Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. m m Uredništvo jo v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni Ljubljana VII, Zadružni dom. i sprejemalo, predal 22. IzEnaia vsako sr®0©> in seboi©. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 62. Sreda 31. julija 1929. Leto IV. Splošni pregled delavske zakonodaje. Dr. Živko Topalovdč, centralni , tajnik delavskih zbornic v Beogradu, i je napisal za »Radničke Neme« članek naslednje vsebine: Razvoj gre pač tisto pot, ki smo jo pričakovali: po naredibi o odpiranju in zapiranju obratovališč pride zamena vse delavske zakonodaje, zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dela in zakona o zavarovanju delavcev. Z naredbo o odpiranju in zapiranju obratovališč je urejen tudi delovni čas v trgovinah in obrtih na podlagi deseturnega dnevnega dela, z izjemami za gotove obrti, v katerih je priznan največ deseturni in osemurni delovni dan. To je še v okviru sedanjega zakona o zaščiti delavcev, ki osemurni delovni dan označuje kot obvezen samo za industrijska in rudarska podjetja. V ostalih podjetjih (obrtnih, trgovskih, prometnih) traja delovni čas od 8 do 10 ur z ozirom na vrsto in težavnost posla, pravi zakon. Iz tega vzroka je bilo delavskim predstavnikom mogoče, da so vsaj za gotove obrti, v katerih je delo zelo težko ali združeno z nevarnostmi za zdravje, ohranili osemurni in deveturni delovni dan. Tako je bilo do sedaj. Odslej pa nastaja odprto vprašanje: ali se bo dalo obdržati načelo osemurnega delovnega dne ne samo za gotove obrti, ampak tudi za vso industrijo in rudarstvo. Sedaj ne gre za naredbo na osnovi zakona in vezano po zakonu. Sedaj se pričenja pregledovanje zakonodaje, ki daje priliko za iz-prememibo zakona o zaščiti delavcev in vseh njega se tičočih naredb. In izven vsakršnega dvoma je, da; bodo glavni predmet napada vseh delodajalcev navedene naredbe in princip osemurnega delovnega dne. Prepričani smo, da se ne motimo, če pravimo delavcem, da se za nekaj bodočih mesecev predvsem otvarja pred nami boj glede dolžine delovnega časa ter da je od1 konca te borbe v marsikaterem pogledu odvisen njih življenski položaj. S tem se otvarja polje za veliko delavnost delavskih strokovnih organizacij, od katerih pričakujemo, da načrtoma im sistematično delujejo za ohranitev pri dobljenih pravic, delujejo brez nervoznosti in zaletavanja, toda da pritegnejo vse širše in širše množice delavcev ter da svojo voljo jasno pred-očijo še pred koncem leta, ko se bo odločevalo o ureditvi novega zakona Poleg za delavni čas gre tudi za vse ostale pridobitve: nedeljski po čitek, neplačevanje čezurnega dela, zabramjenje nočnega dela žen in otrok, higijenske pogoje dela, koali cijsko pravo, delavske zaupnike, delavske zbornice, inšpekcije dela, borze dela, obsežnost zavarovanja in dajatve zavarovanja. O vseh teh vprašanjih naj se razvije obsežna debata v celokupni javnosti, ne samo v delavski, nego tudi na vseh sestankih imteresiramih krogov. Priznavamo kot povsem naravno, d!a prihajajo delodajalske organizacije z zahtevami, ki odgovarjajo razrednim interesom onih, ki jih zastopajo, kakor bodo to storile tudi delavske orgjanizacije. Dolžnost javnosti pa je, da oceni, kako bo vplivalo, če se tem zahtevam ugodi, na višje interese države in ljudstva1: na zdravje in kulturo ljudske množice, na nje duševni razvoj, na nje proizvajalno sposobnost. V teh višjih interesih, ki jih bo, tako se vsaij nadejamo, zastopala tudi vlada, morajo razredne zahteve zainteresirancev naleteti na ovire. Obsebi razumljivo je tudi bilo, da je ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja že anketi postavilo mejo. Zainteresiranim korporacijam je namreč naročilo, da, kadar postavljajo svoje razredne zahteve, mislijo na mednarodne obveze, ki jih je naša država prevzela in katerim se ne more več odreči. Govor je tukaj o mednarodnih konvencijah, o katerih >se sklepa na mednarodni konferenci dela v Ženevi. Kadar država sprejme in uzakoni (ratificira) kako tako konvencijo, se s tem zavezuje napram ostalim državam in nima več možnosti, da jo iz-preminja s svojimi posebnimi zakoni. Potemtakem *se torej izprememba naših delavskih zakonov ne more tikati onih vprašanj, ki so urejena z ženevskimi konvencijami. Zaraditega ne more biti izprememib na škodo delavcev, toda vedno so mogoče iz-premembe v korist delavstva. Ženevske konvencije določajo samo dopustni minimum, pod katerega se ne sme iti in preko katerega se mora razvijati njih socijalna politika. :Vi tem našem slučaju se jasno vidi značaj mednarodnih konvencij o delu. Konvencije so obramba proti nazadovanju, delavska pridobitev, ki jo čuvajo ne samo delavci ene dežele, marveč vsi delavci sveta. Že iz tega zgleda se delavci, ki so pod komunističnim vplivom, lahko prepričajo, kako nezmiselno je bilo, ko so jih komunisti odvračali od' sodelovanja z mednarodnim uradom dela. Čim večje je tam delavsko sodelovanje, toliko je višji mednarodni minimum delavskega varstva, o katerem se v Ženevi sklepa. Delodajalske organizacije dobro vedo, da tega minimuma ne morejo razveljaviti. Toda one hočejo sedaj izvesti drugačen manever. Izrabile bi rade konvencije za poslabšanje naše zaščitne zakonodaje. Njih zahteve so naravnost razredne. Zaradi javnosti potrebujejo nekak izgovor za svoje zahteve. Ni prijetno enostavno reči: to hočem, ker je tak moj račun. Izmislili so si novo formulo: zakaj neki dajemo delav- cem več zaščite kakor smo je mednarodno obvezani dajati? Znižajmo delavsko zaščito na nivo minimuma ženevskih konvencij! Taka je igra te gospode. Če se govori o tem: katere ženevske konvencije je treba pri nas sprejeti, ratificirati, so oni vsi odločno proti vsem konvencijam, v katerih je določen minimum zaščite višji, kakor jo daje naša domača zakonodaja. Več let že grme proti vašing tonskim konvencijam o osemurnem delavniku in nočejo niti slišati o tem, da bi jih ratificirali. Sprejeli bi samo tiste konvencije, v katerih je minimum zaščite manjši kakor v naši zakonodaji, toda ne zaradi ugleda države in delavskega napredka, nego zaradi poslabšanja naše zakonodaje. Radi bi, da naj se izvrši kulturna in politična sramota: da naj se mednarodna ustanova, ki je ustvarjena zaradi napredka v zakoniti zaščiti delavcev za poslabšanje te zaščite. Nadejamo se, da vlada ne bo dovolila tako hudo zlorabo. Predvsem državi ne more biti v čast, da reducira svojo socijalno politiko na mednarodno ugotovljeno najnižjo stopo-njo, kakor tam, kjer se nahajajo državice črncev v srednji Afriki. In končno, gospoda, ki kriči: češ, da dajemo več kot predpisujejo ženevske konvencije, potem je pa potrebno tudi, da vse sprejmete, kar predpisujejo ženevske konvencije: splošni osemurni delavnik; splošni nedeljski počitek; splošno prepoved nočnega dela v pekarnah; paritetno in neodvisno delavsko zastopstvo v vseh pridobitnih ustanovah ter enakopravnost delavcev pri vseh dogovorih v delavskih vprašanjih; svobodo organizacije za vse in pa tudi za poljedelske delavce; kompleten sistem samoupravnega delavskega zavarovanja itd. Vse te bistvene zahteve ženevskih konferenc gospodje po-slodavci zametavajo. V konvencijah, ki se tičejo teh vprašanj, hoteli bi . sprejeti izpremembe samo tam, kjer j se more poslabšati naš domači zakon. Hoteli smo v uvodu k tej razpravi predvsem pokazati neiskrenost delodajalskih argumentov s sklicevanjem na Ženevo. Pred pomirjenjem med Kitajsko in Rusijo. Razburjenje in nervoznost, ki je zavela ob konfliktu med’ Kitajsko in Rusijo zlasti v Zedinjenih državah, na Japonskem, v Franciji in Angliji se je polegla, ker sta se tako Kitajska kakor Rusija izjavili za mimo poravnavo spora. Najprej so hotele velesile posredovati v sporu. V prvi vrsti je hotela posredovati Amerika in je to sporočila po Nemčiji ker sama nima z Rusijo političnih zvez. Rusija in pozneje Kitajska sta pa odklonili posredovanje kake tuje države. V skrajnem slučaju bi se poslu žili ugodnosti, ki jih nudi Kellog-gov mirovni pakt, vsekakor pa sta obe državi rajši pripravljeni, se pogajati sami med seboj. Tako izjavo je podal kitajski zunanji minister Wang, ki obenem izraža željo, da naj bi se pogajanja vršila v Moskvi, dasi je sovjetska Rusija že poslala svojega: zastopnika za pogajanja, Serebriakova, v Harbin. Iz teh dejstev se da sklepati, da se med Kitajsko in Rusijo prično v najkrajšem času pogajanja za sporazum glede vzhodnoazijske železnice in s tem odpravi nevarnost velikih vojnih zapletljajev. V tem sporu je bila velika mirovna propaganda, podpis Kelloggovega mirovnega pakta in splošno razpoloženje precej odločilnega vpliva. Zakaj, kdor bi hotoma zakrivil danes tako veliko vojno, kakor bi bila borba med Kitajsko in Rusijo, vsak bi si nakopal sovraštvo skoro vsega človeštva. Ta moralni pritisk je poleg drugih okolščin tudi vpliv na to, da sta postali obe državi spravljivi. Kitajska je domena tujega kapitalizma in sicer japonskega, ameriškega, francoskega in angleškega. Vse te kapitalistične skupine gleda- jo na Kitajsko z ljubosumjem, ki bi v slučaju vojne prešlo k invervenciji. V neprijetnem položaju je pa tudi kitajska nankinška vlada, ki je proglasila zedinjeno Kitajsko, na katero se pa mukdenski poglavar Mandžurije noče ozirati. Edinstvo Kitajske torej še ni utrjeno. V enako težavnem položaju je Rusija. Dasi ji škoduje na ugledu tak konflikt, če ga ne zavrne odločno, je vendar protivojni duh močnejši. Tudi doma potrebuje Rusija miru, ker komaj čakajo nezadovoljneži, da: vladi odpovedo pokorščino, Vrhutega se nahaja na Kitajskem in v Sibiriji mnogo belih gardistov, ki so hoteli dati Kitajski takoj 10.000 na razpolago. Kitajska pa je ponudbo odklonila. Dejstvo je končno, da tujci im Kitajskem niso priljubljeni in tudi Rusi ne. . Vse te razmere kažejo, kako silno nevarna je vsakršna vojna ekspe-rimentacija. Iz vsake take vojne more nastati nov hujši svetovni požar, kakor je bila zadnja vojna. Zahvaliti se imamo protivojni propagandi, 'protivojnemu razpoloženju, ki je v tern trenutku zmagalo. Niti enega glasu nismo slišali za — vojno; ves svet je za sporazum. Ta pojav nam dokazuje, da je svetovni mir mogoč, čim bo človeštvo samo po svoji pameti reševalo politične in gospodarske probleme. Pri pogajanjih bo šlo glavno za to da se reši vprašanje severovzhodne mandžurske železnice, ki jo je gradila Rusija še pod carizmom in tudi soupravljala. Kitajska: je sedaj odpustila ruske nameščence in prevzela železnico sama. Z navadno pogodbo bosta državi ta spor lahko rešili. Francoski ministrski predsednik Polncar« odstopil. sestavil koncentracijsko vlado. Demisija celotne vlade. — Briand Francoski ministrski predsednik Poincare je zaradi bolezni odstopil, dasi so njegovi ministrski tovariši trdili, da je odstop neprimereji ter da' naj gre samo na zdravstveni odpoči-tek. Poincarč je vztrajal na svoji de-misiji. Poincare je star 69 let. Kot ministrski predsednik je vedno energično branil svoje stališče. Lansko leto je bila v razpravi dovolitev kongregacij v Franciji. Poincare je zagovarjal dovolitev za devet kongregacij iz povsem političnih razlogov, češ, da kongregacije s svojimi ustanovami širijo francosko kulturo in ugled države v inozemstvu. Dne 6. novembra 1928 je v debati odstopil, pa je že 11- ndovembra zopet sestavil vlado, ki je potem v dneh od 27. do 29. marca 1929 sprejela dotične kongre-gacijske določbe. Zadnje tedne je vodil Poincare boj za sprejem Yungovega reparacij-skega načrta, kjer je končno tudi zmagal z majhno večina Poincare je želel, da bi se francoska vlada dopolnila z levičarskimi politiki. V' tej politiki ga je podpiral 1 tudi zunanji minister Briand, ki je postal njegov naslednik. Namen mu pa ni uspel. Na zadnji seji je pa prišlo v zbornici do precejšnjega razburjenja. Socialistična frakcija smatra odstop vlade za nasilstvo. Vlada, ki je bila že obsojena na odstop, je iz strahu pred porazom napravila zadnjo gesto in zaključila zbornico. ^ Bolezen ministrskega predsednika ni tako važen dogodek, da bi se smelo delova-nje zbornice ukuniii takrat, ko gre za važna vprašanja. Vlada je obljubila vrsto davčnih olajšav in uradnikom, da bo njih prejemke uredila današnjim razmeram primemo. Oblju-ljubila je tudi pomilostitev političnih kaznjencev v Alzaciji. Vlada je s tem kršila parlamentarno dolžnost in pokazala z zlorabo ustavne prerogative pomanjkanje lojalnosti. Nova Briandova vlada bo slonela na širši kolaboraciji, zlasti z levičarskimi strankami. Francozi smatrajo to za potrebno z ozirom na konferenco državnih vlad1 v Haagu. Nastop komisarja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V četrtek je prevzel komisarijat pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. inž. Amadej Carnelutti. Posle je prevzel od bivšega predsednika ravnateljstva g. Marka Baura. Po prevzemu poslov se je predstavil komisar nameščencem urada v veliki dvorani, kjer je pozdravil komisarja generalni ravnatelj g. Milan Glaser, povdiarjajoč v daljšem govoru delo in razvoj soci-jalnega zavarovanja. Novi komisar je poveličeval zavarovanje ter naglašal potrebo njega revizije in reforme, ki pa ne smejo škodovati zavarovancem, pač pa morajo razbremeniti gospodarstvo. Dosedanja samouprava ni bila idealna. Zavarovanje je treba avtonomizirati, dia se odgovornost za uspevanje porazdeli med interesente. Bivši predsednik ravnateljstva Bauer se je zahvalil nameščenstvu za iskreno podporo in sodelovanje, na kar je bil slavnostni prevzem zaključen. Upajmo, da se 'bo novi komisar zavedal, da je socijalno zavarovanje ustanova za delavstvo in da ga je treba še izboljšati in izpopolniti. Imenovanje komisarjev za socialno zavarovanje. Imenovanje komisarjev za soci- I vice in enakopravnosti. Samouprav-jalno zavarovanje je torej gotova J ni .značaj socijalnib ustanov torej še stvar. Z imenovanjem komisarjev bo ! ne preneha s tem, če se pokaže po-ukinjen zakoniti princip paritetnega i treba za komisarijate, ker gr« le za zastopstva. Socijalno zavarovanje je i poenostavljenje uprave, kakor pra-po vsem bistvu interesna zadeva za- j vijo in tudi pri poenostavljeni upra- varovanjev in bi torej v teh ustanovah logično mogli in smeli delovati le interesenti, ki čutijo potrebo in moralno dolžnost, da se socijalna zakonodaja izboljša in izpopolni. Zakaj, nobenega dvoma ni, da imajo delavski in nameščenski interesenti preslabo socijalno zakonodajo in premalo zakonitega varstva za današnje razmere. V zmislu zakona je pa določeno paritetno zastopstvo v upra- vi socijalnega zavarovanja, s čimer je hotel dati zakonodajalec videz pra- vi, če že mora tako biti, bi morala obveljati vsaj pariteta uprave; bolje pa bi bilo, če bi se uprava teh zavodov tudi v slučaju reform poverila veščakom in predvsem pravim interesentom. O reformah se itak vrše ankete, na katerih bi morala tudi obveljati pariteta (po zakonu). Če se pa v upravi zavodov ukine pariteta, so s tem varovani zgolj interesi delodajalcev proti pravim interesom na socijalnem zavarovanju. Balkanski problem. Na opomine, ki jih je dobil Balkan iz inozemstva, zlasti tudi bul-garski zunanji minister Burov, ko je bil v Parizu, postajajo balkanski diplomati bolj dostopni za razmišljanje o rešitvi neprestanih balkanskih sporov in intrig. Zunanji minister Burov, ki ni dosti bolj spravljiv, kakor je bil prejšnji minister Volkov, mecen ma-kedonstvujočih organizacij, je prišel do prepričanja, da se mora pogoditi z Jugoslavijo. Vobče pa je mnenje sofijskega časopisja, da za talca pogajanja 'Burov ni primerna oseba, per je igral izizivalno politiko. Na interpelacijo skupine kmetijske stran- ke je tudi predsednik vlade izrekel prepričanje, da pride v najkrajšem času med Bolgarijo in Jugoslavijo do popolnega sporazuma. Nastaja sedaj samo vprašanje, ali bo Burov mogel in hotel izpremeniti svojo zunanjo politiko, ali bo rajši podal demisijo, zakaj v Parizu je zvedel, da velesile ne bodo dopuščale (kršitve mednarodnih pogodb. Po vseh teh dogodkih je edini izhod, da se Jugoslavija in Bulgarska najprej sporazumeta, na-daljni koralk pa Ibi bil splošna balkanska konferenca, ki naj bi odpravila nevarna vojna ognjišča. Nova uredba o odpiranju in zapiranju obratov in trgovin in brezposelnost v obrtnih strokah. Logično bi bilo pričakovati, da se ba pri sestavljanju novih uredb in nar^db o delovnem času itd., že z ozirom na strahovito brezposelnost v vseh obrtih skrajšalo delovni čas. Kaj še! Nova uredba o delovnem času podaljšuje delovni čas na 10, 12 in še več ur na dan za gotove obrate. To bo že na dosedanjo brezposelnost v gotovih obrtih hudo učinkovalo. Saj v nekaterih obrtih ne samo. da pomočnik nima dela, ampak je sani obrtnik kot tak, po več mesecev brez posla. Obrti, mizarska, kro-jaškak in čevljarska, so postale sezijske. Po par mesecev na leto je mogoče od vseh izučenih moči zaposliti kakih 60—70%. Po večini pa ie nad 50% obrtniških pomočnikov nezaposlenih. Vzroki temu so različni, Kotovo je pa tudi eden glavnih vzrokov, j predolgi delovni čas In delo v akordu. V čevljarski stroki imamo na primer: samostojnih čevljarskih obrtnikov okroglo 2000, čevljarskih pomočnikov 1500, vajencev 2200. Tako pridemo do skupnih delovnih moči v čevljarskem obrtu v Sloveniji na 5700. Te delavne moči bi lahko z ročnim delom napravile letno (ako računamo, da povprečno posameznik napravi lahko 5 parov na teden) 1,482.000 parov čevljev. To se pravi, obuvali bi lahko z ročnim delom celo Slovenijo, pa bi še vedno ostalo 426.000 parov čevljev za izvoz iz Slovenije. (Slovenija ima 1,056.000 prebivalcev.) Ako vzamemo sedaj, da imamo v Sloveniji več modernih tovaren za čevlje, izmed katerih je v ostalem marsikatera pri polni svoji kapaciteti obuti celo Slovenijo in ako pogledamo, da se je leta 1926 uvozilo samo iz Čehoslovaške za 60,700.000 Din čevljev, leta 1927 za 57,100.000 Din in leta 1928 za 50,500.000D Din, mora vsak lajik uvideti, da delovnega časa ne kaže podaljšati, temveč nasprotno, skrajšati. Približna ista slika je v drugih obrtih. Vsled preobilice nakopičene produkcije po j skladiščih, — glavni konzument, delovno ijudstvo, nima sredstev za potrošnjo — nastaja vse povsod ogromna brezposelnost, za katero ublažitev žal ni razumevanja. Oblasti pošiljajo te dni vprašanja in pozive, naj povemo svoje mnenje, oziroma stavimo predloge k novi uredbi. Kakšno naj bo naše stališče k novi uredbi, ako smo zgoraj ugotovili, da vlada v obrtih taka brezposelnost? Evo naše stališče: 1. Uvede ■ naj se za vse obrtne obrate 8-urni, ozir. tedenski 48-urni delovni čas. 2. Začetek, odmor in konec deia naj se prepusti sporazumnemu dogovoru med delodajalcem in delavci, oziroma njihovo or- • ganizacijo. 3. Uvede naj se popoln nedeljski počitek. To stališče, oziroma predloge k novi naredbi, naj naše strokovne organizacije sporoče Srezkim poglvarstvom in Vel. županstvom. Dnevne novice. Trije komunisti ustreljeni. Zagrebška policija je bila obveščena, da se skrivajo v neki hiši blizu Sorn-bora komunisti. Večji oddelek policije je hišo ponoči obkolil. Med obleganci in oblegovalci se je razvilo streljanje, tekom katerega so bili trije komunisti, člani zagrebške univerze, ustreljeni. Od policije ni bil nihče ranjen. Lastnik hiše, čevljar Novosel in nek bližnji gostilničar, sta bila aretirana. Za ureditev groba Viljema Bukšega, Prilikom petletnice smrti Viljema Bukšega in iz pijetete napram svojemu ustanovitelju, vodji in učitelju, so hrvaške sindikalne organizacije v sestavu »Ujedinjenog radnič-kog sindikalnog saveza Jugoslavije«, Delavska zbornica v Zagrebu, savez grafičarjev, bančnih uradnikov itd., osnovali skupni odbor za ureditev in vzdrževanje groiba Viljema Bukšega. V ta odbor se povabi tudi ustanove delavskega zavarovanja, v katerih je Bukšeg toliko delal. Pred revizijo socijalno-politične zakonodaje in obrtnega reda. V Beogradu v Delavski zbornici se je vršila anketa o socijalnem zavarovanju ter o novem obrtnem redu. Navzočih je bilo 25 zastopnikov delavskih zbornic in interesiranih ustanov. Konferenci sta prisostvovala za oblast načelnik ministrstva soctjalne politike dr. Jeremič in za ministrstvo trgovin inšpektor dr. Stojadinovič. O teh važnih vprašanjih Ibo treba v javnosti nekaj več razpravljati, ker vemo, da je tendenca reakcije žilava in da se bo socijalna in delavsko-varstvena zakonodaja ugodbo razvijala le tedaj, če bo imela javno mnen-nje za seboj, ki ga pa ni težko pridobiti, ker so zahteve delavcev in nameščencev utemeljene. Ladjedelnica v Splitu, Čehoslo-vaške tovarne iSkodove nameravajo zgraditi v Splitu ladjedelnico. Tovarna se je že leta 1927 zanimala za to ustanovitev. Protest v Sofiji proti pomilošče-nju. Jugoslovanski diplomatični zastopnik je vprašal bulgarsko vlado za pojasnila, kam meri politika po-miloščenja krivcev, ki so Bulgarijo pognali v vojno. Ta korak se more smatrati kot protest, dasi je ta korak sicer demonstrativen ali vendar no-tranje-političen. Še hišne preiskave. V zadnjem času so bile tudi v Mežiški dolini izvršene številne hišne preiskave. Oblastveni organi so, med drugim, preiskali stanovanja šolskega vodje Doberška na Prevaljah, šolskega vodje Koprive na Holmcu, bivšega učitelja Moderndorferja v Mežici, uradnika Kuharja v Guštanju, Lešnika v Marenbergu, itd. Preiskave so ostale brezuspešne. Konferenco jugoslovanskih škofov sklicujejo, da se 'bodo posvetovali o načrtu šolskega zakona, konkordata in drugih stvareh. Glavni namen pa je, da spravijo verski pouk v šolski zakon in se tolažijo s tem, da bo tudi pravoslavna cerkev za to. Naj napravijo tako, kakor so napravili v Italiji z znanim dogovorom; upamo, da bo tudi tukaj kdo, ki se bo upal povedati, da je vzgoja stvar sodobnega napredka in države. • Konferenca držaiv glede reparacij napravlja v 'Nemčiji nepovoljno razpoloženje. Najprej se niso mogli diplomati zediniti glede kraja, kje naj se konferenca vrši, sedaj pa nastaja neugoden položaj, ker Macdonald ne bi rad1 iziapustil Londona pred zborovanjem Zveze narodov, Poincare je najbrže težje bolan, kancler Miiller se pa itak za daljšo dobo izaradi bolezni ne bi mogel udeležiti konference. Če se ti trije možje ne morejo u-deležiti konference, dobi ta povsem drugačen značaj, ki za Nemčijo ne bi utegnil biti najboljši. Zato ijc naravno, ker so take težkoče in dleloma nezaupanje, da se konferenca odlgo-dt. — Takega mnenja so v Nemčiji. Bratko Kreft: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih dui. 127 Siten je sicer že bil, toda... ti domišljavi osmošolci me ne bodo imeli za norca ... »MirlKdo pa je rekel, dai lahko pospravite! Če ne bo miru, bomo sedeli do dveh tukaj. Jaz imam čas in vi tudi ...« Razred je utihnil1 v napenjajoči se jezi, Fran* ček je moral brati najprej. Po petih minutah ga je prekinil in pozval k molitvi. Molitev osmošolcev pa je bila vedno bolj tiha. Večina ni molila nikoli. Samo semeniščani »o polglasno izgovarjali ■svoj Paternoster in še ti si niso bili edini, ker je Munda, najboljši Grik v razredu, vmes grško bogomolil. Ko so odmolili, je Kaučič zahteval ponovno molitev. »Še enkrat! Nisem nič slišali« Res osmošolske molitve radi majhne udeležbe ni Mo mnogo slišati, res, da je dajala zaradi grškega bogomolca Munde čudne glasove, res pa je tudi bilo, da je bil Kaučič hud liberalec in Orjunaš in da kljub šolskim pred-ipisom niti a ije držal pri konferenci oster govor. Kritiziral je, da se šola premalo 'briga za nacionalno vzgojo svojih gojencev. Z3UTPA3 za izkuhavanfe sSehaehfovo TERPIIITIfiOVO MILO pa je pranje aotovo! Bulgarija pojasnjuje in intervenira, Bulgarija hoče vsekakor odvrniti vso krivdo za nemire na nje mejah od sebe. V Parizu, v Londonu in drugod daje pojasnila. Vsekakor pa je stvar taka, da se nemiri dogajajo na mejah proti raznim sosednjim državam, kar bi pomenilo, da bulgarska vlada ali ne more ali pa noče odpraviti nemirov, Države, ki se zanimajo za te večne obmejne spore na Balkanu, zahtevajo, da se prizadete države o stvari pomenijo in zedinijo, kako je ustaviti delovanje obmejnih tolp in krivcev sploh. Če bi bila dobra volja, bi bil že zdavnaj konec prepirov in takozvani Macedonci bi imeli svoje pravice, ker prijateljski sporazum ni žrtev. Ratifikacija Kelloggovega mirovnega pakta, V sredo je predsednik Zedinjenih držav, Hoover, slovesno proglasil veljavnost Kelloggovega mirovnega pakta. Kelloggov pakt sta tudi podpisala Avstrija in Bulgarija. Madžarski bojkot čehoslovaškega blaga, Madžari so v Hidesnemeti zaprli čehoslovaškega železniškega u-radnika, češ, da je špijon. Zaradi tega je nastal med Madžarsko in Če-hoslovaško oster diplomatični spor, Municipijalni odbor komitatov Csand, Arad in Toronta (114 članov) je sklenil izdati okrožnico, da naj nihče ne kupi industrijskih izdelkov čehoslovaškega izvora. Socijalistična študentovska internacionala je zborovala 12. do 14. t. m. na Dunaju ob priliki delavskega mladinskega zleta. Na kongresu je bilo zastopanih 12 držav. Kongres socialističnih študentov se je izrekel za lojalno sodelovanje s socijalistič-nimi organizacijami, Uradom dela in za mednarodni visokošolski učni program. Dijaško internacijonalo je ustanovil na kongresu v Amsterdamu dr. Oton Friedlander. Kongresa se niso smeli udeležiti študenti iz Litve, Španije, Jugoslavije in Italije. Pridružili so se internacijonali tudi madžarski socijalistični študenti in angleška vseučiliiška delavska federacija, Na kongresu je predaval dr. Karl Renner o socijalizmu in intelektualcih. Papež je prvič zapustil Vatikaa v četrtek, dne 25. t. m., iko je vodil procesijo z velikim ceremonijelom. Po 59. letih je prostovoljni jetnik prvič prestopil vatikanski prag. Mednarodna konferenca vlad, ki se bo posvetovala o izvedbi Youngo-vega načrta o reparacijskih dajatvah, se bo vršila v Haagu v Holandiji. Pričetek konference bo 6. avgusta. Konferenca bo zborovala v poslanski zbornici. Škandal za Nemčijo ali trgovina z dekleti na veliko. V Nemčiji so izsledili velikopotezno trgovino z dekleti. Evropejski novinarji so namreč opazili, da so v južno-ameriških državah po javnih hišah nameščena skoro sama evropejska dekleta. Zaradi tega so začele oblasti stvar zasledovati in so dognale, da je trgovska organizacija prodala v južno Ameriko v par mesecih nad 400 deklet med 15. in 25. letom. Ti zločinci iščejo stikov z dekleti ter jim obetajo dobre službe ali pride celo sam ženin ponje, da jih popelje kot neveste bogataša. Obljubljajo jim najlepšo bodočnost v inozemstvu in sicer navadno v Južni Ameriki, ampak v kakšnem popularnejšem kraju. Ko spravijo rokovnjači deklice na ladje, ni več rešitve zanje. Šele, ko pridejo na določeno mesto, se deklice zavedo, kam jih je vedla lahkovernost. Brezvestna tolpa lovi svoje žrtve osebno in z inserati, obetajoč veliko srečo. Bivši predsednik mehikanske republike, Calles, pride v Evropo. Proučiti hoče razmere v evropskih deželah, zlasti pa železništvo. Mudil se bo v Zedinjenih državah, potem v Franciji, Nemčiji in Španiji. Pred razgovori med Anglijo in Rusijo, Povabilo angleške vlade na razgovor o upostavitvi diplomatičnih od-nošajev med Anglijo in Rusijo je Rus/tja »prejela. (Pogajanja bjo vodil v Londonu pariški poslanik Dovgalev-ski. Ruska vlada pa je povdarila, da naj se pogajanja vrše samo glede temeljnih smernic, ki na služijo poznejši uravnavi spornih vprašanj. V Perziji imajo zopet ustajo. Bolgarski socijalisti so izdali spomenico z oziram na obmejne nemire, ki so jo poslali socijalistioni internacijonali in vsem socialističnim strankam ter vplivnim voditeljem dielav-skega pokreta. Vi spomenici pravijo, da so nemirov krive določbe neuill-ske pogodbe, ki so potegnile mejo nespiorazumno z narodom in razmeram odgovarjajoče. Spomenica je po-ziv na so c i j al nodemokr atič n e stranke, ki zahteva, da »tore vse socialistične stranke potreben korak za odpravo teh nezdravih razmer. Angleški rudiarji dobe zopet sedemurni delavnik, Te dni se je vršil letni kongres angleške rudarske organizacije. Načelo se je na kongresu vprašanje zopetne uvedbe sedemurnega delavnika v rudnikih. Delavska vlada hoče sedemurnik polagoma zopet uvesti, in sicer uvede kanec tega leta sedeminpolurni delavnik, v letu 1931 pa sedemurni, ker takrat poteče zakon o osemurnem delavniku, ki ga je dala skleniti konservativna večina. V angleški tkalski industriji izvor delavstva. Med podjetniki angleških bombaževih tkalnic in zastopniki delavcev so se vršila že dalje časa pogajanja. Podjetniki so hoteli znižati mezde. Pogajanja so se v soboto razbila.in 16.000 tovaren je izprlo pol milijona delavstva. Minister dela Marjeta Bonfield skuša zbližat i stranki k novim pogajanjem na podlagi novega stališča. Ako se spor ne poravna, bo Macdonald sam interveniral pri zastopnikih delodajalcev in delojemalcev. »Daily Mail« pravi, da je ta boj tem opasneji, ker se bombažna industrija nahaja v krizi. Prava Tešitev tega spora bi bila za industrijo in zadelavstvo, če bi se industrija reorganizirala in modernizirala, da bi mogla konkurirati na svetovnem trgu. Na mednarodni konferenci vlad glede reparacijskih dolgov, ki se bo vršila v Haagu, bo angleška vlada zastopana po zunanjem ministru Hendersonu in zakladnem ministru Snovvdenu in nekaj tehniških strokovnjakov. Macdonald sam se bo udeleževal konference le po potrebi od slučaja do slučaja. Nemškemu kanclerju Miillerju se po operaciji vrtača zdravje. V nekaj tednih bo lahko zopet prevzel posle. Briand Aristid je sestavil novo francosko vlado. Vsekaikor je Briand upoštevati pri sestavi vlade levičarske stranke, s katerimi bo nedvomno lažje reševal sedanje probleme Francije, kakor z dosedanjo vlado. Briand enajstič predsednik francoske vlade. Panevropa in Herriot, Bivši francoski ministrski predsednik Herriot je izjavil časnikarjem, da že dolgo misli na veliko evropsko delovno za-jednico. Evropa brez carinskih mej in nerazkosana je že dolgo moj sen. Če je mogoče to v Ameriki, je mogoče v Evropi. Carinske meje morajo pasti! ... Fašistična delavska zakonodaja v Italiji. V! smislu zakona se snujejo v Italiji fašistične posredovalnice za delo. Podjetniki se s tem zavežejo, da smejo sprejemati izključno nameščence samo iz te posredovalnice, in sicer v prvi vrsti tiste, ki dalje časa pripadajo fašistični organizaciji. Vpisati se sicer smejo pri posredovalnici tudi nefašisti, toda nimajo izgloda za nameščenje. Katoliška morala zelo trpi v sezoni kopanja. Klerikalni »Vorarlber-ger Volksblatt« objavlja poziv nekega fanatika krščanske morale oblastim, da naj preprečijo z orožniki, da se ne bi ljudje kopali v javnih vodah, ker da se ljudstvo s kopanjem samo moralno akužuje, češ, da se je ravno v letošnjem letu to kopalno okuže-nje silno razpaslo in preti velika nevarnost od te strani. Ker pa 'pobožni »moralist« — najbrž je to kak ku-tor — ne zaupa popolnoma v uspeh oblasti, zato namiguje katoliški javnosti, da se naj ista posluži samopomoči s »že dobro preskušenim sredstvom«, namreč s potresanjem jezer in potokov s steklenimi črepinjami! Pred nedolgim! časom smo čitali( da se je nek samostan na Bavarskem poslužil tekega hudičevega sredstva ter potresel neko, v bližini samostana se nahajajoče jezero, s steklenimi črepinjami. Posledice so bile grozne, kajti kopalci so se silno porezali. Nehote sem se pri tej priliki spomnil, da sem pred kratkim čital v nekem slovenskem klerikalnem časopisu slavospev neki čednostni svetnici, ki je bila — menda lanskega leta — proglašena iza blaženo in katere največja čednost je obstojala ravno v tem, da se ni nikoli kopala! Če bi se ravnokar pri nas snujoča »katoliška akcija« posluževala podobnih sredstev kot v Vorarlbergu, tedaj bo ji vsekakor treba posvetiti mnogo paž-nje. —n. Direktor berlinskega deželnega sodišča Bombe, brez sledu zginil. Bombe je bil predsednik v zadnjih procesih tajnih umorov. Sediaj se je nahajal na dopustu v Meklenburgu. Predzadnjo nedeljo se je podal na iz-prehod, iz katerega se ni več vrnil. Domneva se, da so ga člani tajnih umorov s sveta spravili. Spopad v Berlinu. V petek je policija zalotila v Briickenstrasse nekaj oseb, ki so nalcpljale lepake s pozivom za 1. avgust. Ko jih je hotela aretirati, se je takoj zbralo kakih 100 ljudi, ki so napadli policiste s kamenjem. Šele, ko je došlo ojačeni e, se je posrečilo demonstrante razgnati. Zopet potres na Japonskem. Na Japonskem: je bil pred dnevi zopet hud potres, katerega posledice še niso znane. Med Tokiom in Kioto je promet pretrgan. Na otočju Haiti je vulkan Kilanca začel zopet bljuvati. Letna članarina za .Cankarjevo družbo" znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — «c »Julij 14. Spomini ob petnajstletnici izbruha svetovne vojne. (Konec.) »Delavci Velike Britanije! VI nimate nobenega spora z delavci Evrope. Oni nimajo nobenega spora z vami. Vladajoči razredi so v sporu. Ne napravite iz njega se svojega! Milijon sociialistov Avstrije je protestiralo, milijoni so v Nemčiji protestirali. Ne zapustite lih. Združite se z delavci Franclje in Rusije in recite vladi, da napoveste mir, ako ona napove vojno. Zastava internacijona-le plapola nad vsemi zastavami. Kaj imate dobiti od vojne? Dvajsettisoč delavcev je bilo ustreljenih v Burski vojni. Še danes plačujete vsako leto 12 milijonov funtov za podporo vdov in sirot. Toda delavcu južne Afrike gre slabše nego kdaj prej. Samo bogati magnati so pridobili... Vladajoči razredi se ne marajo boriti, vas hočejo vpreči v boj... Korakajte po ulicah, pojdite na trge in povejte povsod, povsod: Proč z vojno!« (Kasneje po vkorakanju Nemcev v Belgijo so bili tudi nekateri angleški socijalisti za »obrambno vojno«. Macdonald, voditelj stranke in da- našnji ministrski predsednik Velike Britanije je dosledno vztrajal — proti vojni.) V Parizu je ležala odločitev množic. Na šest orjaških zborovanjih v Parizu, v mnogo mestih v provinci dajo socijalisti množici parolo: Generalna stavka in mir! ... Drugi dan kliče Jauresa telefon iz Bruslja: nemški sodrug' je na potu v Pariz! Novo upanje! Pozno zapuste redakcijo in gredo večerjat. Ne vidijo mladega moža, ki čaka pri vratih uredništva, on jih pa vidi in jim sledi. Rue Montmartre, Cafe du Croisant. Ob svoji stalni mizi s staro zofo sede med okni, vroče je, okna so odprta, nobenega vetra, Jaures je razburjen, upa, da pride Nemec jutri. Tedaj dvakrat poči, vsi poskočijo: le Jaures se je zgrudil na zofi ob oknu ... Čez petnajst minut je mrtev. Ko je potem voz peljal domov bledega, izkrvavelega moža. so se že tisoči gnetli v ulico. Mnogo jih je jokalo. Villain, morilec, skoro linčan, i mlad, svetlolas, miren študent, niti j v manirah niti v besedah, niti v živ- j ljenju fanatičen, uradniška glava, izpove: »Nasprotnika triletne vojaške službe sem hotel usmrtiti. Preveč je škodoval Franciji: hotel sem streljati že na vratih njegovega časopisa, pa nisem mogel.« Na zadnji julijski večer je padel; j še ena noč ga je ločila od onega prvega avgusta, ki je odločil usodo Evrope, pol dneva pred prihodom nemškega sodruga. Ta umor se je zgodil pet tednov j potem, ko je Srb ustrelil Habsbur- i žana ... Morilca nadvojvode Ferdinanda so mučili na smrt, morilec ; Jauresa je ostal prost...________________ Nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev se vrši v nedeljo, dne 8. septembra na Ljubljanskem velesejmu ob priliki pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Zakai se mučiti, ko pa ni treba? Cez noč naj se perilo namoči v raztopini ZENSKE HVALE, zjutraj pa izpere s »Schicht«-oyim terpetinovim milom. Varujte se ponaredb! ljamo krasna pisma Roze Luksemburgove iz ječe, Svejk v aeropianu, odlomki izpovedi nemške pisateljice Herrninije zur Miihlen, Sinclairja, Londona, Gorkega, ter prispevki slovenskih pisateljev M. Plopči-ča, Toneta Seliškarja, Cerkvenika,’ Vuka, Kozarja, Krefta itd., članki dr. Tume o. Ivanu Cankarju (z zanimivimi pismi), Talpa itd. K ledar bo pestro urejen, da bo vsakdo našel veliko v njem. Zato se cimprej vpišite v Cankarjevo družbo, od katere boste v jeseni sprejeli najlepši in najmodernejši slovenski koledar! Kultura. Koledar Cankarieve družbe bo od vseh dosedanjih slovenskih koledarjev najlepše in najmodernejše opremljen. Vseboval bo slike slovenskih umetnikov Tratnika, Pirnata, Vidrgarjev, J. Kosa, T. Kosa, Serajnika! Miha Maleša, Cudermana, Vretčiča, Stiplovška, Pregljeva itd. Poleg teh bodo zastopani: iz tiijih umetnosti Picasso, Georg Gross (žnani proletarski slikar-satirik), Kathe Kollvvitz in drugi. Od vsebine jav- U». Preiskava v »Ljudski tiskarni«. V soboto se je vršila v »Ljudski tiskarni« stroga preiskava vseh prostorov, ki pa ni dala nobenih rezultatov. Šlo je menda za neke letake, ki so se pojavili zadnje čase, ki so pa bili šapirografirani in ne tiskani. Letaki so bili naperjeni tudi proti našim organizacijam. Razglas mestnega magistrata. Katastrska uprava prične pri delu za novo izmero mesta Maribor z meritvijo posameznih parcel že z avgustom t. 1. Vsled tega se poživljajo vsi posestniki v obsegu mestne občine Maribor, da takoj oiznačijo svoje parcele z betonskimi ali kamnitimi mejniki, kakor to predpisuje zakon o zemljiškem katastru. (Uradni list ljub. in marib. oblasti od 23. II. 1929 člen 12.) Ako meje med posameznimi parcelami ne bodo označene z mejniki, se izvrši izmera po sedanjem stanju. Kasnejša popravila se bodo izvršila na 'breme onega, ki je opustil zamejničenje. Sosedje naj sporazumno določijo meje med svojimi parcelami, da se bo z meritvijo ugotovilo Ali ste že krili J svoje potrebe v tiskovinah ■ o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 S G G G G G G G G G G Ali ste že preizkusili „PR0JA“ Ječmenovo bavo? & I f % & w * i* Dobiva se Jo povsod. Dobiva se Jo povsod. O H fcj ei H tl tj C u* C ku. k— C r ha a ei t* □ a t- tr u Cl I, MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA H. Z. Z O. Z. Ust*n. 1898 MARIBOR, TRlJliKA CISTA ITSV. 36—38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici Štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. IS Moderno la higiensko arifiu pekarna.— Priporočamo vtem organiziranim delav’ cem In delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva i Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na savirovalno mamko D. Pz pravo stanje, ki bo merodajno za dolgo število1 let ČAJANKA< KI JE NAJBOLJŠI IN NAJIZDATNEJŠr MALA NAZNANILA. I! gonilne jermene za mline, žage in tovarne v vsaki širini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Produktivno zadrugo mizarskih mojstrov El« r. z. z o. z. Maribor, Vetrinjska ulica IS. Lastna Izdelava vseh vrst pohištva od navadne do najflnejie Izdelave, li mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotlinega lesi, po znatno znlianih cenah, zelo solidno in dobro delo. Eno leto garancije. Samo pri I-rodu Ut! tu! zn* drUKl mizarskih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18. Tvornica štampiljk in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin T. Soklič Maribor, Aleksandrova c. 43. VaZno za vse! Vsakovrstna popravila šivalnih in pisalnih strojev, gramofonov, otroških vozičkov, dvokoles in motorjev, emajliranje in poniklanje. Shranjevanje dvokoles in motornih koles iez zimo, vse to nudi in izdeluje mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR Tettenbechora ulica 14. PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg It. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in* aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Rad!owelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in: sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-lecnniscnes Lexixon, Mk 3.60; Wo steekt der Fehler? Mk 4,— zastonj. Naročite se