PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. cehi 6 - PP 559 7796-600 < 460834 PD I ■ ax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 131 (14.222) Trst, torek, 9. junija 1992 Upravne volitve še zaostrile pretres, ki so ga pred dvema mesecema povzročile politične Trst je izbral zapiranje Protest volilcev je prišel do izraza tudi v precej nizki udeležbi - Krepko nazadovanje KD, PSI in Demokratične zveze ob uveljavitvi MSI in Severne lige - Trije Slovenci v pokrajinskem svetu Zapiranje in protest VOJMIR TAVČAR Oster protest zoper stranke in obenem dokaj jasna izbira za zaprtost mesta. Tržaški volilci so se v nedeljo in včeraj izrekli. Vsi so od teh volitev, tudi v luči nedavnih izidov za politične volitve, pričakovali precejšen potres, nihče pa najbrž tolikšnega, kot je izšel iz volilnih žar. V pokrajinskem merilu je KD nazadovala za več kot 7 odstotkov, socialistična stranka za obilnih 5,4 odstotke je Demokratična zveza izgubila v primerjavi z nedavnimi političnimi volitvami. Krepko je napredovala Severna liga in prav tako krepko MSI, medtem ko je Lista za Trst utrdila svoje pozicije. Res je, da sta se okrepili manjši laični sredinski stranki kot PLI in PRI, na levici pa je napredovala Komunistična prenova in se je utrdila tudi Slovenska skupnost, vendar ti premiki niso tako makroskopski kot tisti, ki so bili navedeni na začetku. In če je znatno manjša udeležba odraz utrujenosti volilcev, če krepitev Severne lige nakazuje protest proti sedanjemu strankarskemu sistemu in načinu upravljanja, pa tudi protest zoper novice o podkupninah, ki prihajajo iz Milana, sta porast MSI in krepitev LpT dokaz želje po zapiranju, zavračanje odpiranja do zaledja, za kar so se, čeprav v različni meri in z različnimi poudarki zavzemale poražene KD, PSI in Demokratična zveza. In skupaj s to perspektivo je bila, kljub uveljavitvi Komunistične prenove, poraženec teh volitev levica. Ali bosta upravljiva pokrajinski in občinski svet, kakršna sta izšla iz teh volitev? V normalnih pogojih najbrž ne bi bilo mogoče oblikovati nobene večine. Toda pod šokom nedeljskega in včerajšnjega pretresa in s perspektivo, da bi bile nove volitve v kratkem času še večji udarec, je možno, da stranke najdejo dogovor o nekaj programskih točkah. Po sili razmer morda med strankami ne bo prevladala logika spopada, toda pot v perspektivno Prihodnost bo za Trst od danes nedvomno veliko težavnejša. TRST - Vsi so pričakovali pretres in tržaški volilci niso zatajili: pretres je bil najbrž še večji od pričakovanega. Tako na pokrajinski kot na občinski ravni so bile KD, PSI in Demokratična zveza krepko poražene v primerjavi s prejšnjimi občinskimi kot tudi v primerjavi z nedavnimi političnimi volitvami, medtem ko so so se močno okrepili misovci in Severna liga, pa tudi Lista za Trst je utrdila svoj položaj. Znatno manjša je bila udeležba na volitvah in tudi število belih ter neveljavnih glasov je bilo zelo veliko. Na izbire tržaških volilcev so nedvomno vplivali vsedržavni dogodki in še zlasti škandal s podkupninami v Milanu, istočasno pa je dober del volilcev z jasnim preokretom na desno nakazal mestu postopno zapiranje kot edino perspektivo. Po teh volilnih izidih bo nedvomno težje sestaviti pokrajinsko in občinsko vlado. In vprašanje je, ali bo strankam to uspelo v 60 dneh. Iz volitev bosta izšla krepko prenovljena občinski in pokrajinski svet. Pozno zvečer ni bilo še dokončnih podatkov o izvoljenih v občinski svet, v pokrajinski svet pa so bili izvoljeni trije Slovenci in sicer Nives Košuta za Demokratično zvezo, Stojan Spetič za Komunistično prenovo in Ivan Peterlin za SSk. NA 4. IN 5. STRANI Nižja volilna udeležba drugod po državi V Neaplju napredovanje vladnih strank NEAPELJ Glavna značilnost upravnih volitev, ki so včeraj in predvčerajšnjim potekale v 156 občinah, je manjša volilna udeležba, kar po eni strani najbrž pomeni, da se volivci vse bolj odmikajo od politike in na ta način tudi protestirajo proti dosedanjemu načinu vodenja politike, po drugi strani pa rezultati - razen v Trstu so drugod vladne stranke v glavnem ohranile svoje položaje - potrjujejo, da volivci vsaj na jugu še vedno najbolj zaupajo tradicionalnim političnim silam. Volilo je približno dva milijona volivcev, udeležba pa je bila 77-odstotna, medtem ko je na prejšnjih upravnih volitvah volilo 6,8 volivca več. Med občinami je ob Trstu glavno preizkušnjo predstavljal Neapelj, kjer je bila volilna udeležba še nižja: 71 odstotkov (82,4% na prejšnjih občinskih volitvah). Zato ni čudno, da mnogi trdijo, da je v Neaplju med 886 tisoč volivci zmagala stranka odsotnih. Absentizem je res narasel, glasove pa je dobila tudi petstrankarska koalicija, ki je že doslej vodila občino. S skupnih 60,4% so KD, PSI, PSDI, PLI in PRI napredovali na več kot 67 odstotkov, pri čemer velja poudariti, da je PSI dosegel 19,5%, kar je 4,2 odstotka več kot na prejšnjih volitvah, bistveno pa so glasove povečali tudi liberalci, medtem ko so ostali v glavnem obdržali svoje položaje. DSL je zabeležila precejšnje nazadovanje, saj je v primerjavi z aprilskimi političnimi volitvami izgubila kar 3,9% in pristala na 12,7%, v nasprotju s Trstom pa so skoraj za odstotek nazadovali tudi misovci (z 10,1 na 9,3 odstotka), pa čeprav so Neapeljčane skušali pridobiti s kandidaturo poslanke Alessan-dre Mussolini. Storilcu, ki ga je policija že prijela, je bil »dobri človek iz Negove« antipatičen Nedeljski umor Ivana Krambergerja nima nobenega političnega ozadja Nasilje - kuga našega časa MILAN MEDEN Na binkoštno nedeljo je bil umorjen Ivan Kramberger. Vnovič se je pripravljal, da poseže v slovensko politiko neobremenjeno, hrupno, neposredno in neprizanesljivo. Tudi v Franciji so imeli nekoč marginalnega predsedniškega kandidata - poklicnega komedijanta - ki je padel pod streli razdraženega iztirjenca. Toda Francija je velika republika - z dvestoletno demokratično izkušnjo. Pred Slo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — V nedeljo je bil na lastnem političnem zborovanju v vasi Jurovski Dol ob 18.40 ustreljen predsedniški kandidat Ivan Kramberger (na sliki). Kramberger je med prevozom v bolnišnico umrl. Dve uri zatem je bil osumljenec prijet. Minister za notranje zadeve Igor Bavčar je dejal, da so bili posredi osebni motivi in težka antipatija do Krambergerjeve osebnosti. Tako je Bavčar poudaril, da je treba izključiti »organizirano politično ozadje tega dejanja«. Šlo je za individualni terorizem. Ivan Kramberger je za marsikoga veljal za posebneža v slovenskem političnem življenju. Iz dimnikarja se je povzpel do kandidata za mesto predsednika republike, ki je na zadnjih volitvah pobral malo manj kot petino vseh glasov. Imenovali so ga tudi »dobri človek iz Negove«, predvsem zaradi njegovih izboljšav, ki so olajšala življenje marsikateremu dializantu in njemu osebno prinesle veliko bogastvo. Na svojih zborovanjih je vedno govoril preprosto in čustveno, tako da je bil - kot so nekateri ocenjevali - blizu predvsem malemu človeku. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Bitka za Sarajevo čedalje bolj strahotna Protinapad TO BiH LJUBLJANA Po petinštiridesetih urah grozljivih raketnih in topovskih napadov srbskih sil na Sarajevo, so včeraj zjutraj branilci Sarajeva, pripadniki enot teritorialne obrambe Bosne in Hercegovine, krenili v odločilen protinapad, ka-t ere ga cilj je zavzetje vseh točk na hribih okoli Sarajeva, s katerih Srbi že dneve tolčejo po olavnem mestu Bosne in Hercegovine. Čez dan so poročali o prvih uspehih teritorialcev, ki so sicer obljubili, da bodo sovražnikov obroč prebi-h najpozneje v 24 urah. Dopisnik radia Slovenija Aleksander Mlač je včeraj že poročal, da se najbolj optimistični Sarajevčani, kljub nenehnim topovskim strelom in eksplozijam, ki pretresajo Saraje-vo, že pripravljajo na osvobodilno slavje. Vendar pa so zvečer spet prevladovala le poročila o strahotnih rušilnih napadih in krvavih bojih. Očitno prihaja na sarajevskem območju do odločilnega preobrata. Propadel je še zadnji poskus generala Mladiča in srbskega vodje dr. Radovana Karadžiča, da bi z vsesplošnim napadom srbske enote zasedle Sarajevo. Siloviti topovski napadi, ki so pošastno parali nočno sarajevsko nebo in zanetili nešteto požarov, niso spravili na kolena branilcev Sarajeva, ti so v zadnjih urah prešli celo v protiofenzivo. Včerajšnje »Oslo-bodjenje« je poročalo tudi o nekakšnem ultimatu, ki naj bi ga dobili srbski napadalci, da v 48 urah prenehajo z napadi na Sarajevo. Zagroženo naj bi jim bilo s po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Gorici zasegli dokumentacijo o javnih delih GORICA — Gorica kakor Milano ? Vprašanje je deloma utemeljeno po novici, ki se je včeraj zelo naglo razširila v mestu in ki jo je na sinočni seji občinskega sveta potrdil tudi župan dr. Ermi-nio Tuzzi. Po nalogu sodstva so včeraj na goriško županstvo~prišli policisti in zasegli dokumentacijo nanašajočo se na že dokončana javna dela, na dela, ki so v teku in tudi na šele predvidena. Neuradno se je izvedelo, da naj bi državno pravdništvo z uvedbo preiskave in zasegom aktov napravilo konec različnim govoricam in namigovanjem o domnevnih nepravilnostih in menda tudi drugih zadevah v zvezi z javnimi deli. Do aretacije 3 Hrvatov in odkritja eksploziva je prišlo že v petek a o za napad na sodnika Di Retra Slovenska vlada podpira zakon o lastninjenju ki ga je predlagala DS MILAN — V noči na soboto so v nekem stanovanju v predmestju Milana policisti zaplenili nekaj kilogramov palic eksploziva in protipehotno mino, pri tem pa so aretirali tudi tri hrvaške državljane. V stanovanju je običajno stanoval neki Hrvat, ki ni imel dovoljenja za bivanje, policiji pa je bil znan zaradi manjših kršitev zakona in manjših kraj. Ob eksplozivu so našli tudi načrt Milana, na katerem so bile z rdečim flomastrom označene nekatere postaje podzemske železnice. Po mnenju nekaterih bi to lahko pomenilo predvidena mesta za teroristične atentate, vendar pa so predstavniki policije povedali, da za zdaj niso odkrili nikakršne povezave z notranjim in mednarodnim terorizmom. V zvezi s tem so se v tisku pojavile informacije, da naj bi bil eksploziv namenjen za atentat na sodnika Di Pietra, ki vodi preiskavo v zvezi s podkupninami v lombardski prestolnici. Te vesti je včeraj demantiral državni pravdnik iz Milana Francesco Save-rio Borrelli, ki je izključil možnost, da bi obstajala neka povezava med odkritjem eksploziva ter aretacijo treh Hrvatov in hipotezami o načrtovanih atentatih. Borrelli je s tem v zvezi poudaril, da preiskovalci ne razpolagajo z elementi, ki bi potrjevali, da je bil eksploziv namenjen za atentate v Milanu. Milanski državni pravdnik pa je še izjavil, da je »še manj razlogov, da bi ta dogodek povezovali z atentati na sodnike milanskega pravdništva in še posebej na sodnika Di Pietra.« LJUBLJANA Vlada v celoti podpira osnutek zakona o lastninjenju, ki so ga predlagali trije poslanci Demokratske stranke, je dejala na današnji seji skupščinskega odbora za splošne gospodarske zadeve predstavnica vlade Jožica Velišček. Vlada meni, da je predlagani osnutek sinteza vseh dosedanjih predlogov, zato prosi slovenski parlament in vse druge predlagatelje, naj umaknejo ostale predloge zakona in s tem omogočijo hitro sprejetje zakona. Češkoslovaški federaciji po volitvah grozi razpad PRAGA — Po rezultatih političnih volitev na Češkem in Slovaškem, se je politično življenje v obstoječi federaciji še radikaliziralo in jo celo spravili v nevarnost. Še zlasti težaven je položaj predsednika Havla, čigar ponovna izvolitev je pod vprašajem. Havel je še preden bi bili znani dokončni 'rezultati volitev poveril predstavniku češke desnice Vaclavu Klausu nalogo, da sestavi novo vlado. Klaus se bo moral pogajati s Slovakom Vladimirom Mečiarjem, katerega stranka je bila na Slovaškem nadvse uspešna. Pogajanja bodo zelo zapletena, otežkočena pa so tudi spričo dejstva, da je Mečiar povedal, da ni- kakor ne bo pristal na Havlovo ponovno izvolitev. Sicer pa so volitve pokazale, da je Češka zavila na desno, Slovaška pa na levo. Havlov glasnik Zantovsky je dejal, da bo predsednik spet kandidiral samo če bosta zadoščena dva pogoja: predvsem obstanek federacije med Češko in Slovaško, nato pa še nadaljevanje procesa političnih in gospodarskih reform, ki so se začele konec leta 1989. Zantovsky je omenil tudi možnost, da bi uvedli funkcijo podpredsednika države. Za to se poteguje sam Havel, da bi dal možnost Slovakom, da bi imeli svojega predstavnika na najvišji ravni. Scalfaro poskuša rešiti rebus glede mandatarja RIM — Predsednik republike Scalfaro je včeraj nadaljeval s posvetovanji za sestavo nove vlade in je sprejel predstavnike Liste Pannella, Mreže, PSDI in PRI, danes in jutri dopoldne pa bodo na vrsti še preostale stranke. V parlamentarnih krogih je bilo včeraj zvečer slišati tudi govorice, da bi lahko Scalfaro posvetovanjem dodal še kratko »preiskavo«, s pomočjo katere naj bi v celoti spoznal in ocenil, v kakšnih okvirih se lahko giblje pri imenovanju novega mandatarja. Pannella je po včerajšnjem srečanju povedal, da je za ministrskega predsednika predlagal 3 imena: Segnija, Martellija in Na-politana. Vodja Mreže Orlando pa je poudaril, da je proti mandatarstvu kateregakoli od tajnikov strank, še posebej pa proti Craxi-ju, na katerega pa še naprej stavi PSI. O tem priča tudi izjava De Michelisa v nekem intervjuju: »Ali gre Craxi v Palačo Chigi, ali pa bo PSI šel v opozicijo.« Toda kompleksnost političnega položaja ne zadeva le vlade. KD se še naprej ubada s Forlanijevim naslednikom in enotnosti za zdaj še ni. Včeraj se je najbolj vztrajno ponavljalo ime Silvia Lege, ki je deležen predvsem podpore »velikega centra«, medtem ko ni tako z De Mito in Marinijem, pa tudi del levice še naprej vztraja pri Marti-nazzoliju. Drugi predstavnik vlade Tone Rop je bolj natančno razložil nekatere amadmaje in predloge vlade v zvezi z osnutkom omenjenega zakona. Med drugim je podrobno orisal uporabnost otvoritvene bilance in neodplačanih sredstev. Emil Milan Pintar, eden od predlagateljev osnutka zakona, je izrazil zadovoljstvo zaradi podpore vlade osnutku zakona. Po njegovem mnenju otvoritvena bilanca omogoča ustvarjalno razreševanje nekaterih vprašanj, kot so med drugim odpisi in sredstva skladov za skupno porabo. Podprl je tudi navodila, ki bi jih glede izvajanja zakona predpisala slovenska SDK. Člani odbora so v razpravi poudarili predvsem tista vprašanja, ki se nanašajo na »državljanske« delnice. S predlogom vlade, da bi take delnice v enaki vrednosti dobili tako tisti, ki so komaj leto dni v službi, kot tisti, ki imajo 40 let delovnega staža, se niso strinjali. Zato so zahtevali, da se ta razlika upošteva v zakonu, kar je ob koncu odbor sprejel kot sklep. Demokratska stranka (SD) se strinja z mnenjem republiške vlade o osnutku zakona ter z njenimi predlogi o dopolnitvah zakona. Vendar v stranki poudarjajo, da spremembe koncepta zakona nikakor ne smejo privesti do tega, da bi država dobila prevladujoč vpliv na upravljanje podjetij. To bo mogoče preprečiti z ustrezno dikcijo zakonskih določb. (STA) nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani • Kramberger V posebnem sporočilu za javnost je predsednik Republike Milan Kučan (ki je bil tudi Krambergerjev tekmec v predvolilnem boju) dejal, da Kramberger v našem spominu ne bo ostal predvsem kot politik, ampak kot človek izrazite solidarnosti in človečnosti. Z njegovo smrtjo so Slovenci izgubili svojega dobrotnika, Slovenija pa eno svojih političnih posebnosti, ki je najneposredneje ponazarjala stanje socialnega in političnega duha v delu slovenske javnosti. Prva ugibanja o političnih motivih umora so s prijetjem osumljenca že končana. Vendar kakor je v posebnem pogovoru za TV Slovenijo v nedeljo dejal podpredsednik vlade Jože Pučnik -storjen je bil zločin nad politikom. Tako atentat kljub okoliščinam verjetno ne more ostati brez političnih konotacij... - meni Pučnik. Po navedbah osumljenca je Krambergerja tudi osebno poznal. Kramberger mu je bil izrazito antipatičen. Preiskovalnemu sodniku je svoje dejanje priznal, toda njegova izjava bo dokončna in bo veljala šele na sodišču. Motivi umora pa bodo tudi bolj jasni iz obrambe osumljenca. Strel je prišel iz njegove hiše. Kramberger je bil oddaljen 65 metrov in krogla je prebila levi del prsnega koša ter obstrelila bližnje drevo. Strelna moč orožja, ki je bilo uporabljeno - lovski ka-rabin kaliber 8x57 z daljnogledom - je bila precejšnja. Dovolj je bil en sam strel, da je Kramberger padel. Osumljenec je bil član lovske družine in njegovo orožje je bilo prijavljeno. Prijet je bil v bližini svoje hiše. Bavčar je včeraj tudi pritrdil mnenju, da je šlo za impulziven zločin. Osumljenec naj bi pred tem použil večjo količino alkohola. Večina včerajšnjih odzivov na Krambergerjev uboj izraža željo, da se v Sloveniji ne bi razraslo politično nasilje in vsesplošna politična nestrpnost. Kot je poudaril ljubljanski škof in metropolit dr. Alojzij Šuštar - vsako nasilje onemogoča mirno sožitje, medsebojno spoštovanje in sožitje. Zanimive pa so reakcije, ki prihajajo s strani politične desnice. Vitomir Gros, poslanec liberalne stranke, je dejal, da je njegova stranka že večkrat opozarjala, da slovenska država drvi v diktaturo. Takšna dejanja se bodo dogajala, dokler bomo postavljali na Karavankah meje proti vojnemu območju, na jugu pa bodo ostale odprte. Zmago Jelinčič, predsednik skrajno desne Slovenske nacionalne stranke, pa je poudaril, da upa, da bodo organi pregona v prihodnje resno jemali grožnje, ki jih dobivajo politični predstavniki, predvsem z desne politične mavrice. Bavčar je včeraj tudi dejal, da je individualni terorizem nepredvidljiv, zato ga je najtežje preprečevati in izslediti. Dejal j e,* da je policija po umoru takoj sprejela ukrepe poostrenega varovanja nekaterih slovenskih politikov. Ukrepi naj bi bili začasne narave. (NIA) • Nasilje venijo pa je še dolga pot. Polna pasti in tveganj. Nasilje je kuga našega časa. Tudi mediji v slovenski državi so zaradi razmer na Balkanu še podobni vojaškim biltenom. Toda kdor je začel govoriti jezik hrupa, mora računati, da je družba oddaljena od kolektivne in zasebne blaznosti le še korak. Prve insinuacije na umor Ivana Krambergerja - neposredno s terena - so imele znamenja blaznosti kolektivne eksekutive: »Ve se komu ustreza umor predsedniškega kandidata!« »Krambergerju so nasilno preprečili pohod v slovenski parlament!« »Kramberger je bil ustreljen, ko je govoril o vojni v Bosni in Hercegovini in o Slobodanu Miloševiču!« »Koliko agentov nekdanje jugoslovanske vojske preži na slovenske politike?« Slovenska policija je k sreči le nekaj ur po umoru prijela osumljenca, ki je povedal, kako in zakaj je streljal na Krambergerja. Pa vendar: nacionalne stranke in bojeviti provokatorji se morajo poslej resno zamisliti nad netole-ranco, ki jo tudi sami vnašajo v slovensko državo s patetičnimi gestami za agitacijsko rabo. Nikakršno nasilje - ne poulično, ne policijsko, ne vojaško, ne agitacijsko - ne bi smelo dobiti domovinske pravice v mladi pravni državi, ki preživlja hude gospodarske, etične in družbene stiske. V vsem res ni treba posnemati evropskih razvad in ponavljati navad iz zgodnjih obdobij slovenske države po drugi svetovni vojni. Umor Ivana Krambergerja -tako kot vsako nasilje - zastruplja zasebno in javno življenje v slovenski državi, vendar ne daje nikakršnega odgovora, kam gre Slovenija. To bodo pokazale šele volitve. Ptič brez desne ali leve peruti sicer res ne leti - vendar je s stališča ptiča leva in desna orientacija povsem iracionalen problem. • Protinapad segom z ameriškega šestega ladjevja, ki naj bi se, po nekaterih neuradnih informacijah, pomikalo proti Jadranskemu morju. Informacij Oslobodjenja sicer uradno niso potrdili niti demantirali, vsekakor pa je prišla včeraj iz varnostnega sveta Združenih narodov novica, da naj se bo pri deblokadi sarajevskega letališča in »čiščenju« pasu okoli njega v premeru 30 kilometrov angažiralo okoli 1000 pripadnikov sil ZN. Varnostni svet Združenih narodov, generalni sekretar Butros Gali pa je izjavil, da bo to »ena izmed najzahtevnejših akcij v zgodovini OZN«. S posegom vojakov OZN naj bi usposobili sarajevsko letališče predvsem za dovoz humanitarne pomoči prebivalcem Bosne in Hercegovine, seveda pa ima poleg tega tudi izrazito politični pomen. Za zdaj še ni znano, enote katerih držav bodo sodelovale v tem kompliciranem in nevarnem posegu (ne glede na to, da so vse strani, ki so vmešane v vojno v BiH pristale na deblokado letališča). Nekateri omenjajo možnost vključitve sil NATO ali kakšnih drugih izurjenih posebnih enot. Če bi prišlo do kakršnihkoli zapletov ali ogrožanja te operacije Združenih narodov, bi se kaj lahko zgodilo, da bi to pomenilo začetek oborožene akcije sveta proti agresorjem v BiH. Na včerajšnjem sestanku visokih funkcionarjev Konference o evropski varnostni in sodelovanju so znova obravnavali položaj v Bosni in Hercegovini in formalno zahtevo Združenih držav Amerike, ki jo podpira več držav, da bi Jugoslavijo izključili iz KVSE in drugih mednarodnih forumov, še zlasti iz Združenih narodov. S tem Združene države Amerike udejanjajo stališče, ki so ga prek svojega veleposlanika pri Združenih narodih nedvomno izrazile na slavnostni seji Generalne skupščine OZN, ob sprejetju novih članic Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. ZDA menijo,da »nova Jugoslavija« ne more avtomatsko nadaljevati kontinuitete nekdanje Jugoslavije in da mora šele dokazati ali izpolnuje splošne kriterije, ki veljajo za sprejem v mednarodne forume. Izključitvi »nove Jugoslavije« iz KVSE nasprotuje Rusija, ki meni, da s tem ne bi ničesar dosegli. Najvišji ruski vrh je včeraj tudi sicer v Moskvi tajno razpravljal o izvajanju sankcij proti Srbiji in Črni gori, ki so povzročile zelo protislovne ocene v ruski javnosti. Glasovanje Rusije v varnostnem svetu za sankcije so nekateri izbrali za ostre napade na ruskega predsednika Borisa Jelcina in še zlasti zunanjega ministra Kozirjeva. Posamezni opazovalci menijo, da se lahko zgodi, da zaradi takšnega notranjega položaja Rusija ne bo dosledno izvajala sankcij proti »novi Jugoslaviji«. Iz Sarajeva so zvečer poročali, da so napadi na Sarajevo in spopadi v samem Sarajevu vse silovitejši in čedalje bolj rušilni. Nekateri zahodni dopisniki pišejo, da se je začela »totalna vojna« z nepojmljivimi grozodejstvi. Tudi iz drugih krajev Bosne in Hercegovine so poročali o hudih spopadih, še zlasti na območju Livna in Der-vente, kjer so sestrelili tudi letalo jugo vojske. Srbsko-četniške enote naj bi zajela panika in preplah. Po nekaterih poročilih se panično umikajo proti Romaniji, med bežečimi pa naj bi bil tudi predsednik Srbske demokratične stranke dr. Radovan Karadjič, medtem ko naj bi se njegov sin prostovoljno vključil v bosansko-hercegovsko teritorialno obrambo in javno kritiziral dosedanja početja svojega očeta. Politična usoda dr. Radovana Kradjiča je v glavnem zapečatena. Predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine je na televiziji Bosne in Hercegovine izjavil, da se nihče od uradnih predstavnikov Bosne in Hercegovine ne misli pogovarjati in pogajati z Radovanom Karadjičem, ki se je s svojimi zločinskimi dejanji proti Bosni in Hercegovini povsem kompromitiral. Predsedstvo Bosne in Hercegovine se je pred nekaj dnevi kompletiralo z novima predstavnikoma Srbov iz Bosne in Hercegovine - dr. Nenadom Kec-manovičem in dr. Pejanovicem, ki očitno nista v nemilosti niti pri beograjskem vodstvu, to pa pomeni, da se bosta oba lahko pojavljala kot legitimna predstavnika Srbov iz BiH v prihodnjih pogovorih o notranji ureditvi Bosne in Hercegovine. Alija Izetbegovič je na televiziji izrazito poudarjal na nujnost ločevanja med tistim delom srbskega vostva iz BiH in tistimi Srbi, ki so se z orožjem obrnili proti samostojni državi Bosni in Hercegovini z vsemi drugimi Srbi iz Bosne n Hercegovine, s katerimi bo treba tudi v prihodnje v sožitju in razumevanju živeti skupaj. Predvčerajšnjim je odstopila dosedanja bosanko-hercegovska vlada, dosedanji premier Pelivan pa je že dobil mandat za sestavo nove vlade. Odstop dosedanje vlade je prav tako narekovala želja, da se nova vlada popolni tudi z ustre-nim zastopstvom iz vrst nekompromitiranih Srbov iz BiH. Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovič je opozoril tudi na razliko med vojaškim angažiranjem Srbov in Hrvatov. Prvi so se, po njegovih besedah, pojavljali kot agresorji, drugi pa kot zaščitniki napadenih. Predsednik Hrvaške dr. Franjo Tudjman je na današnji redni tiskovni konferenci v Zagrebu dejal, da je zadnji čas Izetbegovič končno vendarle razločno povedal, kdo je agresor v BiH. Prav tako je Tudjman izjavil, da se bo verjetno še ta teden srečal z Izetbegovičem. (NIA) Unione Chiese cristiane avventiste del 7° giorno (a scopi sociali o umanitari) Assemblee di Dio in Italia (a scopi sociali o umanitari) Stalo (a scopi sociali o umanitari) Chiesa cattolica (a scopi religiosi o caritativi) Za predsednika potrjen Rafko Dolhar Jubilejni občni zbor slovenskih zdravnikov Proslavili so jo v soboto na Opčinah 25-letnica ustanovitve Finžgarjevega doma V soboto so na Opčinah proslavili 25-letnico ustanovitve Finžgarjevega doma. V prvem delu večera je nastopila dekliška pevska skupina Vesela pomlad in pod vodstvom g. Franca Pohajača ubrano izvedla deset pesmi. Slavnostni govornik je bil časnikar in kulturni delavec Saša Martelanc. Spomnil je, kako je Finžgarjev dom nastal iz potrebe, ki jo je čutila katoliška skupnost na Opčinah, da bi imela prostore, v katerih bi se zbirala in razvijala svoje dejavnosti. Glavni pobudnik gradnje doma je bil prof. Jože Peterlin, načrte zanj je izdelal inž. Milan Sosič, veliko zaslug pa si je pridobil tudi domačin Sergij Bandelj, ki je potem postal prvi predsednik doma. Po slavnostnem govoru so bile na vrsti čestitke, v zadnjem delu večera pa sta skupno nastopili dekliška in fantovska skupina Vesela pomlad (na sliki M. Magajne) in vedno pod vodstvom g. Franca Pohajača izvedli dve pesmi. Praznični in lepo obiskan večer se je zaključil ob zvokih slovenske himne — Prešernove zdravice. Slovensko zdravniško društvo je konec minulega tedna praznovalo desetletnico svojega uradnega obstoja in ta jubilej povezalo s 5. rednim občnim zborom, ki je potekal v znani slovenski restavraciji na Repentabru. Ob veliki udeležbi v društvo včlanjenih slovenskih zamejskih zdravnikov in nekaterih gostov, predstavnikov Slovenskega zdravniškega društva iz matične Slovenije, je občni zbor odprl dosedanji predsednik SZD dr. Rafko Dolhar (na sliki - foto Magajna) in po uvodnih pozdravih podal strnjen pregled delovanja društva od njegovega nastanka tudi s posegom v začetke neformalnega združevanja, ki pa segajo skoraj 30 let nazaj. Pri tem je posebej omenil prizadevanja in zasluge dr. Roberta Hlavatyja in dr. Hladnika, dotaknil se je številnih strokovnih srečanj in predavanj, ki jih je društvo priredilo v desetih letih, raznih pobud in posebej še problemov v zvezi s špor-tnomedicinsko ambulanto. Svoje izvajanje je pomenljivo sklenil z besedami: »Vsekakor mislim, da nisem domišljav, če trdim, da je naše društvo s svojim delovanjem opravičilo svoj obstoj! Opozoril bi tudi na nezanemarljivo okoliščino medsebojnega spoznavanja. Na naša srečanja je v desetih letih prišla in se imela priložnost spoznati prav gotovo vsaj polovica novih kolegov. Če se danes praktično po vseh oddelkih naše bolnice govori tudi slovensko, kar prispeva tudi k narodni zavesti haših ljudi, je vendar morda tudi Zasluga naših srečanj.« Blagajniško poročilo je podala dr. Erika Fonda, v imenu nadzornega odbora pa je razrešnico staremu odboru predlagal dr. Cveto Ukmar. Na volitvah je bil nato za Predsednika SZD ponovno izvoljen požrtvovalni in vsestransko angažirani dr. Rafko Dolhar, v iz-vršni odbor pa še Erika Fonda, Darjan Spetič, Renato Štokelj, Živko Lupine, Oskar Volpi ter Eva Žaghi, za farmacevte Elvira Kalc-Keri in za živinozdravnike David Kocjančič, v nadzorni odbor pa Pavel Pavlica, Cveto Ukmar in Kfiran Dolhar. Občni zbor so s čestitkami k jubileju in željami za nadaljnje utripanje, povezovanje in sodelovanje zamejskega Slovenskega Zdravniškega društva z onimi v ?tatici pozdravili predstavniki Slovenskega zdravniškega društva Ljubljane prof. Anton Dolenc, bivši in sedanji predsednik Zdravniškega društva Slovenske Istre in Krasa dr. Gustav Xedlguny in dr. anislav Drnic, direktor splošne bolnišnice Izola dr. Nikolaj Kinke-G| ki se je zahvalil za pomoč bolide iz zamejstva, in v osebenm mieriu še prim. dr. Branko Šala-thun. K jubilejni slovesnosti je pojočo k°ščilnico prinesel Tražaški oktet, je po uvodni Pozdrav zapel še °bratimijo, Barčico, Vzvečer, Kaj Pn je tebi deklica (s solistko in phietniškim vodjo Aleksandro ertot) in rezijansko Ta na Sarte, n Povrh pa še koroško Čej so tis- te stezice in požel za svoje umetniško podajanje navdušene aplavze. Za jubilejno priložnost je zamejsko Slovensko zdravniško društvo izdalo sicer drobno toda dragoceno brošuro z priložnostnim sestavkom dr. Rafka Dolharja, s preglednico delovanja društva po letih od 1982 dalje ter s seznanom slovenskih zamejskih zdravnikov, farmacevtov, živinozdravnikov in odon-tostomatologov. Skupno število vseh presega 120. (j.k.) Na pobudo KD Gruden in ŠD Sokol Julija otroški poletni center v Nabrežini Kulturno društvo Igo Gruden in Športno društvo Sokol bosta tudi letos organizirala julija meseca v Nabrežini poletni center za otroke. Aktivnosti in priprave na poletni center že štiri leta koordinira Majda Legiša. »Tema letošnjega poletnega centra,« nam je razložila, »bo Živžav Disney. Pedagoški koncept poletnih centrov namreč predvideva, da animatorke izberejo neko temo in skozi to temo približajo otroku stvarnost, ki nas obdaja. Tokrat smo zbrali Disneyev pravljični svet. V svetu vsepovsod mrgolijo razni Disnejlandi, Eurodisneyi itd. Ne vidim, zakaj bi naše otroke prikrajšali za fantastiko teh imaginarnih svetov.« Pri organiziranju poletnega centra kot vsako leto sodeluje tudi občinska uprava, ki je dala na razpolago šolabuse za prevoz malčkov ter prostore občinskega vrtca v Nabrežini, kamor naj bi se otroci zatekli v primeru slabega vremena. Nabrežinski društvi prirejata poletni center že dvanajst let zapored. Preden je posle prevzela Majda Legiša je za organizacijo poletnih centrov skrbel prof. Zvonko Legiša. Starši, ki želijo vpisati svoje otroke v poletni center, lahko to storijo v trgovinah Aleksandra in Lara ali na telefonski številki 229339. (w) Na Pokrajini bo težko oblikovati novo večino Trije Slovenci v novi pokrajinski skupščini Izid volitev za pokrajinski svet STRANKE POKRAJINA 1992 POKRAJINA 1988 ZBORNICA 1992 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. KD 31.003 18,1 5 45.572 25,3 6 41.847 21,4 DEMOKRATIČNA ZVEZA<1> 14.149 8,3 2 32.948 15,3 5 24.393 12,5 PSI <2> 13.529 7,9 2 24.033 13,3 3 39.270 20,1 SEVERNA LIGA 19.045 11,1 3 — — — 15.615 8,0 LPT 23.557 13,7 3 22.667 12,7 3 — —. PSDI 1.409 0,8 — 3.215 1,8 — 2.256 1,2 SSK <3> 6.167 3,6' 1 5.851 3,2 1 3.903 2,0 PLI 5.609 3,3 1 4.554 2,5 1 6.728 3,4 PRI 4.974 2,9 1 4.315 2,4 1 9.200 4,7 MSI 24.316 14,2 3 15.021 10,0 2 23.869 12,2 SKP 13.891 8,1 2 — — — 14.062 7,2 ZELENA LISTA 7.384 4,3 1 6.024 3,3 1 7.084 3,6 ZELENI FEDERALISTI <4> 1.697 1 — 6.588 3,7 1 1.978 1,0 FURLANSKO GIBANJE 207 0,1 — 216 0,1 — — — LEGA GIULIANA <5> 1.798 1 — 2.451 0,1 — — — ZVEZA UPOKOJENCEV 2.744 1,6 — — — — 2.231 1,2 (1) Pokrajina 1988: KRI. (2) Zbornica 1992: zavezništvo z LpT. (3) Zbornica 1992: Lista Federalizem. (4) Pokrajina 1988: Zelena marjetica. (5) Pokrajina 1988: Indipendentisti. Nenavadni in celo presenetljivi rezultati po okoliških občinah Neofašisti so druga stranka na pokrajinski ravni. To je najbolj značilen in seveda za demokratični Trst najbolj negativen podatek volilnih izidov za Pokrajino, kjer bo sedaj v vsakem primeru zelo težko oblikovati kakršnokoli upravno večino, saj je v novoizvoljeni skupščini zastopanih kar enajst strank. Krščanska demokracija je s težavo potrdila vlogo stranke relativne večine, čeprav je v primerjavi z letom 1988 izgubila več kot sedem odstotkov glasov, MSI pa je, kot rečeno, postala druga stranka, saj je v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami pridobila več kot štiri odstotke glasov. Za slovensko manjšino je razveseljivo dejstvo, da so bili v pokrajinski svet izvoljeni trije Slovenci in sicer Stojan Spetič (Stranka komunistične prenove), Ivan Peterlin (Slovenska skupnost) in Nives Košuta (Demokratična zveza Trst za Evropo). Omeniti pa moramo, da je slovenskega porekla tudi Eva Gruden Larcher, ki bo v pokrajinskem svetu zastopala Severno Ligo. Lista za Trst se je uvrstila na tretje mesto in je v primerjavi z zadnjimi pokrajinskimi volitvami pridobila en odstotek. To pomeni, da je melonarsko gibanje na nek način premostilo krizo iz prejšnjih let in da se spet vrača na krajevno politično prizorišče. Severna liga je v primerjavi s parlamentarnimi volitvami pridobila več kot dva odstotka, njeni glasovi pa so precej enakomerno porazdeljeni po vsem pokrajinskem ozemlju, kar pomeni, da je zanjo glasovalo očitno tudi Slovenski pokrajinski svetovalci Stojan Spetič Ivan Peterlin precej Slovencev. Ta pojav je bil vsekakor že prisoten na aprilskih političnih volitvah. Na uspeh Bos-sijevega gibanja so, poleg vsega, vplivali tudi razni škandali, ki v teh dneh pretresajo državo, začenši s tistim v Milanu. Zelo dober rezultat je nedvomno dosegla Slovenska skupnost, ki je brez težav ne samo potrdila svojega dosedanjega svetovalca (novinec v skupščini Peterlin je bil izvoljen v okrožju Nabrežina-Zgonik-Repentabor), a je primerjavi z letom 1988 pridobila tudi nekaj sto glasov. Volilci so jasno nagradili njene odprte kandidature in tudi njeno dokaj kakovostno volilno kampanjo. Levica na splošno ne more biti zadovoljna z volilnim trendom na pokrajinski ravni, ki je močno usmerjen na desno. To velja seveda posebno za fašiste in za Listo, medtem ko je Severna liga gibanje, ki ima sicer zapleten politični in družbeni izvor, ne moremo pa ga ocenjevati -kot desničarsko gibanje. S svojim dobrim rezultatom je na levici edinole lahko zelo zadovoljna Stranka komunistične prenove, ki se je prvič predstavila na upravnih volitvah in v odstotkih izboljšala rezultat iz parlamentarnih volitev. Zanimivo je, da sta bila oba njena svetovalca izvoljena v koliš-kih volilnih okrožjih. Spetič v Dolini in Millo v Miljah. Demokratična zveza Trst za Evropo, ki jo sestavljajo DSL, gibanje Rete, radikalci in skupina zelenih, je le za dve desetinki odstotka prehitela SKP. Njen rezultat je torej v vsakem smislu zelo negativen in postavlja močno pod vprašaj ves politični projekt, ki je privedel do ustanovitve tega popolnoma novega gibanja. Oba svetovalca Zveze sta bila izvoljena v okolici. Košuto-va na Krasu in v devinsko-nabre-žinski občini, Vallon v miljskem volilnem okrožju. Tudi socialisti ne morejo biti na noben način zadovoljni z rezultatom pokrajinskih volitev. Izgubili so en svetovalski mandat in kar 5, 5 odst. v primerjavi z zadnjimi upravnimi volitvami. Veliko presenečenje predstavlja izvolitev devin-sko-nabrežinskega župana Caldija. Liberalci in republikanci so potrdili po en svetovalski mandat, kar velja tudi za Zeleno listo smejočega se sonca. SANDOR TENCE Volilni, rezultati pokrajinskih volitev po posameznih okoliških občinah na Tržaškem beležijo marsikatero zanimivost in celo presenečenje. V glavnem se skladajo s trendom, ki je prišel do izraza tudi v tržaški občini, a obstajajo tudi pomembne razlike. Tako npr. izstopa podatek, da je v de-vinsko-nabrežinski občini po številu glasov MSI postal prva stranka pred SSk, medtem ko je KD doživela pravo katastrofo. SKP se je potrdila na prvem mestu v dolinski občini in DSL v zgoniški občini, medtem ko se je v repen-taborski uvrstila na prvo mesto SSk. A poglejmo kar same rezultate. V oklepaju je navedena razlika v odstotkih v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami, kjer je pač primerjava mogoča. OBČINA MILJE Lega giuliana 99 ali 1,1% (—), Zeleni federalisti 312 ali 3,5 (+1,4%), SSk 143 ali 1,6% ( + 0,2%), Furlansko gibanje 9 ali 0,1% (—), PLI 159 ali 1,8% ( + 05%), PRI 305 ali 3,4% (+1,4%), SKP 1.333 ali 15,0% (+15%), KD 1.496 ali 16,8% (-6,7), LpT 572 ali 6,4% (-0,2), Lombardska lega 1.087 ali 12,2% (+12,2%), PSDI 146 ali 1,6% (—), Stranka upokojencev 104 ali 1,2% ( + 1,2%), MSI 759 ali 8,5% ( + 3,7%), PSI 743 ali 8,4% (-5,7%), Zeleni smejočega se sonca 71 ali 0,8% (-2,8%), Demokratična zveza 1.562 ali 17,6% (+17,6%). OBČINA DEVIN-NABREŽINA Lega giuliana 39 ali 0,7% ( + 0,2%), Zeleni federalisti 208 ali 3,6% (+1,9%), SSk 849 ali 14,7% (1,0%), Furlansko gibanje 6 ali 0,1% (0,1%), PLI 126 ali 2,2% ( + 0,6%), PRI 187 ali 3,2% ( + 0,6%), SKD 516 ali 8,7% ( + 8,9%), KD 815 ali 14,1% (-9,4%), LpT 148 ali 2,6% (-1,4%), Lom- bardska liga 509 ali 8,8% ( + 8,8%), PSDI 25 ali 0,4% (-1,4%), Stranka upokojencev 61 ali 1,% (+1,1%), MSI 886 ali 15,3% ( + 7,5%), PSI 810 ali 14,0% (+1,8%), Zeleni smejajočega se sonca 26 ali 0,5% (3,1%), Demokratična zveza 565 ali 9,8% ( + 9,8%). OBČINA ZGONIK Lega giuliana 17 ali 1,2% ( + 0,5%), Zeleni federalisti 73 ali 5,0% ( + 3,5%), SSk 240 ali 16,5% (+1,1%), Furlansko gibanje 3 ali 0,2% ( + 0,1%), PLI 18 ali 1,2% ( + 0,3%), PRI 33 ali 2,3 % (+1,0%), SKD 246 ali 16,9% (+16,9%), KD 97 ali 6,7% (-2,4%), LpT 59 ali 4,0% (-0,5%), Lombardska liga 130 ali 9,0% ( + 9,0%), PSDI 5 ali 0,3% (-0,5%), Stranka upokojencev 12 ali 0,8% ( + 0,8%), MSI 91 ali 6,3% (+1,4%), PSI 79 ali 5,4% (-6,4%). Zeleni smejočega se sonca 10 ali 0,7 % (-2,4%), Demokratična zveza 340 ali 23,4% ( + 23,4%). OBČINA DOLINA Lega giuliana 38 ali 0,9% (' 0,1%), Zeleni federalisti 187 ali 4,4% ( + 2,6%), SSk 543 ali 12,9% (-1,7%), Furlansko gibanje 3 ali 0,1% (-0,1%), PLI 48 ali 1,1% ( + 0,2%), PRI 47 ali 1,1% ( + 0,4%). SKD 1.078 ali 25,6% ( + 25,6%), KD 441 ali 10,5% (-2,8%), LpT 144 ali 3,4% (-0,2%), Lombardska liga 347 ali 8,3% ( + 8,3%), PSDI 37 ali 0,9% (-0,4%), Stranka upokojencev 43 ali 1,0% (+1,0%), MSI 200 ali 4,8% (+1,8%), PSI 525 ali 12,5% (-1,5%), Zeleni smejajočega se sonca 9 ali 0,2% (-3,7%), Demokratična zveza 515 ali 12,3% (+12,3%). OBČINA REPENTABOR Lega giuliana 7 ali 1,2%, ( + 0,3%), Zeleni federalisti 14 ali 2,4% ( + 0,9%), SSk 195 ali 34,0% ( + 8,0%), Furlansko gibanje 2 ali 0,4% ( + 0,4%), PLI 7 ali 1,2% ( + 0,5%), PRI 9 ali 1,6% ( + 0,4%)' SKD 39 ali 16,2% ( + 16,2%), KD 35 ali 6,1% (-5,0%), LpT 3 ali 0,5% (-2,3%), Lombardska liga 60 ah 10,5% (+10,5%), PSDI 8 ali 1,4% ( + 0,7%), Stranka upokojencev j ali 0,2% ( + 0,2%), MSI 37 ali 6,5% (-2,7%), PSI 34 ali 5,9% (-2,8%)' Zeleni smejajočega se sonca —- j' I, 9%), Demokratična zveza 68 ah II, 9% ( + 11,9%). Novi pokrajinski svet Novi tržaški pokrajinski svet, ki šteje 24 članov, bo takole sestavljen: KD: Giorgio Dimaro, Paolo De Gavardo, Massimo Mar-zulli, Manfredi Poillucci, Ma-nuele Braico; LpT: Bruno Cavicchioli, Pi-ero Camber, Alberto Dini; Severna liga: Edoardo Mar-chio, Ferrufcio Klingendrath, Eva Gruden Larcher; MSI-DN: Pietro Tononi, Roberto Menia, Aldo Debelil; PSI: Vittorino Caldi, Dario Crozzoli; Demokratična zveza: Nives Košuta, Fabio Vallon; SKP: Adi Millo, Stojan Spetič; Zeleni smejočega se sonca: Paolo Ghersina; Slovenska skupnost: Ivan Peterlin; PLI: Sergio Trauner; PRI: Arnaldo Rossi. Večina kandidatov za časnikarsko zbornico gre v balotažo Izvoljeni sindikalni delegati časnikarjev V nedeljo, 7. t. m., so bile tudi dvojne časnikarske volitve, in sicer za izvolitev predstavnikov v razne organe časnikarske zbornice (Grdine dei giomalisti) ter delegatov ha 21. kongres časnikarskega sindikata (Federazione della stampa), ki bo od 29. junija do 3. julija v kraju Pugnochiu-so. Volitev sindikalnih delegatov se je udeležilo 167 poklicnih časnikarjev in 114 publicistov. Od poklicnih časnikarjev so bili izvoljeni: Fulvio Gon (100 glasov), Gianpaolo Carbonetto (78), Claudio Cojutti (60), Breda Pahor (57), Giorgio Braulin (45), Willy Ragusin (41) in Eliana Pierini (37), medtem ko je bil prvi neizvoljen Antonino Barba (35). Med publicisti so bili izvoljeni za delegate: Silvano Bertossi (53), Luigi Gandi (25) in Fulvio Sabo (18), medtem ko je bil prvi neizvoljen Vittorio Firmiani (15). Kar zadeva časnikarsko zbornico, so v nedeljo bile volitve za obnovitev njenega vsedržavnega sveta, deželnega sveta ter deželnega kolegija preglednikov računov, vse to ločeno za poklicne časnikarje in publiciste. Volitev se je udeležilo 167 poklicnih časnikarjev od skupnih 321 vpisanih. V vsedržavni svet je bil izvoljen Paolo Rumiz (96), medtem ko gresta v balotažo Dragomir Legiša (72) in Gualberto Nicolini (27), saj nista v prvem krogu dosegla absolutne večine glasov. V deželni svet je bil izvoljen Silvano di Varmo (91), v balotažo pa gredo Pier Gaspardo (69), Ivan Fischer (65), Baldovino Ulcigrai (59), Franco Femia (54), elemente Borando (52) Laura Capuzzo (27), Piero Villotta (22), Fulvio Comin (19), Gualberto Nicolini (6) in Fulvio Fumis (4). Kar zadeva publiciste, so se nedeljskih volitev za zbornične organe udeležili 204 od skupnih 1.527 upravičencev. V vsedržavni svet ni bil nihče izvoljen v prvem krogu, v balotažo pa gredo Giovanni Molina (63), Natale Zaccuri (40), Marina Petronio (16), Giovanni Firmiani (15) in Enea Fabris (14). V deželni svet je bil v prvem krogu izvoljen Natale Zuccuri (109), v balotažo pa gredo Ferdinande Čo-mar (74), Mafaldo Cechet (65), Marina Petronio (19) in Giovanni Firmiani (16). V kolegij revizorjev računov ni bil nihče izvoljen v prvem krogu, v balotažo pa gredo med poklicnimi časnikarji Giovanni Comelli, Roberto Micalli, Natti in Dragomir Legiša, od publicistov pa Nestore Valbusa in Secondo Li-bero Martinis. Balotažne volitve bodo v nedeljo, 14. t. m. Tudi v tržaški občini zasuk na desno Poraz KD, PSI in DZ, uveljavitev SSk Tržaške občinske volitve so v večernih urah potrdile popoldanski trend pokrajinskih. Zasuk na desno je bil v Občini sicer nekoliko milejši od tistega v Pokrajini, nobenega dvoma pa ni, da bo tudi na Občini težko sestaviti novo upravo, saj so tradicionalne stranke tudi tu doživele hud poraz. Krščanska demokracija ostaja stranka relativne večine, v primerjavi s prejšnjimi upravnimi volitvami pa je izgubila več kot 6 odstotkov glasov. Po razkroju KPI in izdatni izgubi socialistov je postala Lista za Trst spet druga najmočnejša stranka v mestu, in to predvsem zahvaljujoč se takoimenovanemu »efektu Cam-ber«. Misovci so pridobili sicer manj kot v pokrajinskem merilu, izvolili pa so svetovalca več (7). Podobno velja za Severno ligo, ki pa je še Štirje slovenski predstavniki v novem občinskem svetu? V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, še ni dokončno znano število preferenc posameznih kandidatov in je torej sestava novega občinskega sveta za zdaj še neuradna. Po nepopolnih podatkih naj bi vsekakor bili izvoljeni naslednji svetovalci: KD: Rinaldi, Fusco, Magnelli, Tripani, Viezzoli, Marini, Bosio, Sasco, Codarin, Molinari, Bernar-dinelli; LpT: Camber, Staffieri, Novel, Gobessi, Drabeni, Lapanje, Anto-nione, Giona, Galazzi; MSI-DN: Dressi, Giacomelli, Menia, Di Giorgio, Maccan, Sulli, Šerpi; Severna liga: Acguaviva, Poli-dori, Balestra, Blason, Marchesich; PSI: Seghene, De Gioia, Perelli, Minin, Marchetti; Demokratična zveza: Treu, Del-l'Acqua, Anamarija Kalc, Mitri; SKP: Cuffaro, Canciani, Bruna Zorzini Spetič; PLI: Trauner, Pampanin; Slovenska skupnost: Samo Pahor; Zeleni smejočega se sonca: Ghersina; Upokojenci: Pranzo; PRI: Castigliego. Po teh podatkih naj bi torej v občinskem svetu sedeli štirje Slovenci. Naj pa spet opozorimo, da se številke nanašajo na 270 volilnih sedežev na skupnih 388. Skoraj gotovo je vsekakor, da bo na listi SSk izvoljen Samo Pahor, ki ima Po teh podatkih 910 preferenc, medtem ko jih Močnik ima 679. Anamarija Kalc ima 494 preferenc. Prvi (morebitni) neizvoljeni De Rosa pa 428, Bruna Spetič ima 159 preferenc, prvi neizvoljeni Minu-tillo pa 124. Gotovo je tudi, da slovenskemu kandidatu na listi PSI Bukavcu ni uspelo, saj ima v tem trenutku 183 preferenc, zadnji izvoljen na tej listi pa 463. povečala število glasov z aprilskih političnih volitev. Desnica se je skratka tudi na Občini močno okrepila. Na drugi strani tržaškega političnega loka so lahko zadovoljni le pri Stranki komunistične prenove, ki je prejela dobrih 6 odstotkov glasov. Demokratična liga Trst za Evropo je bila za odstotek boljša, verjetno pa so stranke in organizacije, ki so pristopile k tej volilno-politični pobudi, računale na boljši izkupiček. Socialisti so izgubili dobrih 5 odstotkov in pristali na čistih 9 odstotkih glasov (prej 14,4 odstotka). Glede na to, da je Lista za Trst pridobila 2,5 odstotka kaže, da se je volilno zavezništvo socialistov na vsedržavnih volitvah z melonarji izkazalo na krajevni ravni za pravcat boome-rang. Slovenska skupnost je v primerjavi s prejšnjimi občinskimi volitvami pridobila slab odstotek glasov (točneje 0,7 odst.), kar je za stranko lep uspeh. Če se je Lista okoristila z »efektom Camber«, pa za Slovensko skupnost lahko že govorimo o »efektu Pahor«, saj je Samo Pahor dosegel lep osebni uspeh. Od drugih manjših strank so Zeleni smejočega se sonca za pičlih 16 glasov »zgrešili« drugega izvoljenega. Liberalci so podvojili svoje zastopstvo (2 izvoljena), republikanci so izvolili enega svetovalca, prav tako penzionisti, brez svetovalcev pa so ostali socialdemokrati in zeleni federalisti. Izid volitev za tržaški občinski svet STRANKE OBČINA 1992 OBČINA 1988 ZBORNICA 1992 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Glasovi Odst. KD 32.192 21 11 44.243 27,3 37.867 22,0 PSI m 13.770 9 5 23.245 14,4 36.171 21,0 DEMOKRATIČNA ZVEZA <2> 11.136 7,3 4 24.501 15,1 19.883 11,5 SSK <3> 4.490 2,9 1 3.561 2,2 2.561 1,5 MSI 19.887 13 7 15.123 9,3 22.083 12,8 PRI 4.367 2,8 1 4.290 2,7 8.399 4,9 SEVERNA LIGA 14.725 9,6 5 — — 13.724 8,0 PSDI 1.548 1 — 2.892 1,8 1.967 1,1 PLI 5.390 3,5 2 4.284 2,6 6.198 3,6 SKP 9.666 6,3 3 — — 10.785 6,3 ZELENA LISTA 5.319 3,5 1 5.482 3,4 6.280 3,6 ZELENI FEDERALISTI <4> 1.126 0,7 — 5.109 3,2 1.744 1,0 LPT 25.717 16,8 9 23.163 14,3 — — LEGA GIULIANA <5> 1.244 0,8 2.216 1,4 — — ZVEZA UPOKOJENCEV 2.684 1,8 1 — — — — (1) Zbornica 1992: Zavezništvo. (2) Občina 1988: KPI. (3) Zbornica 1992: Lista Federalizem. (4) Občina 1988: Zelena marjetica. (5) Občina 1988: Indipenden- Med presenečenjem, razočaranjem in odločenostjo za radikalnejše spremembe v politiki Prve reakcije in komentarji strank in politikov Slovenska komisija PSI: Socialistična stranka je na teh volitvah izgubila, kar je predvsem odraz splošnih državnih in celo svetovnih trendov. V Trstu pa je stranka plačala tudi za svojo dvojnost in predolgo povezavo z Listo za Trst. Zgodilo se je prav nasprotno od načrtovanega, zavezništvo z LpT je okrepilo Listo, ne pa PSI. Tega mnenja pa so bili slovenski socialisti od vsega začetka in tako stališče so z vso svojo, sicer omejeno močjo zagovarjali tudi na teh volitvah. Zato bo sedaj treba razčistiti odnose v stranki in začeti globoko notranjo razpravo. Tržaško politično prizorišče bo odslej še bolj obarvano z desničarskimi barvami, nasprotja v občinskem in pokrajinskem svetu bodo še večja, kar seveda daje malo upanja za konkretno reševanje problemov naše manjšine. Trst je volil za zaprtost, odslej bo še manj odprt. Volilna kampanja je bila na splošno dokaj umirjena, brez ostrih protislovenskih tonov, a je bila zelo ostra prav med Slovenci samimi, predlogi in kandidature slovenskih socialistov pa so bili še zlasti predmet težkih in koncentričnih napadov. Zal ni bil upoštevan njihov konstruktiven predlog o volilnem nenapadanju, rezultat pa ni ugoden za nikogar. Tudi iz tega zornega kota moramo izide oceniti trezno, umirjeno in v optiki bodočega sodelovanja in sožitja vseh v manjšini obstoječih političnih skupin. Načelnik slovenske komponente DSL M. Budin: Tokratni volilni izid je le zadnji rezultat, ki dokazuje, da je nujno spremeniti volilni sistem, kajti tak kot je danes za večino strank oziroma list - z redkimi izjemami - ne daje razumeti, kaj so, kam sodijo, kakšne programe imajo, s kom bi se želele povezati za upravljanje. Volilni sistem je treba poenostaviti tako, da bo levica na levi, desnica pa na desni. Za nekatere sile namreč ne vemo, kaj so, kaj je za njimi, poleg tega, da ni miselno tako visoko število list. V sedanjem razdrobljenem sistemu se je desnica, izrazito tržaška, vrnila na pozicije, ki jih je v preteklosti že imela. Sile odprtega Trsta, ki so v nekaterih strankah prisotne v celoti, v drugih pa deloma, morajo združiti moči, da izolirajo desnico. Za slovenske kandidate so podatki še odprti, čeprav smo zadovoljni z rezultati za pokrajinski svet, kjer bodo trije Slovenci. To pa ne pomeni veliko, če bo vladala desnosredinska koalicija, zato upam, da bomo čimprej ponovno volili, in to z novim volilnim zakonom. Pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj: Rezultati Slovenske skupnosti za pokrajinski in občinski svet nas navdajajo z velikim zadovoljstvom, saj smo zabeležili več kot 0,5-odstoten porast. Zadovoljni smo tudi, da smo po številu glasov postali prva stranka v repentabrski občini. Drugače pa je, če upoštevamo celovitejšo sliko, saj je prišlo do izraza zlasti globoko nezadovoljstvo volilcev z dosedanjimi upravnimi koalicijami, tako na Občini kot na Pokrajini. Spričo krize levice je razumljivo, da se je protest usmeril predvsem na desnico. V tem okviru je posebno negativna uveljavitev MSI v vsej pokrajini, še zlasti pa v devinsko-na-brežinski občini. Menim, da izidi na splošno izražajo željo in potrebo po globokih spremembah in po reševanju odprtih vprašanj, med njimi tudi tistih, ki zadevajo našo manjšino. SSk bo napravila vse, kar je v njeni moči, da bi se naša specifična vprašanja premaknila z mrtve točke, in to v korist ne samo manjšine, temveč vse tržaške stvarnosti in sploh sožitja v tem obmejnem prostoru. Iskrena zahvala volilcem, ki so podprli prizadevanja SSk in zaupali glas njenim kandidatom. Stranka komunistične prenove: Rezultati potrjujejo rast SKP, za kar gre zahvala italijanskim in slovenskim volilcem in kandidatom. SKP se predstavlja kot subjekt, ki bo vztrajno delal za rekonstrukcijo široke opozicijske fronte, ki naj bo predvsem izraz potreb delavcev in najšibkejšega dela Trsta. Samo z močnim bojem se lahko znova ustvari zaupanje ljudskih slojev v levičarske stranke in ustvarijo osnove za demokratično alternativo. Vse predloge, ki gredo v to smer, bodo komunisti pozorno pretehtali, njihova obnovljena udeležba v izvoljenih skupščinah pa bo jamstvo za demokratično kontrolo in osnova za enotnost na levici. Značilni podatek teh volitev je torej vrnitev komunistov v občinski in pokrajinski svet in v rajonske svete. Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli: Socialistična stranka je na teh volitvah doživela težak poraz. Erozijo njenih glasov je v veliki meri povzročilo negativno ozračje, ki je z znanimi milanskimi in vsedržavnimi dogodki napolnilo časopisne strani in tv kronike. Nedvomno se je v Trstu končala dosedanja politična faza in tudi v PSI bo treba začeti soočanje, ki naj omogoči relansiranje strankine vloge. V trenutku, ko je politični položaj postal še bolj neupravljiv, bo PSI brez predsodkov ponudila svoj prispevek na osnovi programov, ne pa političnih formul, tako da bo Trst čimprej dobil uprave, ki mu bodo omogočile družbeno-eko-nomski razvoj. Demokratična stranka levice: Izidi volitev kažejo na izredno razdrobljenost volilnega izida in na težavnost sestave stabilnih uprav. Milanski dogodki in kriza italijanskega političnega sistema sta vplivala predvsem na rezultat KD in PSI, nazadovanje Demokratične zveze (za 4% glede na politične volitve) pa je pripisati novemu simbolu in nezadostnemu ukoreninjenju projekta o agregaciji levih sil. Alar-mističen je napredek MSI, katere glavni cilj je podžiga-nje nasprotij med nacionalnimi in kulturnimi sestavnimi deli mesta, katerih sožitje je sicer bogastvo demokratičnega Trsta. Gasilci so imeli ves dan polne roke dela z ognjem, ki so ga po vsej verjetnosti podtaknili neznani piromani Silovit požar je v noči med nedeljo in ponedeljkom popolnoma uničil skladišče kavbojk in drugih »ca-sual« oblačil na Fernetičih, nekaj sto metrov pred mejnim prehodom s Slovenijo. Ognjeni zublji so se razplamteli približno ob 2. uri zjutraj in 80 v kratkem zajeli vse pritlične Prostore dvonadstropnega poslopja na desni strani ceste (v smeri proti ®oji), v katerih si je jugoslovanski državljan Vuk Jon s stalnim bivališče® v Italiji uredil skladišče in prodajalno. Stanovalci gornjih prosto-r°v so o požaru takoj obvestili gasil-ce' kljub hitremu in množičnemu Posegu pa so bili gasilci takorekoč brez moči. Po prvih izvidih kaže, da Jo bil ogenj podtaknjen, škoda pa naJ bi presegala 200 milijonov lir. Ogenj je imel lahko pot med zlahka vnetljivimi oblačili in predmeti, ako da so morali gasilci z več brizgalkami gasiti vse do dopoldneva, Predno so bili kos plamenom. Že Pred njihovim prihodom so družine, -1 stanujejo v prostorih nad skladiš-i enY zaPustili svoja stanovanja, saj Je 0 ds tajala nevarnost, da so bo po- žar razširil tudi na gornje prostore. Na srečo (in to predvsem zaradi hitrega in množičnega posega gasilcev) se to ni zgodilo. Poleg openskih gasilcev so se na pogorišču v več izmenah (vse do včeraj kasno popolne) zvrstile ekipe gasilcev iz osrednje tržaške gasilske postaje in iz Milj. Potem, ko so omejili ognjene zublje, je čakalo gasilce še težko delo gašenja tlečih ostankov. Že med nočjo so začeli iz skladišča odstranjevati na parkirišče pred skladiš- čem na kupe oblačil, iz katerih se je dvigoval siv dim (na sliki - foto Križmančič). Potem ko so izpraznili prostore in skupaj z openskimi in nabrežinskimi karabinjerji opravili vse izvide, da bi ugotovili točne vzroke požara, so gasilci s tramovi podprli strop, da bi se lahko družine gornjih prostorov varno vrnili na svoje domove. Vodja openskega oddelka gasilcev je ob tem poudaril, da za stanovalce ni bilo nobene nevarnosti, saj je hitri gasilski poseg preprečil, da bi požar načel nosilne strukture poslopja, strop pa so vseeno podprli, in to Zgolj iz previdnosti. Vštric z gašenjem so, kot rečeno, gasilci in karabinjerji že začeli preiskavo, da bi odkrili vzroke za požar. Kljub preiskovalni tajnosti je iz vrst preiskovalcev vendarle pronic-nila vest o namerno podtaknjenem požaru. Vse kaže, da je bila šipa na enem oknu razbita, skozi to okno naj bi si piromani utrli pot v notranjost skladišča, kjer naj bi polili oblačila z vnetljivo tekočino in prižgali ogenj. Na kraju naj bi pustili tank z gorivom. t Preminila je naša draga mama, nona in pranona Bernarda Kralj vd. Vassallo Pogreb bo danes, 9. junija, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebče. Žalostno vest sporočajo sinovi Lino, Raffaele in Vinicio z družinami ter ostali sorodniki. Trst, 9. junija 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Giovanne Koneslabo vd. Antonini se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin. SVOJCI Trst, 9. junija 1992 Z živahnim kulturnim sporedom Res prijetna Veselica miljstih Slovencev S prijetno Veselico na dvorišču Slovenskega šolskega centra so v soboto popoldan sklenili letošnjo prireditveno sezono v Društvu Slovencev miljske občine. Zaključni nastop MePZ Jadran je bil kot običajno tesno povezan z vsakoletno šolsko prireditvijo, na kateri so nastopili malčki otroškega vrtca in učenci osnovne šole. Kot priložnostni gost je nastopil otroški pevski zbor Anton Martin Slomšek iz Bazovice, ki se je predstavil pod vodstvom Bojane Kralj in ob instrumentalni spremljavi Tamare Ražem. Kulturni spored pa je dopolnjevalo še podeljevanje nagrad vsem učencem, ki so se konec maja udeležili letošnjega likovnega ex tempora miljskega kulturnega društva. Sobotni nastop otrok iz vrtca in nato še z osnovne šole so označevale lutke. Pravzaprav sta bili obe točki - šlo je za odrski uprizoritvi - zasnovani v funkciji lutke in sploh ustvarjalnega dela ob njej. Nastopa sta sad dvomesečnega sodelovanja med vzgojiteljicami in učiteljicami, otroci oz. učenci, pod strokovnim mentorstvom Nerine Švab, dolgoletne učiteljice, ki se sedaj intenzivneje ukvarja prav z »alternativnimi« vzgojno-ustvar-jalnimi metodami za najmlajše. Tako so otroci iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole s pomočjo lutk in drugih gledaliških predmetov uprizorili poučno pravljico o dragocenosti spoznavanja in medsebojnega sporočanja, vzporedno pa so prikazali tudi štiri letne čase. Nekoliko zahtevnejša je bila lutkovna igra, ki so jo za letošnjo zaključno prireditev postavili učenci tretjega, četrtega in petega razreda osnovne šole (na sliki - foto Magajna). Učenci so sami izbrali uprizoritev zgodovinskega dogodka, ki so ga obravnavali med poukom, in sicer zgodbo o Krištofu Kolumbu. V več prizorih so učinkovito prikazali vsa najvažnejša dejanja, ki so slavnega Genovčana privedla do odkritja Amerike. Učenci so s pomočjo učiteljic tudi sami sestavili besedilo in dialoge, na osnovi podrobnejšega raziskovanja izdelali večje lutke, s tem da so uporabili najrazličnejše, še tako preproste predmete. Ob ročnih delih in lutkah so bili na šolski razstavi na ogled tudi likovni izdelki, ki so jih učenci ustvarili na letošnjem ex tempore: posvečen je bil morju, uokvirja pa se v vsakoletno pobudo DSMO z naslovom Spoznavajmo svoj kraj in njegovo preteklost. Tokrat pa je najlepšo risbo oddal David Žigon. Zbrano občinstvo je pozdravil tudi predsednik miljskega društva Jurij Vodopivec, med gosti je bil tudi miljski odbornik za kulturne dejavnosti Fabio Vallon, spored pa je s krajšim koncertom zaključil MePZ Jadran, ki ga vodi Mirjana Bonin. Veselica pa se je po kulturnem delu nadaljevala še ob prijetni družabnosti. DAMIANA OTA __________gledališča_______________ ROSSETTI Od 17. junija do 18. julija se bo v gledališču Rossetti odvijal FESTIVAL OPERETE. Že tradicionalno prireditev bodo otvorili z opereto Giuseppeja Piet-rija ADDIO, GIOVINEZZA. Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. La Contrada Danes, 9. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Cristallo nastopila Mladinska skupina gledališča La Contrada s predstavo QU-ASI D'AMORE v režiji Oriette Crispino. Nastopali bodo Paola Bonesi, Maria Gra-zia Plos, Adriano Giraldi, Patrizia Burni. Predstava je namenjena abonentom pred zaključkom letošnje gledališke sezone. Predstave bodo trajale do nedelje, 14. t. m., ob 16.30. Gledališče Miela Danes in jutri ob 21.30 je na sporedu predstava »Piaf« posvečena veliki francoski pevki Edith Piaf. Režija Marino Sossi. razna obvestila KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. ZSKD obvešča, da bo letošnje srečanje predsednikov, tajnikov in sodelavcev kulturnih društev in organizacij, ki ga prireja ZKO Slovenije, v petek, 19., in soboto, 20. t. m., na Otočcu. Obravnavane teme bodo med drugim Marketing v kulturi, Prosti čas in kakovost življenja, Aktualna vprašanja v slovenski kulturi. Kdor bi se rad udeležil tega srečanja, naj se javi v tajništvu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, najkasneje do srede, 10. t. m., dopoldne. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič koncerti Gledališče Miela V četrtek, 11. t.m., ob 20.30 bo koncert orkestra konservatorija Tartini pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta. Na sporedu skladbe Giuseppeja Tartinija. V soboto, 13. t.m., ob 21. uri bo nastopil ameriški pop ansambel FISH & RO-SES. Goethe Institut V soboto, 13. t.m., ob 20.30 bo v Goethe Institut, ul. Coroneo 15 koncert MePZ JACOBUS GALLUS. Na sporedu skladbe Marija Kogoja ter drugih slovenskih avtorjev. razstave V TK galeriji v Ul. sv. Frančiška je na ogled razstava medeninastih panojev slikarke CLAUDIE HENDEL. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je do 30. t. m. odprta razstava LUIGIJA MANGONEJA. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni. V galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«. Razstava bo odprta do 24. junija. Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava kitajskega umetnika HO-KANA. Razstava je na ogled do 15. junija, ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13. ure. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Grazia na Trgu Giarizzole 10 razstavlja še jutri slikar LUCA PER-GOLINI. Urnik: 8.30-12.30, 15.30-19.30. Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE. V galeriji Nadia Bassanese (trg Giotti 8) je odprta razstava NICOLETTE COSTA z ilustracijami za knjigo »II mago di Oz«. Razstava bo odprta do 20. junija ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 19. t. m. na ogled razstava OTTAVIA BOM-BENA. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA. Narodna in študijska knjižnica Odsek za zgodovino vabi na predstavitev knjige Brede Čebulj-Sajko Med srečo in svobodo Avstralski Slovenci o sebi jutri, 10. junija, ob 19. uri v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1. Ob prisotnosti avtorice in s sodelovanjem igralca STOJANA COLJE bo knjigo predstavil ALEKSEJ KALC. razne prireditve Glasbena matica Trst vabi na naslednje ZAKLJUČNE AKADEMIJE, ki bodo v evangeličanski luteranski cerkvi na Trgu Panfili v Trstu ob 20.30 danes, 9. 6., v četrtek, 11. 6. in v petek, 12. 6. Vabljeni. Skupnost Slovencev od Sv. Ivana vabi na KONCERT MePZ Milan Pertot, ki bo v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v petek, 12. junija, ob 20.30. Sodelujeta Godbeni kvartet Glasbene matice in organist Štefan Bembi. Vodi Aleksandra Pertot. SKD Vigred vabi v petek, 12. t. m., ob 20. uri v prostore šempolajske šole na zaključni nastop otroškega zborčka Vigred in gojencev prof. Zorana Lupinca. Zbor Jacobus Gallus vabi na KONCERT, ki bo v soboto, 13. junija, ob .20.30 v Goethe institutu, Ul. Coroneo 15. KD Fran Venturini - Šagra na Kr-menki. V soboto, 13. t. m., ples z ansamblom TAIMS, v nedeljo, 14. t. m., ob 17. uri kulturni program: sodelujeta Godba na pihala iz Nabrežine in TFS Stu ledi, zvečer ples z ansamblom Krt; v ponedeljek ples z ansamblom Primorski fantje. ŠD Mladina Resco - baletni odsek prireja v petek, 12. t. m., ob 20.30 v Domu A. Sirka v Križu zaključni letni nastop. šolske vesti Osnovna šola Finžgar iz Barkovelj vabi ob 10-letnici poimenovanja šole na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. t. m„ v barkovljanskem društvu, Ul. Cerreto 12, z začetkom ob 10.30. Osnovna šola Karel Širok vabi starše in prijatelje na srečanje ob zaključku šolskega leta, ki bo jutri, 10. t. m„ ob 10.30 v šolskih prostorih. 40 let sta šoli iz Mačkolj in Prebene-ga združeni v sedanjem poslopju. Osnovna šola Mačkolje vabi bivše učitelje in učence ter prijatelje slovenske šole na srečanje na šolskem dvorišču 13. t. m. ob 17. uri. Sodelujejo PD Mačkolje, KD Primorsko, KD Jože Rapotec in otroci iz vrtca. Učenci in učiteljice OŠ Karel Destovnik Kajuh in otroški vrtec iz Gropade-Padrič vabijo na zaključno prireditev ob 20-letnici poimenovanja šole, ki bo jutri, 10. junija, ob 18. uri na šolskem vrtu. Srednja šola Fran Erjavec v Rojanu vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 9. t. m., v Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). Dijaki bodo izvajali igro DVOJČICI, ki jo je po znani Kastnerjevi mladinski povesti za oder priredila in zrežirala prof. Lučka Susič, ter GLASBENE IN PEVSKE TOČKE, ki jih je z dijaki pripravila prof. Nada Zaghet. Začetek ob 20. uri. Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da bodo pokrajinske lestvice prosilcev za letne suplence na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah za šolska leta 1992/93, 1993/94 in 1994/95 objavljene 22. junija 1992 in ne 10. junija, kot je bilo prvotno določeno. kino ARISTON - 21.30 Chiedi la luna, r. Giuseppe Piccioni, i. Margherita Buy. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 Rotta verso 1'ignoto, fant, i. VVilliam Shat-ner, Leonard Nimov. EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15, 22.00 I gladiator! della strada, r. Row-dy Herrington. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Tutto pub accadere, i. Jennifer Con-nelly. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amelio. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Mutande pazze, r. Roberto D'A-gostino, i. Monica Guerritore, Sergio Vastano. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 The Mambo Kings, i. Armand Assante, Maruschka Detmers. GRATTACIELO - 17.30, 19.00, 20.30, 22.15, Innocenza colposa. MIGNON - 20.30, 22.15 Turne, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono, Laura Morante. LJUDSKI VRT - 21.15 Mlsery non deve morire. EDEN - 15.30, 22.10 Moana, l insaziabile viziosa, pom., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Fermati, o mamma špara, i. Sylvester Stallone. LUMIERE - 20.15, 22.15 Belli e dannati, i. River Phoenix, Kean Reeves, □ □ ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 II mio pic-colo genio, r.-i. Jodie Foster. RADIO - 15.30, 21.30 Osceno e bestiale, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ Solidarnostni odbor poziva k pomoči beguncem iz BiH Kot smo že poročali, se je v tok humanitarne pomoči za begunce iz ogroženih območij v Bosni in Hercegovini kij učil tudi Solidarnostni odbor, ki ga sestavljajo vse komponente zamejskega družbenega in političnega življenja. V ta namen je odbor odprl tekoče račune v tržaških slovenskih denarnih zavodih pod nazivom »Pomoč beguncem iz BiH«, zbrana denarna sredstav pa bo izročil Rdečemu križu Slovenije. Finančne prispevke je mogoče nakazati na bančni tekoči račun št. 01.6944/50 pri sedežih Tržaške kreditne banke v Trstu, pri Domju in v Rojanu ter na tekoča računa št. 10329 in št. 65457/1 pri openski oziroma nabrežinski Hranilnici in posojilnici. čestitke Anamariji in Robertu iz Boršta se je pridružila mala LISA. Srečnim mamici in očku ter nonotom iskreno čestita družina Tul iz Milj. Mala Lisa naj raste v pridno in veselo deklico. včeraj - danes Danes, TOREK, 9. junija 1992 PRIMOŽ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.28 - Luna vzide ob 15.01 in zatone ob 1.31. Jutri, SREDA, 10. junija 1992 BOGOMILA PLIMOVANJE DANES: ob 0.28 najnižja -21 cm, ob 5.51 najvišja 1 cm, ob 11.01 najnižja -20 cm, ob 18.09 naj višja 41 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1005,4 mb pada, veter 4 km na uro jugovzhodnik, vlaga 68-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj-mirno, temperatura morja 21,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Nicolo Fumarola, An-drea Russi, Maila Savino, Ginevra Dreos-si. Luca Martini, Glasir Panigutti, Vari Spangaro, Matteo Menegaldo, Demis Sartori, Elisa Fragiacomo, Giacomo Schillani, Gabriele Bonadies, Eleonora Gianforme, Daniel Gojca, Giulio Zacca-ria. UMRLI SO: 81-letni Tullio Tomasi, 68-letni Marino Rocco, 47-letni Fabio Baitz, 63-letni Araldo Barbotti, 80-letni Giusto Roncelli, 69-letni Pietro Zetto, 64-letna Mafalda Gugnaz, 78-letni Novi Caio Buzzi, 84-letna Maria Cuetovich, 54-letna Luciana Blasi, 78-letna Nives Simonit, 78-letni VValter Ferrarato, 74-letni Adel-chi Perressin, 87-letna Teresina Pecorari, 47-letni Francesco Milella, 86-letna Bernarda Cral, 84-letna Carmela Spetich, 78-letni Ruggero Bensi, 69-letni Bruno Bassanese, 69-letni Rino Paluzzin. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do nedelje, 14. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 2, Ul. Ginnastica. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti Na Barbano se bodo podali 14. junija verniki Sv. Vincencija. Če želite se jim pridružiti kličite na tel. št. 947950 ali 942728. Društvo slovenskih upokojencev Trst prireja v sredo, 17. junija, izlet na Brezje, Bled, Begunje in Vrbo. Vpisovanje 10. junija od 9. ure dalje na sedežu društva v Ul. Cicerone 8. __________mali oglasi OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci št. 20. OSMICO je odprl Mario Milič, Repnič 39. Toči belo in črno vino. OSMICO ima odprto Vilko Bandi v Pre-benegu 28. Toči belo in črno vino. PRI DACEVIH v Doberdobu, Jezerska 2, smo odprli osmico. Točimo belo in črno vino. STANKO MARUŠIČ je v Štandrežu pri Gorici odprl osmico. Toči belo in črno vino. PRODAM po ugodni ceni prikolico (ralo tko) knaus. Tel. (0481) 882026. PRODAM avto citroen BX G TI, letnik december 91, v zelo dobrem stanju. Tel. v večernih urah na št. 304932. PRODAM osem tednov stare ljubke psičke vrste pekinez. Tel. (066) 31363 zvečer. PRODAM privatniku giulietto 1.6, letnik 85, prevoženih 41.000 km, v odličnem stanju, avtoradio in kasetofon. Tel. na št. 225742 v popoldanskih urah. DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali baby sitter, tudi večkrat tedensko. Tel. ob urah obedov na št. 200882. KUPIM staro intarzirano kraško skrinjo. Tel. na št. 211815. PRODAM avto fiat uno 70 SL, letnik 85, bele barve, za 5 milijonov lir. Tel. na št. 225857. ZASEBNIK proda avto lancia prisma 1600, letnik 83, v dobrem stanju. Tel. na št. (040) 350091 ob urniku trgovin ali (040) 291191 od 13. do 14.30. PRODAM ford fiesto 1400 S, letnik 87, prevoženih 70.000 km, v odličnem stanju, po ugodni eni. Tel. na št. (040) 226182 ali 226601. PRODAM hrbtni atomizer v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. v večernih urah na št. (040) 759148. OPTIKA VIKJ obvešča cenjene stranke, da bo imela od srede, 10. t. m., dalje novo telefonsko številko 633454. NUDIM pomoč ostarelim ob sobotah in nedeljah, tudi ponoči. Tel. na št. 213968. PRODAM odlično ohranjen avtomobil SEAT ibiza GLX, oktober 89, 29.000 km. Tel. na št. 566858 do 18.30. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. 212688. ___________prispevki_________________ V spomin na Josipa Ferfoljo darujeta Marjan in Nevenka Verša 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Josipa Ferfoljo darujeta Vinko in Ani Cibic 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Josipa Ferfoljo daruje Drago Cibic (Drija) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Brunota Sulčiča darujejo Albino Kralj (Gabrovec) 10.000 lir, Tonto Furlan (Gabrovec) 10.000 lir, Nini Furlan (Gabrovec) 20.000 lir, Odinea in Pepko Husu (Križ) 300.000 lir, Breda in Latko Lozar (Križ) 20.000 lir in Guido Knez (Križ) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na Rudija Košuto daruje bratranec Sedmak Srečko z družino 30.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. Ob 16. obletnici smrti (2.6.) Franca Sosiča daruje Pierina Sedmak 20.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Ob 5. obletnici smrti (8.6.) Bogomirja Sirka daruje žena Marija z družino 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. V spomin padlih borcev v NOB darujejo 65-letniki iz Križa 115.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Odbor za postavitev maja Ricmanje-Log daruje 100.000 lir za SKD Slavec. V spomin na pok. Antonijo Malič darujejo Marica, Marta in Valeria 60.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na gospo Antonijo Čok vd. Malič daruje_ družina Pupis 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Ob 3. obletnici smrti nepozabnega moža Ernesta Kosmine daruje žena Marjeta 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Netko Škerlavaj daruje Čerkveni pevski zbor sv. Jernej Opčine 240.000 lir za popravilo orgel domače cerkve. menjalnica 8. 6. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST MILAN TRST Ameriški dolar . 1204,80 1175.— Švicarski frank 829,54 820.-- Nemška marka . 756,40 747,— Avstrijski šiling 107,519 105,50 Francoski frank 224,53 221.— Norveška krona 193,67 190 — Holandski florint ... 671,66 662.— Švedska krona 209,56 205.— Belgijski frank 36,76 35,50 Portugalski eskudo . 9,075 8.— Funt šterling .. 2204,85 2185. Španska peseta 11,995 11,30 Irski šterling .. 2017. 1990,— Avstralski dolar 919,20 870.— Danska krona . 195,87 192,— Jugoslov. dinar — —- Grška drahma . 6,261 5,50 ECU 1549,10 — Kanadski dolar 1008,65 970.— Slovenski tolar — 14.— Japonski jen .. 9,46 9,— Hrvaški dinar —- 4,75 Polemika med Cacciarijem in založnikom Baraghinijem Kako približati bralcem dela klasičnih avtorjev? Razstava fotografije Nova Gorica ’92 Večja kakovost fotografij kljub upadanju udeležebe V petek prvi Grajski večer v Štanjelu SEŽANA - Turistično društvo v Štanjelu bo tudi letos ponudilo obiskovalcem zanimivo poletno sezono na dvorišču Stanj elskega gradu. Grajske večere bodo začeli že ta teden in sicer v petek, 12. ob 21. uri z otvoritveno slovesnostjo, kateri bo nato sledil mali nočni musical skupine Moped Show »Po čem je slava? In zakaj?« Spored poletnih prireditev se bo nadaljeval v soboto, 20. junija z nastopom folklorne skupine Kras, ki bo predstavila splet ljudskih običajev »Osmica« v režiji in priredbi Janeza Mejača. V nedeljo, 21. pa bosta goste grajskih večerov zabavala Polona Vetrih in Boris Kobal s kabaretom Sergeja Verča »Ime mu bo Just«. Nedeljo pozneje, 28. junija pa bo grajski večer posvečen mladim. WO iz Sežane bo predstavil»Debelo repo« v priredbi B. Podgorška, dramska skupina SKD Tabor z Opčin pa Matejev »Zmajčkov rojstni dan«. V juliju pa bo v soboto, 4. dramska sekcija KUD Gallus iz Ribnice skupaj z nonetom Vitra predstavila dramske slike iz Gallusovih časov »Kuge, vojske, lakote reši nas, o..«. Soboto, 11. bo KUD F. Žiberne iz Povirja v režiji Aleksija Pregarca predstavil igro »Kako smo se možili«, niz grajskih večerov pa bodo zaključili solopevci glasbene šole Vinka -Vodopivca iz Ajdovščine, ki bodo predstavili slovenske narodne, pesmi slovenskih skladateljev, arije in duete iz oper. RIM - Kaj je kultura in kako je mogoče zahtevne avtorje, zlasti pisce in mislece iz antike, približati sodobnemu poprečnemu bralcu? O teh vprašanjih plamti polemika v Italiji. Posredno je soočanje mnenj izzval založnik Marcel-lo Baraghini, ki je v svoji zbirki »Knjige za tisoč lir« objavil Epi-kurova »Pisma o sreči«. Knjižica je doživela znaten uspeh. Doslej so je prodali 250 tisoč izvodov in založnik namerava sedaj ponuditi tržišču še 100 tisoč izvodov. Proti pobudi se je javno opredelil filozof Massimo Cacciari, ki je ocenil, da je početje neumno in izkrivljujoče. »Naslov knjige,« je dejal Cacciari, » je izmišljen, poleg tega pa je treba avtorje, kot je Epikur primerno komentirati. Česa se ljudje lahko naučijo iz take izdaje?« Filozofu je umirjeno odgovoril prevajalec Angelo Maria Pellegri-no, ki je prevedel in priredil znano Epikurovo pismo Meneceju in prilagodil tudi naslov. »Morda Cacciari ni prebral pazljivo teksta,« je menil Pellegrino, »saj sem delal veliko mesecev na tem tekstu. Prizadeval sem si, da bi bilo pismo v prevodu jezikovno dostopno poprečnemu bralcu, obenem pa dovolj zvesto tekstu. Drugi prevodi, ki so bili bliže izvirniku, so v bistvu bralcu nedostopni.« Založnik Baraghini je bil manj diplomatski in očita Cacciariju, da sodi v »kasto mandarinov, ki se imajo za nedotakljive in vrhovne varuhe kulture«. Po njegovem so Cacciari , Tronti, Asor Rosa in drugi v sedemdesetih le- tih podojevali več generacij s svojimi pogledi. Cacciari se po dolgem obdobju molka sedaj spet oglaša, očita Baraghini, da bi »očrnil eno od najbolj posrečenih kulturnih akcij«, ki ima kot cilj »osvoboditi kulturo, ji vdahniti življenjskost« in omogčiti, da bo dostopna vsem. Mimo ostrih besednih polemik pa se v tem sporu skriva resnična dilema, o kateri velja razmisliti: do kakšne mere je zlasti v prevajanju mogoče prilagoditi in poenostaviti nekega avtorja, da bo dostopen poprečnemu bralcu? In je mogoče ponuditi v branje samo poenostavljen tekst, ne da bi s komentarji in opombami problem uokvirili v zgodovinski okvir, zlasti še ko gre za tako oddaljenega avtorja, kot je Epikur? Pri klasčnih avtorjih so dosedanje izbire založnikov težile predvsem k dobesednemu prevajanju in dopolnjevanju prevoda z opombami, medtem ko je Pellegrinova in Ba-raginijeva knjiga bolj nekonvencionalna, očitno tudi sad želje, da bi bila cena knjige nizka. Soočanje se bo najbrž še nadaljevalo. V upanju, da se ne bo omejilo zgolj na polemiko, pač pa da bo težilo k iskanju takih rešitev, ki bi z zadostno strokovnostjo tudi klasično kulturo približale širšemu občinstvu. NOVA GORICA - Prefinjeno prepletanje dokumenta in umetnosti je moč in upanje svetovne fotografije in delček slednjega si lahko ogledamo tudi na 30. slovenski razstavi fotografij, ki so jo v petek, 6. junija, odprli v galeriji Osnovne šole v Solkanu. Foto kino klub Nova Gorica, zagotovo eden najmočnejših tovrstnih združenj v Sloveniji, ki z velikim entuziazmom goji in podpira fotografsko dejavnost amaterjev, je tudi letos pripravil v sodelovanju s Fotografsko zvezo Slovenije in Občino Nova Gorica državno razstavo fotografij, ob njej pa, kot že vrsto let pred tem, tudi slovensko razstavo barvnih diapozitivov in predstavitev DIA Primorske 92. Med številnimi kandidati z obeh strani meje in njihovimi deli je strokovna komisija, ki so jo sestavljali sami priznani mojstri fotografije, izbrala izrazno najmočnejše in podelila nagrade in priznanja. Med 41-timi avtorji, predstavniki sedemnajstih klubov (tudi letos sta na natečaju sodelovali Foto Trst 80, Skupina 75 So-vodnje) je prvo nagrado za kolekcijo fotografij prejel Novogoričan Moj mir Maraž, ki je tudi sicer na letošnji predstavitvi dosegel največ j o število priznanj: drugo nagrado za kolekcijo diapozitivov in prvo nagrado za kolekcijo diapozitivov na DIA Primorske 92. Med zamejskimi ustvarjalci je najvišjo nagrado prejel Darko Bradassi iz Trsta za kolekcijo »List 4, List 3 in List 6«. Tudi na razstavi barvnih diapozitivov, letos že 18., so bili najuspešnejši člani Foto kino kluba Nova Gorica: prvo nagrado za kolekcijo je žirija podelila Marjanu Humarju iz Vrtojbe, prvo nagrado za diapozitiv pa Marjanu Bažatu iz Šempetra. Na razstavi je sodeloval tudi FK skupina 75 Gorica, med štirimi kandidati je pohvalo za diapozitiv »Pijanček« prejel Flavio Mosetti. Na predstavitvi najuspešnejših diapozitivov primorskih avtorjev je letos sodelovalo 26 fotografov iz Tolmina, Deskel, Vipolž, Vrtojbe, Nove Gorice, Trsta, Gorice in Števerjana. Tudi tu je bil izrazno najbolj prepričljiv (od zamejskih kandidatov) Flavio Mosetti iz Gorice, ki je prejel 3. nagrado za diapozitiv »Refleks 2«, žirija pa je pohvalila tudi diapozitive Darka Bradassija, Valterja Nanuta in Damjane Strajn. Čeprav organizatorji tudi letos opažajo upadanje števila avtorjev, pa je strokovna komisija soglasno ugotovila, da narašča kakovost razstav, da je med prijavljenimi veliko več fotografsko izrazno močnih del, na žalost pa je še vedno zelo prisotno zanimanje za fotografijo zgolj v nekaterih slovenskih centrih in zelo je očitna popolna indiferentnost do tovrstnega ustvarjanja npr. na slovenski obali. TATJANA GREGORIČ Še nimate BORIS PAHOR V času predvajanja tega imenitnega-dosežka j Vi i 7 i* na Radiu Trst slovenske proze doma? [▼testo v /Lalivu 20% popusta! ■■' ■ današnji televizijski in radijski sporedi i iiii RAI 1 6-55 Aktualno: Unomattin, 10.00 Vesti in Gospodarstvi ‘0.15 Risanke: Hallo Kitty 10.30 Viaggiare... viaggiar 11.00 Vesti iz Milana 11-05 Nan.: Poliziotti in ci . 12.00 E' proibito bali 12.30 Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in g: lo (i. A. Lansbury) 13.30 Dnevnik 1 in Tri min 14.00 Aktualno: Eco 92 14.30 Film: L'imperatore Capri (kom., It. 1950) 15.55 Aktualno: Kronike motorjih, 16.25 40Pari . lelo a Nord e a Sud 16.55 Risanke: _I Gummi 12.20 Dok.: Čudoviti s’ . ' VValta Disneya 17.55 Dnevnik 1 6.50 Dok.: Kvarkov svet 10-40 Aktualno: II nas , Cleopatra «.50 Vreme in dnevnik 0-40 Nan.: Le avventure j giovane Indiana J 1.30 Aktualno: TG Sette 2.45 Nočni dnevnik £00 Aktualno: Čas izbiri 4.00 Dnevnik in vreme 0.30 Rubrika opolnoči 4T ra> 2_________________ 7.00 Nanizanke in risanke 8.40 Dok.: Siviglia 9.40 Film: Uno straniero a Cambridge (kom., VB) 11.15 Segreti per voi - 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.40 Santa Barbara 15.30 Kolesarstvo: 75. dirka po Italiji, 17. etapa 17.00 Supertelevision 17.25 Dnevnik 17.30 Metropolitan Police 18.20 Športne vesti 18.30 Šport: Girodivagando 18.45 Nan.: Un giustiziere a New York, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Aktualno: Ora 20.30 Film: Vendetta trasver-sale (krim., ZDA 1989, r. John Irvin) 22.25 Nan: Hunter - Carbo-nizzato 23.15 Aktualno: Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Filmske novosti 0.15 Film: Killer Klowns from Outer Space (fant.) | RAI 3 | 10.30 Šport: lokostrelstvo, 11.00 golf, 11.30 ameriški football 12.00 Vesti iz Milana 12.05 Film: La bella di Roma (kom., It. 1955) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Panoramigue, 15.15 Šola se posodablja 15.45 Šport: bezbol, 16.10 IP v kanuju, 16.35 nogomet v 5-ih 17.00 Popoldan na 3. mreži 17.45 Pregled tujega tiska in televizijskih oddaj 18.00 Dok.: Rettili e rapaci 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Variete: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Atletika: Golden Gala 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Film: Kociss, l eroe Indiano (vestern, ZDA 1952, i. Jeff Chandler) 24.00 Variete: Pubblimania 0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Fuori orario F Žr TV Slovenija 1 | 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke 9.45 Šolska TV: Boj za obstanek, 10.10 Angleščina -Follovv me, 10.30 Kemija - Polimeri 10.55 Sedma steza 11.25 Da ne bi bolelo 11.45 Angleščina 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 15.05 Napovednik 15.10 Film: Fantom svobode (Fr., 1974, r. L. Bunuel) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Lonček kuhaj, 17.25 nad. Plamenica, 17.50 Portret Milana Klemenčiča 18.35 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče in Osmi dan 21.20 Knjižne novosti 21.35 Nad.: Deklica M 22.25 Dnevnik, vreme in šport 22.50 Poslovna borza 23.00 Napovednik 23.05 Sova, vmes nan. Brez žensk menda ne gre, nad. Na materino zahtevo ter Glasbeni utrinek 0.25 Video strani [~pP) TV Koper 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.10 Športni pregled 16.00 TV Novice 16.05 Otroški program 17.00 Nanizanka 18.00 Slovenska kronika 18.10 Inform. odd.: Studio 2 19.00 TV Dnevnik Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi 19.45 Agencija Rockford 20.35 Film: Sedem tatov (kom., ZDA 1960) 22.15 TV Dnevnik vsedanes 22.25 Dok.: Dove il si suona 22.55 Nanizanka P ff' TV Slovenija 2 14.20 Zadnja postaja: Kosovo 15.05 Sova, vmes nad. Na materino zahtevo in nan. Star Trek 16.50 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Regionalni programi, Slovenska kronika 19.00 Nad.: Modro poletje 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Orion 20.30 Glasba, show in cirkus 21.00 TV tribuna 23.30 Svet poroča r CANALE5 .00 Aktualno: Na prvi strani '60 Nanizanki: Arnold, 9.00 1 q cingue del guinto piano '65 Variete: Maurizio Co-i. stanzo Show (pon.) •50 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) ■4° Aktualno: Affari di fa-,, miglia ,”■00 Dnevnik TG 5 HZ0 Variete: Non e la RAI '60 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, lR n 15.30 Ti amo parliamone '00 Otroški variete: Bim lR n a Oum bam in risanke '00 Kviza: OK il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike 20,40 Variete: Striscia la noti-zia Nad.: Senza fine (i. Va-nessa Gravina, Pino Co- 22 4 tizzi, 2. del) Aktualno: Scene da un 23 , matrimonio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes 14s ^4'00) Dnevnik TG 5 Spored non stop RETE 4 __________ 8.30 TG 4 vesti 8.45 Dober dan, prijateljica 8.50 Nadaljevanki: Una don-na in vendita, 9.35 General Hospital 10.10 Kviz: Čari genitori 11.10 Nad.: Marcellina 11.50 Otroški variete 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 14.00 Nad.: Maria, 14.55 Vendetta di una donna, 15.25 Io non čredo agli uomini, 15.55 Tu sei il mio desti-no, 16.30 Cristal, 17.00 Febbre damore 17.30 TG 4 vesti 17.50 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.20 Kviz: Gioco delle coppie 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo 20.30 Variete: Gran festa itali-ana (vodita Al Bano, Ro-mina Power) 22.30 Nan.: Avvocati a Los Angeles, 23.45 Agenzia Luna Blu, vmes vesti ITALIA1_______________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 9.05 Nan.: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prate-ria - Un insolito funerale, 10.45 Hazzard 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nanizanke: Supercar -L'illusionista, 15.25 Simon & Simon - Uno stra-no detective, 16.25 Giu-stizieri della citta, 17.30 T.J. Hooker - Caccia al maniaco, 18.30 Riptide -Un tragico incidente 19.30 Odprti studio in šport 19.50 Kviz: Il gioco dei 9 20.30 Film: Acapulco, prima spiaggia... a sinistra (kom., It. 1983, r. Sergio Martino, i. Andrea Ron-cato) 22.30 Film: Waxwork-Benve-nuti al museo delle cere (srh., ZDA 1988, r. Antho-ny Hickhox, i. Zach Gal-ligan, Deborah Foreman) 0.20 Odprti studio 0.40 Studio šport in vreme 0.55 Nanizanke non stop ODEON________________ 13.00 Risanke in nanizanke 15.30 Nadaljevanka: Viviana (i. Lucia Mendez) 16.15 Film: La maestrina (kom., It. 1942, r. Giorgio Bianchi, i. Maria Denis) 18.00 Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo superpiu 20.30 Film: Piccole stelle (dram., It. 1990, r. Nicola Di Francescantonio, i. Alessandra Celi), sledi dosje Cinecitta: polvere di sogni? 23.15 Film: Miss Italia (kom., It. 1950, r. Duilio Coletti, i. Gina Lollobrigida, Carlo Campanini) TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman - Il tempo e scaduto, 9.00 II ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Get Smart - Gli sfa- sati 13.00 TMC News in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack - Il Trio Drač 15.30 Rubrika: Ženska TV 17.35 Film: Volo 90: disastro del Potomac (dram., ZDA 1985, r. R.M. Lewis, i. Stephen Macht, Dinah Manoff) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Film: Bruciata dal sole (krim., ZDA 1979, r. R.C. Sarafian, i. Farah Faw-cett, Charles Grodin) 22.25 Variete: Out-Officina (vodita Umberto Smaila, Giobbe Covatta) 23.25 Nočne vesti 23.45 Atletika: Gran Prix IAAF 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.00 Nan.: Adorabili creature 16.00 Kratke vesti 16.05 Risanke in nanizanka 18.05 Nad.: Davinia 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Zelena dežela 20.00 Nanizanka 20.30 Variete: Vernice fresca 21.30 Dok.: Avventura 22.00 Rubrika: Šport in šport 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika: Mare pineta TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran (pon.); 8.40 Orkestralna glasba; 9.00 Zvočne kulise; 9.30 Beležka; 9.35 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (B. Pahor, r. M. Kravos, 13. del); 12.00 Nepozabne odrske sanje; 12.30 Slovenska lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba: pianist Andrej Pisarev na kocertu na Goriškem gradu; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližjega Vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika in napovedi; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar, servisne informacije; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinski svet; 11.00 Sanje o počitnicah; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja z glasbo po željah; 16.00 Naš Kras (v italijanščini); 17.30 Paff... boom; 19.00 C'-est la vie; 20.30 Smeh in glasba. Župan Tuzzi je na sinočni seji seznanil občinski svet Sodna preiskava v zvezi z javnimi deli Policija po nalogu sodstva zasegla akte Rekli bi, da se je včerajšnja seja goriškega občinskega sveta začela v slabem znamenju. Ne toliko zaradi grozečih oblakov, ki so se zgrinjali nad mestom in nakazovali nevihto, ampak zaradi uradnega sporočila župana Tuzzija. Občinski svet je zelo na kratko seznanil, da je policija v uradih Županstva in da ima nalog za zasego aktov, ki se nanašajo na že opravljena javna dela, na dela, ki so v teku in dela, ki naj bi jih v prihodnje začeli uresničevati. Niti besedice več. Občinski svet je novico vzel na znanje, nihče od svetovalcev pa ni vprašal za dodatna pojasnila. Sicer pa bi jih Zupan Tuzzi najbrž tudi težko dal, spričo dejstva, da gre za preiskovalno tajnost. V kolikor smo uspeli sinoči zvedeti, gre za pobudo, ki jo je sprožilo državno pravdništvo, da bi ugotovilo osnovanost govoric in namigov, ki so se zlasti proti koncu lanskega leta širili v mestu. Sicer pa je bilo pobudo sodnih oblasti, ki naj ugotovi resnico, pravzaprav pričakovati. Molk v občinskem svetu po županovem sporočilu lahko razumemo tudi kot potrditev takega pričakovanja. Kaj se bo iz preiskave izcimilo je v tem trenutku težko reči. Najbrž bo treba počakati kakšen teden, saj so menda zaplenili kar precej zajeten kup dokumentacije. Neuradno se je sicer izvedelo, da naj bi podoben "obisk" opravili pred časom v studiu nekega znanega načrtovalca in da je morda včerajšnji poseg na županstvu posledičen. Sicer pa je župan Tuzzi občinski svet seznanil tudi z vsebino in cilji nedavnega obiska pri najvišjih vladnih predstavnikih v Rimu. Cilji so sicer znani, zaradi trajajoče vladne krize pa ostaja nejasna vsebina, oziroma uspeh obiska. Eno od glavnih vprašanj, ki ga je Tuzzi načel s predstavniki vlade je zadevalo oblike in načine pomoči Republike Italije vojnim beguncem. To vprašanje je načel tudi svetovalec Cocianni (KD), ki je občinski upravi očital mlačnost pri solidarnostnih pobudah in predlagal, naj bi občani sosedom na območju Nove Gorice, Tolmina in Ajdovščine skušali pomagati tudi tako, da bi z družinami, ki so vzele pod streho vojne begunce, navezali neke vrste po-bratimijo. Svetovalec Nicolo Fornasir je v občinskem svetu opozoril na nizkotno gonjo Lege nazionale in na njen lepak. Zavrnil je očitek, da je izdal italijanska čustva, odbornika Žiberno, ki je menda tudi član vodstva Lege nazionale pozval, naj opredeli svoje stališče do vsebine omenjenega letaka. Žiberna se je vprašanju zelo nerodno izognil prvič, da je pripadnost Legi njegova zasebna stvar, drugič, da lepaka še ni prebral. Fornasir je zahteval, da Žiberna odgovori na prihodnji seji. K vprašanju v zvezi z obeležjem Tolminskih puntarjev sta se povrnila Komel in Busolini (DSL). Komel je župana opozoril še na ugotovitev, da občinski odbor z veliko zamudo posreduje odgovore na svetovalska vprašanja ali pa jih sploh ne posreduje. Opozoril je še na nujnost, da pred napovedanim pričetkom bogate poletne sezone na gradu, občina pravočasno poskrbi za ustrezna dovoljenja. V času odmerjenem za svetovalska vprašanja je bilo še nekaj posegov. Zatem je občinski svet začel obravnavati obračun poslovanja za leto 1991, ki izkazuje 745 milijonov lir pribitka, ki pa ga bodo v celoti namenili za izplačilo preko sodišča ugotovljenih odškodnin za zasego zemljišč. Začeli jo bodo izvajati v soboto Solidarnostna pobuda sindikatov na Goriškem Solidarnost sindikatov ob meji, ali pa kot pravi slogan pobude: podarimo en pralni prašek, ali pa liter mleka. Goriški in novogoriški sindikati so se odločili za skupno humanitarno akcijo, ki se bo začela ob koncu tedna, trajala pa bo dober mesec. Po samopostrežnih trgovinah in na drugih krajih bodo zbirali najbolj nujne potrebščine, za begunce, ki so se iz raznih območij bivše Jugoslavije, predvsem pa iz Bosne in Hercegovine zatekli v Novo Gorico, Tolmin in Ajdovščino. Po zadnjih podatkih naj bi jih bilo v celi Sloveniji nad 60.000 tisoč, kar predstavlja 3 odstotke prebivalstva. Včeraj so pobudo CGIL/CISL/UIL in novogoriških svobodnih sindikatov predstavili na tiskovni konferenci, kjer so postregli tudi z najnovejšimi podatki o številu beguncev, oziroma pregnancev. V Tolminu, Novi Gorici in Ajdovščini jih je sedaj okrog 2.200; kar polovica je otrok v starosti do 15. leta, ki imajo specifične življenjske potrebe. Podrobneje: na novogoriškem področju sta sedaj 702 begunca, od katerih so jih 200 naselili v Desklah, 93 v Čepovanu-Lokavcu, 356 pa jih je našlo zatočišče pri zasebnikih; od celotne številke je kar 50% otrok. V Ajdovščini je 1.125 beguncev, 250 je nastanjenih pri zasebnikih, preostali pa so v bivši kasarni; v občini Tolmin jih je okrog 250, od katerih jih je 198 v zbirnem centru, preostalih okrog 50 pa pri zasebnikih. Država Slovenija preko svojih ustanov in razne humanitarne organizacije, pa tudi zasebniki, se trudijo, da bi ljudem, ki so izgubili vse, pomagali v največji možni meri. Potrebe pa so vsak dan večje in je zato dobrodošla vsakršna pomoč. Kot je bilo včeraj poudarjeno, ni pobuda sindikatov ob meji alternativa drugim podobnim iniciativam: je le dopolnilo. Kaj pa naj nuj ne j e potrebujejo begunci? Predvsem toaletne potrebščine za otroško in žensko higieno in osebno nego, pralne praške, plenice in vložke, prehrambene artikle, športno obutev in kar je pač potrebno za otroke do enega leta starosti. To so sicer najnujnejše stvari, manjka pa veliko več stvari. Nabiralna akcija Se bo po veleblagovnicah, kjer bo na razpolago košara, v katero odložiti podarjeno blago za begunce, začela to soboto in se nato nadaljevala pet tednov. Pester in bogat spored prireditev na gradu Kulturni dom bo poskrbel za tri gostovanja Vodstvo PSI končalo razpravo o volitvah V pokrajinskem vodstvu socialistične stranke na Goriškem se je sklenila razprava in analiza o izidu parlamentarnih volitev. V dokumentu je pokrajinsko vodstvo strnilo zaključke in smernice. Izid volitev jemljejo kot dodatno spodbudo k notranji prenovi, ki se je začela na Goriškem že s pokrajinskim kongresom. Moralno vprašanje pa socialisti na Goriškem postavljajo na prvo mesto. V tem smislu bodo vsedržavno vodstvo zaprosili za soglasje, da se prijavijo kot zasebna stranka v sodnih postopkih proti članom stranke in ki bi kvarili ugled stranke. Socialisti se nadalje zavzemajo za aktivnejšo vlogo v ustanovah, kjer sodelujejo pri upravljanju. Tako glede pokrajine opozarjajo na nujnost, da se pred izekom mandata razrešijo nekatera zelo pomembna vprašanja. Ena od smernic delovanja pa se nanaša tudi na graditev novih odnosov z DSL, s ciljem graditve enotnosti reformističnih in levih sil. Nad trideset glasbenih, odrskih, filmskih in pevskih prireditev se bo od sobote, 13. junija, do prvih dni septembra odigralo na gradu. Bogat, pester in tudi kakovosten spored prireditev so predstavili včeraj, na občini, v prisotnosti odbornika Žiberne, predstavnikov zadruge Mitt, ki bo tudi letos z logističnega vidika skrbela za poletne prireditve ter predstavnikov ustanov in združenj, ki bodo prispevale svoj del programa. Tu velja seveda posebej omeniti ravnatelja Kulturnega doma v Gorici, Igorja Komela. Kulturni dom bo k oblikovanju poletne ponudbe prireditev na gradu pristopil z dvema gledališkima in enim pevskim večerom. 23.junija bo na gradu nastopala znana plesalka in pevka Tatjana Boškin, 30. junija bodo pod šotorom gostovali gledališčniki SSG z Verčevim (nekoliko prirejenim) delom Ime mu bo Just. SSG bo gostovalo zatem še 21. julija s Shakespearovim Ves ta svet je oder. Sicer pa se bodo prireditve na gradu pričele v znamenju renesančne in srednjeveške glasbe in sicer že v soboto, 13. t.m., ko bodo na sporedu Carmina burana. Naj posebej opozorimo na koncert, ki bo v nedeljo, 14. t.m. v izvedbi bolgarske skupine, ki bo izvajala renesančne skladbe iz Rusije, Srbije in Poljske. Koncerti renesančne in srednjeveške glasbe se bodo nadaljevali tudi 17., 20. in 21. junija. Glasbene prireditve se bodo odvijale na notranjem grajskem dvorišču. 17. junija se bodo s predstavitvijo štirih skupin, ki so zmagale na letošnjem mladinskem odrskem natečaju, začele gledališke prireditve. Med napovedanimi glasbenimi dogodki - točen koledar bomo sicer objavili v prihodnjih dneh -velja posebej opozoriti na nastop Alana TayIorja iz Velike Britanije, skupine Primera nota iz Španije in Leroua iz ZDA. V avgustu in septembru napovedujejo še gosto- vanje operete in nastop jazzovskih skupin. Vmes se bodo seveda, od 16. do 23. avgusta, odvijale prireditve v okviru natečaja Sergio Amidei. Organizatorji kulturnih prireditev na gradu so, poleg programa, obrazložili še nekaj novosti nove sezone. Novost je recimo posebna (osebna) vstopnica, ki daje pravico do popustov na vseh prireditvah na gradu, pravico telefonske rezervacije sedeža, popust pri konn-zumacijah. Organizatorji pa bodo z anketo med obiskovalci posameznih prireditev skušali zabeležiti vtise in ocene. To naj bi pomagalo pri izbirah in programiranju sezone leta 1993, je na srečanju z novinarji povedal odgovorni pri zadrugi Mitt, Rossi. __________razstave___________ Razstava grafik Silvana in Nadje Bev-čar v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku je odprta še do konca meseca junija. Nastopilo je nad 80 deklet in fantov Zaključna akademija ŠZ Dom ŠZ Dom Gorica je v petek pripravilo zaključno telovadno akademijo, na kateri je sodelovalo nad osemdeset fantov in deklet. Spored, ki je obsegal 15 točk, so uvedla dekleta under 13, junior in senior sekcije ŠRG Dom s show točko "Jay ducks dance" (Ples racmanov). Sledili sta še dve show točki, ples z zajčkom in telovadno predelan družabni ples Letkis. Nato so se predstavili z akrobatiko hkrati vsi fantje, spretni manj spretni, tisti, ki so pri sekciji ŠG le nekaj mesecev, tisti, ki že več let trenirajo in pa gostje osnovne šole Solkan in Gimnastičnega centra iz Nove Gorice. Vodili so jih trenerji Dušan Furlan, Marko Batistič (ŠZ Dom), Miloš Figelj (ŠZ Dom + Gimn. Center) in pa Marjan Černi- goj (OŠ Solkan). Zatem so nastopili dečki sekcije minibasketa pri Domu. S pomočjo trenerja Davida Ambrosi-ja so vodili in podajali okrogle žoge in tudi nekaj zadetkov ni manjkalo. In prav tako so njihovo znanje prikazale deklice sekcije minivolIeya s trenerke) Suzi Černe. Še tri točke skupin ŠRG 'animacija, selekcija in Upravnica z obročki, žogami in iji, ki ° j ih je naštudirala in sestavila trenerka Mija Ušaj Češčut. Sledil je nastop posameznikov orodnih telo1 vadcev z vajami na bradlji, drogu, krogih, v parterju in preskokih. Pokazali so tekmovalne vaje, tiste s katerimi so 23. maja na državnem prvenstvu MPG v Ljubljani zasedli 3. mesto. In še zaključna točka. Slavnostna točka naštudirana za počastitev 105. obletnice goriškega Sokola "Kolebnice" v sestavi Damijane Češčut. Prijetna prireditev, ki si jo je ogledalo lepo število staršev goje-necev doma in tudi gostov iz Nove Gorice, se je sklenila s krajšim nagovorom in zahvalo podpredsednika SZ Dom Livija Semoliča, ki je vsem gojencem izročil športno torbo. Režija akademije je delo Damijane Češčut, ob pomoči trenerjev Mije, Dušana, Marka, Miloša, Suzi in Davida, koreografija Mija Ušaj Češčut. Za glasbo in glasbene posnetke je poskrbela Damijana Češčut s sodelovanjem tehnika Igorja Devetaka. Napovedovala je Margherita Bello. (foto Klemše). Nesreča v Steverjanu Precej hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 17-letni Gianni Mania iz Števerjana, Valeršče 5. Z motornim kolesom je trčil v avtomobil . Nesreča se je zgodila v nedeljo popoldne na Va-leršču, v bližini ponesrečenčevega doma. Fanta, ki sicer obiskuje tečaj za kmetijske proizvajalce, ki ga je v Vidmu priredila deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA), so včeraj operirali na okončinah. Vzroke in dinamiko nesreče ugotavljajo karabinjerji. Koordinacijski ženski odbor pri CGH Ženske, ki so v goriškem kom-prenzoriju včlanjene v CGIL so izvolile nov ženski koordinacijski odbor. Strukturo bo vodil tričlanski odbor, za poglabljanje vprašanj posameznih delovnih stvarnosti pa je bila ustanovljena delovna skupina, ki bo analizirala in predlagala rešitve, da bi na tak način ugodila vse večjemu povpraševanju po informacijah. Prva naloga novoizvoljenega odbora je nadzorstvo nad izvajanjem zakona 125. Strelne vaje na poligonu nad Selcami Vojaško strelišče nad Selcami bo tudi v juniju dobro zasedeno. Dejavnost se bo namreč odvijala kar petnajst dni. Poleg vaj, ki so že bile 2. in 4. t.m. bo strelišče zasedeno danes, 9., 10., 11., 15., 16., 17., 18., 22., 23., 24., 25., 29. in 30. junija. V omenjenih dneh bo dostop na strelišče, kakor tudi v bližnjo okolico prepovedan in ustrezno označen in zavarovan. Proti kršilcem bodo ukrepali v smislu določil. razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici zbirajo materialno pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine. Občani naj material, ki ga želijo darovati, prinesejo v dijaški dom vsak dan med 15. in 21 ■ uro. Sindikat slovenske šole obvešča interesente, ki se nameravajo udeležiti seminarja slovenskega jezika, kulture in literature, julija v Ljubljani, naj čimprej vložijo prošnjo pri odbornikih sindikata. 10. junija pa poteče rok za prijave na jesenski seminar za učitelje in profesorje v Bovcu. Slovensko poletno središče v Dijaškem domu bo odprto od 6. do 25. julija-Od 1. do 8. julija pa bo organizirano Letovanje v Portorožu. Informacije in prl' j a ve vsak delavnik od 10. do 14. ure v Dijaškem domu, ulica Montesanto 84 tel. 533495 do 20. junija. Taborniki RMV TS - GO obveščajo člane, da bo dvodnevno taborenje 13. 111 14. junija v Sovodnjah. Zbirališče 13., ju' nija ob 15. uri pred občinsko telovadnic0 v Sovodnjah. ____________kino_____________ Gorica VITTORIA 21.30 »Scelta d’amore«. CORSO 17.30-22.00 »Bolle di sapone«. VERDI 18.00-22.00 »II ladro di barabini"- Tržič COMUNALE Zaprto. ENCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.30 »Zdavnaj pozabljena dežela«. Ob 20.30 »Moja punca«. SVOBODA Šempeter 20.30 »Adamsovi"-DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini — Korzo Italia 89 — te 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — dr. Fabris — Ul. C. C° sulich 117 - tel. 711315. __________pogrebi___________„ Danes, ob 12. uri, Giovanna Ansel11^ vdova Candussi, iz splošne bolnišnice cerkev Srca Jezusovega in v Romans- Pogovor s predsednikom PO SKGZ dr. Borisom Peričem pred občnim zborom Z večjo avtonomijo na pokrajinski ravni bo SKGZ smotrneje povezala danes razpršene energije V petek in soboto bo v Trstu 18. občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Gre za pomemben dogodek v življenju naše skupnosti, pomemben mejnik tudi v organiziranosti krovne organizacije. Na občnem zboru naj bi se konkretizirale nekatere obveze o interni reorganizaciji, ki so v poltretjem letu od prejšnjega občnega zbora, bile vseskozi prisotne v razpravi v zvezi. To obdobje pa je tudi sovpadalo z mandatom dr. Borisa Perica na čelu goriškega pokrajinskega odbora SKGZ, katerega predsedstvo je prevzel v začetku leta 1990. Pogovor smo začeli prav z obračunom teh dveh let in pol. »To obdobje so karakterizirala predvsem v dvoje smeri osredotočena prizadevanja. Po eni strani smo skušali po temeljiti prenovi in pomladitvi v sestavi pokrajinskega odbora uveljavljati zvezo navzven, po drugi pa smo precejšnjo pozornost posvečali tudi vprašanjem interne organiziranosti in prila- gajanju strukture novim potrebam. Navzven smo skušali zlasti uveljavljati SKGZ kot aktiven in pomemben dejavnik v goriš-kem prostoru in mislim, da smo v tem sicer kratkem obdobju bili relativno uspešni. Zveza je pridobila boljši image, četudi nismo uspeli realizirati prav vseh zastavljenih ciljev«. V čem se je konkretiziralo to delovanje navzven? »Omenil bi štiri konkretne akcije, ki so pomembne tudi kot pokazatelj splošnih smernic v delovanju naše zveze. Ena od teh je bila odzivna okrogla miza v Kulturnem domu pred goriškimi občinskimi volitvami leta 1990, ko smo zbrali skupaj slovenske in italijanske predstavnike. Prišlo je do zanimive razprave o problemih sožitja, obenem pa je SKGZ s tem pridobila pomembnejšo vlogo na goriški politični sceni. Nadalje naj še omenim prav tako odmevno manifestacijo v podporo Sloveniji na Travniku 30. junija lani, konferenco o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo z velikim odzivom gospodarstvenikov iz širšega italijanskega prostora ter pred nedavnim izvolitev Darka Bratine kot prvega slovenskega goriškega senatorja republike in hkrati edinega goriškega predstavnika v parlamentu. Izvolitev h kateri smo tudi mi pripomogli. To seveda še ni ves obračun našega dela, navedel pa sem štiri pomembnejše dosežke v uresničevanju zastavljenih smernic. Te pa so uveljavljanje v lokalnem političnem prostoru, podpora samostojni Sloveniji, povezovalna vloga med Italijo in Slovenijo ter uveljavljanje naših ljudi in naše narodnostne skupnosti v celotnem italijanskem prostoru«. Kaj pa o navznoter usmerjenem delovanju? »Cilj, ki smo si ga postavili, je uveljavitev pokrajinske avtonomije in povečanje teže goriške specifike v okviru celotne zveze. V okviru procesa reorganizacije SKGZ smo torej skušali poudarjati pokrajinsko raven organiziranosti in delovanja ter doseči priznanje pokrajinske različnosti in avtonomije. Predlog statuta, ki ga bomo obravnavali na občnem zboru, je nujno sad kompromisov, toda glavni element spremembe je prav nova definicija pokrajinske ravni delovanja. To pomeni, da bomo v bodoče lahko imeli pokrajinsko članstvo tako organizacij kot posameznikov, pokrajinske občne zbore zveze in pokrajinsko vodstvo izvoljeno na teh očnih zborih in torej z drugačno težo od sedanje«. Katere pa so negativne postavke oz. neuresničeni cilji v obračunu? »Povedal sem že, da seveda nismo realizirali vsega, kar smo si zastavili v začetku mandata. Glavni vzrok za to je po mojem pomanjkanje dovolj solidne profesionalne strukture, ki bi zagotavljala bolj kontinuirano in učinkovito delovanje. Nekaj smo sicer izboljšali tudi v tem pogledu, nadaljnji napredek pa bo treba še uresničiti, tako da bi SKGZ bila resnično to, kar želi biti: povezovalec vse slovenske laično-levičarske civilne družbe v tem prostoru«. Mimogrede so že bile omenjene statutarne spremembe, ki so na vidiku. Marsikdo tudi na Goriškem z njimi ni zadovoljen in ugotavlja, da se je na prejšnjem občnem zboru tresla gora, sedaj pa se je "rodila miška". »O reformi je bilo res dosti govora, mnogi diskutanti so ob raznih priložnostih postavljali potrebo po reformi zveze, toda ko je šlo za konkretizacijo teh predlogov, ni bilo vedno jasno, kaj naj bi to pravzaprav bilo. Iz mojega zornega kota je predvsem to, da približamo organizacijo njenim osnovnim članicam in torej ljudem. To pomeni tudi ovrednotenje lokalne ravni organiziranosti, saj so na tej ravni problemi stvarnejši, bližji ljudem in obstajajo torej tudi konkretnejši pogoji za učinkovito sodelovanje vsakogar. Predlog novega statuta nudi možnosti razvoja v tej smeri, seveda če jih bomo hoteli izkoristiti in uresničiti«. Katere so te možnosti? »Predvsem že omenjeno ovrednotenje pokrajinske ravni z možnostjo včlanjevanja posameznikov poleg organiziranih skupin kot kolektivnih članic. Razvoj te ravni delovanja in večje uveljavljanje možnosti izbire med različnimi programi in kandidati bodo povečali interno demokracijo, v kateri bo vsakdo v večji meri lahko uveljavljal svoja stališča in argumente in jih tudi realiziral, če jih bo osvojila večina«. Sprememba statuta torej ne kot cilj pač pa kot začetek spreminjanja zveze? »Da, prav tako. Mislim, da se bo po občnem zboru šele začel pomembnejši del procesa, ki naj bi še posebej na Goriškem privedel do večje povezanosti družbenih in političnih sil ter posameznikov, ki se prepoznavajo v SKGZ. V ta namen nameravamo že do jeseni sklicati pokrajinski občni zbor, zbrati skupaj in povezati danes vse preveč razpršene energije in nato z doprinosom vseh, ki želijo biti soudeleženi v tem procesu, soustvarjati to, kar bo SKGZ na Goriškem«. Si s tem zamišljate organizacijo, ki naj bi združevala vse Slovence v tem prostoru? »Ne. Slovenska civilna družba se je v našem prostoru že tako kristalizirala na dve grupaciji, da se mi zdi danes utopično govoriti o organizacijski enotnosti vseh Slovencev. Z uveljavitvijo političnega pluralizma v Sloveniji je ta sicer že zgodovinska realnost pri nas postala še bolj poudarjena, kar pa še ne pomeni, da je to za nas negativno. Konkurenčnost je lahko zdrava in koristna, če pomeni spodbudo za boljše delo in ne prepreči sodelovanja vseh pri uveljavljanju interesov manjšine. Bistveno je torej to, da znamo resnično združiti vse sile takrat, ko gre za življenjske interese naše skupnosti«. Pogovor zapisal MARKO MARINČIČ Priprave na folklorno prireditev in 30-letnico društva Pro loco Plesne in glasbene skupine iz trinajstih držav bodo predvidoma sodelovale na tradicionalnem folklornem srečanju v Gorici, ki bo od 26. do 30. avgusta. Prisotne bodo skupine iz Avstrije, Belorusije, Bolivije, Brazilije, Čila, Kitajske, Slonokoščene obale, Japonske, Škotske, Slovenije, Španije, Urugvaja in seveda Italije. Pokroviteljstvo nad manifestacijo je, poleg Goriške občine, prevzela Dežela, ki je spored (mednarodni simpozij o folklori in ljudskem izročilu, natečaj, oziroma srečanje ter mimohod folklornih skupin) uvrstila v koledar prireditev Deželne ustanove za turistično promocijo in zagotovila tudi financiranje. O pripravah na odmevno in tudi v mednarodnih krogih znano prireditev so pred kratkim razpravljali na seji ustanove Pro loco, ki je bila dolga leta glavni pobudnik in organizator. Upravni odbor Pro loco je odobril obračun lanskega poslovanja ter proračun za leto 1992. Seje sta se udeležila tudi deželni odbornik dr. Mario Brancati in občinski odbornik Ro-dolfo Žiberna. Slednji je na seji potrdil namen občinske uprave, da bo tudi v prihodnje materialno podpirala izvedbo folklorne prireditve. Občinska uprava je tudi poiskala primerne prostore kamor bodo preselili pisarno Pro loco, ki se bo morala kmalu izseliti iz objekta gledališča Verdi, ki ga bodo pričeli preurejati. Z zadovoljstvom so člani upravnega odbora nadalje vzeli na zna- nje vest, da bo sočasno z manifestacijo v avgustu, v Gorici zasedala tudi vsedržavna znanstvena kon-zulta FITP. Gre za organizem, ki se ukvarja z zbiranjem, preučevanjem in tudi negovanjem ljudskega izročila. Predsednik upravnega sveta Pro loco dr. Sergio Piemonti je člane sveta seznanil tudi, da bo ustanova obeležila 30—letnico ustanovitve in delovanja (ustanovljena je bila namreč leta 1962) s ponatisom publikacije o zgodovini, kulturi in sedanjem utripu Gorice. Publikacijo so prvič natisnili leta 1987. Dosedanji ponatisi so v celoti pošli. Strošek za dodatno tiskanje bodo krile Dežela, Občina, Pokrajina, Trgovinska zbornica in Goriška hranilnica. Julija bo teden dni na mladinskem srečanju na Holandskem Dijaku 2. liceja Borisu Lutmanu nagrada ob evropskem dnevu Boris Lutman, dijak 2. liceja Primož Trubar, je eden od zmagovalcev likovnega natečaja, ki ga je na temo evropskega združevanja, razpisalo Ministrstvo za šolstvo. Pobudo GES (Giornata europea scuola) so letos priredili že devetintridesetič. Nagrada je enotedensko bivanje na mladinskem srečanju na Holandskem od 20. do 26. julija. Telegram, ki so ga te dni prejeli na šoli ne navaja podrobnosti, vendar so vest kljub temu sprejeli z velikim zadovoljstvom. Vesel je seveda tudi nagrajenec, ki si takega priznanja ni pričakoval. Žal ne razpolagamo s fotografijo likovnega izdelka, smo pa zato zaprosili avtorja da nam ga opiše. "Bodočo Evropo sem si zamislil kot sonce, proti kateremu težita dve polovici, dve silnici, ki ju ponazarjata dve puščici. Sonce je nekakšen prevladujoč element, v sredini kompozicije. Pod njim ostajajo ruševine berlinskega in drugih zidov (to ponazarjajo koščki zdrobljene opeke) ter ostanki železne zavese (koščki bodeče žice)." Likovni izdelek Borisa Lutmana je naletel na zanimanje in ugodno oceno že na pokrajinski ravni in so ga zato izbrali in odposlali za nadalnjo selekcijo v Rim. Iz Rima pa je te dni prispela vesela novica. Kaj in kako bo na nagradnem srečanju na Holandskem bomo seveda zvedeli čez dobra dva meseca. "Zagotovo bo zanimivo že zaradi tega, ker se bomo zbrali v glavnem mladi iz različnih držav. Tudi na srečanju se bomo pogovarjali o tem, kako si zamišljamo bodočo Evropo". Mamila: ciklus predavanj o pravnih in drugih aspektih Socialni center v Tržiču, s sedežem v ulici Natisone, pripravlja ciklus javnih razprav in predavanj Pa temo mamil. Pobuda je namenjena širši javnosti, s ciljem, da bi skušali pomagati v iskanju izhoda Ustim posameznikom, ki so jih ^tamila zasvojila in da bi preprečili ali vsaj čim bolj omejili širjenje "umetnega raja". Nova pobuda se bo odvijala Pod geslom "Mladi v prvi vrsti -Uenutno stanje in predlogi glede vPrašanja uživanja mamil". V ponedeljek, 15. junija, ob 20. uri, bo tržiški komisar javne varnosti dr. fito govoril o zakonskih aspektih jn učinkih normativov, odv. Robato Maniacco pa o vprašanju rned zakonitostjo in pravom"; ve-^er bo sklenila razprava na temo odnos s teritorijem", s sodelovanjem tržiškega občinskega odbornika Perroneja. V sredo, 17. junija, ob 20. uri, bo Nravstveni operater goriške KZE Sovoril o terapevtskih dejavnos-t*1; v imenu zadruge Arcobaleno D° spregovoril Fabrizio Valencie, ob 21. uri pa bo na sporedu razprava "Rezultati na teritoriju", s posegom občinskega odbornika Sartorija. V petek, 19. junija, ob 20.30, bo zdravnik Giovanni Bia-dene iz Trevisa govoril o alternativnih terapijah, za njim pa predsednik združenja za zaščito uživalcev mamil Sergio Ubliz iz Trevisa o terapevtskih skupnostih. Večer bo sklenila razprava pod naslovom ' Različne stvarnosti na teritoriju" s posegom operaterja združenja La Penice iz Krmina. Točen program predvanj in cilje pobude bodo predstavili na tiskovni konferenci, ll.t.m. zvčer. izleti KD Briški grič prireja v nedeljo, 21. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Informacije in prijave v popoldanskih urah na tel. 804018 ali 884026. SPD Gorica obvešča, da je še nekaj prostih mest za avtobusni izlet v Martuljek, na 21. srečanje slovenskih planincev, v nedeljo, 14. t.m. Prijave in podrobna pojasnila v trgovini Bavcon v Carduccijevi ulici. V znamenju spoznavanja in prijateljstva Srečanje učencev slovenske šole v Ronkah V Ronkah je bilo v nedeljo, ob zaključku šolskega leta, 13. srečanje otrok iz vrtca in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, staršev ter prijateljev. Že od samega začetka je prireditvi stala ob strani Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah, odločilno pa je bilo seveda tudi sodelovanje učiteljev in vzgojite- ljev vrteča in šole v Romjanu. Pobuda se iz leta v leto širi, razvija in pridobiva vedno večji odmev, v okolju samem, kar je seveda spodbudno dejstvo. Prireditev je tudi letos pritegnila veliko število ljudi. Predsednik Slovenske komisije pr JVKC Jarc, je v nagovoru na kratko orisal pomen pobude za okolje v Laškem. Nato je spregovoril predsednik Javnega večnamenskega centra v Ronkah Pizza-miglio, ki je pozdravil pobudo z željo, da bi se podobne iniciative razširile tudi na področje odraslih. Sledil je otroški kulturni spored, ki so ga pripravili otroci. Najprej so nastopili otroci otroškega vrtca v Romjanu, ki so se predstavili s pesmicami, nato so bili na vrsti osnovnošolci. Slednji so se predstavili s petjem in recitacijami. Srečanje je zaključil otroški pevski zbor KD Oton Župančič iz Štandreža, ki je nastopil pod vodstvom Elde Nanut in ob glasbeni spremljavi Mirana Rustje. (mj). S srečanja med njenim predsednikom Tonuttijem in predsednikom furlanskih industrijcev Mehijem Nova strategija Friulie za razmah gospodarstva Salvatore Cilento o manjšini na Hrvaškem in iredentizmu VIDEM Deželna finančna družba Friulia ima v načrtu tri pomembne pobude za vnovičen gospodarski razmah v deželi in za pospešitev njenega sodelovanja s tujino, zlasti z vzhodnimi sosedi. Tako namerava ustanoviti posebno merchant bank (trgovsko banko) v zaslombo mešanih vlaganj, dalje bo v sodelovanju z italijanskimi in tujimi partnerji oblikovala družbo, ki naj bi pomagala predvsem malim in srednjim podjetjem na področju tradinga (poslovanja po režimu blago za blago), nazadnje pa bo organizirala lokalni premičninski trg - zanj je potrebnih vsaj kakih 70 zainteresiranih podjetij, ki pa jih po zatrdilu Friuliinega predsednika Giu-seppa Tonuttija ne bo težko najti. Toda za nadaljnji razmah ne zadostuje sama tehnološka prenova podjetij, potrebna je tudi inovaci- ja zadolženih javnih institucij, je dodal Tonutti, ko je med včerajšnjim snidenjem s predsednikom furlanskih industrijcev Carlom Melzijem orisal nove strateške smernice Friulie - tudi v luči deželnega zakona št. 2 (1992). Slednja ne deluje več le na področju anticipacij in finansiranja, ampak je s spremembo statuta prekoračila deželne meje, lahko razpolaga z večinskimi deleži glavnic servisnih podjetij in ni več prisiljena odkupovati participacije zgolj na področju finančnega servisiranja. Carlo Melzi je opozoril, da se je gospodarsko stanje v FJK močno poslabšalo zaradi oklestenja deželnih financ, negativnih učinkov zakonodaje ES o svobodni konkurenci in zamud pri izvajanju državnega zakona 19 za razvoj severovzhodnih obmejnih območij. REKA — Ne zanikam, da prihajajo v nekaterih okoljih posamezniki na dan z nostalgičnimi parolami, treba pa je upoštevati, kje se to dogaja in v kakšnem obsegu. Mislim, da ni treba posebej dokazovati, da nimajo takšne nostalgične skomine veliko pristašev v Italiji. Tako nekako je odvrnil na zadevno vprašanje novinarja reškega Novega lista italijanski veleposlanik v Zagrebu Salvatore Cilento, ki je nato označil hrvaški zakon o manjšinah kot dobro osnovo za oblikovanje ustreznega sistema zaščite Italijanov in drugih manjšin v tej državi. Izjemno važnost je ambasador pripisal letošnji januarski spomenici, ki urejuje pravice italijanske manjšine na Hrvaškem. Dalje se je Salvatore Cilento zavzel za integracijo luškega sistema Reka-Koper-Trst-Benetke in za obnovo ter posodobitev letališč in drugih infrastruktur v Hrvaški, ki so potrebne za neposrednejše povezave in sodelovanje med Italijo, Istro, Reko in Kvarnerom. Pojutrišnjem ponovna seja deželnega sveta TRST — Deželna skupščina se bo znova sešla v četrtek. Najprej bodo razpravljali o razstavi "Evropsko zlato in zakladi", ki bo poleti v Vili Manin (Passariano), in o drugem Mittelfestu v Čedadu, sledile bodo interpelacije in vprašanja, Demokratična stranka levice pa bo predložila resolucijo, ki poziva k sklicanju druge deželne konference o obrtništvu. Danes se bo delegacija komisij v: statut in za zadeve predsedstva S' stala s komisijo za zakonodajo, deluje v sklopu bocenske po-ijinske skupščine, da bi skupaj : ravnavali problematiko avtono-je in novega regionalizma. Jutri se bo posebna komisija za . olje izrekla o treh zakonih, ki zadevajo prehodne norme glede odpiranja novih kamnolomov oziroma ovrednotenje okrasnega drevja in zaščito naravnih spomenikov ter obnovo rastlinskega bogastva v kmetijskih ekosistemih. Delavske zadruge bodo prodrle še na istrska tla TRST Delavske zadruge (Cooperative operaie di Trieste, Istria e Friuli) bodo imele v ponedeljek, 15. junija, ob 17.30 v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Trstu (Ul. S. Nicolo 5) redni letni občni zbor. Člani zadruge, katerih število se je povzpelo skoraj že na 23.000, bodo odobrili obračun za leto 1991, ki je res laskav. Vrednost prodanega blaga je dosegla več kot 155 milijard lir, torej toliko kolikor še sami niso predvidevali; zaradi tega je bila mogoča amortizacija dobrih 3 milijard lir. Tudi varčevanje se je prav dobro obneslo, saj se je skupen obseg zadružno privarčevanih sredstev povzdignil na 60 milijard lir. Upravitelji zadruge so s temi rezultati še tembolj zadovoljni, ker so jih dosegli v nepovoljnih razmerah; ne gre namreč pozabiti, da ni bilo lansko leto v gospodarskem pogledu prav nič ugodno ne v državnem merilu ne v deželnem in še zlasti ne na Tržaškem, pri čemer so botrovala dogajanja na tleh nekdanje Jugoslavije. Očitno so ugodni rezultat sad dobrega dela novega upravnega sveta, ki je bil izvoljen sredi lanskega leta in ki se je odločil za kontinuiteto trgovskih in podjetniških strateških usmeritev. Delavske zadruge so ozemeljsko raztegnile svojo dejavnost in se uveljavile v pordenonski pokrajini ter sprožile postopek za odprtje trgovskega središča v tržaški ulici Svevo, izboljšale in okrepile so ponudbo, posodobile organizacijo dela in marketinško občutno napredovale. Vse to jim narekuje, da razširijo svojo dejavnost še na Istro, kakor so izrecno naglasili njihovi upravitelji pred skorajšnjo skupščino s pripombo, da bo šlo v tem primeru za »srečen povratek«... Tedaj si tudi ni težko razlagati, zakaj so Delavske zadruge ohranile do današnjih dni gori navedeni naziv "...di Trieste, Istria e Friuli". Na Dunaju in v Rimu predstavili Mittelfest ČEDAD — Na Dunaju prej in kasneje v Rimu so predstavili drugo izvedbo Mittelfesta, če-dajskega srednjeevropskega festivala, ki ga prireja Dežela Furlanija-Julijska krajina ob sodelovanju s Srednjeevropsko iniciativo. Na rimski predstavitvi sta bila pirisotna tudi tokratni umetniški vodja prireditve, avstrijski režiser Tabori, ter šef organizacije Cesare Tomasetig. Festival glasbe, gledališča, lutk, baleta in filma bo v Čedadu od 18. do 31. julija in bo posvečen delu in življenju Franza Kafke. Tudi ob tej priložnosti, podobno kot na uvodni izvedbi, bodo odprli razstavo grafik, na kateri bodo sodelovali naj- vidnejši umetniki iz srednjeevropskega prostora. Na Mittelfestu bo letos sa-mostojo nastopila tudi slovenska država. V gledališču Impe-ro bodo člani Slovenskega mladinskega gledališča 30. in 31. julija uprizorili Ionescovo dramo v režiji Damira Zlatarja - Freya. Kot prispevek h glasbenemu delu festivala pa bo\ 18. julija sodeloval orkester ljubljanske radiotelevizije pod vodstvom Antona Nanuta. Za uvod v letošnji Mittelfest bodo 18. julija na trgu pred stolnico predstavili Kafkovo Metamorfozo v režiji Georgeja Taborijo. RUDI PAVŠIČ 13 milijard lir za socialno oskrbo v deželi VIDEM — Deželna vlada je po predlogu pristojnega odbornika Carmela Čalandruccia namenila vsem štirim pokrajinskim upravam oziroma sedmim občinam v Furlaniji-Julijski krajini več kot 13 milijard lir za kritje stroškov, ki jih imajo z raznimi podporniš-kimi storitvami. Pokrajine bodo prejele 3 milijarde in 150 milijonov lir za oskrbo slepih in gluhonemih, nezakonitih in zapuščenih otrok ter mladoletnih brez pomoči, nadaljnjih 9 milijard in 900 milijonov lir pa bodo nakazali občinam Devin-Nabrežina, Gorica, Majano, Tržič, Pordenon, Seguals in Trst, ki bodo ta sredstva uporabile za vzdrževanje osebja, potrebnega za redno delovanje raznih socio-asistenčnih služb. Predstavili knjigo-dosje SLOVENIA 1 TRST — V kulturnem krožku TriestEuropa so predstavili ožjemu krogu interesentov italijansko verzijo dosjeja o Sloveniji. Knjiga SLOVENIA sestoji deloma iz italijanskega prevoda angleške publikacije Slovenia -Your Economic Partner, ki jo je izdal lani Center za mednarodno sodelovanje in razvoj -CICD, deloma pa še iz dodatnega gradiva. Izdalo jo je podjetniško združenje Nord-Est, ki mu predseduje zunanji minister Gianni De Michelis, uredila pa tržaška družba Hexagon, katere upravitelj je Paolo Deganutti. Gre za prvo praktično sredstvo v zaslombo vsem, ki bi radi razvili trgovsko in siceršnje gospodarsko sodelovanje s Slovenijo. Prvi del knjige vsebuje informacije makroekonomske in zakonodajne narave, v drugem delu so panožno navedena vsa slovenska podjetja (tu so tudi podatki o proizvodnji idr.), tretji del pa zajema praktična navodila in naslove ter nasvete. Knjigo Slovenia bodo kmalu tudi uradno predstavili v navzočnosti italijanskega in slovenskega zunanjega ministra ter funkcionarjev gospodarskih zbornic in sicer v Trstu. Veliko turistov na slovenski obali KOPER Binkoštni konec tedna je bilo na Obali v hotelih in kampih 5.125 gostov, v zasebnih sobah pa še nekaj sto. To pomeni kar 125 odstotkov več kakor lansko leto v tem času, toda 17 odstotkov manj kot leta 1990. Tujcev je bilo v hotelih in kampih 3.505 (244 odstotkov več kot lani in 30 odstotkov manj kot leta 1990). V soboto je skozi mejne prehode na Koprskem iz italijanske smeri prispelo skoraj 33.000 tujcev. Največ je bilo enodnevnih gostov, samo 8.803 tujci (s Hrvati vred) pa so potovali iz Slovenije čez Dragonjo v Istro. (B. Š.) Izola brez rib in brez pacientov IZOLA - »Problem izolske bolnišnice je enak nesreči izolskih ribičev, s to razliko, da so tam prizadeti samo ribiči, ker je ribam precej vseeno, kdo jih lovi, bolnikom pa ni vseeno, kdo jih zdravi.«^ Tako sta zapisala dr. Nikolaj Kinkela in dr. Saša Žužek-Rešek iz izolske bolnišnice v pismu najodgovornejšim v Sloveniji (in v bujski občini), ki naj bi pomagali razrešiti težak položaj te bolnišnice. Ribištvo namreč še zdaleč ni edina panoga, ki postaja žrtev hrvaško-slovenskih odnosov. Samo iz bujske občine so izolski bolnišnici dolžni 30 milijonov tolarjev (znesek je nerevaloriziran, čeprav se delno nanaša tudi na lansko leto) za že opravljene storitve. Bolniki iz Istre še zmeraj prihajajo v izolsko bolnišnico, resda v precej manjšem številu, vendar jih zdravniki brez zadržkov sprejmejo, kljub dejstvu, da je vse več neporavnanih računov. Zdravniška etika je seveda pod zdravstveno računico. V izolski bolnišnici se zavedajo, da je Hrvaška v velikih gospodarskih težavah zaradi vojne, v katero jo je prisilila Srbija, vendar so prepričani, da bi bilo kljub temu z malo dobre volje mogoče kaj hitro razrešiti kateri koli zaplet. Tudi ta zdravstveni dolg. V svojem pismu oba najodgovornejša izolska zdravnika predlagata, da bi bilo mogoče hrvaški dolg za že opravljene storitve v izolski bolnišnici preprosto poplačati - z dogovorjenimi kompenzacijami, ki jih morajo slovenski ribiči odšteti za ulov (plavih) rib v hrvaškem morju. Ribiči bi imeli ribe, Istrani pa sorazmerno dobre zdravstvene storitve. Odkar je Hrvaška februarja lani omejila zdravljenje hrvaškim pacientom v Sloveniji, opravijo v izolski bolnišnici le nekako petino specialističnih pregledov in polovico bolniških oskrbnih dni za bujske občane. Problem bi bilo mogoče rešiti tudi kako drugače, na primer v okviru sporazuma o obmejnem sodelovanju. Hrvati pa vztrajajo, da državi skleneta konvencijo, ki bo prejkone še bolj ločila hrvaške državljane od slovenskih zdravstvenih storitev. BORIS ŠULIGOJ Spomin izzvenel v opomin KRANJ — »Zbrani na ljudskem zborovanju ob 50-letnici ustanovitve Gorenjskega in Kokrškega odreda S P V, s ponosom ugotavljamo, da svojo 50-letnico slavimo v svobodni, neodvisni in samostojni državi - Republiki Sloveniji. Njen ozemeljski okvir in temelji so bili postavljeni v boju preteklih generacij in še posebno z bojem za osvoboditev in združitev Slovenije in Slovencev v letih 1941-1945, ko smo kot sestavni del protihitlerjevske koalicije izšli iz boja na strani zmagovalcev nad fašizmom, nacizmom in njegovimi priveski. Veseli nas, ko demokratične sile sveta priznavajo ta naš prispevek, ki nas pred demokratično javnostjo sveta legitimira kot zrel in samostojno življenje sposoben narod. Hkrati nas navdaja z moralnim ogorčenjem nad tistimi glasovi v naši javnosti, ki bi radi opravičili svoje zgodovinske zablode in kolaboracijo s protikomunizmom in z njim prikrivajo sodelovanje s silami, ki so naš narod hotele uničiti. Izraz takšnih prizadevanj so tudi vse pogostejši barbarski napadi na pomnike in spominska obeležja našega boja, spotikanje ob naše spominske svečanosti in narodne junake, s katerimi se ponašamo. Z junaki se pač lahko ponaša tisti, ki jih ima. In ni ga naroda pod soncem, ki nanje ne bi bil ponosen! Zato opozarjamo, da bomo v primeru, če se ta vandalizem ne bo nehal, še odločneje nastopili in seznanili mednarodno demokratično javnost s temi dejanji in njihovimi nosilci. To je hkrati tudi pogoj za pomiritev in spravo!« Tako se glasi sporočilo, ki so ga naslovili slovenski javnosti udeleženci ljudskega zborovanja ob 50. obletnici Gorenjskega in Kokrškega odreda v parku Gorenjskega sejma v Kranju, kjer se je zbralo več kot 3.000 bivših borcev, družin, mladih iz vse Slovenije, ki cenijo polpreteklo zgodovino slovenskega naroda. Po pozdravnem nagovoru Vinka Hafnerja in kranjskega župana Vitomirja Grosa je imel slavnostni govor republiški poslanec in predsednik SDP Ciril Ribičič, ki je soglašal z dr. Francetom Bučarjem: »Za narodno sožitje je treba priznati delež in vlogo prav vseh političnih strank za doseženo osamosvojitev. Z osamosvojitvijo Slovenije se je sklenil krog, začet junaško z NOV, ki je prvič pokazala tudi na Gorenjskem sposobnost slovenskega naroda združiti osvobodilne sile in premagati sovražnika. Brez te izkušnje tudi odpor lanski agresiji na Slovenijo ne bi bil tako enoten in učinkovit.« Pred kranjskim slavjem je bila tradicionalna spominska slovesnost ob spomeniku "Obtožujem" pod Ljubeljem, kjer je bila nekdaj podružnica zloglasnega mathausenske-ga taborišča. Tu se je zbralo več tisoč slovenskih, francoskih in italijanskih internirancev. Župan alzaškega mesta Saint Marie Aux Mineš, ki je pobrateno s Tržičem, je naglasil, da je do pobratenja pred četrt stoletja prišlo zaradi podobnih usod obeh mest; veliko Alzačanov je z dvema konvojema prišlo v taborišče gradit predor, Tržičani pa so jim nesebično priskočili na pomoč. Tržiški župan Peter Smuk je pozval evropsko skupnost, naj kaznuje tiste, ki še zmerom netijo vojno. Darja Lavtižar Bebler pa je med drugim zatrdila, da je največje trpljenje tedaj hodilo z roko v roko z največjo požrtvovalnostjo in solidarnostjo, »danes pa pri nas ni malo takih, ki bi vse to hoteli izbrisati iz našega zgodovinskega spomina. Izničiti hočejo dejstvo, da je bil slovenski narod v drugi svetovni vojni trdno povezan z drugimi narodi, na strani protifašistične koalicije. Iz domov je bilo izgnanih 65.000 Slovencev v Srbijo, Hrvaško, Nemčijo in na današnje ozemlje Poljske. Naša zgodovinska dolžnost je, da obudimo spomin in vest tistih iz naše soseščine, tistih naših dovčerajšnjih sodržavljanov, ki so pozabili in so danes brez sleherne vesti in človečnosti. Pozvati moramo mednarodno skupnost, naj pomaga bolj kot doslej več stotisočem otrok, ženam in starejšim, ki so morali bežati, da so lahko ostali živi.« S komemoracije so nekdanji taboriščniki naslovili na mednarodno javnost proglas, ki odločno zahteva prenehanje vojne v Bosni in Hercegovini ter zaustavitev begunstva. Na kolesarskem maratonu Veliko število udeležencev Več kot 250 kolesarjev rekreativcev se je v nedeljo udeležilo že petega, netekmoval-nega kolesarskega maratona prijateljstva »Trst - Ljubljana«, ki ga je pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji priredil Kolesarski klub Adria, ob sodelovanju Kolesarskega društva Rog Ljubljana in organizacijskega odbora maraton Franja. V ne preveč idealnem vremenu, saj je kolono večkrat zalil dež, so se udeleženci maratona podali iz Lonjerja, kjer jim je dobro pot zaželel predsednik ZSŠDI Jurij Kufersin, preko Bazovice in državne meje pri Fernetičih, mimo Postojne in Bloške police do Turjaškega gradu pri Ljubljani, kjer je pisano kolono kolesarjev pričakala godba na pihala krajevnega turističnega društva in pa seveda nagrajevanje najštevilnejših skupin. Vrsto pokalov, ki jih je prispevala Agraria Silvano Močilnik iz Trsta, sta po krajšem nagovoru porazdelila predsednik organizacijskega odbora Janez Vinkler in predsednik kolesarskega kluba Adria Miran Batič. Med dvajsetimi skupinami so bili nagrajeni tudi tržaški predstavniki SK Brdina z Opčin, KK Adria in skupina kolesarjev openske Hranilnice in Posojilnice. R. PEČAR Tudi letošnja tradicionalna regata Trst - Brioni je na splošno dobro uspela V ospredju jadralci TPK Sirena TPK Sirena je na letošnji regati Trst - Brioni dosegel zelo lep uspeh, saj je na prvi regati Trst - Marina Veruda zanesljivo zmagal Li-vio Pertot na jadranici fivetosix, na drugi regati od Marine Verude do Brionov pa Tomšič na jadrnici selve. Na petkovi regati je bilo po samem startu vreme dokaj spremenljivo in nekatere posadke so imele težave s pravo ploho, nato pa tudi z brezvetrjem in z valovitim morjem. To je oškodovalo predvsem manjša plovila. Sicer pa je treba poohvaliti prav vse udeležence (le-teh je bilo 21), saj so prav vsi pripluli na cilj, prvi (Pertot) ob 6. zjutraj, to je po desetih urah vožnje, zadnji pa ob 12.30. Po nagrajevanju je sledila družabnost. VRSTNI RED 1. REGATE 2. KATEGORIJA: 1. Martini (blue arawak, SNG); 2. Poilucci (atahuapa, STV); 3. Sodoma-co (caribe, Sirena). 3. KATEGORIJA: Pertot (fivetosix, Sirena); 2. Ulcigrai (capriccio, CDVM); 3. Bezin (c'est la vie, Čupa). 4. KAT- GEGORIJA: 1. Bussani (julie, CDVM); 2. Tomšič (selve, Sirena); 3. pavičič (swiss job, Portorož). 5. KATEGORIJA: 1. Fischer (magica roby II., CDVM), 3. Klun (one mos, sirena). SKUPNA LESTVICA: 1. 1. Pertot (fivetosix, Sirena) prihod 6.03T0"; 2. Ulcigrai (capriccio, CDVM Milje) 6.11'30"; 3. A. Bezin (c'est la vie, Čupa) 6.18'40". Na drugi regati Marina Veruda - Brioni je startalo 18 jadrnic, na cilj pa jih je prispelo le sedem. Malo po startu je večina jadrnic imela velike težave z brezvetrjem, veliko število le-teh, predvsem italijanskih predstvnikov, je odstopilo, da bi se lahko prvočasno vrnilo domov. VRSTNI RED 2. REGATE 1. Tomšič (selve, Sirena, 4. kat.); 2. Forza (bel colpo, SNG, 3. kat.); 3. Bussani Jjulie, CDVM, 4. kat.); 4. Ulcigrai (capriccio, CDVM, 3. kat.); 5. Kontošič (enigma, Uljanik, 4. kat.). Žirijo so sestavljali Sain (predsednik), Alberti in Filipčič. Trenutka z regate Trst - Brioni po startu. (Foto M. Civardi) Ara namiznoteniškem tekmovanju Top 12 Posegova odlična CASTELFRANCO VENETO :Ja namiznoteniškem tekmovanju ^°P 12, na katerega je zveza FI-rET povabila dvanajst najboljših J ^ladink, se je od slovenskih ude-i |eženk najbolje izkazala borovka *-ara Posega, ki je zasedla prese-jjatljivo dobro 5. mesto, Monika Radovič in Ana Bersan sta s 7. ozi-r°hia 8. mestom zadovoljili, a Bi-q6rka Simoneta je z uvrstitvijo na ' hiesto dosegla manj od pričako-vartega. Turnir je osvojila državna rep-pzentantka Negrisolijeva (Castel-reddo) pred Merendovo (Coccag-l0). Pariettijevo (Cecina) in Pan-^°vo. Zanimivo je, da je zveza že ; ^ločila, da bodo na mladinskem , P v Topolčanih na Slovaškem Italije branile Negrisolijeva, perendova in Pannova, ne pa radi Pariettijeva. Od posameznih p6zultatov naj omenimo zmago ,.°Segove proti Pariettijevi z 2:1 U1:H 19:21, 23:21). Končni vrstni red: i. Neg- pS°Ii 22 točk, 2. Merenda 21, 3. drietti 19, 4. Pann 19, 5. Posega 17, 6. Androni 16, 7. Radovič 16, 8. Bersan 16, 9. Simoneta 15, 10. Franchi 14, 11. Simionato 12, 12. Iozzi 0. Rezultati naših igralk: Posega -Simionato 2:0, Posega - Franchi 0:2, Pann - Posega 2:0, Merenda -Posega 2:0, Posega - Parietti 2:1, Radovič - Bersan 2:0, Negrisoli -Bersan 2:0, Simoneta - Androni 2:0, Negrisoli - Radovič 2:0, Simoneta - Bersan 0:2, Simoneta - Radovič 0:2, Androni - Bersan 2:1, Negrisoli - Simoneta 2:0, Radovič - Androni 0:2, Radovič - Posega 1:2, Bersan - Parietti 1:2, Simoneta - Pann 0:2, Negrsili - Posega 2:0, Radovič - franchi 2:1, Bersan -Pann 1:2, Simoneta - Merenda 0:2, Androni - Posega 1:2, Radovič -Simionato 2:0, Bersan - Merenda 1:2, Simoneta - Parietti 0:2, Radovič - Parietti 0:2, Bersan - Simionato 2:0, Simoneta - Franchi 2:1, Radovič - Merenda 0:2, Bersan -Posega 2:1, Simoneta - Simionato 2:0, Radovič - Pann 0:2, Bersan -Franchi 2:0, Simoneta - Posega 1:2. obvestila - obvestila SOVODNJE lreja v petek, 12. t.m. v Kulturnem mu v Sovodnjah redni občni zbor. 2,V° sklicanje je ob 20.30, drugo ob je uri' Vabljeni člani in vsi, ki jim srcu športna dejavnost v obči- ^ovodnje. devin, šz sloga in spdt in 6 izlrai° na Pobu■ To velja tudi za druga moštva s 35 in 36 točkami. REZULTATI 40. KOLA: Rudar (V) - Koper 1:1 (0:1); Potrošnik - Eurospekter Ljubljana 0:0, Živila Naklo ; Maribor Branik 1:0 (0:0), Elektroelement Zagorje - Slo' van Mavrica 3:1 (2:0), Steklar - Nafta 1:4 (1:1), Ligui M ob ! Svoboda - Oria Rudar 1:3 (0:1), Publikum - Medvod® Loka 3:1 (1:0), Domžale - Mura 0:0, Olimpija - Jadra11 Lama 12:0 (4:0), Belvedur Izola - Primorje 2:0 (0:0), Gori®3 prosta. VRSTNI RED: SCT Olimpija 62, Maribor 57, Izola 56; Naklo 45, Gorica, Ljubljana in Koper 43, Mura 41, Pubh kum 39, Slovan 38, Rudar (V), Svoboda in Potrošnik Zagorje 35, Steklar 34, Nafta in Primorje 33, Rudar (** 30, Domžale 23, Medvode 23, Jadran 14. (F.B.) Usoda Udineseja do konca negotova Čeprav je pred pričetkom prvenstva Udinese veljal za nespornega favorita, si kolo pred koncem še ni zagotovil niti četrtega mesta, ki še omogoča napredovanje. Videmčani so sicer v nedeljo kar s 3:0 premagali poprečno Modeno, a neposredni tekmec za napredovanje Cosenza je z enakim izidom odpravil Palermo, tako da bo o končnem položaju obeh ekip odločalo zadnje kolo, v katerem pa bo pred težjo nalogo Udinese, ki bo igral proti Anconi. Ancona je prav v nedeljo z vnaprej napovedano delitvijo točk v Bologni (ta izid je obojim ustrezal) dosegla napredovanje. Precej možno je tudi, da bo potrebno odigrati dodatno tekmo. IZIDI 37. KOLA: Avellino - Cesena 0:1, Bologna - Ancona 1:1, Brescia — Piša 3:0, Cosenza - Palermo 3:0, Luc-chese - Venezia 1:1, Messina - Caser-tana 1:1, Padova - Piacenza 1:1, Reggi-ana - Lecce 0:0, Taranto - Pescara 2:1, Udinese - Modena 3:0. LESTVICA: Brescia 48, Pescara in Ancona 45, Udinese in Cosenza 42, Reggiana 38, Piša in Lucchese 37, Cesena, Paicenza in Bologna 36, Padova in Lecce 35, Modena 34, Palermo, Venezia, Messina, Taranto in Casertana 33, Avellino 29. PRIHODNJE KOLO: Ancona - Udinese, Casertana - Bologna, Cesena -Brescia, Lecce - Cosenza, Modena -Messina, Palermo - Lucchese, Pescara - Padova, Piacenza - Taranto, Piša -Reggiana, Venezia - Avellino. Irska boljša FOKBORO (ZDA) — V zadnji tekmi nogometnega turnirja »USA Cup« je Irska z 2:0 (1:0) premagala Portugalsko. Strelca: Stauton v 39’ in Coyne v 90'. Platt pri Juventusu TURIN — Turinski Juventus je uradno najel angleškega nogometaša , sicer člana Barija Davida Platta. V zameno bo Bari dobil veznega igralca Angela Alessia in lepo vsoto denarja, ki je še neznana. Naj omenimo še, da je bolgarski nogometaš in reprezentant Stojčkov izrazil željo, da še naprej ostane pri Barceloni. Stojčkova sta hotela Napoli in Pariš Saint Germain. tntin luup totocalcio ^ i. — 1. Narisso 1 Avellino - Cesena 2 2. Nadir LB X Bologna - Ancona Brescia - Piša X 1 1 2. — 1. Finally 2 2. Gonrad Jet 1 Cosenza - Palermo 3. — 1. Lobell Pan 1 Lucchese - Venezia X 2. Lavinio Zar X Messina - Casertana X 4. — 1. Lagos Cr 1 Padova - Piacenza X 2. Minerva Bell 2 Reggiana - Lecce X 1 1 1 5. — 1. Isaigon 2. Ettlinger 2 Taranto - Pescara X Udinese - Modena 6. — 1. Iones X Suzzara - Ravenna 2. Indego KVOTE 2 Gubbio - Viareggio Catanzaro - Trani 1 X 12 (513 dobitnikov) 1.580.000 lir KVOTE 3.668.000 223.400 11 (5.184 dobitnikov) 155.000 lir 13 (1.762 dobitnikov) 10 (30.016 dobitnikov) 26.000 lir 12 (28.772 dobitnikov) PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ancona - Udinese, Casertana -na, Cesena - Brescia, Lecce - Cosenza, Modena - Messina, Palermo - Luc®® r se, Pescara - padova, Piacenza - taranto, Piša - Reggiana, Venezia - Avell*11 Virescit - Valdagno, Giulianova - Carrarese, Bisceglie - Formia