo socijalizacijo vsega, uničenje kapitalizma, osvobojenje vseh od kapitala zatiranih in usužnjenih.
Pametna sodba. Vse liberalno časopisje se divje veseli nad „sijajno zmago“, izvojevano nad „klerikalizmom.“ Od „Jutra“ preko „Naroda“ do našega „Tabora“ je vse pijano „zmage naprednih strank.“ Ker demokrati pri prihodnjih volitvah niti v tej meri ne bodo prišli v poštev, kakor sedaj, in ker so naši socijalisti treznejši ljudje, kar se razvidi iz pisav» njihovih vodilnih organov, se za liberalno zmagoslavje niti ne brigamo. „Naprej“ presoja stališče Slov. ljudske stranke drugače in pravi : „Klerikalna stranka je izgubila v Sloveniji nekaj mandatov, a je to izgubo-krila v Dalmaciji. Napačno bi pa bilo sklepati - iz trenutnega, poraza klerikalcev v Sloveniji, da sedaj klerikalizem ubit — — ne, ne ! ! Oni so se hitro in jako spretno zavedli svojega položaja ih bod® pri drugih volitvah popolnoma reorganizirano nastopili ter s tem krili sedanjo izgubo. SLS je mnog© močnejša, nego se to vidi na prvi pogled in bo imela v Sloveniji še vedno moč, s katero bo treba računati.“ Tako piše „Naprej“, ki pride do zaključka, '„da JDS v sedanji formi kot večinska stranka nima bodočnosti.“ To pametno sodbo socijalnih demokratov si naj zapomnijo liberalni žurnalisti, ker se je bodomb-rali spomniti pri prihodnjih volitvah.	\
Br. Kukovec in nova pokrajinska vlada v Ljubljani Minister dr. Kukovec že zopet priobčuje svoj® demokratske zahteve glede sestave nove uradniško pokrajinske vlade v Sloveniji, Te Kukovčeve želj® bodo stavili demokrati in socijalisti, klerikalci bod® samo vabljeni k tozadevnem sodelovanju. Liberalci s® dobili .samo tri mandate in povrh je prišel dr. Kukovec v kpnstituanto samo po milosti proporčnega sistema in celo brez količnika. In tako pritlikava stran-* cica kot je demokratska v Sloveniji, se 'drzne po-svo-jem voditelju staviti zahteve glede sestav pokrajinske vlade. Dr. Kukovec računalna socijaliste seve v svojih vrtoglavih sanjah, lrt:r med socijalisti in 'demokrati je stokrat večji prepad, kot med socijalisti ih nami. „Narodov“ članek o demokratskih zahtevah e: reorganizaciji pokrajinske vlade je noV dokument ©
pol dično beralcev
bedasti orijentaciji voditelja slovenskih li ■
.Izjava m bistra dr. Kukovca o samostojnem krila JDS. Smo že poročali, kako je izjavil minister dr, Kukovec v ministrskem sveti, da se SKS in NS3 kot dve krili od JDS popolnoma strinjate s centralizmom demokratov. Vodstvo Samostojne se je že zganilo glede tozadevne dr. Kukovčeve izjave in objavlja v Jugoslaviji sledeče: „Načelstvo SKS 'obsoja izjavo g. ministra dr. Kukovca kar najodločnejše, ker ni g. dr. Kukovec niti pooblaščen niti upravičen delati za stranko SKS kak or š ne koli izjave. Dr. Kukovčevo izjavo moremo smatrati le kot pobožno željo, ki pa zaman čaka na uresničenje.“ Načelstvo SKS. Samostojni so toraj že zavrnili Lojzetov ministrski centralistični Kn—ka, kako še le bodo ošibali g. ministra radi njegove sa-mooblastne blebetavosti narodni socijalisti! V Sloveniji bo kukal o centralizma edini dr. Lojze in menda tudi prodajalec teletine dr. Tavčar in mesarska žlahta -r kravja babica — stric Dolfe Ribnikar.
Dr. Tavčar se zahvaljuje v „Narodu"* svojim pristašem, M so pokupili na dan volitev toliko doktor, Tavčarjeve politične teletine, da je prodrl tudi on s svojim mandatom. Konstatirati pa moramo, da le stan rosta Tavčar, odkar je začel kramati s svojo politično teletino kot demokratski kandidat, zgubil orienta -* cij'o. Tudi politična starina dr. Tavčar pisari t svo* ji zahvali o klerikalnem porazu in o zmagi damokra« tov. Dr. Tavčar piše doslovno: Prej na 0'Rfi krog rat
6. decembra 1020.
S T K A Z A
Stran ~___
zummštva (.le ostala do danes; Opi. ured.) omejena »aprndna misel .si' je pridobila tla v vseli naših slo -lili in v nedeljo je zmagala..“ Dr. Tavčar je napisal to svojo' zalivalo očividno potem, ko Jo popival na 'veselje svoje starostne izvolitve poslancem v tako navdušenem objemu očke alkohola, da je zamenjal poj -sira: zmaga m poraz.'Da, 'da, g.'dr. Tavßar* stari postajate in si niste čisto na jasnem glede povolitve-ne politene situacije. Kakor z Vami se je godilo tudi oz rajnim cesarjem F, Jožefom, ki se tudi ni «zavedal .več svetovne vojne in tedanjih avstrijskih porazov na resM fronti. Starost je žalosti G, starosta ,dr. Ivan fTavčar. izpolnitev tega reka opažamo tudi na Vas od dne do dne.
SS ali 40 mandatov v Sloveniji? „Narod“ 'od sobote je znal poročati, da odpadeta od 40 slovenskih mandatov 2, ker smo izgubili Koroško« in sta bila ravin) za Korošca odločeria 2 poslanca. Sobotni „Na rod“ je beležil izgubi teh 2 mandatov na račun SLS. ■Oßividno-so pa g. Ribnikar koj .po tej „Narodovi“ objavi vzeli pod prste številke iz izračunali,,da bi šel ia odpis dveh slovenskih kandidatov'na račun liberalne' Samostojne. Radi tegtf dejstva pa g. Ribnikar izjavjja: v „Narodu od nedelje, da nam ostante kljub ‘izgubi Koroške celih 40 mandatov, G. 'Ribnikarja smo prav hvaležni za njegov poduk, vendar se naj zaveda ta gospod, da so v našin vrstah tudi možje, ki razumejo nekaj več nego samo kravje babištvo in bodo natančno določili: ali 38 ali 40 mandatov? V rešitev tega vprašanja pač ni poklicana ena najmanjših strank v Sloveniji, ki Še životari' samo po milosti pro porčmega isitema, ampak največje, najuglednejše in najvplivnejše, G. Ribnikar kot bivši državni odbor-i)ik naj- le počaka, ker bo dajal odgovor radi v’ neba-, vpijoče' krivične raz vrst tre volišč v mariborskem volilnem okrožju.
Voglarjev® .-.Prekmurska virstvena stranka“ je agitirala za Madžarsko. Po zanesljivih poročilih iz Prekmurja, so od Voglarja najeti in plačani agitatorji „Virstvene stranke“ agitirali za njeno kandidatno listo, s tem, da so' pripovedovali, posebno v se vernem Prekmurju, vóilcem, da je „Virstvena“ za priklopitev Prekmurja k Madžarski, a Kmetska zve-■zarje za Grbe. Zbiramo dokazni materijal, ki bo pred javnostjo razkril nesramni način agitacije naših nasprotnikov.
Koga so podpirali slovenski demokrati v Prekmurju?, Liberalci so vpostavlili zadnje dni pred volit-V ami v Prekmurju takozvano liberalno gospodarsko prekmursko stranko s samostojno kandidatno listo. Voglar sam je razdelil med te liberalne Prekmurce nO.OOO K. Očitno dokazano je, da je liberalna prekmurska izrecno madžarska stranka, ki je agitirate pri volitvah za odcepitev Prekmurja, od Jugoslavije tn za priklopitev k Madžarski, Iz tega političnega škandala v Prekmurju jè jasno, kaka državotvorna sol je narodna gniloba slovenski demokratje. Za vsa-'t ega narodnega Slovenca je škandal in' sramota, a-ko se upa javno priznati,-da je pristaš slovenskih liberalcev.	*	"
Samostojni za Nemško Avstrijo. V apački kotlini in v drugih občinah na državni meji so samostojni agitirali pri volitvah za Samostojno pod to le izdajalsko pretvezo: „Kdor glasuje za Ljudsko stranim je za Srbe, kdor je za Samostojno, glasuje za Nemško Avstrijo.“ Faktično so v obmejnih občinah na črti od Radgone do Cmureka hodili najhujši Nemil in nemškutarji agitirat od hiše do hiše, od vol lca do volilea za Samostojno, ki je za Nemško Avstrijo, imamo jiriče na razpolago., za ta izdajalski čin Samostojne. Gršega in podiejšega sredstva si Mermoi -jevci niso mogli iznajti!
Konštitiiahlk. Tretjina poslancev, ki bo v u-■stavotvorni skupščini navzoča, bo imela odločati z na vadno večino, kakor je odbor za pripravo pro vizor -nega poslovnika to sklenil, Samo za načelne sklepe :m za končno odobritev ustave je potrebna prisotnost (•nega poslanca čez polovico članov konštituante. Predsedovali bodo v konštituanti poleg predsednika še tri podpredsedniki in 9 tajnikov. Dnevnica po -Klancev bo znašala 120 dinarjev* Funkcijske doklade dobivajo: predsednik (2000 din,), podpredsedniki 1200 in tajniki po 600 dinarjev. O tvoril bo konštUuanto v manu vlade minister za ustavotvorno skupščino.
1
Pnevne testi.
Prihodnja številka „Straže“ 'izostane radi praznika, ki pade na sredo.
Pritožbe o goljufijah, ki so jih počenjali pri volitvah naši politični nasprotniki, o krivicah, ki so se goxfiXe naši stranki in posameznim volilcem na voli -ščih, naj pošljejo naši zaupniki z dokazili vred takoj na podpisano tajništvo. Posebno prosimo vse 'zaupnike, da nam poročajo, koliko naših volilcev na posameznih voliščih ni. prišlo na vrsto, kako daleč so i -meti volilci iz posameznih krajev na volišče, o nasilni agitaciji nasprotnikov, o lažeh, ki so jih trosili o naši stranki itd. Posebno nam javite imena nasprotnih agitatorjev, ki so agitirali na meji, da je Samostojna za Nemško Avstrijo in da je „Verstvena“ za Madžarsko. Za vsak slučaj navedite priče. Napravite s pričami zapisnik. Ves ta materijal nam pošljite z obratno pošto v priporočenih pismih. — Tajni«-štvo Slov. ljudske stranke v Mariboru, Cirilova tis -kauma.	j
Resnica glede apačke kotline. LDU. Ljubljana,'
3-	decembra. Dunajski korespondenčni urad je objar pfi vest, da je dospela iz Pariza odločitev poslaniš-k® konference, ki določa, da se mora mejna črta, katero tvori tok kake vode, izpremeniti po sporazum-wem sklepu razmejitvene komisije, Ako pa do takega
sklepa ne bi prišlo, je razmejitvena komisija pooblaščena pripraviti dogovor, po katerem Ib se zaščitili • gospodarski interesi obmejnega prebivalstva, prizadetega po določitvi meje. Komisija ima torej brezuvo-mno pravico, da se bavi tudi z vprašanjem pripadnosti apačke kotline, K tej vesti pripominja LDU: Vest dunajskega korespondenčnega urada, ki je prešla tudi v naše liste, nikakor ni točna. Odločitev poslaniš-ke konference v Parizu, ki je dospela v vprašanju reke Mure kot meje, se drži popolnoma natančno besedila senžermenske mirovne pogodbe in ugotavlja , da se ima smatrati za mejo med Jugoslavijo in Nemško. Avštrijo 'sredina toka reke Mure ter se mora ta' meja izpremeniti le, ako bi se s tem strinjali obe prizadeti državi. Ker pa je ravno naša država zahteva--a ugotovitev, da velja kot meja reka Mura, je jasno, da je s tem tudi že odločeno, da pripnete apačka ko -tima definitivno nam ih da torej o kaki izprqjnenbi te državne meje ne more biti govora. Vest dunajskega korespondenčnega urada je treba v tem smislu popraviti, ker bi utegnila izzvati neugodne posledice za prebivalstvo apačke kotline s tem, da bi ga zavedite do popolnoma neosnovane nade, da je še vedno dana možnost spojitve tega ozemlja z Nemško Avstrijo. Kar se pa tiče zaščite gospodarskih interesov prebivalstva v apački kotlini, more razmejitvena komisija posredovati in staviti obema interesiranima državama potrebne predloge v došego sporazuma, ako bi se ta neposredno med njima ne mogel doseči.
Rannejihreua komisija,. ki je bila zaposlena z določevanjem mej med našo državo iz Bolgarijo, je radi mraza ia slabega vremena prekinila s/o-je delo. Delovanje komisije se je prekinilo s 1. decembrom ia se povrnejo vsi častniki, vojaštvo In živina, ki so bili zaposleni pri tej komisiji v svoji stalne garnizije. Jugoslovansko bolgarska razmejitvena komisija bo zopet nadaljevala svoje delo začenši s 1. aprilom 1921.	\
f Kanonik Anton Kržič-rDne 3. t. m. je v Lju- | b.'jam umrl prezaslužni slovenski pisatelj in častni | kanoqik ljubljanske škofije Anton Kržič, star komaj ! 52 let. Rajni je bil 'eden najplodovitejših mladinskih | p.sateljev in si je tudi kot ljudski pisatelj stekel, za | naš narod neizmernih zaslug. Komu nista' znana pre- f lepo urejena naša mladinska lista „Vrtec“ in „Angel-1 ček“! Malo je v Slovencih mož, ki bi si bili na polju : slovenskega slovstva stekli toliko zaslug, kakor rav- | no blagopokojni kanonik Anton Kržič, kojega ime bo | v zgodovini našega slovstva zapisano z zlatimi čr - j kami.	g'
imeiioiäsje. G. dr. Zorjan Jošt je'imenovan " od zdravstvenega odseka deželne vlade za se- ■ ktmdarfja na javni bolnici v Celja.	|
Tihotapstvo ®a Koroškem in uradno poročilo. | Svojčas je naše časopisje veliko pisalo o tiho' j tapstvu za slovenske Korošce določenih živil v | B cono. Na tozadevno ovadbo je odposlal Beo- ■ grad na Koroško posebno komisijo, da ugotovi | ta dejstva o tihotapstvu živil iz Jugoslavije v | Nemško Avstrijo. Ta komisija je 'končala svoj l posel, se vrnila v Beograd ia predložila finanč- I aeara ministru Stojanoviču svoje' uradno poročilo. | Komisija je ugotovila, da so se načrtoma izva- | žal® velike množine za slovenske Korošce do- | ločenih živil brez carin® in brez zasiguranja va- | Iute v Nemško Avstrijo. To tihotapstvo z živili \ nas je oškodovalo za posest Koroške, za carino f in živila. Ker s© je odigravalo to tihotapstvo | brez zacarinjenja, se ne da ugotoviti, koliko da I je bilo iztihota pij enega. Približno cenijo ta tiho- I tapski izvoz ra 600 vagonov. Ćndno pa se nam l dozdeva dejstvo, da nam naša vlada noče obeìo- i daniti imen tihotapcev, na katerih kožo bi lahko | vsa jugoslovanska javnost beležila izgubo Ko-’| roške. Ker ne upajo na dan z imetsi, bodo v to | izdajalsko gnusno afero zapletene kake višje | osebe Iz vladnih krogov. NI čuda, da smo pri f kar vagonskem efijaltstvu izgubili celo Koroško. |
Špičnik — Sv. Jurij na Pesnici Nas Spični- | cane so k volitvam mesto v domačo faro svečinsko | potisnili v Šentjur, samo da bi nas manj prišlo. Na f volišču smo poleg našega domačega, modrega, samo- I stote0 dišečega župana našli kot zastopnika liste sa- ; mesto inih vrednega Paskolovega tovariša, nekdajš - ) njega šentjurskega rihtarja Wratschka; kot njegov ;; namestnik pa je slonel zraven sloviti Schautzer, ki | pa baje niti volilne pravice ni imel, ker z Wratseh - \ kem vred še zanesljivo pričakuje, da se bo nas tukaj | vseh še usmilil Tajčestereih, pa nas pobasal v svojo | malho. Šentjurski učitelj pa si je v krčmi pri mesar- 1 ju postavil svoj agitacijski šotor za samostojnost, pa f je svoji izbrani družbi take govoril, da smo strmeli, t da je vzgojitelj mladine zmožen tolike surovosti in I brezbožnosti.	|
Samostojna surovost. Somišljenik nam. poroča | od Sv. Jurija na Pesnici, da so po tamošnjem volil - | ntem shodu dr. Jankoviča nekateri samostojni kriča- | či na nesramen in surov način napadali in psovali I našega daleč znanega vzor moža župana Calandra | od Sv, Križa, mu grozili, ter je malo manjkalo, da p ga niso dejansko napadli — čeprav na shodu Še go- jj voril ni. razen par besed, ki jih je ob sklepu na neko f pojasnilo mirno povedal. Odlikovali so se pri lem ba- I je posebno neki Gašpi in Sikerji.	f
Sprememba voznega reda na progi Maribor— S
Dravograd. Od nedelje dne 5. decembra dalje izostaneta nedeljska vlaka štev. 416 in 417 na progi Maribor—Dravograd-Meža,
Napad na automobil št. SL 523. Nedavno smo pisali o napadu, ki je vznemirjal prebivalstvo občin, ležečih v bližini takozvanoga „črnega lesa“ na okraj ni cesti med Sv. Lenartom iu Mariborom. Ker smo dobili uradno informacijo, popravljamo v toliko, da opisani napad niso izvršili člani kake roparske tolpe, temveč je neka neznana, moška oseba vrgla kamen v rnimoleteei' automobil in s tem ranila v automobilu s« nahajajočo žensko. Vse govorice, ki se širijo toozirno, so torej neosnovane. Neznanca zasleduje žandarme -rijaA
Popis fjsdi in ži ise SHS kraljevine se bo izvršil v noči med 31, decembrom 1920 ia 1. ja* nuarjem 1921. Z ljudstvom in živino bodo popisane tudi priva ne, državne, občinske In drage zgradbe. Zaključek tega popisovanja ostane uradna tajnost in ne bo imel na odmero davka alt drugih bremen rtikakega vpliva.
lepa m g “sete junaškemu strojevodji. Na železniški postaji Rsjhenburg bi se bila pripetila minuli četrtek skoro velika nesreča. Brzovlak, ki je vozli iz postaje Rajhenburg proti Zagrebu, je zašel pri odhoda iz rajhenburške postaje na napačni ’'tir, na katerem je stalo več vagonov. Z junaško spretnostjo se je posrečilo strojevodji ia kurjaču, da sta ustavila vlak In preprečila katastrofo. Po srečno preprečeni nezgodi je nabral znani naš general Plivelič od razmejitvene komisije, ki je bil med potniki tega brzovlaka, za oba junaka na stvoju od sopotnikov: 2150 dinarjev, 4873 avstrijskih ia 410 čehoslo vaških kron.
Ljutomer. Dne 2. decembra je v starosti 65 let umrla gospa Ana Rob e, soproga našega muogozaslažnega šolskega ravnatelja. Blagopokojnim svetila večna luč, preostalim pa naše sožalje.
Zveza narodov. Na seji zveze narodov v Ženevi v Svici dne 30. novembra, f. 1. je bil soglasno sprejet poslovnik te zveze. Neodvisna in samostojna ali suverena oblast zveze narodov je skupščina zveze narodov. Permanentna oblast je svet zveze narodov. njegova izvršujoča organizacija je pa generalno tajništvo. Določeno je, da se mora sklicati zborovanj« zveze narodov redno vsako leto na prvi ponedeljek v mesecu septembru v mestu Ženevi v Svici. Na zahtevo večine, članov zveze narodov se pa zborovanja tudi lahko skličejo na kraj, ki ga večina označi. Veljavni uradni jezik je angleščina in francoščina ter španski jezik. Vsakemu delegatu je dovoljeno, da govori v svojem jeziku, toda skrbeti mora sam za to, du se njegov govor prevede v enega gori imenovanih jezikov. Kakor se poroča iz Ženeve, je tudi Avstrija sprejeta v zvezo narodov.
Bogoslovni vest u« Vsled zaprek v tiskarni se je tisk nekoliko zakasnil, vendar bo list sredi decembra že dotiskan. Opozarjamo zopet, da se list ne bo pošiljal na ogled, ampak samo naročnikom, ki naprej plačajo naročnino (50 K) ali pa se na dopisnici priglasijo kot naročniki. — Bogoslovca akademija v Llnbljani.
Planinski koledar je izšel v zelo lični in pri -Kupljivi obliki. Vsebuje najnovejše kolkovne lesfnice, kolke za račune in stalne kolkovine ter najvažnejše posine določbe. Razprodajo koledarja sta prevzeli iz prijaznosti trgovina Cirilove tiskarne, Koroška cesta, ter trgovina Baloh in Rosina, Grajski trg v Mariboru. Cena ličnemu koledarju, ki je trdo vezan, s platnenim hrbtom, znaša 20 K komad. Prebitek se bode porabil za povečanje koče na Korošici pod Ojstrico. Kot zelo primerno božično darilo koledarček toplo priporočamo !
hntarlborft>
Koncert Glasbene Matice v Mariboru. Glasbena Matica v Mariboru priredi v soboto, dne 11. dec. t. 1. v Götzovi koncertni dvorani v proslavo našega nesmrtnega skladatelja Antona Foersterja velezani-miv koncert z izključno Foersterjevimi skladbami, kot „Samo“, „Pobratimija“, „Povejte ve planine", „Ljubica", „Ave Maria“ ter celo vrsto drugih narodnih pesmi Že kot vseučiliščnik je naš slavni skladatelj o-beiodanil celo vrsto skladb, med drugimi štiri krasne samosneve. Skladatelj Foerster bo dne '20. decembra t- 1. obhajal 83Ietnico svoje starosti. Svoja pokojna leta uživa pri svojemu sinu, sodnemu svetniku dr. VI. Foersterju v Novem mestu. Neumrjoča slava našemu cLčnemu skladatelju za vse večne čase!
Poslovalnica okrajne bolniške blagajne ljub -Ijanske v Mariboru poziva tem potom vse prostovoljne in prostovolino-nadaljujoče člane, da se v svrho novega priglasa z ozirom na uredbo ministrstva za socijalno politiko z dne 11. 10. t. 1. št. 407 o bolniš-> kem zavarovanju zglasijo osebno do 20. t. m. v urad-« ndi prostorih, Rotovški trg št. 3. Vsem tistim članom omenjenih kategorij, ki-do 20. t. m. ne bodo na nov» priglašeni v bolniško zavarovanje, ugasne po tem roka njih članstvo.
_____ .
Y
I,	razstavil r Muri baru.
Kakor se razveseli verna- daga' rešitve iz teme ia SßM&tet ko jo pokUC» glas „Gospodov k.izviru luči ìm ratio»!* tako so vztrepetala, naša srca,, ko smo za-«wtš Veselo- oznanilo, da se otvori v Mariboru umet-HOSt-*a razstava. -
Vs: predvojnem času so se vršale v kulturnih cen twè- infine take razstave : tedaj smo bili takerekoč kraha pijani. A vojna In njene .posledice so nas tudi duševno izstradale ter nas naučite prav ceniti vred-ao®t m potrebo dušne hrane, ki nam jo nudi umetnik s svojo čarobno roko. Naši umetniki, razkropljeni in iaguBi^eni:, se zopet zbirajo ter se vračajo k svojemu «tela. Pred vsem pa stopa na dan mladinaj ki hoče s svojimi deli pokazati, da je vojna s svojimi grozo- 1 lasmi ai strla, da so zopet dviga, potlačena duša',, hrepeneč® po popolnosti in lepoti.
Umetnostne razstave so vsakemu narodu nujna.
umetniško izpopolnjuje in vzgaja, so pred vsem tako' razstave.	,,
Čudni so današnji časi in ničesar 'dobrega, nam ue obetalo! Kakor da bi bilo'zamrlo v človeških srcih vse. kar je blagega in plemenitega, hlepi vse 'samo po telesnem uživanju, po razkošju in bogastvu. Toda tisočera so sredstva, s katerimi vabi Gospod zapeljana in izgubljena srca k sebi. Tako je tuđi n-»nelnost njegova zvesta poslanka, ki nas drami, vabi
ki smoter.. Naša dolžnost je, da jim pokažemo svoje simpatije in jitn nudimo vsestransko podporo pri «ji-bovili plemenitih stremljenjih. S številnim obiskom rezstave pokažemo, da med nami vendar še ni umrl ves idealizem, da srno voljni in zmožni ceniti kulturni napredek in delati zanj po,svojih močeh. Spomnimo se in pomislimo, kako je v tem oziru pri naših sosedih Nemcih in Italijanih, 'da niti ue omenjam drunk narodov. Naša brezbrižnost in malomarnost za
in Miče. Njen klic pa ne sme biti glas vpijočega v l take prireditve' bi ne pokazala le naše duševne iste-puščavi! Sledimo ji z voljnim korakam, vstopimo ra- j ri
. _	.	„	, ijornostl, ampak bi’ tudi zelo nepovoljno vplivala po-
dostno v njeno svetišče, da se očistijo naše duše, da f sebno na mladi umetniški naraščaj. Kako naj se lo-Ppgledamo v zrcalo božje ter se vrnemo prerojeni in * ti mladenič svojega dela z-navdušenjem, čemu naj. oživljeni.	.	_ i .	I žrtvuje svoje moči lepi umetnosti, a.ko ne najde pri
Vsak narod je poklican, da sodeluje po svojih j občinstvu zanimanja, kamoli, moralne in gmotne pod-zmožnosiih in močeh pri zidanju ogromne stavbe vse- I pore! Posledica temu mora bit;, da se marsikatera ta. občega napredka, ia kulture v velikanski človeški > lent izgubi, drugi pa si poiščejo v tujini, česar jim družini. S ponosom smemo reči, da smo Jugoslovani f domovina noče dati, ne ker ne more, marveč ker ne . že doslej in celo v neugodnih razmerah pokazali na i zna ceniti njih dela ter jih noče razumeti. Zato je v kulturna potreba. Pred vsem bodre umetnike same k	t	marsikaterem polju lepe uspehe. Ali vendar je žalo-	j	prošlosti toliko naših	mož bogatilo tujo kulturo, ali
vztrajnejšemu delu in plemenitijemu tekmovanju. I-	I	sina resnica, da je bila ravno umetnost pid nas ubo-	j	pa so talenti	umirali	v domovini prezirani in zapu -
sltočasno pa vzbudi razstava tudi med občinstvom■ za-	|	ga pastorka, zapostavljena in malo vpošhvanu, ker	;	Sceni,' v tem	ko smo	stali revni in nepoznani prass-
»imanje za umetnost. Cim večje in splošnejše pa Je	|	nismo hoteli vedeti, da je nepopolna' in enostranska	ì	rtih rok tam,	kjer se	ocenjuje 'duševno delo narodov»,
tako zanimanje, tem bolj se Širi med narod duševna	!	vsaka kultura, če je n'e, izpopolnjuje umetnost! Od-
zrelost in popolnost. Cim bolj pa je narod dostopen umetniškemu razumevanju, tem plemenitejši postaja Sree in dušo blažeča no sredstvo vsemu mljiv jezik, ogreva vsa srca in povzdiguje duše nad posvetno vsakdanjost, vzbujajoč v njih hrepenenje po lepoti. Najizdatnejši način,pa, s katerim' se občinstvo
slej mora biti drugače! Pri drugih narodih trosijo.; štne zgodovine?
Ali naj se tudi v bodoče ponavlja ta del naše žslo-
ki želite res dobro svojemu narodu!
Dne 8. t. m. še torej otvori razstava 1$ pokaže, da še žive med nami ljudje, ki imajo pred očmi viso
Otresii smo se verig politične sužnosti in hlapčevanja. Cas je, da se otresemo tudi duševne otrplosti in letargije, da oapremo svoja srca in stepimo v
v svetišč^ umetnosti, zavedajoč se. da pripomoremo s svojim zanimanjem tudi mi graditi narodu stavbo boljše in srečnejše bodočnosti.
ftaznai
Plemenska kobila
SA, 5 let to ss Kumetip» m ^ kMja. E5Ä ®H*» 9,
URE
v poplavilo, galoga or uMsmem arebmiiss). Cme ne, Pcs&ešfea to&a.
ili !«€!*
[«at
Hiša v Mariboru
S tòwat od ©lavnega trga, s vrtom m a svinjskimi hievt, se ssmeaja * sond, ali kako goaäno posest v». V küo se takoj hkko maeeli. (ObhiIo bo bo Bamo »a resno po-amiiiw Ponudbe pođ naslov „Biga v Mariboru* na ujpavniStvo
»12
E 1085/20— 4
Dražbeni oklic.
Dne 20. decembra 1920, ob 9. uri bo pri tem sodišča v sobi štev. 27 dražba nastopnih nepremičnin: vlož. štev. 277 davčne obč;ne zer-kovške, sestoječih iz parcele št. 504 (njiva) in št. 505 (gozd). Cenilna vrednost njive 25.464 K in gozda 5.899 K, skupaj 31.565 K. Najmanjši ponndek 20.908 K 66 vin. Pod najmanjšim po-nndkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Maribora,
ođdel. IV., dne 15. novembra 1920. m
(Svoji	te
2Wux*eunjm sl. o&èinstvu tim sem pr«« selli molo tam- mu fakturno trgovino is Uteulstee ml & v Plovensteo ul. M9
(Vogai ße»j>eske »fWceJ-
£je iSellte Violar o im cernì lalotfo su ofotelee, po smeri sušeno, talotno, Sacrilo, nogavice itd. obikèlte
Miroslava JVJLMSSMOJT
MJLMIM&M, Stovensleu ulico s S.
SMrohte** «er«»!	962 Tovaraietee ermo!
ZADRUŽNA BANKA
CENTRALA t SPLIT
PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB. NOVI SAD
Afilijacfle: Zadružoa banka Reka, Zadružna štedionica Trst
OSNOVNA GLAVNICA 50 mili. K
Bankovni oddelek
N
Popoten gostilniški inventar
zelo dobro ohranjen, se zaradi opustitve gostilne	proda. Tamkaj
je tudi zelo po ceni na prodaj devet popolnih okenjskih okvirjev.
Vpraša se v upravništvu lista.	»si
©ei
\
ljo,	v
dokolonloe (gamaše)
ten razno
perilo
oblake
tržne torbice
potov, košare s. 0Stlaratei?>ijB]KO tollero
pri tvrdki Jakob Lah. Maribor trg
Glavni
S.
Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpačiia na vsa tuzemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske proizvode.
Menjalnica:
Kupeje in prodaja tuje valute, devize in čeke ter vseh vrst domačih in kijih papirjev.
Vloge
Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter pl obrestuje pod najboljšimi pogoji.
Podružnica

Gosposka ulica 20 (Pirchanova hiša) orline s poslovanjem cin® 1. decembra 1920.
NAZNANILO !
Naznanjam sl. občinstvu, da sem ©tvoril v nedeljo, dne 5. t. m. novou^ejono géstilno Techelfigl no
laičnem trgu 8 v dtariberu
Za obilen obisk se priporoča
Štefan in Marija Zaklan.
ms
I Koruzo in oves
»i» cele vagone, kakor tudi manjša količine nodi po dnevnih cenah
Anton Tonejc in drug Maribor
"■st ZA ZIMO !
se dobi raznovrstno manufakturno blago v naj večji izberi v
VELETRGOVINI MANÜEAK TURNEGA BLAGA
Karela W0RSCHE, Maribor
GOSPOSKI ULICA.
Zajamčeno dobro blago! • * • Najnižje cene!
Postrežba točna !	929
.Straži“ !
Prodaja lesa.
DESKE in Meni les
(Od tribun Sokolskih in Orlovskih slavnostij).
Na športnem prostora Tezno
se vrši na licu mesta v petek, dne 10., soboto, dne 11. in pondeljek, dne 13. decembra zjutraj od 8. ure naprej.
Predprijave sprejema „Drava“, Aleksandrova c. 51
Maribor.	98a
Ivm KRAVOS, MARIBOR
J trgovina la s&loga: Sedlarski, jemenar- » odiarsi e delavnice: Aleksandrova e. 13. g^j i„ torbarski iz- "»rossa cesta it 17.
đ-lu. R&zlićne opreme za konje, torbica za potava .je, nahrbaiki, doKoleaice (gamaše) iz usnja itd. kak ir tudi vse v to stroko spaila oé» pritekliae. — — — Niklajti okovi (garniture) za vprege I GSttVtB J.MI JERtlEIkl za stroje iz Ta usnja v raznih'Širinah zi.iog Š valni m vezani i.rmeni. Postrežba tedna In solidna.
Kmmmil
Odgovorni amdnl£& Fatante ZeboL

Sakoma m* 01x0» n
L