Poštnina plačana t gotovini. Leto XV., štev. 42 u^a»maivo t-juoijaua. Knalljeva Ulica d. — 1'eletOD SL 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 inseratnj odaeieK: Ljubljana, Selen« burgova oi. 8. — Tel 3492, 2492. Pooruzmca Maribor; Gosposka ulica fit 11. — Teleton St 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica «t 2. — Teleton St 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čisio 78.180, Wlen At in!S241 Ljubljana, sreda ZL februarja I934 Cena 2,— Dir Naročnina znaša mesečne Uid 25, Za Inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: LJubljana, Knatljeva ulica 5. Teleton 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 M&nbor, Gosposka ulica 11 Teleton št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Eno leto nove Male antante Pretekli teden je bila pozornost naše javnosti tako zelo osredotočena na bratomorno vojno v Avstriji, da je ostala neopaiena obletnica važnega dogodka, ki je padla ravno v tiste dni. Dne 16. februarja je namreč poteklo eno leto, odkar so zunanji ministri Jevtic, Beneš in Titulescu podpisali v Ženevi novi pakt o organizaciji Male antante. Naše tri države so bile že poprej nad deset let tesno povezane med seboj, toda ne s skupno pogodbo, marveč z dvostranskimi pogodbami. Jugoslavija je imela obrambno zvezo s Češkoslovaško in Rumunijo, Češkoslovaška z Jugoslavijo in Rumunijo, Rumunija pa z Jugoslavijo in Češkoslovaško. Res so bile te pogodbe v svojem bistvu vse enake, a bile so vendar tri. Ženevski pakt je na njihovo mesto postavil eno samo pogodbo, ki je po svojem pomenu mnogo več od običajnih meddržavnih pogodb. Ona predstavlja nekako ustavo, osnovo za novo mednarodno edinico, ki ji državnopravni strokovnjaki sicer še ne vedo imena, ki pa zaradi tega ni nič manj realna. V stvari je ženevski pakt samo potrdil in izpopolnil že obstoječe stanje. Sodelovanje med tremi zavezniškimi državami je namreč že davno poprej prekoračilo prvotni okvir zvezinih pogodb, katerih glavni namen je bila le skupna obramba proti madžarskemu imperialističnemu revizionizmu. Preko te naloge pa se je tekom let razvilo med državami Male antante tako intimno in uspešno sodelovanje v mednarodni politiki, da &e je svet kmalu navadil računati z njimi kot z enoto in da so se razbile vse intrige proti skupni zvezi. Iz takega razvoja se je razvila potreba, da se mu zvezna pogodba tudi formalno prilagodi. To je bilo po skrbnih pripravah končno izvršeno pred letom dni v Ženevi. Na mednarodni pozornici je nastopil nov činitelj, ki sicer ne zahteva za sebe for malnega značaja velesile, ki pa se s svojim vplivom vedno bolj uveljavlja kot resnična velesila. Z ustanovitvijo stalnega sveta Male antante je ženevski pakt ustvaril organ ic. jamstvo za enotno vodstvo zunanje policike vseh treh držav. Njihova prizadevanja za utrditev miru in poglobitev mednarodnega sodelovanja so dobila na ta način še večji poudarek in večjo možnost uspešnega uveljavljenja. Zvesta svojim vodilnim smernicam se Mala antanta tudi ob sklepanju nove organizacijske pogodbe ni postavila na esklu-zivno stališče. V novo mednarodno za-jednico so — kakor letos ob zaključku balkanskega pakta — ostala odprta vrata vsem državam Srednje Evrope, ki hočejo pomagati pri velikem delu za obrambo in konsolidacijo miru. Leto dni je kratka doba v politiki. A vendar so se že v tem razdobju pokazali mnogi politični uspehi nove organizacije Male antante. Z mrtve točke je krenil problem gospodarskega sodelovanja in vsestranskega zbližanja treh zavezniških držav. Kažejo se že obrisi realnega izvajanja tega veiikega cilja. V spominu je še uspeh energičnega nastopa Male antante v znani hirtenberški aferi s tihotapljenjem orožja, komaj nekaj tednov po podpisu novega pakta. Nato je prišla stvar z nameravano diktature Če-tvorice velesil, kar bi v bistvu značilo diktaturo Nemčije in Italije na škodo vseh drugih evropskih držav, zlasti srednjih in malih. Zopet je odločni nastop Male antante rodil lep uspeh; rimskemu projektu so bile odbrušene osti in v njem skrite revizionistične špekulacije že v kali prekrižane. V boju za razorožitev je reorganizirana Mala antanta še z večjim poudarkom uveljavljala svojo edino pravilno tezo, da mora roko v roki z razorožitvijo iti jamstvo za varnost vsake države; upravičenost tega stališča priznava danes že ogromna večina državnikov in narodov. Na vidno mesto med uspehi Male antante treba postaviti tudi londonski protokol, ki vsebuje točno definicijo, kdo je »napadalec« v smislu mirovnih in drugih mednarodnih pogodb. Po tem protokolu je napadalec tudi ona država, ki dovoli, da se na njenem ozemlju zbirajo in oborožujejo čete za vpade v sosedno državo. Ravno ta definicija predstavlja še posebej zmago jugoslovanske ideologije, ki jo je vztrajmo in energično zastopal naš zunanji minister g. Boško Jevtič. Mnoge njegove sugestije so skoro dobesedno vnešene v besedilo londonskega protokola. Ti in drugi mednarodni uspehi so v prvi vrsti sad po načelu solidarnosti utrjene in izpopolnjene Male antante. Ako bosta enkrat trezni razum in dobra volja prevladala tudi v Avstriji in Madžarski, bo v srcu Evrope na osnovi in v glavnem po zaslugi Male antante napočila nova doba, srečnejša za vse narode v tem blagoslovljenem delu sveta. ŽALNI DAN NA DUNAJU Včeraj so ob ogromni udeležbi prebivalstva položili žrtve avstrij ske eksekutive na Dunaju v skupen grob Dunaj, 20. febr. d. Ob 13. ao se pričele pred mestno hišo velike pogrebne svečanosti za člane državne eksekutive iz vojske, policije ter dunajskega Heimatschutza, ki so padli v zadnjih bojih s socialisti. Opoldne »o prepeljali 49 krst s padlimi žrtvami, med katerimi sta dva policijska oficirja, 22 policijskih stražnikov, en kriminalni uradnik, 5 vojakov, 15 članov prostovoljnega varnostnega zbora Heimatschutza in 4 člani organizacije »Ostmarkische Sturmscharen« iz poslopja sodnomedicin-skega zavoda na trg pred mestno hišo. Občinstvu dostop h krstam ni bil dovoljen. Tramvajski promet preko Ringa je bil opoldne ustavljen do konca pogrebnih svečanosti Krste je blagoslovil kardinal dr. Lnnitzer z veliko asistenco. Po obredu so govorili zvezni predsednik Miklas, kancelar dr. Dollfuss, podkancelar Fev, general Schonburg-Hartenstein in dunajski vladni komisar Schmitz. Pogrebni sprevod je šel po Ringu do Schwarzenbergovega trga, kjer se je poklonila žrtvam deputacija raznih bojevniških organizacij. Od tu se je sprevod pomikal dalje do osrednjega pokopališča, kjer so položili krste po ponovnem blagoslovu med grmenjem topov in salvami vojaštva v skupno grobnico na levi strani za Luegerjevo spominsko cerkvijo. Tudi na osrednje pokopališče je bil dostop občinstvu od poldneva dalje prepovedan. Žalna svečanost je bila ena izmed največjih, kar jih je Dunaj videl v zadnjem času. Z vseh javnih poslopij in tudi mnogih zasebnih hiš so visele mogočne črne zastave. Množice ljudi so že v zgodnjih dopoldanskih urah napolnile ulice okoli mestne hiše in Ringa Pred rotovžem, kjer se je svečanost pričela, je bilo zbranih najmanj 20.000 oseb, na obeh straneh Ringa tja do Schwarzenbergovega trga pa so bili gosti špalirji gledalcev. Na Ringu so bile obločnice zavite v črne koprene in prižgane so bile vse luči po cestah. Po ulicah, kjer se je pomikal pogrebni sprevod, so na oknih hiš gorele sveče. Na pogreb ?o prišla tudi zastopstva najrazličnejših vojaških formacij, da so izkazala padlim zadnjo čast. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je v svojem govoru pred mestno hišo naglasil, da sta sedaj obnovljena mir in red in da bosta jutri ukinjena obsedno stanje in preki sod tudi v tistih deželah, kjer še obstoji. Nadalje je poudaril, da je biia od Avstrije in vse srednje Evrope odvrniena strašna katastrofa. Preki sod v Avstriji ukinjen Dunaj, 20. februarja s Zvezni kancelar dr. Dollfuss je v današnjem žalnem govoru pred rotovžem napovedal, da bo izjemni preki sod v sredo ob 7. zjutraj ukinjen. Gradec, 20. februarja s. Pred 5. senatom prekega soda graškega deželnega kot kazenskega sodišča so se morali danes zagovarjati trije udeleženci krvavega upora v Eggenbergu dne 12. t. m. Po končanem dokaznem postopanju so bili vsi trije obtoženci spoznani za krive zločina upora in sta bila dva med njimi obsojena na 15, eden pa na 10 let težke in poostrene ječe. Dunaj, 20. februarja r. Dosedaj so preka sodišča izrekla 20 smrtnih kazni. Osem obsojencev je bilo takoj justificiranih, 12 pa so jih pomilostili, med njimi tri na dosmrtno iečo ostale pa na 10 do 20 let ječe. Gradec. 20. febr. s. Pred prekim sodiščem v Leobnu je bila danes razprava proti 331etnemu pomožnemu delavcu Feliksu Gsaxnerju. ki je bil obtožen zločina upora. Po izjavah prič je bil Gsaxner spoznan krivim in obsojen na 15 let težke ječe. vor, bo izvedeli, da tamkajšnji odgovorni politični krogi niso zadovoljni s Hablchto-vim korakom, ki pomeni vmešavanje v avstrijske notranje zadeve. Avstrijska vlada bo smatrala zato Habichtov govor samo kot izraz njegovega osebnega mnenja in ga sploh ne bo upoštevala. V ostalem menijo, da je Habichtov položaj zaradi njegovega snočnjega govora zelo omajan. Hitlerjeve! tihotapijo orožje skozi Trst Rim, 20. februarrc. k. Agencija »Štefani« (e objavila naslednji konr.imike: V nedeljo zvečer so carinski organi v tr- JaSJd svobodni hriri ustavili tri samljiive osebe. in sicer nemškega državljana Erhar-da Be.rgerja ter avstrijska državljana Alfonza Kettnerja in Walterja Metenerja. Na carinski ekspozituri go preiskali njihova dva kovčsga in našli v njih 40 bomb s plinom za solzenje- Zaradi t^ga so bili vsi trite aretirani in se je naglo uvedla nadaljnja preiskava. Policijski organi so našli še 310 drugih enakih bomb. več avtomatičnih revolverjev in mnogo propagandnih letakov proti avstrijski vladi. Zaradi tega ie bila takoi razmiSčena narodno - socialistična organizacija v Trstu, aretirani Berger. Kettner in Metzner pa so bili izročeni sodišču. Likvidacija marksizma Razširjenje odredbe o razpustu socialistične stranke Likvidacija vseh socialističnih ustanov Dunaj, 20. febr. d Vlada je izpopolnila svojo prvotno odredbo, s katero se social-nodemokratski stranki prepoveduje vsako javno udejstvovanje, z novo odredbo, ki določa, da je prenehala obenem z razve-tjavljenjem socialno-demokratskih mandatov tudi veljavnost mandatov onih članov deželnih vlad. ki so bili izvoljeni s pomočjo socialno-demokratskih deželnozborskih poslancev, če bi brez te pomoči ne mogli biti izvoljeni. Na podlagi te odredbe izgube svoje mandate ne samo socialno-demo-kratski funkcionarji, temveč tudi vsi funkcionarji meščanskih strank, katerih izvolitev je bila omogočena z glasovi socialnih demokratov. S to odredbo so prizadeti mnogi župani, pa tudi deželni glavarji dr Rehrl na Solnograškem. Kernmaier na Koroškem in prof. dr. IValheim na Gradi-ščanskem. Dunaj, 20. febr. r. Vlada mrzlično likvidira vse, kar spominja na socialiste in njihove pridobitve po letu 1918. Vse socialno-demokratske organizacije in ustanove se z vso naglico likvidirajo, v kolikor ne prehajajo v posest Heimwehra in sličnih organizacij, ki so si pridobile zasluge v borbi proti marksistom. Tako ie dobila Heim-wehr za nagrado več Delavskih domov in raznih gospodarskih us-t.ar-jv, med njimi vse tiskarne bivše socialnodemokratske stranke, v katerih tiska sedaj liste za propagando avstrofašizma. Tako na Dunaju, kakor v provinci so začeli danes odstranjevati tudi vse, kar spominja na to, da je Avstrija od leta 1918. dalje republika. Na Dunaju so v pretekli noči skrivaj odstranili tudi spomenik republike, ki je stal na trgu pred parlamentom. Nihče ne ve, kaj se je z njim zgodilo, odnosno kam so ga spravili. Današnji uradni list objavlja uredbo vlade, s katero se odreja konfiskacija vsega premoženja socialno demokratske stranke, ki se ceni na mnogo milijonov. Vlada je odredila tudi konfiskacijo oremoženia vseh onih društev, ki sicer niso bila izrazito so-cialnodemokratska, a so imela posredno kakršnekoli zveze s socialnimi demokrati ali njihovimi ustanovami. Vladni komisar na Dunaju dr. Schmitz je danes izdal nalog, da se morajo nemudoma izseliti iz stanovanj v mestnih hišah vsi oni stanovalci, ki so bili pristaši social- nih demokratov. Na ta način je okrog 6000 rodbin preko noči vrženih na cesto. Ukrep vladnega komisarja je celo v nekaterih vladnih krogih naletel na ostro kritiko. Sporedno z likvidacijo socialističnih ustanov pa narašča ob enem vpliv Heimvvehra. Danes se je izvedelo, da je dosežen sporazum o popolni združitvi Heinnvehra in Dollfussove patriotske fronte V znak tega sporazuma je bil danes imenovan znani graški heimwehrovski prvak Štefan za voditelja patriotske fronte. Dosedanji namestnik Doiifussa kot voditelja patriotske fronte Kamfer postane šef štaba vojaških organizacij patriotske fronte, ki so podrejene skupnemu vodstvu Heimv. hra. Odstavljeni deželni glavarji Dunaj, 20. febr. č. Danes so bili odstavljeni deželni glavarji na Solnograškem, Koroškem in Gradiščanskem. Vlada je že imenovala njihove naslednike. Tudi v vodstvih raznih patriotskih organizacij so bile izvršene spremembe. Celovec, 20. febr. d. Včeraj se je vršila konferenca načelnikov klubov deželnega zbora, na kateri so priporočili deželnemu gla varju dr. Kernmaierju. naj ugodi zvezni vladi ter odstopi. Kernmaier se ni hotel vdati in je bila konferenca kot brezuspešna prekinjena. Za danes popoldne je bila sklicana seja kluba Landbunda. kjer so vnovič poizkušali pregovoriti Kernmaierja k mirni rešitvi zadeve. Pri pogajanjih gre za to, da bi deželni zbor izvolil za deželnega glavarja generala Hiilgertha. voditelja koroškega Heimatschutza, ki je 1. 1<>19. vodil boje proti jugoslovenskim četam. Dodeljen bi mu bil sosvet, v katerem bi bili po en zastopnik Heimatschutza. krščanskih socialcev, Landbunda in delavstva. Italijani in Nemci v Silna kampanja italijanskega tiska proti Nemčiji — Nemčija se že odmika od Italije Rim, 20. februarja, č. Ves fašistični tisk je davi kakor na ukaz sprožil zaradi Avstrije silno kampanjo proti Nemčiji ter zahteva, da se mora Nemčija v vsakem primeru odreči Anschlussu kakor tudi zahtevi po uvedbi narodno-socialističnega režima na Dunaju. V nasprotju z britansko tezo, da je vseeno, ali vladajo v Avstriji narodni socialisti ali fašisti, če le predstavljajo realno večino prebivalstva, pa vztraja italijanski tisk na tem, da morajo v Avstriji vladati le avstrijski faŠ'sti italijanskega tipa. Listi zatrjujejo celo, da bo Italija prešla v tabor sovražnikov Nemčije, če ne bo pristala na italijanske zahteve Berlin, 20. februarja, č. Angleški minister Eden, ki je prispe! včeraj iz Pariza semkaj, je našel ob prihodu v Berlin povsem izpremenjen položaj. Nemška zunanja politika se je zadnje dni okrenila za celih 90 stopenj. Vse kaže, da se je itali-jansko-nemško prijateljstvo razbilo, ker se ie Italija v zadnjih dneh odločno postavi- la na stran Velike Britanije in Francije glede avstrijske neodvisnosti. Silen vtis je povzročila v Berlinu tudi danes sprožena kampanja v fašističnem tisku. Nemški opoldanski listi navajajo, da Italija noče imeti skupnih mej z Nemčijo, kar je v svojem uvodniku naglasil tudi rimski »Gi-ornale d' Italia«. »Volkischer Beobachter«, ki ostro odgovarja na članke italijanskih listov, pravi, da se je včerajšnje fašistično prijateljstvo že danes prelevilo v divje sovraštvo Nemčija si bo morala najti prijatelje med Angleži, ki sicer zagovarjajo avstrijsko samostojnost, pa jim ni mar, če vladajo v Avstriji narodni socialisti. List spričo tega napoveduje, da bodo rodili razgovori nemških državnikov z ministrom Edenom zlasti giede razorožitve in enakopravnosti realne uspehe. Vse kaže. da se bo Nemčija v bodoče orientirala napram Angliji tako, kakor je bila sedaj orientirana napram Italiji. Slovo odi kralja Alberta Tisoči in tisoči Belgijcev deSilirajo od jutra do noči pred mrtvaškim odrom narodnega junaka — Pogreb je definitivno določen za četrtek Francoski letalski ataše v Moskvi Pariz, 20. februarja s. Prvič po svetovni vojni je francoska vlada vstavila v proračun kredit za letalskega atašeja v Moskvi. Nove aretacije socialističnih voditeljev Dunaj, 20 febr. s. Kakor smo že poročali. je večina voditeljev razpuščene ro-cialno-demokratske stranke v zaporih. Sedaj sta bila aretirana tudi generalni svetnik Narodne banke in podpredsednik Ra-vaga, dvorni svetnik Georg Stern in bivši general Karel Schneller. Stern je bil bilančni in knjigovodstveni strokovnjak socialno demokratske stranke, znan posebno po svojem udejstvovanju v parlamentarnih preiskovalnih odborih o priliki raznih bančnih polomov. General Schneller je spadal med najožje prijatelje generala Kornerja in je veljal splošno kot vojaški svetovalec socialno demokratske stranke. Pobegnili so med drugimi dr. Deutsch in dr Bauer, vodja Sehutzbunda Heinz, zvezna svetnika Schabez in Konig, vodja strokovne organizacije Schorsch in drugi. Za njimi je izdana tiralica. Tvornice v Steyru zopet obratujejo Steyer, 20. februarja g. Včeraj se je v tukajšnjih tovarnah v večini oddelkov zopet pričelo obratovanje. Kakor zatrjujejo, nad 200 delavcev, ki sc bili tamkaj doslej zaposleni in so sedaj v zaporih, najbrž ne bodo več sprejeli v službo. Habichtov položaj omajan Dunaj, 20. februarja č. Veliko senzacijo je na Dunaju izzval govor, ki ga je imel snoči v monakovskem radiju vodja avstrijskih narodnih socialistov Habicht. Habicht je v svojem govoru ponudil avstrijski vladi premirje, a zagrozil obenem z borbo, če do 1. marca ne sprejme v vlado zastopnikov avstrijskih narodnih socialistov. Avstrijski listi Hatrichtovega govora niso smeli objaviti. Tudi v nemškem tisku ni bilo besede o njem. Nemška službena agencija pa je ob 1 ponoči umaknila tekst govora, ki ga je bila že razširila po redakcijah nemških listov. Ko so z Dunaja vprašali v Berlin, kako naj se razlaga ta go- Bruselj, 20. februarja, r. Vsa Belgija je ob mrtvaškem odru svojega velikega kralja v globoki žalosti. Prestolnica je vsa zavila v črnino m vse se pripravlja, da dostojno izkaže zadnjo čast vladarju, ki je vse svoje življenje posvetil svojemu narodu in .svoji državi. Sinoči so pripeljali truplo pokojnega kralja iz dvorca Laaken v Bruselj, kjer je bilo danes položeno v palači parlamenta na mrtvaški oder. Kralj je oblečen v generalsko uniformo. Ob mrtvaškem odru je postavljena častna straža oficirjev kraljevske garde. Pročelje parlamenta, veliko stopnišče in velika sejna dvorana so črno prevlečene. Cim je bil dovoljen občinstvu dostop, se je pričelo pravo romanje ljudskih množic- V dolgih procesijah defilirajo mimo mrtvaškega odra in se nemo poslavljajo od mrtvega vladarja, ki bo zavzemal v zgodovini Belgije najčastnejše mesto. 2e včeraj so se pred kraljevskim dvorom zbirale ogromne množice, da z vpisom v dvorno knjigo izrazijo svoje sožaije. Doslej se je vpisalo nad 3(10 tisoč predstavnikov vseh stanov belgijskega prebivalstva Pogreb kralja Alberta se bo vršil v četrtek dopoldne. Udeležili se ga bodo poleg članov vlade in obeh zbornic tudi vsi člani diplomatskega zbora, genera-liteta, deputacije vseh belgijskih polkov ter številni odlični zastopniki iz ino- i zemstva. Že v teku današnjega dne je prispelo v Bruselj mnogo inozemskih delegacij. Vse evropske države bodo zastopane po posebnih odposlanstvih, izvenevropske države pa bodo zastopali njihovi diplomatski zastopniki. Posebno številne deputacije so napovedane iz Francije. Anglije. Italije. Jugo- ! slavije in drugih držav, ki so se v sve- j tovni voini borile na strani Belgije Povratek Srancoskih ministrov iz Bruslja Pariz, 20. februarja AA. Predsednik vlade Doumergue se je v spremstvu ministrov Tardieuja in Herriota vrnil snoči iz Brus- lja. Novinarjem je samo izjavil, da ga je obisk v Bruslju globoko pretresel. Sprejem v Laakenu, kjer so francoske ministre pozdravili kraljica in princi, je bil zelo preprost in diskreten. Ob odhodu so francoske ministre pozdravili na postaji ministri Brocqueville, Hvmans, Jaspar in bruseljski župan Max. Na postaji se je zbrala še mnogo večja množica kakor pri prihodu Franzov, ki je burno pozdravljala francoske ministre, ko je vlak odpeljal. Deputacija francoske vojske Pariz, 20. februarja. AA. Francoska vlada ie sklenila poslati na pogreb belgijskega kralja Alberta stotnijo pehote z zastavo in godbo kakor tudi oddelek pomorskih strelcev v spomin na junaško sodelovanje belgijskih in francoskih mornarjev v boiih ob Veeriu. Uradno žalovanje v Franciji ee konča 17- marca. Dan pogreba, četrtek. 6e bo po vsej Franciji obhajal kot daD žalosti. Pariški mestni svet, zveza bivših francoskih bojevnikov in mnoge druge organizacije pošljejo na pogreb svoja posebna odposlanstva. Iz Chamonixa poročajo, da eo trije vodniki splezal; na vrh Pic Alberta pri Cha-monixu in razobesili na pol droga francosko in belgijsko zastavo oviti s črno ko-r>reno Angleški prestolonaslednik London, 20. februarja AA. Vojni ladji »Forcester« in »Curacoa« sta odpluli iz Porthsmoutha v Dover, da prepeljeta angleškega prestolonas'ednika in njegovo spremstvo v Belgijo. Prestolonaslednik se bo udeležil pogreba belgijskega kralja Alberta z admiralom sirom Rogerjem Keyem, z letalskim maršalom sirom Johnom Sal-mondom. s feldmaršalom lordom Allenby-jem in z drugimi visokimi dostojanstveniki. Deputacija angleške vojske London, 20 februarja AA. Pogreba pokojnega belgijskega kralja Albrrta se bo udeležila delegacija 7 častnikov ter 100 podčastnikov in vojakov 5. gardnega dra-gonskega polka, ki mu je bil pokojnik častni komandant. Italijanski prestolonaslednik Pariz, 20. februarja AA. Iz Rima poročajo, da je italijanski prestolonaslednik Umberto odpotoval opolnoči v spremstvu svojega pobočmika v Bruselj, kjer bo zastopal italijanska dvor na pogrebu kralja Alberta. Prestolonaslednica, princesa Marija, ki je hči umrlega kralja Alberta, se pogreba ne more osebno udeležiti, ker pričakuje poroda. Še nekatere podrobnosti o nesreči Bruselj, 20. febr. d. O smrtni nesreči kralja Alberta se doznavajo še naslednje podrobnosti: Smrtonosni padec kralja Alberta se je pripetil, kakor izgleda, iz višine 12 m v neposredni bližini državne ceste. Na kraju nesreče je cesta precej ozka. Kralj, ki je ' vsako leto prebil dalj časa v švicarskih Alpah, je često, zlasti kadar ni mogei odpotovati iz Bruslja, zahajal v ta lepi kraj v okolici Namurja, kjer je hodil na dolge pešizlete ali pa plezal po tamošnjih stenah in pečinah. Za katastrofo, ki je zadela priljubljenega kralja Alberta, se je izvedelo v okolici šele naslednje jutro potom objave p0 radiju. Prebivalci so sicer že ponoči opazili, "da se je moralo zgoditi nekaj nenavadnega, ker se je kretalo po okolici mnogo oficirjev, vojakov ia orožnikov. Kralj Albert je bil pri smrtnem izletu opremljen turistovsko. Hotel ie splezal na vrh stene Le Vie bon Diou- Ko se vse do mraka ni vrnil, je začel njegov spremljevalec sumiti, da se je kralju pripetila nesreča. Ko ga ie oelo jro brez uspeha iskal, ie obvestil dvor v Laeckenu. Od tam so posla'! posebno -kspedicijo pod vodstvom kraljevega adjutanta barona Dixmuda. predsednika planinskega društva in nekega zdravnika Po napornem iskanju so ob 2. zjjtrai našli kialievo truplo na dnu nekega prepada. Ležal ie z obrazom na zemlji, na glavi pa r? imel široko z3vaiočo rano. Po ugotovitvah preiskovalne komisije sodijo. da se je kralj popel na eno izmed štrlečih skal. ker so našli še sledove na skalovju in mahu Domnevajo, da se je. uživajoč razgled naslonil na večjo skalo, gotovo prepričan da stoji ta skala trdno. Razmeroma velika pečina pa se je odtr-eala in potegnila s seboj v prepad tudi kralja Med padcem ie udaril kralj z glavo po neki iz stene štrleči skali in se naibrže že pri tem ubil Smer padca se je dala točno ugotoviti po raznih raztresenih predmetih. ki so kralju med padcem padli iz žepov in nahibtnika. Senator dr. Vladimir Ravnihart Pridobnina v številkah Statistični podatki o pridobnini za L 1931 — Pri-merjava med posameznimi finančnimi direkciiami Davku aa dohodek od podjetij, obratov Ia pok.,cev (pnaubnin;) je zavezano vsako prdobtno ooslovanie. ki se opravlja obrte- ma. kakor tudi vsak samostojni pokne. če se opravlja zavojo dobička Po zak lučne-m računu za ieto 1932-33 ie pridobnina iznesia 220.7b4.5<)0 Din. novi proračun predvideva dohodkov ii rridobnine. vpoštevaje uspehe iz pravkar v Narodnem predstavništvu sprejetega zakona na 320 milijonov d nar-j&v. Predlagane izpremembe k čenu 53 in 59. zakona o nepo>redmh davkih so naletele na bud odpor v Narodni skupščini in na nič manjšega v senatu, kjer ie bilo dovolj dramatičnih momentov, tako v finančnem odseku kakor v k ubu senatorjev, preden finančni min ster mo-gel zorat: večino glasov za končno izgasuvam. že dosti omiljeni komrromisni predlog. Ob tej priložnosti nam je finančni minister predložil tud preg ed za ieto 1932 odmerjene pndobnine. Statistika, obsegajoča vse; banovine m vse tri skupine pridob-nine. je dost- poučna, tako glede v javnosti tli 'n tam izrečenega očitka neenakomerne odmere in še bolj neenakomernega po-Vranja tega davka v rcedmih banovinah kakor 'btev gosnndarskih odnošajev med Madžarsko m Avstrijo T^l-iansk' l'st' po udariaio potiho da se Avstrija č-m bol' podnrp fTede na ckitnno iziavo treh vele" sil za ohran'tPv av^trMcVp neodv snoet opnrariflio !'st: da ie bila sestav ':eTia v ze'o ostrem tonu f!'nvni u^edn l • is'a «f!'nm!ilp d' Italifl« finv^a iidotavlia da r>om°r»- h nrmravo za sktir> in no«ronanie V niei se V®m*i'a obtožnif oidr»'ran:fl narodnn-soc;a1ist'fnesa rovar ienja ▼ Avstriji tn se integralnost Avstri- je ponovno proglaSa kot neizogibna potreba za ohranitev evropskega ravnotežja List smatra kot dokazano da se narodno-soc;a!ističn; pokret v Avstriji vodi in financira iz Nemčije NadaMe poudarja da noče ta cpkret Avstrijo nodiarmiti kar po mem revziio pogodb Italija je ra reviz io ko bo dozorela in sicer v okviru med narodnega sodelovanja ne pa z enostrar *k'm in .'asu nenrimenvm nasiljem Rev *:ia nomeni nremifieno rectavracMo nol " ^n-h m teritorialnih razmer na pod'a2 nadela nravnosti v avstr^iskem nrimer»-na fv pomenila konec neodv;snost; ir. iz" -načpnia z Nemčijo kar n« v smisiu tega aačela (Jradni krosi nasf'a?ajo da za sedaj ie ti končnega dogovora o sestanku avstni 1 WU llllli- » » stru g. dr. Kramerju. ki je zastavil ves J merju. svoj vpiiv, da to vprašanje ni bilo pomaknjeno z dnevnega reda, kakor se je to zgodilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pri mnogih drugih javnih delih. Neumorno si je prizadeval za rešitev tega vprašanja tudi ljubljanski podžupan g. prof. Jarc, ki se prav tako ni strašil nobenega truda, da je merodajne kroge prepričal o neobhodni potrebi čimprejšnje dovršitve regulacijskih del na Ljubljanici. Tudi v socialnem pogledu pomeni ta uspeh veliko pridobitev, kajti z nadaljevanjem regulacijskih deS bo zopet našlo kruha in zaslužka mnogo delavnih rok, ki bi bile sicer obsojene na neprostovoljen počitek. Prav tako pa pomeni 6.7 milijonov že prav znaten prispevek za poživljenje gospodarstva ne samo v Ljubljani, marveč v vsej dravski banovini- Zato dolguje Ljubljana še prav posebno priznanje svojemu poslancu, ministru dr. Kr*» Volitve delavskih zaupnikov v Kisovcu Zagorje, 20 februarja. Burne volitve rudarskih obratnih zaupni* kov »o se vršile v nedeljo v kotredeški obratni pisarni Navzoč je bil zastopnik rud. glavarstva g inž Zupančič Takoj ob pričetku je pri rnajo v obratu večmo To so *ud> nasprotniki dobro vedeli, zato se je volitev izvr š:la po njihovi metodi Jasno je pa dokazano, da je padla trda postojanka marksistov v Kiaovcu. Nesreča na morju Tokio. 20 februarja, r Ob obali Koreje se je davi potopil japonski namik »Banvei Marum« Na krovu je bilo 30 mož posad ke in 20 potnikov Pa .lik ie že sinoči kli L-ai na pomoč Ko so prihitele prve ladje o parniku ni bilo več nobenega sledu. Re šil se ni nihče. Poroka nemške aristokratke z židom Berlin, 20. febr t. V Mannheimu se je poročila princesa Antonija Stabtberg hčerka grofa Eulenburga z židovskim oančnikom Konradom Hirsehom Narodno socialistih list' piSelo da pomeni ta po roka nemške aristokratke izzivanje nemškega naroda. Velika železniška nesreča v Španiji BadrM. » februarja. * Huda Is»«iB« neegoda ce ie pripetila davi okoli 4. pri ViJ-lanuovi dela Raina v provinci C-ordoba. po-sebni vlak. ki ie vozil 1900 jriedalcev s ne-deljekih nocnzaciU, 5e pa so vsa ta poročila samo plod fantazije, ie treba misliti na psihološki pojav, ki je zavzel oeronn® razmah in optično prevaro, ki je zajela »ri državi na severu Evroi» NaseBtev asirskih beguncev v Braziliji ženeva, 20. februarja AA. Svet DruStva narodov je nedavno odposlaJ v Brazilijo delegacijo treh članov, ki naj v državi Pa-rana ukrene vse potrebno za naselitev asirskih begnncev te traka. Odposlanstvo Je sedaj prispelo v Londrano. ki je glavno mesto brazilske države Parane in kjer je sedež družbe Parana Plantation Company. Begunci bodo naseljeni na ozemlju te družbe. dtajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE tN SVET" panov^d ZasrehSka vremenska napoved ta danes: Vedro oodnevi toplo ponofi mraz stalno. — Situariia vfc»rai5nipga dner Pritisk sploSno neznatno narasel -t«»T>r«»m »nien le ostal l«» v inžnf»m Primorin T*»mrx»mt"r-> so oo vefinl padi* v Primorhi za 2 do 6 rfo-^ini. v Liki za 10 v rAn»r»1n'b kraiih Irža-ve za 1 do 4 *topinip L» v zan»<*n' •»k* fn na akna in-^m vzhodu so neznatno na--»sle. Hnnafska vremenska napoved M sredo- ■'nr^moTiliivo. v prostih legah živahni za padnl vetrovi V južnih Alpah pretižno ia odo ia topleiia. Maši kraji in Ifudje Skrb za ljudsko zdravje Obsežna delovanja osrednjega Higienskega zavoda Ljubljana, 20. februarja Direktor Drž. higienskega zavoda dr. Pe-trič nam je stavil na razpolago izčrpno poročilo o delu, ki ga je ta naša osrednja institucija za praktično zdravstveno skrbstvo in higiensko propagando izvedla v lanskem letu. Iz poročila, ki ga bomo o priliki v celoti objavili, prinašamo danes samo nekaj najzanimivejših konkretnih načrtov, ki jih namerava zavod izvesti za zdravstveno povzdigo naših vasi in našega življa v najdoglednejšem času. Predvsem ima zavod za to leto v načrtu energično akcijo proti davici, ki se javlja v zmerom večjih dimenzijah, tako da jo imamo dandanes približno desetkrat več kakor pred desetimi leti. 2e lani je zavod po vseh krajih, v katerih se je davica pojavila epidemično. izvedel proti nji zaščitno cepljenje. Za letos je v načrtu cepitev vseh otrok v starosti od dveh do desetih let na področju ljubljanskga sreza. Razen tega bodo pregledali na bacilonosce vso šolsko deco v Ljubljani, Novem mestu itj v vseh zakuženih krajih ljubljanskega sreza. kar pomeni, da bo pregledanih okrog 12 000 šolskih otrok. Pregled se bo vršil dvakrat: prvič, da ugotove, koliko zdravih otrok nosi bacile, in drugič, da ugotove koliko dece, ki je davico že prebolela, nosi kužne klice s seboj in obenem, koliko časa jih nosi. Vse bacilonosce bodo zdravili s protistrupom. ki uničuje nevarne bakterije. Vprašanie davice je med vsemi nalezljivimi boleznimi pri nas v zadnjem času najbolj pereče Posebna dobrota, ki jo bo ta akcija proti davici še prinesla, je, da cepivo proti davici. ki ga bodo uporabljali. obenem deluje tudi proti škrlatinki. tako da bodo otroci takorekoč dvakrat cepljeni v enem Zanimivo je. da se prebivalstvo vseh takšnih organiziranih cepitev po mestih po navadi boji. da pa preprosti ljudje na deželi sprejemajo vsak tak5en zdravstveni ukrep z vsem razumevanjem. Druga važna naloga, ki si jo je zavod zastavil za to leto — in ki jo bo v glavnem tudi izvedel, ker gradi svoje načrte na budžetamo zagotovljena denarna sredstva — je ureditev preskrbe z vodo po kraških krajih, po katerih imajo ljudje sicer na razpola go podzemno vodo. ki pa ri primerna za pitje, ker gre tu za ponikovalnice. ki so v veliki meri izpostavljene onesnaženju od zunaj Po vsej Suhi krajini bo zavod letos raziskal, kako so ponikovalnice na tem ozemlju v zvezi med seboj. Pri izvedbi tega dela bo sodelovalo okrog 100 oseb. Raziskali bodo vse izvire voda, ki se iztekajo v Rašico in Krko. Pri raziskovalnih delih bodo sodelovali tudi naši skavti. Prav tako namerava zavod temeljito preštudirati vprašanje takozvanih odpadnih vod v liubljani. Na strugi Ljubljanice in v bližnjem delu Save bodo strokovnjaki zavoda raziskali kemične in bakteriološke učinke, ki i:h vrši kanalizacija mesta Ljubljane na \jode teb dveh rek Rešitev tega vprašanja ni važna samo z ozirom na favno v Ljubljanici in Savi temveč tudi glede na uporabnost vode za kopan ie. saj se ob kotu, v katerem se izliva Ljubljanica v Savo, vsako leto koplje mnogo okoličanov in meščanov in saj so bili kraji tja doli do Kresnic do nedavna najbolj frekventirana kopališča Na gradbenem področju ima zavod prav tako celo vrsto velikopoteznih konkretnih načrtov. Kakor smo že pred krakim zabeležili, bodo na spomlad pričeli z gradnjo novega poslopja za šolsko polikliniko, ki bo stala v Aškerčevi ulici nasproti srednje tehnične šole. Zdravstveni dom v Dolnji Lendavi bo to leto dograjen in bo pričel poslovati. Ol crevališče na Rakitni, ki je v letu in zimi deležno prav velikega prometa, bodo izpopolnili še z eno stavbo. Prav tako bodo na Rakitni gradili vodovod, kopališče pa povečali Svoje kopališče v Rogatcu bo zavod preskrbel z vodo V Ponikvah pri Do-brepoljah bodo odprli nov Zdravstveni dom, ki je last sestrskega reda sv. Križa, ki ga bo pa zavod na svoje stroške opremil ter poskrbel za zdravniško poslovanje v njem. Kakor ima zavod v Ljubljani svoj Dečji dom kraljice Marije, bo letos tudi v Mariboru odprl podoben dom za dojenčke. Glede asanacijskih del v bodočem letu točen program še ni izdelan. Gotovo pa je, da bo zavod na tem področju pričel z gradnjo desetin novih objektov. Živahno delavnost na polju asana-»cije vasi pa naj predočimo z deli, ki jih je zavod izvedel v preteklem letu. V Hruše-vem (ljubljanski srez), v Jastrobljah (kamniški srez), v Gorenji Rečici (laški srez) in v Kozjem (šmarski srez) so dogradili nove vodovode. V gradnji se nahajajo vodovodi v Stranicah (Konjice), v Gorenjem Suhadolu (Novo mesto) in Cerkljah pri Krškem. Nove vodnjake so postavili v Stari Lipi, Novi Lipi, Gorenjem Suhorju, Dolenjem Suhorju (črnomeliski srez) in v Podvincih (Ptuj). Eno kapnico so zgradili v Podgradu (Novo mesto). V gradnji je vodovodno zajetje s cisterno v Dolenjem Škrilju in v Grčaricah na Kočevskem. Vsa ta dela je zavod izvedel v lastni režiji, sodeloval pa je še pri gradnji vodovoda v Šmiklavžu (Slov. Gradec) in pri novem smučarskem domu na Pokljuki. Skoraj do konca je v preteklem letu dogradil novi Zdravstveni dom v Dolenji Lendavi, pri katerem bo treba letos izvesti samo še instalacijska dela. — Če smo mimogrede že posegli v delo zavoda v preteklem letu, pa naj nam bo dovoljeno, da navedemo še za- nimiv primer borbe »oper malarijo t okolici Črnomlja. Tam so se pred tremi leti — predvsem po ciganskih vaseh — pojavili prvi primeri te zavratne epidemije. V celoti je bilo ugotovljenih okrog 150 primerov malarije. Lani je zavod med vsem obolelim prebivalstvom izvedel pomladno in jesensko kuro s kininom in zdaj je malarija, kakor vte kale, Katri a. Kakor živi anofeles po nekaterih drugih krajih pri nas, so ga v velikih množinah odkrili tudi v potoku Dubličanki v črno-meljskem srezu. Zanimivo je pri tem, da ga v Lahinji, v katero se Dubličanka iz teka, niso našli. Ko govorimo o delu Higienskega zavoda in o živahni gradbeni delavnosti, ki jo pripravlja v tem letu. pa ne smemo zamol-čati neke potrebe, ki se tiče njega samega: namreč potrebe, da se v Ljubljani zgradi nov, moderen, zahtevam časa in dela odgovarjajoč dom za Higienski zavod. Sedanje poslopje, v katerem je vsega komaj 11 sob, tako da zdravniki in drugi strokovnjaki delajo v njem v mnogih primerih brez stalnega prostora, nikakor ne more več ustrezati nalogam, ki zavodu naraščajo od leta do leta. Za novi zavod bi se bržkone našlo zemljišče ob parceli, na kateri stoji sedanje poslopje, ob dobri volji pa bi se našel tudi potrebni kapital. Dosedanje pos'opje. ki stoji tik med splošno bolnico in medicinsko fakulteto, pa bi lahko s pridom poslužilo eni teh dveh ustanov. Upajmo, da se bodo načrti uresničili in da bo tudi zavod, ki je v nekaj letih zgradil po našem podeželju celo vrsto lepih domov za zdravje in prosveto, dobil v Ljubljani svoj dom I Pustni računi so zaključeni številne, toda deficitne prireditve — Majhni zapitkl Bombe smeha prinaša vesela ln pikantna komedija 2S dni garnizijskega ljubimkanja ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4.. 7. in 9. uri zvečer. Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din i Ljubljana, 20. februarja Vrvenje v letošnjem kratkem predpustu je ustvarjalo splošno sodbo, da Ljubljančani silno veseljačijo in razsipajo denar. Ali statistika pokaže ta vrvež v znatno milejši luči. Razni veliki plesi so se končali z znatnim deficitom. Plesalo se je sicer pridno, ali iztočili so to pot izredno malo vina m piva, več pa raznih brezalkoholnih pijač. Plesalci so rajali cele noči. a trošiH so skopo. Mnoga društva se sedaj obračajo na mestni magistrat za odpis predpisanih trošarinskih taks. Zaman. Po številu predpustnih prireditev je letošnji predpust nasproti drugim suhim letom dosegel poseben rekord. Na policiji je bilo prijavljenih nad 250 prošenj za podaljšanje policijske ure. Pri mestnem davčnem uradu je bilo januarja priglašenih 31, v februarju pa do konca predpusta prav tako 31 veselic z godbo in plesom. Za take prireditve je treba plačati državni ve-selični davek od 20 do 150 Din, a bano-vinska taksa na plese je 300 Din. Pravi tradicionalni »havsbali« so bili samo trije. Planinski ples je obiskalo okoli 1500 ljudi. Izredno mnogo je bilo domačih zabav brez godbe Skupno je Ljubljana za veselice, zabave z godbo in plesom ter za kino plačala od novega leta do Pusta na vstopnicah okoli 886.120 Din, od tega pa odpade okoli 70 odst. na kinovstopnice. Za 433.400 litrov rujne kapljice in drugih pijač, izvzemši pivo, so Ljubljančani potrošili okoli 5,334.000 Din. Piva so popili 50.860 1 za Erilično vsoto 508.620 Din. Tako je torej jubljana izdala za glavne alkoholne produkte 5,842620 Din Samega vina je Ljubljana januarja popila lani mnogo več. namreč 360.300 1, dočim leto« januarja ^3.400 litrov, in piva lani januarja 27.912 1, letos pa 33.862 1. Koliko je Ljubljana izmetala za razne plesne toalete, za kosmetiana sredstva, za razne druge predpustne potrebščine, o tem žal statistika molči. V Ljubljani se mnogo blebeta in opravlja, ali tisto je pa vendarle res, da bo tudi civilno sodišče še imelo nekaj opravkov, zaradi raznih predpustnih dolgov in računov. Tri aretacije zaradi ponarejenih petdesetakov Ljubljana, 20 februarja V mestu in na deželi se je v poslednjem času večkrat primerilo, da je prišel v promet sumljiv 50dinarski kovanec. Nekateri kovanci so bili ponarejeni prav dobro, dočim si druge lahko prepoznal na prvi pogled za falzifikate. Kovanci so imeli navadno bolj moten lesk in slab zvenk. Seveda, če govorimo tu v množini, nočemo reči s tem, da so bili ti kovanci prav pogosto v rokah ljudi. Policija je že dalje časa slutila, da izdelujejo petdesetake v Ljubljani. Ljudje so sami prijavljali posamezne primere, če jim je prišel tak kovanec v roke. Tako je policija dognala, da je pri enih izdelava boljša, pri drugih nekoliko slabša. Preteklo soboto je skušal neki Jakob iz Zelene jame zamenjati v dalmatinskem vi-notoču petdesetak, ki ga je pa natakarica takoj prepoznala za falzifikat. Ni premišljala dolgo, marveč je zadevo nemudno prijavila policiji Stražnik je Jakoba aretiral in kovanec zaplenil. Na policiji so pričeli Jakoba takoj zasliševati, obenem pa so ga preiskali in našli pri njem še 3 ponarejene petdesetake. Takoj nato so napravili na njegovem domu še hišno preiskavo in našli v predalu 7 takih kovancev, po natančnejši preiskavi pa so odkrili tudi delavnico za izdelovanje falzifikatov. V delavnici so odkrili več matric, razne kompozicije iz svinca in drugih kovin ter razno orodje Jakob je izpovedal, da kovancev ni vlival sam, marveč njegova tovariša livarja Rudolf iz Trnovega in Tone iz Rožne doline. V zvezi s temi odkritji je bilo aretiranih še več oseb, vendar so ostali v zaporu samo omenjeni trije. Včeraj je bila preiskava zaključena ■n so bili aretiranci, ki so povedali, da so spečali v promet le nekaj desetin falzifikatov, izročeni sodišču. Zakonik carja Dušana Karlovac, 20. februarja Od 20 prepisov zakonika carja Dušana, »a katere se doslej sploh ve, je eden shra-ujen tudi v Karlovcu kot lastnina stare rodbine Borčoške. Dedje in pradedje te rodbine ao živeli v Srbiji, pozneje pa se je rodbina preselila v Sornbor. Zadnji njen potomec živi sedaj kot učitelj v Karlovcu. Dedje in pradedje so bili pravoslavni duhovniki. Kako je prišel prepis Dušanovega zakonika v last rodbine, ni znano, prepis pa so podedovali sinovi od očetov in sedanji lastnik, ki nima potomcev, bi ga rad prodal. Ta prepis zakonika carja Dušana se v marsičem razlikuje od znanega prizrenske-ga prepisa, ki je, kakor znano, po 18 letih spet prispel v Beograd. Kakor zatrjujejo zgodovinarji, je prizrenski prepis najbolj podoben originalu. Prepis, ki je v Karlovcu, spada gotovo med poznejše prepise. Vsebuje sto strani v velikosti 24 krat 16 cm, pisan pa je z lepim in razločnim roko pisom. Na njem ni nobene zabeležbe, kdaj in od koga je bil prepisan. Za prepis se za nima Narodna biblioteka v Beogradu in ga bo najbrž odkupila. Smrt šolarice pod avtobusom Ljubljana, 20. februarja V StepanJl vasi se je pripetila danes popoldne okrog 18. ure huda nesreča, ki je zahtevala za smrtno žrtev lOletno deklico. V omenjenem času se je po gričku poleg domačije posestnika Antona Vrbinca sankala lOletna delavčeva hčerka Anica Gros manova iz Stepanje vasi in je prišla s sankami na cesto prav v trenutku, ko se je vozil mimo Magistrov avtobus iz Sostrega v Ljubljano. Ker na tem mestu onemogoča poslopje razgled po cesti, ni deklica videla avtobusa, a tudi šofer ni mogel videti deklice. Dasi je šofer še v zadnjem trenutku hitro okrenil avtobus močno na desno stran, vendar nesreče ni mogel več preprečiti. Deklica je prišla pod kolo in je s hudimi poškodbami na glavi umrla takoj na kraju nesreče. Tragična smrt deklice je za njeno mater, vdovo, tem hujši udarec, ker so šele v nedeljo pokopali njenega moža, odnosno dekličinega očeta, tovarniškega delavca Antona Grosmana. Truplo uboge deklice so prepeljali v mrtvašnico. Kolikor se je dalo ugotoviti, ne zadene pri nesreči šoferja nikaka krivda, nego je le golo naključje zahtevalo svojo žrtev. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grencice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in spe-eerijskih trgovinah. Zanimanje vzbuja ruski velefilm a a m S 0 S B m s s s s s a (Pet v v« f • m življenje Kot dodatek »HVALA, NOČEM" Predstave ob 4., 7. ln 9.% url Predprodaja od 11.—%13. ure Predstava ob 4. url Je v korist Rdečemu križu. Elitni kino Matica Telefon 21-24 V« T II Javna dela v ptujskem srezu Ptuj, 20. februarja Včeraj se Je vršila v mestni posvetovalnici seja odbora za javna dela pod predsedstvom sreskega načelnika dr. Bratine. Prišli so zastopniki vseh 28 občin. Sreski načelnik je pozdravil narodnega poslanca Petovarja, mestnega župana in načelnika sreskega cestnega odbora Jeršeta, b. a. dr. Senčarja in Šolarja kakor tudi vse ostale zastopnike občin. Odbor je po vsestranski stvarni debati sestavil program javnih del, ki pridejo v poštev pri razdelitvi podpor. V imenu ptujske občine se je zelo toplo zavzel mestni župan g. Jerše za ureditev zbiralnega kanala in regulacije Grajene; za mezde se je določil po predlogu g. župana znesek 200.000 Din, vse ostalo, zlasti materija!, pa prispeva mestna občina. Dalje je odbor soglasno sklenil, naj se izvršijo ali dovršijo naslednje cestne gradbe: Leskovec-Nova cerkev 150.000 Din, Zavrč-Turški vrh 50000 Din, Stanovno-Lešnica 120.000 Din, Lasigovci-Polenšak 50.000. Majšperk-Naraplje-Žetale 150.000, Obrež-Šalovci 80.000. Ivanjkovci-Lahonci 20.000 Šikole-Cirkovce-Sv. Lovrenc-St. Vid 50.000, Ključarovci-Vičanci (50.000. za mostove v Lancovi vasi in Tržcu za mezde delavcem 20.000, Savci-Rucmanci 50.000, za razširitev občinske ceste Sv. Urban 30.000, in za občino Gorišnica 50.000 Din. Skupno je predvidevano za izvršitev tega programa znesek 1,150.000 Din. Program se bo seveda izvršil v kolikor bo sredstev iz fonda na razpolago. Ža delegata v banovinski odbor Je bil soglasno izvoljen narodni poslanec g. Pe-tovar Lovro. B. s. dr. Senčar je še apeliral na narodnega poslanca, da skupno z drugimi poslanci podpre stremljenje banske uprave da prevzame važnejše banovinske ceste država v svojo upravo. Nadalje je podal obširno poročilo o zasedanju banovinskega sveta, zlasti še o nameravani elektrifkaciji banovine; priporočil je na- Z z Z Z z ^v križanj | z z 2 • V '.•' z Iz fZ Z H Z z Z z Z z vzočim zastopnikom občin, da že zdaj razmišljajo o tem važnem vprašanju, ki je zlasti za ptujski srez velikega pomena. — Seja odbora za javna dela je potekla stvarno in složno. Vpoštevala so se r ,s najnujnejša dela in to predvsem v onih krajih, kjer pridejo v poštev brezposelni in pa siromašno ljudstvo. In to so zlasti naše Haloze in viničarski kraji v Slovenskih goricah. Davkarska afera v Zagrebu Zagreb, 20. februarja Pred nekaj dnevi je bila odkrita sleparija v zagrebškem mestnem davčnem uradu. Neki uradnik'- so ljudem prodajali potrdila o davkih, ki pa niso bili plačani. Največ sleparij je bilo izvršenih pri davkih na avtomobile. Zaradi teh manipulacij so zaprli 5 uradnikov. Policija je že zaključila svojo preiskavo ter zaprte uradnike izročila sodišču. Iz ene afere pa se je kmalu izcimila druga in preiskava je naposled odkrila sistem, ki je vladal v občinskem davčnem uradu. Včeraj so spet zaprli nekaj uradnikov, med njimi višjega uradnika Bosanoviča, ki je vodil evidenco o plačevanju kuluka. Pri njem so našli beležnico, v katero je vpisoval svoje kliente, ki so pri njem kupovali potrdila za kuluk, ki ni bil plačan. Svojo beležnico je mož opremil celo s hu-morističnim naslovom »Tjeraj kuluk!« Podrobnosti preiskave so tajne, ker hočejo spraviti na varno še nekatere, doslej ne-razkrinkane sleparje. Sleparske manipulacije v mestnem davčnem uradu so se baje pričele že leta 1924., pa se nikomur ni posrečilo doslej, da bi jih odkril in preprečil. Ker pa je občinski davčni urad prevzemal tudi državne davka in takse, ni izključeno, da so se sleparji spravili tudi na to področje ter poleg občinske oškodovali tudi državno blagajno. Da se ugotovi, koliko je na tej domnevi, sodeluje tudi organ državnih financ pri preiskavi. Kriza avtobusnih podjetij Ljubljana, 20. februarja Kakor je poročalo že ponedeljsko »Jutro«, je občni zbor Združenja avtobusnih podjetnikov dravske banovine med drugim tudi sklenil, da se bo na izrednem občnem zboru 6. marca razpravljalo tudi o morebitni ustavitvi vsega avtobusnega prometa za 8 dni. Iz te navedbe pa se ne sme sklepati, da pripravljajo avtobusni podjetniki nekakšno stavko ali demonstracijo. Podjetniki na kaj takega niti ne mislijo, ker bi bila taka demonstracija v veliko oviro in škodo potnikov. Do začasne ukinitve prometa pa lahko privede kritična situacija in ukinitev prometa bi imela le ta namen, da bi oblastva in trgovsko sodišče lahko ugotovila, da avtobusni podjetniki pod sedanjimi pogoji ne morejo več izhajati, ker so razmere pač take, da bi morali ustaviti obratovanje že po določilih obrtnega zakona. Avtobusni podjetniki so v svojo obrt t dravski banovini investirali že 30 milijonov dinarjev. Položaj pa je tak, da ogromne investicije ne donašajo dohodkov, da so zadolženi skoraj vsi podjetniki in da so zaradi tega v veliki nevarnosti tudi same investicije. V takem položaju je seveda razumljivo, da ne prenesejo nobene nove obremenitve in da bi morali z uvedbo nameravane 15 odstotne državne takse propasti. —■i i—)'im m m m i ii i m mm miim Samo še danes! LIANE HAID v veseli glasbeni komediji Gospa si ne želi otrok To Je film, ki nas bo zabaval kakor že nikdar ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4., 7. In d.y4 url Cene 4.—, 6.— in 8.— Din ULTURNIPREGLED »Etnolog« (Glasnik Etnografskega muzeja v Ljubljani. Urednik: dr. Niko 2upanič. Knjiga V. in VL) svojih prejšnjih zgodovinskih spisih, namreč h gotskemu poreklu Hrvatov. V tei študiji skuša dokazati obstoj gotskih Hrvatov ob Visli, preden so prodrli v te pokrajine Slovani, namreč v šestem stoletju. Pod njimi ie mesto Krakov postalo cvetoče trgovinsko središče, ki so si ga po svoji naselitvi osvojili Poljaki in vislanske Hrvate asimilirali. Pisec vidi direktne potomce vislanskih Hrvatov v malor>ol!&ki šlahti. Profesor zagrebške univerze Peter Skok ie zastopan s francosko razpravo »Etudes de vocabulaire yoigoslave bas^ee 6ur je folklore et la gčographiet. V tej študiji proučuje etimologijo besed vrag. kača, zmija s stališča poiavn. ki se v etnologiji označuje s polinezijrfto besedo tabu (posamezne bogovom posvečene besede in predmeti, ki vzbujata strah, se ne smejo omenjati naravnost. marveč z eufemizmi). Pisec uvršča tudi omenjene besede med take enfemizm* in kaže niih razvoj v srbske - hrvatskih in slovero&ih dialektih- Sklepa, da se ie ta-b i i ran je besed nadaljevalo budi na višjih ci-viliVacijskih stopnjah. Nika Ž u p a n i 6 a prispevek »K fizio-etnični meiamorfozi narodov e posebnim Pravkar je izšla S78 strani obsegajoča knjiga »Etnologa«, ki v redakciji direktorja Etnografskega muzeja in bivšega ministra dr. Nika Ž u p a n i č a izpolniuie važno mesto v naši znanstveni književnosti. V tem debel-m zvezku je toliko interesantnega gradiva, med niim tudi takega, ki presega ožji krog etnografske vede, da moremo aa tem omenjenem mestu omeniti samo najvažnejše. I žled razprav je objavljena na prvem mestu Mie Brejčeve o slovenskih nošah na Koroškem. NiLč-> ni še doslej celotno obdelal narodnih noš koroških Slovencev. Avtorica te razprave p prva strnila najvažnejše gradivo o njih. ki ie razkropljeno po raznih revijah in listih, in skuša na osnovi tega gradiva in lastnih pronravani podati zaključeno sliko koroških noš in niih zgodovinskega razvoja, obenem pa rh karakteririrati z znanstven erra -tnografskega vidika. Razpravi so oriložene slike na fineišem paoiriu s posameznimi tjpi koroških noš in z risbami, ki kažeio niih kroi in vezeninske okraske V razpravi »Slovarstvo in vislanski Hrvatje 6. do 10 stoletja« se Jože Rus vrača k problemom, ki jih je delno obravnaval že t ozirom na Jugoslovane« smo na tem mestu omenili še pred izidom »Etnologa«, ker nam je bil dostopen v separatu. Opozarjamo 6a mo, da avtor dokazuje značilno antropološko metamorfozo Jugoslovanov. Jugoslovani zgodnjega srednjega veka so bili na/rod visoke rasti, dolipoidnih lobanj in svetle kompleksi ie. torej so pripadali precej čisto arijski ali nordijski rasi. Danes pa so med njimi brahikefalne forme v odločni večini, kar pomeni, da se je možganska oblika Jugoslovanov absolutno i spremenila. Avtor obeta razpravo o vzrokih te plemenske meta mor foze v dobi 1300 let. 0 znani zbirki starin in umetnin T. N. Sadnikarja v Kamniku poroča M. Gaspari. Niko Z u p a n i č opisuje antično terakoto iz zgornje moravske doline v Srbiji. Nifijn P a v i 6 e v i č je zastopan z n ekaterimi anekdotami iz življenja Črnogorcev (iz enajste knjige). Niko Ž u p a n i 6 se bavi v razpravi »Značenje nekih starih geografskih i sinički h imena na balkanskom polnostmi« z izvorom imen Moeziia. Iliri — Ilirija, Ibar. Bvzantion. Abri. Cetina — Cetinje, Srbin — Srbi. KorcVra — Korčula. Panonia. Dr. Mi-lovan Grba je prispeval v cirilici natisnjen donepok »Kada je žive© Tvan Ravenianin?« Mihael Marki? je v tem zvezku »Etnologa« zastopan z dvema razpravama: »Izenačenje slovanskih črkopisov« in »Nekai pomembnejših slovanskih etimologij«. Obe kažeta avtorjevo obsežno lingvistično znanj1? in obravnavata nekatere zanimive jezikoslovne probleme. O prvi razpravi smo na tem mestu že poročali; pisec kaže, kako bi se z manjšimi izpremembami slovanskega, romanskega in oirilskega črkopisa lahko dosegla taka pisava, da bi ustrezala posebnostim vseh slovanskih jezikov. Tako bd slovanski jeziki dobili vsaj enotno pisavo, kar bi olajšalo medsebojno razumevanje. V drugem doneskj ee učeni avtor bavi z nekaterimi etimologijami, ki dai-eio presenetljive rezultate: n. pr. glede odnosa Slovanov in Homerja. Na tem mestu smo obširneje poročali tudi o razipravi Nika 2 u p a n i č a »Narodna epopeja .Kosovo'«. Pisec podrobno karakterizira pesnitev dr. Lazaria Dimitrijeviča »Kosovo«, ki združuje kosovske dogodke v epično celoto, in sicer na osnovi narodne epike. Tako smo Jugoslovani po piščevi sodbi dobili z Dimitrirevičem svojega Homerja. Vprašanje je le, ali in koliko bo odločilna literarna kritika potrdMa avtorjev nedvomno simpatični zagovor te pozabljene epopeje. V razpravi »Umetnost Dolenjske« skuša konservator Franee S te 16 pokazati na dolenjski umetnosti smeri in vplive skromne orovincialne cerkvene umetnosti, ki se je iz-živliala ob strani velikih umetnostnih tokov. Pri tem kaže. kakšno važno vlogo ima v pro-vincialni ali lokalni umetnosti geografija kulture. Avtor odkriva v stilih dolenjske cerkvene umetnosti dve skupini, ki iu označuje: ljudska umetnost in aristokratska umetnost. Ljudska tj tista, ki izraža oioe oreproseca ljudstva, lokalno tradicijo, naisi bo Se tako skromna, in kaže morda najglob- lje psihološke lemente rase in krvi. Prav v dolenjski umetnosti se opaža tesen odn o« med umetnostjo in etnografijo. Aristokratska umenost Da očitur* s kulturno - zemljepisnega zrelišča razne vplive fevdalnih in cerkvenih mogočni kov in le redkokdaj upo-ševa lokalne posebnosti. Poleg teh dveh smeri pa se opaža na Dolenjskem še tretja, ki se približuie splošnemu umetnostnemu gibanrj tedanie dobe v alD6kem delu srednje Evrope- Razprava »Etnološki značaj kosovskih Čerkeza« iz peresa Nike Ž upa ni ca je tehten donesek k proučevanju etničnih manjšin v naši državi. Prav za prav je to maihna monografija o bitju in žitju čerke-skega plemena, ki se je naselilo na Koso-vem polju. Učeni pisec se bavi z njih zgodovino. naselitvi io. antropološkimi lastnostmi in jezikom skratka: podaja prav intere-santno sliko ostanka otomanske koloniza-eiie na naši zemlji — ostanka, ki neizprosno izginja, ker v novih razmerah ne najde ^eč zadostne moralne opore in gospodarskih poiavov. Baldiuin S a r i a je priobčil iz rokopisa Simona Povodna, ki je v letih 1822—1827 pripravljal »Biirgerliches Leeebuch«, zanimiv opis ptujskih Slovencev in njih običajev. Dr. Fr Kotnik je objavil v tem zvezku študijo o igri »Izgjbljeni sin«, ki jo ie oriredil za koroška ljudska gledališča kmečki pisatelj Drabosniak. Njegova igra — prosti prevod po Nemcu Schusterju — je spisana v koroškem narečju, kakor se ie govorilo ob Vrbskem jezeru. Bivšemu kustosu Etno- KOZMETIČNI PREPARATI DEPOTz U. 1SK—L dbrogerija Han U v nebotičniku In Židovski ulic! C L a če vesti ♦ Spomenik Petroviču Njegošu v Beogradu. Odbor za postavitev spomenika Petroviču Njegošu v Beogradu je v 10 tednih, odkar je bil ustanovljen Zbral že preko 200.000 Din. Na zadnji odborovi sejj je bilo sklenjeno, da se bodo odbori ustanovili v vseh banovinah Razen v Beogradu poslujejo odbori že na Cetinju, v Novem Sadu in v Zagrebu. ♦ Graditev hrama sv. Save. Kakor znano, je bil ustanovljen v Beogradu že pred meseci odbor za zgradbo hrama sv. Save. Nekaj denarja je ta odbor že zbral, z od't>o-rovih sej pa se često čuje, da akcija ne napreduje, kakor bi bilo treba Beograjska »Pravda« je objavila daljši članek o zgradbi svetišča sv Save, v katerem pravi med drugim tudi tole: To, kar je sv. Sava ustvarja! in gradil, je trajnejše in trše od granita Zato je sv. Sava največji in najznamenitejši sin svojega naroda Takemu sinu ln zaslužnemu prosvetitelju mora narod zgraditi dostojen spomenik Po izdelanem načrtu lahko grajenje hrama sv Sav« traja tudi 10 let Zaradi tega je najboljše, če se delo začne takoj s sredstvi, ki stoje na razpolago, ostalo pa se bo zbralo pozneje med delom Zbiranje sredstev za do-vršitev hrama ne bi smelo biti težko. Po Btafistiki, ki jo je objavil koledar srbsko-pravoslavne patriarhije za leto 1934., je v Jugoslaviji 6.613.833 pravoslavnih. Cp bi vsak pravoslavni vernik tekom leta dni položil za zgradbo svetosavskega hrama samo en dinar, bi zneslo to v 10 letih že 66,138.380 Din To bi z dosedanjimi ln bodočimi zbirkami ter s prispevki tz fondov bogatih cerkva ln samostanov bilo gotovo dovolj za zgraditev veličastnega hrama narodnemu prosvetitelju sv. Savi. Pri lahnem prehladu vas varujejo neprijetnih posledic eventualne infekcije okusne ANACOT PASTILE. ♦ Narcdna knjižnica In čitalnica v Zagrebu, Gunduličeva ulica 29, priredi v sredo 21. t. m društveni sestanek s predavanjem g. vseuč prof dr. Ljudmila Haupt-manna »Francosko-nemški odnošaji pred svetovno vojno.« Začetek predavanja ob 9. zvečer Gosti dobrodošli. ♦ Občni zbor Udruženja geometrov In geodetov, sekcija Ljubljana, se je vršil dne 18. t. m. v prostorih katastrske uprave. Kakor nam poročajo, so se obravnavala važna stanovska vprašanja Ugotovilo se je žalostno dejstvo, da geodeti v naši državi še danes nimajo tistih pravic, ki so jih deležni njihovi tovariši v vseh kultur-no-naprednih državah Nasprotno — vzeto jim je bilo še ono malo, kar so nekoč že imeli Res je skrajni čas, da se geodetom v naši državi dodeli ono mesto, ki jim po važnos-ti njihove stroke po vsej pravici pripada -Izvoljen je bil soglasno sledeči odbor. predsednik Bydlo Ivan, podpredsednik Tomšič Mir bo. tajnik Fakin Lojze, blagajnik Vazzaz Vladimir, knjižničar .pa Črnivec Miro; ostali odborniki Plevnik Ivan, Tance Vladimir in Trnovec Franc; nadzorni odbor Vrtel Vladimir in Boječ Anton. — Glavna skupščina se bo vršila v Splitu meseca marca ♦ Iz ZKD. Zdravilišče Golnik priredi pod okriljem ZKD danes ob pol 17. predavanje g. prof dr Brežnika o temi: New York metropola sveta s slikami — Narodna čitalnica Dravlje priredi jutri pod okriljem ZKD predavanje g senatorja dr Valentina Rožiča o temi Jadransko morje Predavanje bo ob 20. v gostilni »Pri slepem Janezu« v Zapužah ♦ Razstava narodnih tkanin In oblek. Društvo »Jugosiovenska narodna noša« priredi ob velikonočnih praznikih v Beo-gra iu razstavo narodnih noš in tkanin. Od slednjih bodo razstavljene samo ©ne iz domačega prediva. iana, volne ali svile Takisto bodo razstavljene samo narodne noše o katerih bo strokovna komisija ugotovila, da točno ustrezajo etnografiji svojega kraja Za časa razstave se bo vršil tudi kongres poznavalcev in ravnalcev naše domače hišne industrije posebno še tkanja preprog Zato bodo razstavljene tudi dragocene starinske preproge. Stare rane na nogah, rokah i. t. d. zaceli zanesljivo in naglo preizkušeno zdravilo »FITONIN« Izredni učinek so ugotovili odlični zdravniki in znanstveniki institucije. Steklenica 20 Din v lekarnah Po poštnem povzetju dve steklenici 50 Din. Poučno knjižico pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. j., Zagreb 1-78. D»Ti»ij»nn M n pod Sp br. 611 od 21. april« 1933 ♦ Hadžije na potu v Meko. Ii raznih bo- sanskib krajev je Bpet odpotovalo preko 40 muslimanskih romarjev v Meko in Medino za velike praznike Kurban Bajrama. Letos se bodo romarji — hadžije iz evropskih držav zbirali v Carigradu ter tam v velikih skupinah nadaljevali svoje potovanje. ♦ Bekrljska slava. Na »čisti ponedeljek«, to je predzadnji ponedeljek februarja, imajo že od nekdaj v Beogradu »bekrije« — pijanci svojo slavo in tudi hudo tekmo za čast bekrijskega predsednika za leto dni do prihodnjega čistega ponedeljka. Kakor že večkrat, je tudi letos sijajno zmagal Ni-kola štefanovič, ki ga ves Beograd pozna pod imenom »Cika Kole.« Cika Kole šteje že 60 let in bo, če se ne prepije, spet leto dni užival čast največjega beograjskega pijanca. Vkljub krizi je bilo na slavi in tekmi precej udeležencev, med njimi tudi nekaj najmlajših, da se torej ni tieba bati za bekrijski naraščaj. Cika Kole pa je mlade posekal in pri tekmi, ki ima svoja stara pravila, je zmagal z 12 litri vina. ♦ 2idje v Zagrebu. Cionistično glasilo »2idov«, ki izhaja v Zagrebu, objavlja naslednje podatke o zagrebškem prebivalstvu izraelitske vere: vseh skupaj je bilo v začetku letošnjega leta 9653. Po poklicih so razdeljeni takole: 745 trgovcev, 290 trgovskih potnikov ln zastopnikov, 104 obrtniki, 94 zdravnikov, 73 odvetnikov, 97 inže-njerjev in arhitektov, 983 državnih in privatnih uradnikov, ostali pa pripadajo raznim drugim poklicem. Lani je bilo na zagrebški univerzi 369 židovskih dijakov, in sicer največ na pravni tn na medicinski fakulteti. ♦ Pogozdovanje bosanskih planin. 2e dolga leta se na vso moč eksploatirajo gozdovi na planinah Vučjaku in Motaljci, pri tem pa nihče ne skrbi, da bi se izsekane gozdne parcele obnavljale. Sedaj je vendarle uvedena akcija, da bi se še letos pričelo pogozdovanje onih kompleksov, kjer so gozdovi že popolnoma Izsekani Gozdove obeh planin bodo v glavnem zasadili z iglastim drevjem ♦ Strašna rodbinska tragedija. V vasi Stepojevcu blizu Beograda je bilo v nedeljo veselica, katere sta se udeležila tudi kmečka zakonca Velimir ln Zorka Lesen-drič, ki sta pustila doma svoje štiri otroke. Ciganska godba, kolo in vino so zabavali vaščane pozno v noč in vesela sta bila tudi Lesendričeva v prepričanju, da na najmlajše doma dobro pazi najstarejši, 7 letni Borislav. Pazil je res dobro, skrbno je naložil tudi peč tn vsi štirje »o legli k počitku v očetovo posteljo. Ko sta st» roditelja vrnila proti jutru, sta našla vse svoje otroke mrtve — zadušene od dima in plina iz peči. Po obupnih krikih nesreč' nih staršev so privreli v hišo še vaščani, ki jih je strašna nesreča na mah iztreznila. ♦ Po katastrofi na Jahorini. Društvo sarajevskih pianinarjev »Romanija«, ki mu je požar uničil lepo planinsko kočo na Jahorini, bo z denarjem, ki ga bodo plačale zavarovalnice, in s prisipevkl članov zgradilo na Jahorini nov dom. Uničeno planinsko zavetišče je bilo leseno, nov planinski dom pa bo zidan. Na kak način je prišlo do požarne katastrofe, še ni ugotovljeno, domnevajo pa, da je povzročila nesrečo nepazljivost kakega obiskovalca, ki jih je bilo v zadnjem času rekordno število na Jahorini zaradi njenega ugodnega terena za zimski šport. ♦ Razprava proti blv&emu policijskemu kape tanu ProdanoviCu pred suboti&klm okrožnim sodiščem bo trajala še precej časa, ker si je obtoženec prisvojil taktiko trdovratnega zanikanja vsega tega, kar navaja obtožnica. Državni tožilec bo seveda pomnožil število prič, da bi dokazal krivdo, navedeno v posameznih točkah. Policijski kapetan Prodanovič je imel n. pr. kontrolo nad javnimi hišami v Subotlci, in kakor navaja obtožnica, je lastnike teh hiš ocenjeval po vseh pravilih. Ce mu namreč niso plačali zahtevanih zneskov jim je zapretil, da se bodo morali preseliti v kako drugo ulico, ali pa da jim bo sploh prepovedal posel. Ker je kontrolo nad javnimi hišami vršil več let in ker so se nekateri njegovi protežirancl in tudi oškodovanci že izselili, ne bo tako lahko dognati, kaj vse je počenjal na tem področju. Ravnotako kakor s podjetniki javnih hiš, je delal tudi s sodavičarjl. Enega je pro- teilral, drugim pa je dal rasbiti celo nad sto ia sto steklenic, čefi, da *o bile rtiho-tapljene v subotiško področje. ♦ Zasledovani ielezniiki tatovi. Te dni Je bil izvrten drzen vlom v nekatere železniške vagone na progi Zidani most-Zapre-šič. Tatovi so odnesli 617 m platna in več drugega blaga, vrednega 5000 Din. Kakor domnevajo, so Izvršili tatvino štirje mani železniški vlomilci, ki so vsi doma lz okolice Zagreba. Varnostna oblastva jih zasledujejo, vendar se ptički dobro skrivajo. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plislra tovarna JOS. REICH. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, nastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hude sanje, splošno slabost, olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Jo-sefove« grenčice. morata biti v današnji dobi moč in odpornost, če hočemo obvladati vse težkoče. Nikarte torej ničesar opustiti, kar koristi zdravju in živcem. Najboljše sredstvo za to je dnevno skodelica Ovomaltine. Kdor zamore za svoje zdravje potrošiti vsak dan samo Din 1.50, naj začne čim prej redno vsak dan popiti skodelico PRODAJA SE POVSOD Iz Ljubljane u— Sedemdesetletnico rojstva je včeraj praznoval g. Gustav Nebenfiihrer, ki ga pozna vsa LJubljana, nadalje mnogi starejši deželani, ki so kdaj imeli opravka s splošno bolnico, dandanes pa vedo njegovo delo ceniti zlasti akademiki. Bil je namreč g. Nebenfiihrer dolga leta upravitelj deželne bolnišnice, po prevratu pa je stavil svoje odlične, preizkušene gospodarske ln organizatorične sposobnosti na razpolago važnim ustanovam, ki služijo napredku naše mladine. Je gospodar Akademskega kolegija in akademske menze »Jadrana« ter sodeluje z vnemo pri Stavbni zadrugi »Akademski dom« v areni Narodnega doma. Zaslužnemu možu veljajo danes čestitke sta in stoterih akademikov, ki so kdaj uživali ugodnosti omenjenih ustanov. In pridružujemo se tudi mi z odkritosrčno željo: Se na mnoga leta! u— Dobrodelna prireditev. Mestna občina priredi v okviru svoje pomožne akcije 10. marca v vseh prostorih hotela Uniona veliko dobrodelno prireditev v dveh delih. Dobrodelna prireditev je, kakor je že Iz naslova razvidno, namefljena v korist revnim in brezposelnim našega mesta Vsa prireditev bo na dostojni umetniški višini, za kar nam jamčijo že sodelujoči. Na dobrodelnem koncertu bo nastopila naša priljubljena Glasbena matica pod vodstvom dirigenta gospoda M. Poliča in naš odlični Akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta gospoda Franceta Marolta Poleg teh zborov nastopita tudi naša priznana umetnika, operni teronist dunajske opere g. Adrian In ravnatelj konservatorija gospod Julij Betetto. Pri tej hvalevredni akciji bo sodelovalo tudi vse mestno uradniško ln brez dvoma tudi vse naše prebivalstvo, ki se bo polnoštevilno udeležilo te prireditve. u— Za ljubljanski mestni muzej Je daroval neki gosp. polkovnik v pok veliko sliko z okvirom, portret Fidelisa Terpinca, znanega zlasti lz dr Tavčarjevega romana »Izza Kongresa« Terpinc je bil prvi vodilni ustanovitelj slovenske industrije, zato je njegova slika za mestni muzej dragocena pridobitev. — Nadalje Je darovala ga. Anica, vdova po pokojnem dr. Alojzu Krautu Iz Kamnika, zlato brošo, v kateri je pod steklom vdelana konica vojaškega bajoneta, s katero je zadel vojak dne 20 septembra 1908 v vrata Urbančeve hiše na Sv. Petra cesti št. 1. Mestno načelstvo se obema darovalcema najprisrčneje zahvaljuje. u— Taborsko okrožje JNS bo Imelo prijateljski sestanek v soboto 24. t. m ob 20. v dvorani na glavni postaji. Poročal bo ljubljanski narodni poslanec 'ln minister g. Tradicionalni valčkov večer priredi Sokol I. dne 3. marca 1934 v vseh prostorih na Taboru arafeketra uuzaia. orrzgodai umrlemu slov. znanstveniku dr Statiku Vurniku ie posv •-(Jen članek Mi^ Breičeve (z zanimivo slikarsko kompozicijo M Gasparija). Dela in zaslug dr Josipa Mantuanija se spominja Fr. Štele. V Bučar ji prispeval n-*kro-losra dr Lazarju Dimitriieviču in dr- Arno-štu Muki. Kronika z referati in kritikami |e prav obrežna (str 295—378). Izmed obilnega in pestrega gradiva omenjamo dalis? poročilo 0 Novakovi .Antologij: jjgoslovenska misli 1 narodnog redinstva« (Vekomav Bučar), ki izpopolniuje tam zbrano gradivo z nekaterimi novimi dokumenti, dalje obspžen referat Hrvoia Maistra o ljudskem Štetju v brit-ski Indiji (po spisu J H. Huttona >Ce>nsns of India«) in razne druge beležke in kritike. Ob koncu je pregled časooisov in novih knjig. Zabeležiti moramo še to, da ie velik dil razprav ilustriran s slikami in risbami med tekstom, da pa bo naš orpgled Se rvopobiej-Si. na? ora-nimo. da imaio vsi članki resj-mei* v francoskem ali v nemškem jeziku. Tako pestra in vsebinsko tehtna knjiga »Etnologa« utegne zanimati tudi širšp vrste izobražencev, zato ie bila vredna pod rob neišega opozorila — H. C. Wells, ..Boj 2 Marsovci" Pri založbi »Evalit« in v orevodu Borisa Rihteršiča ie pravkar izšel fantastični roman H G Wp|!sa »Bo? z Marsovci«. S planeta Marsa i zet rele tamošnji prebivalci nekoliko valikih valjev, ki padejo na angleška tla. Iz njih s* na zaprepašoenje ljudi izkobacajo čudna bitja: ljudje, stroji, bitja, ki imajo namesto prebavil in drugih človeških organov možgane. Ti poosebljeni možgani, dijih posoda je silno grdo, vendar pa zmiselno odlično u>reieno telo s tipalkami, pridejo z Marsa oboroženi. Z vročinskimi žarki izpreminjaio mesta v prah in pepel rodovitne krajine v puščavo. Pot si krči io z umetno proizivajanim črnim dimom, ki prekaša po ačinku vse doslej znane zemeljski morilne pline. Prihod teh pošastnih bitij pometni za Anglijo strahovito katastrofo. Vsa sredstva, ki jih nudi sodobna civilizacija, pritegnejo v boj zoper Marsovo*. Zaman ie vse: Marsovci prodro do Londona, odkoder v divji paniki pobegne vse prebivalstvo. Pisatelj nam z občudovanja vrsdno fantazijo slika življenje, ki s? razvija v lakih okolnostih. V nekai dneh je uničena civilizacija na tem kosu sveta — civilizacija, ki je na njo človek tako ponosen Posamezniki. ki s? rešijo in blodijo med razvalinami. 60 bili v necelem mesecu vrženi v sta-nfe praflovekii Vse. kar more naslikati umetnikova fantazija, združena z znanstveno naravoslovno izobrazbo, zaživi v tel knji gi fantastičnih dogodkov z nepremagljivo prepričevalnostto. Tako bi bilo. če bi bi lo .. Če bi se bila res pojavila na na* mi planetni duhovitejša in bol}? oborožena bitin z drugih svetov. Wel1s pa ni črnogled: prav to t? njegova najznačilnHša lastnost. Mikroorganizmi, k1 iih na Marsu ni in proti katerim smo op Ijidie na zemlji skozi pekove utrdili, poko si Marsovce drugega za drugim, preden eo mogli uničiti ostali svst. Neizmerna rado6t zavlada med ljudmi, množice beguncev se zopet vračajo, življenje se začenja izmova-Toda ljudje sc zdai izkusili, da h njihova bodočnost negotova in da imaio ob elementarnih katastrofah, v trenutkih težkih preizkušenj vsi 6amo eno. skupno usodo. Spoznanje. ki eo gi ga pridobili po napad j Marsovcev, je povečalo občutek skupne sreč* človeštva: boi z nepričakovano grozo je obogatil znanost, to rešiteljico zemljanov. Iz Welleove fantazij* čutimo pomenljiv posmeh naravoslovja, češ. kaj smo ljudje z vsemi svojimi drobnimi skrbmi in radostmi: mravlje, ki 6j grade svoia selišča. se vojskujejo med seboj in se plod* v neskončnost. Samo um. ne presta no vrtajoči, večno iščoči človeški um. ki odkriva Sudeea in tajne življenja in iemlje naravi njeno silo. samo ta um nas dviga pr*ko mravljišč in nas nosi s površja našega olaneta na druge svetovj, v neizmerno vsemirje. V te? fantaziji so kos zemeljsfcega sveta nenadno nanadli Marsovci in opustošili cv.-toče pokrajine. V nainoveišeČ nost, ko bodo liudie sami. z modenrmi vpj nimi sredstvi, ooustošili svet in vrgli pr-> ostal* >brodolomce< ▼ stanje pračloveka Tehnični nrinomočki (orožie. fizikalni žar ki. kemična sredstva) im?io veličastno mrt* frraienfa in razdejanja: niso popiha svet« če eo v rokah pravih lindi Linij* — -no? Tani z Marsa, lihidie brez čuvst»v in wČ*io tonlotp. na so fantastično t>ov*čana podnhr Mstih ljudi na našem nlanetu. ki s tehniko a kemiio. z duhom mržnjp In razdel»n!n ori praivljajo vojni napad na mirna selišča. po- TINO PATTIERA dr. Albert K r a m e r. Naprošamo vse krajevne organizacije tega okrožja, da pravočasno opozore na ta sestanek svoje člane ln prijatelje JNS. Zvečer v petek ob 20. bo seja okrožnega odbora, pomnožena z vsemi odborniki vseh krajevnih organizacij pn g. Zupančiču, Ahacljeva cesta. — Okrožni odbor. u— O etičnem In socialnem razvoju Jugoslovanov pod Italijo bo predaval g. dj. France Lokar v četrtek ob 8. zvečer v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica). Prijatelji iskreno vabljeni. Društvo »Tabor«. u— Ženska pekclja krajevnega odbora JS sporoča svojim članicam, da priredi JS v Mariboru dne 3 marca »Jadranski večar« v narodnih nošah ter vabi k čimvečji udeležbi. Članice, ki bi se hotele udeležiti te prireditve, naj se blagovolijo javiti osebno ali pismeno v pisarni Jadranske straže. Tyrševa cesta la-IV. u— Originalni ruski zvočni film »-Pot V življenje« je zdrava preizkušnja okusa ljubljanskega občinstva. Elitni kino Matica je pri vseh predstavah dobro zaseden. Sodimo, da so trojni nagibi, ki polnijo dvorano. Eni so radovedni, kakšna je prav za prav ta filmska pošast, ki so Jo Izdelali boljševiki, druge privabi uspešna reklama, tretji gredo k predstavi zaradi umetnine, želimo, da bi teh bilo največ. Zakaj film »Pot v življenje« je pretresljivo, vsebinsko tehnično in igralsko visoko stoječe dplo, ustrezajoče tudi v vzgojnem pogledu. Poučno je, zelo poučno, saj nam pokaže, kako je treba iz zapuščene, propadajoče mladeži ustvariti koristne, odločne, sposobne državljane. Ni ga na svetu večjega uspeha, kakor če spreobrneš ljudi, ki so že zapisani propasti, v dobre člane človeške družbe. Treba se je otresti vseh malenkostnih, smešnih predsodkov in film motriti z razumom in čustvom, pa se nam bo odprla veličina ruske duše ln njenih ustvarjalnih sposobnosti. Film ostane le še nekaj dni na sporedu ln ga ▼ ogled lahko pač vsakomur priporočamo. Prav Je, da se ob izvirni ruski umetnini preizkusi sodba ljubljanskega občinstva. ZOBNA ORDINACIJA dentista BANA BORISA Zg. šiška, gostilna »pri Kmetu« zopet redno ordinira. u— Prebujene strasti lahko imenujemo film »Prva dekliška ljubezen«, ki ga bo ZKD predvajala v Elitnem kinu Matici. Film je duhovita drama lz življenja mladih deklet, o njegovi vrednosti pa najbolje govori dejstvo, da je bil na lanski filmski razstavi v Milanu odlikovan z zlato kolajno. Snov je globoka in obenem vesela povest, dekleta ki je zašlo v ljubezni. Delo spremljajo krasne melodije. u— Koncert zborovskih skladb skladateljev ■po Italiji zasedenega ozemlja Hajdri-ha, Kocjaučiča, Lebana in Volaj-iča ponovi pevsko društvo Ljubljanski Zvon v nedeljo, 4. marca ob 20. v dvorani Sokolskega doma na Viču. u— V društvu »Soča« matica Ljubljana predava v soboto 24. t. m v salonu Drl »Levu« ob običajni uri g. profesor dr. Josip Mihelak o temi »Pomen denaria ln zlata v narodnem gospodarstvu«. Predavatelj bo obravnaval poljudno o osnovnih denarnih pojmih, o pomenu zlate valute ter o borbi Anglije, Ame:ike in Francije za in proti zlatemu denarnemu sistemu. Razpravljal bo o mednarodnem tečaju denarja, o Inflaciji, devalvaciji itd. Posebno pa bo predavanje namenjeno našemu denarnemu sistemu Ker je snov predavanja v sedanjih časih za vsakogar izredno pomembna in Je naša javnost o teh vprašanjih premalo poučena, smatra društvo »Soča« predvsem potrebno, da uvrsti v svoj program to zelo aktualno temo. Vabimo vse »Sočane« in prijatelje društva. Vstop prost. u—- žene in dekleta, udeležite se predavanja »žensko delo na Bolgarskem«, ki bo danes ob pol 17. v Splošnem ženskem društvu na Rimski cesti 9. u— Hrbtenico si je zlomil. Posestnik Valentin Stražar, star 45 let, doma lz Bohinjske Bele, je šel včeraj zjuraj ? gozd podirat drevje. Na tleh pa mu je spodrsnilo in Je padel precej globoko čez rob brega, kjer je obležal. Na pomoč so mu prišli neki delarci, ki so ga spravili v dolino, ker je Stražarju popolnoma ohromel spodnji del života, so ugotovili, da si je zlomil hrbtenico. Nesrečnega moža So prepeljali popoldne v ljubljansko bolnišnico. — Huda nesreča se je pripetila včeraj tudi 12 letni posestnikovi hčeri Kristini Palcerjevi lz Orehka pri Stražišču Deklica je v šoli pa- gubo vse civilizacije. Ni treba iskati ne»tvo-rov na .Marsa, dokler jih imamo na zemlji, kjir je bil Učenik ljubezni zaman razpet in kjer 6e človek človeku, narod narodu še z Bouom roga ... Wellsov »Boj z Marsovci« je knjiga, ki h ne odložiš, dokler je ne preoitaš do konca. Na koncu ti odleži. Vprašaš se: Čemu me je pisateli toliko časa držal v magični moči svofe fantazije? Čemu mi je slikal grozovito razdejanje sveta, figar iepoito in pokoj-nost sedaj uživam?! Zato. da ti oOkaže neizmerne motnosti življenja in te prepriča, da je bodofinoei vedno negotova. Prevod je gladek in lep. knnea sama pa je opremliana najkrasnejš? med dosedanjimi »Evalitovimic izdajami. (Mitja Svigeli) Bazeovor t ravnateljem Golio. Beograjska »Politika« z dne 20. t. 1. je priobčila razgovor z ravnateliem ljubljanske drame in vršilcem dolžnosti intondanta. g. Pavlom Golio. O Golia j* med drugim omenil uspeh naše drame in nekaterih domačih avtori^v !n se izrekel zoper načrt, da bi ee za vso državo ustanovil <=n sam onemi ansambl Zooir to Tovore socialni momenti, »ai b' »p t»Vo ""l no povpčala brp7"osplnni>^ v imftniSkih vrstah obrnem na bi glasbeno ž'v1'enie v na-njpstih. ki imaio stalno 'm^ro. iz- Tiibilo vs»ga frlasb^nega ž;v1?pnia Čp n or Lhihlfana np bi imela on<»r ga s stališča evge-nike. Zanimivo predavanje bodo spremi iale skioptične slike. e— Za VVallfriedovo kmečko burko »MaksU, ki jo bodo ponovili celjski igralci pod vodstvom režiserja g M' la na Košiča v nedeljo 23. t. m. ob 16.30 v Mestnem g' dališču v Celju, se dobe vstopnice pri g"> dališki blagajni vsak dan od 10. do 12. o od 15. do 17. e— Dober plen celjske policije. V ponedeljek je bila v Celju aretirana 201et"ia brezposelna delavka Frančiška H. iz celjske okolice zaradi tatvine, udeležbe pri vlomu m potepuštva Lani 5. septembra je s svo" jim priležnikom vlomila v stanovanje v»-ničarja Antoliča v Kozjeku pri Zgornji Sv. Kungoti in ukradla 4:00 Din gotovine, 2 J. oktobra pi je ukradla posestnici Anton.ji Grizoldovi v Smolniku pri Rušah blaga v vrednosti 150 Din. Oba sta v jeseni pobegnila v Gradec. Po štirih mesecih je H. zn pustila svojega priležnika in se vrnila ▼ Celje, kjer jo je policija kmalu izsledi'i. Oddali so jo okrožnemu sodišču. e— Kino Union. Danes ob 16.30 m 20.30 zvočna opereta »Dvorec na jugu« m d"e zvočni pred;gri 10 primerov je že bilo, ko se ni mogla izplačati nezgodna zavarovalnina, ker so bili ponesrečeni naročniki v zaostanku s plačilom naročnine. Tudi za Vas zavarovanje pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI«, splošni zavarovalni družb? v Ljubljani, ni v veljavi, če še niste nakazali denarja za tekoči mesec. a— Velezanimivo predavanje o Durmi-torju bo drevi ob 20 v prostorih Ljudske univerze. Predaval bo znani ljubljanski alpinist g. Leon Pipan o svojih turah na Dur-mitorju. Predavanje, ki ga priredi smuški odsek SPD Maribor, bodo spremljale številne skioptične slike. a— Vsem strelskim družinam. Uprava strelskega okrožja v Mariboru sporoča, da bo redni letni občni zbor strelskega okrožja 4. marca ob 9. v kavarni »Jadran« a— Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo In precepljanje sadnega drevja se bo vršh 2. In 3. marca na banovinski vinarski ln sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teor«v tičen in praktičen ter traja vsaki dan o 1 8. do 12. Id od 14. do 18. ure a— Begunci iz Avstrije. Zadnje dni je Dribežalo iz Avstrije v Maribor več avstrijskih socialnih demokratov Mejo so prekoračili v Št. Ilju, v Slovenskih goricah in v Prekmurju in jim naše oblasti niso aelale nobenih ovir. Vsi uživajo kot politični begunci pravico az'"la po mednarodnih določbah. Večina beguncev je bila brez sredstev in zato je biLa od strani mariborskih socialistov uvedena nabiralna akcija, da naberejo nekaj sredstev vsaj za prvo silo. Kakšna bo nadaljrja usoda teh beguncev, ni znano a— Nenavaden beg iz življenja. Studen" čane je v ponedeljek zvečer razburil tragičen dogodek, ki se je odigral na Aleksandrovi cesti 33 v stanovanju železničarja Simona Bezjaka Bezjak je bil zadnje čase zelo potrt in se je omenjenega dne popoldne spri s svojo ženo V prepiru jo je udaril s kladivom po glavi, naka je žena hudo zakričala in zbežala iz hiše. Bezjak je bil prepričan, da je ženo ubil in da je postal zločinec V tej zmedenosti je poiskal vrv, jo privezal na tečaj pr' vratih in se obesil 2ena je prišla šele zvečer domov in prestrašena opazila da je v hi5> vse tiho in da so vrata zaklenjena Poklicala je na pomoč orožnike k so s s;io odprli vrata in našli Bezjaka obešenega Nesrečnež je bil star SO let in je bi' zaposlen v delavnicah državnih železnic na koroškem kolodvoru Njegova smrt je zbudila pri vseh, ki so ga poznali, veliko sočustvovanje. Citajte tedensko revilo »ŽIVLJENJE IN SVET" Beli zobje: Chlorpdont a— Pri ponarejanja stotakov aretiran. Pred dnevi »o se pojavili v Mariboru slabo ponarejeni stodinarski bankovci. Poli* cija je dobile v roke tri take slabo ponarejene stotake in takoj uvedla obširno poizvedovanje za ponarejevalcem. Kmalu je dognal« ponarejevalca v osebi 36 letnega trgovskega pomočnika Hugona Perka. sta" nujočega v Linhartovi ulici. Odredila je hišno preiskavo in ko so prišli detektivi v njegovo stanovanje, so ga zalotili pri ponarejanju bankovcev Iznenaden se ie vdal svoji usodi Detektivi so našli pri preiskavi nekaj ponarejenih stotakov, ki so mu jih zaplenili z vsemi pripravami in materialom za izdelovanje bankovcev vred. Pri zašli* šanju je na policiji izpovedal, da si je na ta način hotel pomagati iz bede, v kateri je živel zadnje čase. Izročen je bil okrožnemu sodišču. fr T^^fi t— Občni zbor podružnic CMD je bil letos precej živahen, pa tudi razmeroma dobro obiskan, kar je gotovo znak, da se je začelo naše narodno prebivalstvo nekoliko bolj zanimati tudi za to narodno obrambno organizacijo. Občni zbor je vodila predsednica ženske podružnice ga. Hamrlova. ki je pozdravila vse navzoče in se v toplih besedah spominjala umrlih čla* nov in članic: Kešelove, Škrabarjeve, Torijeve in Bidovčeve Izčrpno poročilo je podal tajnik g Novak Obe podružnici sta bili zelo delavni: da pa niso bili uspehi najboljši, so vzrok slabe gospodarske raz" mere. Lepo poročilo tajnika je bilo sprejeto z odobravanjem. Iz blagajniškega poročil« posnemamo, da sta imeli podružnici 6237 Din dohodkov in prhližno toliko izdatkov. Podružnici sta preskrbeli 33 otrok b čevlji in 23 otrok z obleko, poleg tega sta podelili tudi več podpor v živilih. Po" ročilo v glavni skupščini je podal g. upravitelj Bučar O njegovem poročilu se je razvila živahna debata Navzoči so obsodili centralno vodstvo v Ljubliani. ker da posveča vse premalo pozornosti našim obrne rnim krajem, kjer Nemci od onkraj meje kupujejo posestva Tako je prešel v tuje roke za ma! denar lepi gornjeradgonski grad, ki je za naše obmejne kraje velike važnosti, zanima pa se ljubljansko vodstvo baje za blejski grad, ki bo morda kdaj na prodaj. Premalo pozornosti obrača ljubljansko vodstvo našemu obmejnemu šolstvu. Na glavnih skupščinah je to vpraša* nje na dnevnem redu Iznašajo se očitki, vendar ostane vedno vse pri starem. Gospod Bučar je želel, da bi se udeležilo glavne skupščine več članov, ker so te skup* ščine vedno zanimive in bo članstvo lahko dobilo pravo sliko o razmerah r družbi. Sprejete so bile resolucije, ki bodo odposlane vodstvu v Ljubi iano. Izdelan je bil tudi delovni program za bodoče leto. S pozivom na vztrajno delo tudi v bodočem letu je zaključila ga. predsednica občni zbor. t— Sokolska godba in Bata. Prejšnji te* den je najela firma Bata sokolske godbenike (ne sokolske godbe kot take), da so zaigrali nekaj koračnic v reklamne svrhe. Zaradi tega se razburjajo nekateri obrtni krogi. češ. da dela sokolska godba reklamo za Bato proti domačim obrtnikomr Da ne bo nesporazumljenja nekoliko pojasnila: Sokolska godba, v kateri so sami delavci, sodeluje pri vseh sokolskih prireditvah in narodnih manifestacijah popolnoma brezplačno. Ako hoče društvo da bodo vršili godbeniki še nadalje t( rodoljubno dolžnost. jim na drugi strani društvo ne more in ne sme zabranjevati, da bi oni kot zasebniki ne smeli kaj zaslužiti. To bi bilo krivično nasproti ljudem, kt žrtvujejo mnogo truda in časa za vežbanje Ne smemo pozabiti, da do sedaj v Trbovljah nismo že doživeli, da bi pri narodnih prireditvah sodelovala kaka godba brezplačno: nasprotno, plačevali smo po navtdi za vsak korak V navedenem primeru se Bata ni pogajal s sokolsko upravo, ampak direktno z godbeniki. Oni, ki jim je sokolska godba trn v peti, hočejo izkoristiti to priliko, da bi ustvarili proti nji nerazpoloženje med obrtniki. Na drugi strani pa se čujejo iz delavskih vrst glasovi, da bodo v bodoče bojkotirali Rato, ker m najel delavske godbe Mnenja so torej različna. Ne bodimo malenkostni in ne iščemo dlake v jajcu. Pazimo, da očuvamo to, kar smo si pridobili s trudom in velikim' žrtvami. Sokolska godba je za kraj gotovo velika pridobitev Ne jemljimo veselja do dela ljudem, ki se pošteno trudijo pa tudi žrtvujejo z* »tvar t— Ustanovitev filatelističnega društva v Trbovljah. Ljubitelji zbiranja poštnih znamk v Zasavju so občutili potrebo ustanovitve lastnega filatelističnega društva • sedežem v Trbovljah. Vsi oni, ki se zanimajo za filatelijo, so vabljeni k sodelovanju. Potrebne informacije glede ustanovitve društva dajeta gg. Srečko Razpot-nik. elektrotehnik in g. Stanko Grčar. urar. oba v Trbovljah. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja. 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4 relativna vlasa v %, 5 »mer m Srzina vetra 6 oblačnost 1_10 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo drnse nalnižjo temperaturo 20. februarja LJubljana 7, 770.8. —2.0, H, mirno, 10, .-megla, —, —; LJubljana 13, 7G8.5, 0.4, 89, SW1, 2, —. —; Maribor 7, 769.2, —2.6, 90, Wl, 0, —, —; Zagreb 7, 769.6, 0.0, 85, Wl, H, —, —; Beograd 7, 768.4, 3.0, 80, W2. 10, —, —; Sarajevo 7, 772.4, —3.0, 90, mirno. 10, —, —; Skoplje 7, 769.0, 2.0. 70, NE1, 10. --, —; Split 7, 767.5, 4.0, 60, El, 0, —, —; IKumbor 7, 766.8, 7.0, 70, N3, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana —, —2.5; 2.0, — Maribor 7.0. —3.0; Zagreb 8.0, —1.0; Beograd 5.0, 1.0; Sarajevo 4.0 —5.0; Skoplje 5 0 1.0: Snllt 12 0 40: Kumbor —. 5.0 GOSPODARSTVO Preokret v potrošnji premoga Prodaja premoga je bila lani v H. poletju že večja nego predlanskem. tt v statistiki za september, oktober 'n november preteklega leta smo ugotovili, da se je prodaja premoga iz sjpvenskih premogovnikov povečala v primeri s količinami) v ustrezajočih mesecih prejšnjega leta, dočim je produkcija še nekoliko zaostajala, ker so premogovniki povečano potrebo krili predvsem iz starih zalog. Statistika za zadnji mesec preteklega teta nam sedaj kaže, da so morali premugovniki, navzlic nadalje znatnemu odvzemu premoga iz zatog, v decembru tudi povečat, produkcijo. V tem mesecu je namreč znašala produkcija pre- j ju sedanje dravske banovine, v primeri s predvojnim časom, do Ista 1931. večja. Lita 1926. je zaradi takratne stabilizacijske krize začasno padla na 1,6781100 ton, kmalu pa ee je zopet dvignila in je v konjunkturnem 1. 1929. dosegla rekordno višino skoro 2 milijona 300.000 ton. Od tedaj pa je v stalnem nazadovanja in je bila lani približno za po lovico manjša nego 1. 1929. Zaloge ob konou leia pa niso bile lani samo manjše ne$:o ob koncu predlanskega lela. temveč tudi nekoliko manjše nego ob konci L 1931. in 1930. Oddaja v decembra V decembru preteklega leta so slovenski mogovnih rudnikov v dravski banovini | premogovniki oddali železnicam 50.765 ton 121.352 ton nasproti 113.148, 104.844 in 91.296 tonam v prejšnjih treh mesec.h. Decembrska produkcija pa je bila tudi nekoliko večja nego pred enim letom Iv decembru 1932 je znašala 120.203 tone). Še ugodnejšo sliko pa dobimo, če pr> merjamo prodajo premoga v ianske-m decembru s prodajo v decembru 1932 Slovenski premogovniki so lam v decemoru prodali 129.U&9 ton premoga nasproti 104.315 tonam v decembru 1932. Prodaja je b.la torej za 24.774 ton ali za 24% večja nego v decembru 1932. Tudi že v novembru je bila prodaja večja nego v ustrezajočem mesecu prejšnjega leta, in sicer za 3706 ton, v oktobru pa za 5227 ton; v septembru je bila manjša za 572 ton, v avgustu pa večja za 2534 ton in v juliju večja za 2162 ton. Če izvzamemo mesec september, ko je bila prodaja za malenkost manjša nego v istem mesecu prejšnjega leta. je v vseh ostalih mesecih lanskega drugega polletja, zlasti pa v decembru, prodaja premoga presegala prodalo v prejšnjem letu, tako da lahko rečemo, da &e Je konjunktura v premogovni Industriji lani v drugi polovici leta že nekoliko obrnila na bolje. To izboljšanje se le pri produkciji, pokazalo šele proti koncu leta, ker so, kakor rečeno, premogovniki krili povečano potrebo iz zalog. Padanie potrošnje se je vsekakor ustavilo. Pozabiti pa seveda ne smemo, da je potrošnja nadalje mnogo manjša nego prejšnja leta ugodnejše konjunkture. Zaloge premoga pri rudnikih so v teku decembra ponovno prav znatno nazadovale, in sicer od 105.312 na 83.722 ton. Ud konca avgusta, ko so zaloge premoga pri premogovnikih dosegie rekordno v.šino 155.494 ton, je do konca leta v štirih mesecih uspelo slovenskim premogovnikom prodati iz teb zalog skoro polovico, namreč 71.672 ton, to je približno toliko, kolikor znaša enomesečna produkcija v poletju, ko je konsum najslabši. Samo v decemDru so zaioge nazadovale za 21.490 ton, medtem ko so v decembru 1932 pričele zopet naraščati in so se povečale za skoro 7000 ton. Dejstvo, da so bile lam ob koncu leta zaloge za 47.213 ton ali za 56% manjše nego ob koncu L 1932 (lani ob koncu leta 83.8*2 ton. predlanskim 131.035 ton) m tudi dejstvo, da je bilo letos ob koncu leta število zaposlenih rudarjev za 460 manjše nego pred enim letom, nam daje upanje, da letos spomladi sezonsko nazadovanje potrošnje ne bo povzročilo takih redukcij ruuarjev kakor lani, ker bo premogovnikom v več) meri dana možnost kopati premog vsaj deloma na zalogo, kar lani zaradi že obstoječih obilnih zalog ni bilo mogoče. Seveda pa bo tudi letos še vedno neizogibna redukcija obratovanja, če se ne bo konsum premoga še nadalje v večji meri dvignil V drugi polovici preteklega leta je v primeri i istim razdobjem 1. 1932 produkcija seveda še vedno nekoliko zaostajala, čeprav se je prodaja (brez lastne potrošnje) dvignila, kar je razvidno iz naslednje primerjave (v tonah): zal. ob produk. prodaia koncu 1. fl. polletje 1932 619.978 587.020 131.035 II. polletje 1933 603.513 624.651 83.822 rariika — 16.455 + 37.631 — 47.2'3 — 2.7% 4- 6.4% —36.0% Kakor je it gornje primerjave razvidno, je bila produkcija slovenskih premogovnikov v lanskem II. polletju še za 2.7% manjša nego v istem razdobju preišnjega leta, dočim se je prodaia že povečala za 6.4%, za'oge pa so bile ob koncu leta man;5<> za 36%. Razvo] v tadniih letih. Ker sta bili tako produkcija kakor tudi prodaja v I. polletju preteklega lete mnogo slabši neg« v Wem razdobji 1. 1932. (produkcija za 92.000 ton. prodaia pa za 60OOO ton), zato izkazujeio številke za vse preteklo leto nasproti letu 1932. tako pri produk-oiii kakor pri prodaji še vedno nazadovanje. Prodnkciia ie namre? v vsem lan«V«*m M« znašala 1.157.014 ton. to ie za 108.558 ion mani nego v I. 1932.. prodaia oa ie znaSala 1,101.426 ton. to je za 55.578 ton mani nego v 1. 19B2. Razvoj produkciie. orodaje in zalog (ob koncu IMa) nam kaže za zadnja leta naslednja primerjava (v tonah): zaloge ob produkcija prodaja konej l-4a 1913 1.587.000 — 19^5 1,822.600 — — 1926 1.678.559 — — 1927 1.912.155 _ 88.16? 19°8 1,866.500 1.824 000 31.261 1929 2.293 400 2.086 000 61.187 1930 1.754 069 1.528.140 90.015 1931 1.R62.064 1.433.144 94.873 1932 1.265.572 1.157.014 131.035 1933 1,157-014 1.101.436 83.822 Kakor nam gornja primerjava kaže, je bila nrrvbikniia o^mrvrnvniVnv na t^ritari- Državna razredna loterij Žrebanje 19. februarja. Din 2.000.— it. 62.242 Din 1.000.— št.: 4.449, 4.493, 5.917, 10.871, 22.743, 22.744, 37.072, 42.510 42.514, 45.743, 45.744, 58.314, 58.323, 58.341, 58.343. 73.317, 73.341. Zadružna hranilnica r.z.zo.z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 (v decembru 1932 44.842 ton), od tega so oddali železnicam v dravski banovini 27 tisoč 28 ton, nadalje so oddali brodarstvu 855 ton, industriji 52.840 ton (december 1933. 42.779 ton), od tega industriji v dravski banovini 32.878 (27.396), za hišno porabo 16.534 ton (11 209), raznim strankam 7014 ton, za izvoz pa 1081 ton; skupaj so prodali 129.089 ton (104.315), lastna poraba je znašala 6.617 ton, od zalog je bilo odpisano 2000 ton, deputati pa so znašali 3160 ton. Večjo potrošnjo nasproti decembru 1932 opažamo predvsem v Industriji, kjer se je prodaja dvignila za skoro 10.000 ton, tudi oddaja železnicam Je bila precej večja. Končno so premogovniki tudi za hišno porabo prodali več, v nasprotju s prejšnjimi meseci. Delavstvo Število zaposlenega delavstva so Jo v decembru po.ečalo za 93 na 5912; v decembru 1932 pa je bilo zaposleno 6452 delavcev, torej za 460 več ne^o lani v decembru. Kakor znano, je bilo pri slovenskih premogovnikih še 1. 1925. zaposlenega 12.000 do 13.000 delavcev. To število je pozneje zaradi racionalizacije padlo na 8000—9000, 1. 1929. se je zaradi znatno povečane produkcije zopet začasno povzpelo preko 10 tisoč, lani pa je znašalo v začetka leta v januarju še 6422, sredi leta, v avgustu, je doseglo najnižje stanje 5629, ob koncu leta po 5912. V primeri z novembrom se Je Število izvršenih šihtov povečalo od 136.924 na 142 tisoč 431 (predlanskim je znašalo v decembru 145.287). Delavstvu izplačane mezde pa so bile v decembru za 1,170 000 Din manjše nego v decembru 1932, čeprav je število izvršenih šihtov le nebistveno nazadovalo. V celoti je bilo v decembru delavstvu na mezdah Izplačano 6,822.000 Din nasproti 6,306.000 Din v novembru (predlanskim v decembru pa so znašale mezde 7,998 000 Din). Mezdni zaslužek delavstva se Je lani ponovno zmanjšal ln je znašal le 68.1 milijona dinarjev nasproti 81.5 milijona Din v 1. 1932. in 95 6 milijona Din v I. 1931. Nasproti 1. 1931. je padel torej mezdni zaslužek premogovnega delavstva za 27 in pol m'li;ona Din, nasproti L 1932. pa za 14.4 milijona dinarjev. Gospodarske vesti zr Zaključena anketa o obrtnem zakonu. V soboto se je vršila zaključna konferenca predstavnikov gospodarskih zbornic v anketi zaradi noveliranja obrtnega zakona. Kakor znano je bila to že tretja konferenca predstavnikov zbornic v okviru te ankete. Na podlagi zbranega gradiva gospodarskih organizacij so bili proučeni vsi oni paragrafi obrtnega zakona, ki naj bi se po željah organizacij spremenili odnosno dopolnili. Na sobotni konferenci je bil izvoljen poseben odbor, ki bo izvršil definitivno redakcijo predlogov in jih predložil trgovinskemu ministrstvu. V teku zasedanja so predstavniki zbornic razpravljali tudi o drugih aktualnih vprašanjih Določili so smernice, po katerih naj bi se vodila enotna industrijska in trgovinska statistika ObMrna razprava je bila tudi o vprašanju zavarovanja trgovcev. Konferenca Je nadalje razpravljala o davčnih bremenih in o raznih uredbah ter je sklenila, da se pošlje trgovinskemu ministru obširna spomenica glede potrebe revizije in reforme uredbe o zaščiti kmeta, uredbe o zaščiti denarnih zavodov ter uredbe o javnih delih. Končno je konferenca zavzela tudi stališče o vprašanju revizije zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. = Dobiček Poštne hranilnice. Poštna hranilnica je te dni izdala svoje poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki vsebuje predvsem podatke, ki jih je »Jutro« že objavilo (tako glede gibanja hranilnih in čekovnih vlog, glede prometa ter števila izdanih hranilnih knjižic in čekovnih računov). V bilanci, ki je objavljena v tem letnem poročilu za preteklo leto, je izkazan znatno povečan čisti dobiček, in sicer v višini 51.4 milijona Din nasproti 27.4 milijona Din v letu 1932., 24.0 milijona Din v letu 1931., 35 3 milijona Din v letu 1930. in 35.0 milijona Din v letu 1929. = Oddaja naprave verande na postaji Rakek se bo vršila potom pismenih ponudb, ki jih je vložiti do 28. t. m. pri gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Ljubljani. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 150 kg črne barve in 100 kg sikativa. Administrativni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobaive tiskovin, strokovnih knjig in glede dobave 15 komadov zložljivih nosil-nic za bolnike. — Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. marca ponudbe glede dobave pisarniškega materiala, do 7. marca pa glede dobave 550 kg barve v prahu. Borze 20. februarja V skladu z zunanjimi borzami se je de-viza London danes na ljubljanski borzi ponovno dvignila, Newyork pa je bil le ne-ših borzah tečaj češkoslovaške krone bistveno čvrstejši. Danes Je bil tudi nn naših borzah te*aj češkoslovaške krone pri-lagoden novi nižji pariteti. Za devizo Praga je bil zabeležen srednji tečaj 142 77 kar da skupaj z uradno premijo (28.5%) 181.66 Din za 100 Kč; pred devalvacijo se je gibal tetoj s premijo na višini 218.50 Avstrijski šilingi notiralo višje, in sicer 8.75 do 900 brez zaključka (v Zagrebu promet po 8.80, v Beogradu 8.80—9.10 brez prometa). Na zagrebškem efektnem tržišču s« Je Vojna škoda danes okrepila za več točk. Za kaso se j« trgovala po 311 u 813 (v Beogradu po 317 in 312), za februar po 312 (v Beogradu po 315 ln 312) in za april po 308 ln 310 (v Beogradu po 317 in 308). 7% invest posojilo je bilo zaključeno po 71.50, 4% agrarne obveznice so se trgovale po višjih tečajih 39 in 39.50, 6% begluške obveznice pa so se dvtemile na 56 zaključek (v Beogradu 54 zaklj.). čvrste so bile tudi dolarske obveznice. Promet je bil v 8odstotrem Blairovem posojilu po 53.50 in 54 (v Beogradu po 56 in 55.25) ta v 7% po 50.50 (v Beogradu po 53 ln 52). Zaključene so bile še delnice PAB po 256. Deviis. Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54. Berlin 1359-03 - 1369 83. Bruselj 800.24 -804.18. Curih 1108 35 - 1113.85, London 177.53 - 179.13. Newyork 4336.06-3464.31. Pariz 225.88 - 227.-, Praga 142.34 -143.20. Trst 301.01 - 303.13 (premija 28.5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem klirin gu 8.75 - 9— Zagreb. Amsterdam 23T8-18 — 2319.54, Berlin 1359 03 — 1309.83. Bruselj 800.24 do 8C4.18. London 177.53—179.13. Milan 301.01 do 3 3 41. Newvork kabel 3458.06—3486.31, ček 3436.05 _ 3464.31. Pariz 225.88 — 227, Praga 142.34 _ 143.20, Corih 1108.35 do 1113.85. Turih. Pariz 20.38. London 16.01. 1fevr-York 312.50. Bruselj 72.20. Miilan 27.19, Madrid 41.9250, Amsterdam 208.2750. Berlin 122.75, D una i 57.10. Stoekholm 82 55, Oslo 80.45. Kobenhavn 71.50. Praga 12.85, Varšava 58.30. Bukarešta 3-05. Dunaj. (Tečaji v pnv. kliringu.) Beograd 11.58. London 27.92. Milan 47.37, Newyork 544.22. Pariz 85.59, Curih 174.28, 100 S v *latu 128 S pao. Efekti Ljubi|ana. Vojna Skoda 810 — 812. TU investicijsko 70 — 71. 88/o Blair 52 — 64. 7% Blair 51 — 52. 7*/» Drl hipotekama banka 65 de«*.., 4"« agrarne 38 — 39.50. 6V» besluške 55 _ 5fl Zagreb. Državne vrednote: Vojna Ikoda 312 — 315, za februar 811 — 312, za april 3 agrarni 37 — 39, 6°/e begluške 55 — 56, 8®/e Blair 53 50 _ 54 7°/o Blair 50.50 de 51.25. 7°/t Drž. hipotekama banka 66 den.; bančine vrednote: Narodna banka 4500 den.. Priv. asrrarna banka 257 — 2G0; indurtrii-«ke vrednote: Šeč»rana (Mlek 140 — 180, Trbovlje 106 — 115. Beograd. Vobia škoda 317. 312 zaMfl.. za februar 315. 212 zaklj.. za marc 313 — 314, za anril 317, 308 zaklj.. 7°/« investirflsko 70 do 72. 4n'» agrarno 38 — 38.50 6°/o begluške 54 zakli.. 8°/« Blair 56. 55.25 zaklj.. 7"/n Blair 53. 52 zakl!.. Narodna banka 4300 zaklj.. Prifv. aerarna banka 258 zakli. Dnnaj. Trboveljska 12.90. Alpine-Montan. IO.?.". Blagovna tržišča LES. -f- Lesni trg. Na tržišču mehkega lesa se je položaj v toliko spremenil, da je postala situacija v tesanem lesu boljša. Povpraševanje po tem blagu je živahnejše: iščejo se že večje partije tramov. Seveda pa o kaki pogodbi za monte-trame ni govora. V deskah je *e vedno precej zanimanja za HI. podmero in za kratice, vendar pa tega S o Sokol Loška dolina, Dramski odsek nam je pripravil preteklo nedeljo prijetno presenečenje. Uprizoril je igro »Krivopri-sežnik«, ki je bila podana s toliko natančnostjo in ljubeznijo, kakor smo je le redko vajeni. Če upoštevamo, da so bili nekateri igralci prvič na deskah našega sokolskega odra, moremo priznati naravnost odličen uspeh. Glede posameznih vlog naj omenimo starega Križevca ki je stal v teku vse igre na višini, za katero bi ga zavidel mar-sikak oder. Vemo mu je sledila Veronika, ki bi jo želeli pač še večkrat vedeti na našem odru. S tem pa nikakor nečemo zmanjšati uspeha ostalih igralcev, ki so prav do zadnjega storili več kakor samo svojo dolžnost. Predvsem gre priznanje režiserju, ki je iztisnil iz drame prav vse. b»r je bilo mogoče. Predvsem poudarimo odlično disciplino in gladek jezik, česar do sedaj nismo bili vajeni. Omenimo naj tudi nove scenične slike, ki so isto tako na zavidanja vredni višini Priznanje za ves trud sodelavcem naj nudi priličen inkaso in topla hvaležnost občinstva. V. redni občni zbor SK Dobrne t Trbovljah bo 25 t. m. ob 9. v gostilni g Josipa Omahna Članstvo nai se istega polnoštevilno udeleži Vabljeni so tudi prijatelji kluba. •T vv • I • • Novomescani zborujejo Novo mesto, 20. februarja Občni zbor podružnice SLD se je vršil preteklo soboto pri g. Pouli. Predsednik notar g Mastnak. je pozdravil posebej delegata osrednjega odbora dr. Bevka. Spomnil se je umrlih članov, kate rih spomin so navzoči počastili z enomi-nutnim molkom Iz poročila tajnika g Av-stca povzamemo, da šteje podružnica 206 članov. Blagajnik g Reitz je poročal o denarnem prometu: dohodki 19.069, izdatki 13.628 Din. Posebna debata se je -nela glede prodaje kož po prekupčevalcih. Sprejet je bil predlog g dr Kavčiča da se uvede za kupovanje divjačine blokovni sistem, ki se že izvaja pri nekaterih ostalih podružnicah, kar preprečuje tihotapljenje divjačin od strani divjih lovcev G. Zam-pa je predložil umesten predlog, da se tržno nadzorstvo poostri, v hudi zimi pa se naj poklada divjačini krma. Predsednik g. Mastnak je ob zaključku poudaril, da se bodo storili vsi potrebni koraki za pobijanje nerednosti v lovstvu Po občnem zboru je bila v salonu g. Windischerja lovska zabava. Združenje gostilntčarskih podjetij za srez Novo mesto Je imelo 17. t. m redno škupščino v salonu hotela Windischer Izčrpno poročilo o aktualnih vprašanjih ki zadevajo gostilniški stan je podal zvez ni ravnatelj g Peteln Zlasti je seznanil članstvo z novim osnutkom trošarinskega zakona, omenil banovinsko in občinsko trošarino in novo uvedbo policii*ke ure Poleg tega je dajal pojasnila na številna vprašanja Pri volitvah ie bil izvoljen ve činoma stari odbor z g. J Wind'scheriem ml. na čelu. Skupščina, ki je trajala dobre Sankači in vsi, ki želite to postati, mislite vedno na dva temeljna pravila, ki se glasita: 1. Drži težišče telesa po možnosti nizko. 2. Imej vedno s seboj odlične in znane M bonbone, ker dajo ti moč in svežost. PROIZVOD: »UNION« ZAGREB. blaga pri nas že primanjkuje. Osobito III., ki je pri naši produkciji manjša kakor pri blagu iz^ gorskega kotara, je peri nas že redka. Velikokrat se opaža, da kočejo naši odjemalci uvesti IV. in V. tudi v mehkem lesu, kar pa je pri nas nevaren pojav, saj niti uzance ne predvidevajo takega sortiranja pri slovenskem blagu. V bukovini je kupčija nekoliko živahnejša, vendar pa suhega blaga že zelo primanjkuje. V hra-stovini se nič kaj ne trguje. Nespremenjen je položaj za drva in oglje, ki sc pa še vedno lahko dobro oddajo. ŽITO. + Chicago, 20. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 89, za julij 87.25, za sept. 87.75; koruza: za maj 50.625, za julij 52375, za sept 54.25. -f Winnipeg, 20. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 67.625, za julij 68 75. Ljubljanska borza (20. t m.) Teodance za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlfvski tarifi): baška. 79-80 ke po 147.50 — 150: sremska in banatska. 78-79 kilogramov po 145 — 147.50; koruza (po navadni tarifi): nova po 105 — 1^7 50; nov« sušena po 117.50 — 12fl; nova s; nova sušena 70—71; banatska stara 75—77: nova suš. 67—69. Moka: baška. banatska >Og« in >Oug« 177.50 _ 197-50 >2< 1-V7 50 — 177 50: »5« 137 50 - 157 50 . 6« 107 50 _ 117 50: »7« 75 - 85- ,8« 67 50 _ 7? 50- «rP'-nsVa slavonska >Og< in »Ogg« 172.50 — 187.50; .2« 152 50 - 167 50 >5« 132 50 _ 147 50: »fl« 102 50 - 11250 »7« 75 _ «5: i>R« 67.50 _ 72.50. Otrobi: baški 65 — 67; banst-aki 62—64 Fižol: b.iški uzančni 124 - 128. Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.): Tendenca slabša promet živahen. Pšenica: za marc 8.85 do 8.86, za maj 8.95 do 8.96; konuza: za maj 9.70 do 9.72. 3 ure ob veliki udeležbi filanstva, }e bfk ves čas živahna. Delovanje strelske družine je bilo izčrpno obeleženo v nedeljo na zboru, ki ga je otvoril v sejni dvorani magistrata njen popularni predsednik g major Zivkovič. V uvodu se je spomnil umrlih članov gg. kavarnarja Smoleta, sodnika Kobeta in paznika Mihelina Družina je v preteklem letu postavila svoje lastno, moderno urejeno strelišče ob Krki Prostor sta brezplačno odstopila mestna občina in g. St. SuH. Poročilo tajnika g Povha navaja, da je bila družina v preteklem letu zelo delavna. Imela je 19 strelskih vaj, na katerih se je izstrelilo okrog 10.000 nabojev 98 članov se je udeležilo nagradnega streljanja in tudi tekem v Brežicah in Kostanjevici, kjer so si priborili prvenstvo. Tudi nagradnega streljanja za državno prvenstvo, v Beogradu, so se udeležili novomeški strelci in je dobil nagrado učitelj g. 2ukovec. Sklenilo se je, da bodo morali vsi člani Narodne odbrane (mladinski odsek) posečati strelske vaje ob določenih dneh. redni člani pa se morajo vsaj enkrat v letu udeležiti vaj Ustanovil se bo fond za siromašne strelce. Družina bo izvedla poleti na Krki veliko beneško noč Preči-tan je bil pozdrav častnega člana g podpolkovnika V Dica. Zbor je izreke! posebno pohvalo gospodarju društva g Ivanu Robasu. Izvoljen je bil po večini stari odbor s predsednikom orožniškim majorjem g. Gligorijem Zivkovičem na čelu. Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 21.: Gospodična. B. O^trteik. 22.: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. Potok, 23. ob 15.: Sonjkin in njegova sreča-Dijaška predstava po znaitno znižanih cenah od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 21.: Ples v Savoiu. Sreda, četrtek. 22.: Viljem Teli. Četrtek. Patiefc. 23.: Zaprto. Golieva veseloigra »Kulturna prireditev v Črni mlaki« je imela na jdru ljubljanske dram«? jako velik uspeh. To dokazuje predvsem polna hiša. kadar se ''-t d -lo jprizo-rilo- Ponovi ee ponovno v četriek 12. t. m. no izredne znižanih cenah od 6 lo \t Din, na kar pra" posebno opozari.imo. Ljubljansko in drugo diiaštvo opozarlamo na tlijašk predstavo v drami v ->et>k 23. L m. Ob IT, se uprizori »Sonjkin in njegova fsrt-če« C-ne od 5 do 14 Din. Ples ? Savojuc. izvrstno uspela Abrahamova civrefa se bo odigrala tudi 74 Rboo-maie. P-va predstava za abon -n t«* bo a revi za st«ini fboi.ma Sreda. Bizzet: »Carmen« Ena naiuČmkovit-^Ših op-r sv(tc\rega repertoarja cp?ra »rar-m»*n< se bo t-on«nno ojla v p>pD,j>mia mvf irociia«-4 b' i^Sip v nnši operi Prva predstava bo v nedeljo zvečer Mariborsko gledališč* Zafetek ob 20 Srsda, 21.: Zaprto Četrtek. 22.: Gospodična. B. P-tek 23.: Zaprto. Sobota. 24.: Vijolica z Montmartra. Premiera, krven. Le(anjc čez O let Znameniti sodobni letalci o razvoju letalstva K dogodkom v Avstriji ^alŠIŠSsii^^^iliti f Pred 30 leti sta brata \Vilbur in Orville \Vright izvršila prvi polet z motornim letalom. V naslednjem podajamo po neki anketi naziranja raznih znamenitih sodobnih letalcev o poletih čez 30 let. Louis Bleriot, slavni francoski letalski pionir in prvi človek, ki je preletel Rokav.ski preliv, pravi, da ne more noben človek točno vedeti, kakšne letalne stroje bomo imeli 1. 1964. Letalo je danes na vsak način še daleč od svoje končne oblike. Gotovo je, da bodo tedaj kontinenti zvezani med seboj z vsakodnevnimi letalskimi progami, na katerih bodo letala ogromna letala do 100 t. Takšna bi sicer zgradili lahko tudi danes, a bi b;li motorji zan;a predragi. Vozne cene na progah bodo znatno nižje nego danes, zasebno letanje pa bo še vedno draga stvar. Dr. Hugo Eckener, poveljnik »Grofa Zeppelina,« misli, da bodo čez 30 let prevladovali zrakoplovi, ki že danes lažje zmagujejo poti čez oceane nego letala. Polnili pa jih ne bodo več z nevarnim vod;kom temveč s helijem, ki bo znatno cenejši nego danes in ga bodo znali tudi obdržati v plinskih balonih, da ne bo uhajal sam od sebe. Zeppelinovec bo 1. 1864. prevaža! štirikrat več potnikov nego danes, ne da bi bili prevozni stroški višji. Major de la Cierva, izumitelj avtogira, pa napoveduje svojemu izumu največjo bodočnost. To je po njegovem edini tip letala z visoko stopnjo varnosti. Pristajanje z njim je prav tako lahko kakor zaviranje avtomobila. Avto-giro bo v 30 letih izpodrinil tudi malo zasebno letalo in celo avtomobil. 2e v desetih letih bodo letala prav tako številna kakoT danes avtomobili. Vzletišča in pri-stajališča bodo kar na strehah hiš. Avto-giro na letalskih progah ne bo prevažal več nego 40 do 50 potnikov, večji aparati se bodo razvijali v smeri nemškega vele-letala »Dornier Do X«. Brz:na javnih prometnih letal bo težko večja od sedanjih rekordnih brzin, pač pa bodo zgrajena iz lažjih kovin nego danes. Anthony Fokker je tudi mnenja, da bodoča potniška in trgovinska letala ne bodo hitrejša od da- našnjih rekorderjev, kajiti brzina je zvezana s stroški in to bo veljalo tudi čez 30 let. Pač pa bodo dirkalna letala dosegla neprimerno večje brzine, to predvsem s smotrenejšo zgradbo, ki bo zmanjševala zračni upor, n. pr. z zmanjšanjem krii v določeni višini. Polet čez Atlantski ocean bo trajal s temi letali komaj 6 ut. Fokker pa ne verjame, da bi letalo izpodrinilo avtomobil, vsaj ne na krajših razdaljah. Tudi avtogiru ne obeta velike bodočnosti. Pomena letal kot vojnega sredstva pa se ljudje danes še vse premalo zavedajo. Nova vojna bi letalo tako razvila, da sd tega ne moremo niti predstavljati Dr. Hermann Kdhl napoveduje največjo bodočnost letalskemu prometu v stratosferi. Stratosferno letalo bo brez repa (Kohl sam eksperimentira uspešno s takšnim tipom) in bolj podobno krilom, ki bodo sama »plavala« v ozračju — to pa z brzino do 400 mrilj na uro in v višini 10 milj. Zaradi skrajno redkega zraka bo treba motorje opremiti s posebnimi kompresorji, potniške kabine bodo neprodušno zaprte. Knez Starhemberg, vrhovni vodja Hehn. wehra, ki je izročil zveznemu kancelarja Dollfussu ultimativno zahtevo po uvedb* fašistične diktature v Avstriji. Kancelar be moral najbrž ustreči njegovi zahtevi, kaj izhaja že iz izjave, ld jo je podal podkancelar Fey novinarjem, češ, da vlada »oglaša v vseh temeljnih vprašanjih. To se zdi tem bolj verjetno, ker so narodni socialisti napovedali Dollfussovemu režimu splošna ofenzivo, ako do konca meseca ne sprejm« v vlado njihovih zastopnikov. _ Po vesteh iz Londona pa se pripravlja na Dunaju tudi povratek Kabsburžanov, s čimer dobivajo dogodki v Avstriji dalekosežen vna-njepolitični pomen. — Spodaj: Zvezno vojaštvo straži zaplenjeno poslopje socialnih demokratov na Dunaju Orjaške zgradbe — socialne reforme Iz Washingtona prihaja novica, da je predsednik Roosevelt napravil gigantski, ra petdeset let preračunani načrt, ki naj tvori znanstveno osnovo in oporo proti vsaki morebitni gospodarski krizi v Zedinjenih državah. P.oosevelt je osnoval tudi poseben odbor, v katerem so tudi vsi člani vlade. Ta odbor ima nalogo pomagati pri podrobnih delih in sestaviti delovni program za javna dela. ki naj pomagajo Ameriki uvesti industrijsko decentralizacijo, obenem pa povzdigniti gmotno blaginjo ameriškega ljudstva. Rooseveltov prorram temelji v glavnem ra vsestranski zgraditvi treh velikanskih vodnih žil, ki bodo'odvajale vse izvirke severnoameriške celine v Atlantski ocean, v Mehiški zaliv in v Tihi ocean. Na vseh važnih točkah teh vodnih potov se bodo zgradila pristanišča, energija vodnih padcev pa se bo povsod izkoristila. Načrt je razdeljen v tri etape. Prvi del cbsega varstvo življenja, zdravja in imetja ameriških državljanov. Drugi del se tiče javnih del, tretji del pa vsebuje socialni program. V tem delu je predvidena reforma kmetijstva. Roosevelt si mnogo prizadeva, da bi se rodnost zemlje toliko izboljšala, da bi dostojno preživljala vse, ki jo obdelujejo. Smrt šahista Tarrascha Seplvo proti irJ Važno odkritje češkoslovaške učenjakinje Boj proti hripi je tem težji, ker še danes ne poznamo njenega povzročitelja. Znanstveniki menijo, da gre za tako majhen organizem, da ga ni mogoče opaziti niti z najboljš:mi sedanjimi drobnogledi. Vseeno pa stičejo stalno na njim. Na Češkoslovaškem se bavi s tem iskanjem provzročitelja hripe že dalj časa docentka vseučilišča Komenskega v Bratislavi. dr. Kukiova Po svojih dosedanjih raziskovanjih je pršla do prepričanja, da domnevani bacil hripe nikoli ne nastopa sam, temveč vedno v zvez: z drugimi, zna- nimi bacili. Zato se usmerja novejše z drav- ljenje predvsem v pobijanje učinkov teh znanih bacilov. Na tei podlagi je tudi državni zdravstveni zavod v Pragi izdelal cepivo, ki sestoji iz dveh ali treh cepiv. To ce.pivo je v številnih primerih res bolnika ozdravilo, čeprav ni mogoče trditi, da gre za specifično sredstvo proti hripi. Kulture za to cepivo se goje tudi v zavodu samem. Poskusi z novim pripomočkom zoper silno razširjeno bolezen še niso zaključeni, vendar pa obstoji upanje, da bo odločilno posegel v boj proti tej bolezni. Nemški šahovski mojster dr. Tarrascih je te dni umrl v Monakovem, star 72 let. Pokojnik je bil evropsko renomiran mojster šahovske umetnosti in je kot tak zastopal Nemčijo na mnogih mednarodnih šahovskih turnirjih, zlasti v razdobju 1890 do 1910. Napisal je tudi več temeljitih del o šahu. Tar ras ch se je narodi! 1. 1862. v Vrocla-vu in je prvotno študiral medicino. Postal je praktični zdravnik in se je naselil v No-rirnberku. Potem je šel v Mona.kovo, kjer so se začela slavna leta. njegove šahovske kariere. Od 1. 1889. do 1907. je dosegel v sedmih mednarodnih šahovskih turnirjih prvo nagrado. Prednost dr. Tarrascha je bilo oprezno igranje, dočim je v sijajnih kombinacijah odpovedal. Zato mu je strategično misleči dr. Lasker kmalu zrasel čez glavo. V naravnost tragičnem dvoboju Tarrasch - Lasker 1. 1908. se je moral Tarrasch končno umakniti. Pozneje se mu ni nikoli več posrečilo doseči prvenstva. Pač pa je še vedno z ljubeznijo deloval v šahovski stroki, urejeval »Deutsche Schachzeitung«, napisal knjigo »200 šahovskih partij« in si tudi drugače prizadeval za razširjenje šahovske igre. HB« w itajfe fJVUSNJS IN SVET Mož, ki je obvladal eter V svojem bruseljskem laboratoriju nadzoruje vsak dan evropske oddajne postaje ftesigurna Najnovejša raziskovanja ugotavljajo, d3 je strela, ki trešči v zemljo tako često s katastrofalnimi posledicami, v nasprotju z dosedanjimi trditvami, očesu nevidna. Kar vidimo, je električna sprostitev v nasprotni smeri, t. j. od zemlje proti nebu, poj^av. ki sledi vsakemu tresku. Posebna kamera, ki jo je skonstruiral dr. Rovs, bivši predsednik londonske Phy-sieal Societv, kaže, da ima blisk podobo nENo. kako je kaj z vašim sinom? Ali je napisal kaj novih pesmi?« Rostand oče se je nasmehnil in odvrnil: »Ni jih napisal in mislim, da jih tudi dalj časa ne bo. Dobil je namreč za ženo — devico.« Shawovi »angeli miru" V nekem predavanju po radiu je George Bernard Shaw te dni med drugim govoril tudi o vojni in je dejal, da je mogoče to zlo ubiti samo na ta način, da ga napravimo smešnega. Veliki satirik je pohvalno omenil moderna bombna letala s strupenimi plini, in jih imenoval »angele miru«. Prepričan je namreč, da dela baš to strašno orožje vojno smešno, to se pravi nesmiselno za obe strani, ki bi v njej trpeli v isti meri. VSAK DAN ENA »Ali ste res udarili tožitelja z vinsko steklenico po glavi?« »Da, toda v steklenici je bilo lahko namizno vino!« (>Mocca«j Zanimiv lahkoatletski program za 1. 1934. Primorje in Ilirija sta si poleg borbe za državno prvenstvo izbrala tudi prvovrsten mednarodni program Izredno pester program obeta naslednje: marca, Ilirija: propagandno cross-*K>untry prvenstvo mest; 8. aprila, JLAS: cross-ccuntry prvenstvo Jugoslavije za moštva in poedince v Zagrebu; 21.—22. aprila, Primorje: propagandni ograničeni miting; 5.—6 maia, Primorje: propagandni ograničeni miting, 9. —10 maja, Primorje: nacionalni miting po dolžnosti; 13 maja, Ilirija: nacionalni miting; 21. maja, Primorje: »Jutrova« propagandna štafeta, 26.—27 maja, Primorje: Prvenstvo Jugoslavije za moštva; 2.—3. junija, odbor za izvedbo dvoma-tchev: dvoma teh Gradec — Ljubljana v Gradcu; 10. junija, JLAS: nastop francoske lahko-atlletske ekipe v Ljubljani; 27.—29. junija. Primorje: nacionalni sta- fetni miting združen z olimp. desetobojem; 30. junija — 1 julija. JLAS: prvenstvo Jugoslavije za poedince II. del; 8 julija. Ilirija: propagandni olimpijski petoboj; 14.—15. Jutija, Primorje: dvomateh Pri morje - reprezentanca Bukarešte v Bukarešti; 14.—15. avgusta, Ilirija: propagandni pokal JLAS; 26. avgusta, Ilirija: internacionalni miting; 1.—2. septembra. Primorje: dvomateh Primorje - KAC (Celovec) in nastop češkoslovaške državne reprezentance v Ljubljani; 9. septembra Primorje: Jubilejna štafeta od Ljubljane do Beograda oziroma od Ljubljane do Bleda; 14.—16. septembra, JLAS: prvenstvo Jugoslavije za poedince I. del v Ljubljani; 7.—14 oktobra, JLAS: balkanske igre v Atenah; 21. oktobra, Primorje: nacionalni olimpijski petoboj za prvenstvo Ljubljane; 1. decembra, Primorje: Tek uedinjenja, internacionalna prireditev. Podčrtane internacionalne prireditve so že vse perfektuirane, izvzemši prireditve 1. in 2. septembra, za katere vodi prireditelj, ASK Primorje. še pogajanja s češko-' t vaškim lahkoatletskim savezom. :\"aši lahko-atleti so si v letošnji seziji pripravili krasen program, ki bo brez dvoma ogromno doprinesel, da bo slovenska lahka atletika mogla tudi letos kvalitativno in kvantitativno zaznamovati nadaljnji veliki napredek. — Opozarjamo že danes na krasne prireditve vse aktivne lahke atlete kakor tud< vse lj.ibitelje in simpati-zerje, ki naj bi z večjim posečanjem vseh prireditev kakor doslej, pripomogli k čim uspešnejši propaj^andi lahke atletike. Po akademskih smučarskih tekmah v Rabki Od predsednika A SO (Akademske smučarske organizacije na zagrebški univerzi) smo prejeli tale dopis s prošnjo z-a objavo: Kakor je »Jutro« že poročalo, se je ASO udeležila s 4 člani mednarodnih akademskih tekem v Rabki na Poljskem. Po našem povratku pa so se slišali očitki, zakaj je bilo to potrebno, da so šli člani ASO na Poljsko. Z ozirom na to moram kot predsednik ASO in vodja ekipe na tej ekskurziji dati naslednje pojasnilo: ASO je delala v popolnem soglasju in sporazumno z JASO v Ljubljani. Prvotno je bila ekipa za Rabko sestavljena takole: Brvar, Baebler, Dečman, Jenko, Marchiot-ti, Mušič, Palme, Priveršek in šramel. Ker pa so bili ljubljanski akademiki zadržani zaradi državnega prvenstva v Planici, ki je kolidiralo s prireditvijo v Rabki, smo mo-rak oditi na Poljsko samo štirje člani ASO kot jugoslovenska akademska reprezentanca, ker smo pač Poljakom naiavili svoj prihod. Predsednik ASO sem postal šele 22. januarja t. 1., odpotovali pa smo na Poljsko 31. januarja. Zato je razumljivo, da v 9 dneh nisem mogel do vseh podrobnosti izvesti finančne strani naše ekskurzije in smo šele 9 februarja dobili naknadno v Zakopane podporo savske banovine. Ker je Priveršek v Zakopanem težko obolel, sem mogel zaradi njega odpotovati šele 11 februarja Kar se tiče Priverška. je zasedel v smuku 16 mesto v teku na 18 km 6. mesto in pri skokih 9 mesto torej nas je tudi on v hudi mednarodni konkurenci častno zastopal V Zakopane smo bili po končanih tekmah v Rabki vsi inozemci uradne povabljeni Dobili smo 80 odstotkov popusta na železnici ter nama je bilo rečeno, da dobimo zastonj hrano in stanovanje. V Zakopanem sta Mušič ki je zasedel v smuku od vseh Jugoslovenov najboljše mesto, in Priveršek k' je tik pred startom posodil Pračku svoje smuči, sicer slučalno, toda vendarle pripomogla, da je Jugoslavija zmagala in zasedla prvo mesto v alpski kombinaciji Omenit: moram še to, da so nas Poljaki res bratsko sprejeli in obsipali s pravim slovanskim gostoljubjem. Na poslovilnem večeru v Rabki smo bili priče viharnih ovacij za Jugoslavijo. ASO je dobila lepo plaketo in spominsko knjigo in tudi zastopn-k zunanjega ministra Becka se je zanimal za nas ter sem bi! od njega z ostalimi zastopniki inozemskih delegacij lepo pogoščen. V Rabko so prišli prvič kot oficlelna delegacija dijaki iz Nemčije, kar je bil zelo razveseljiv dokaz za zbližanje na športnem polju med Poljaki in Nemci. Rado Rebek. Danes ob 19. seja p. Službeno lz LNP. o. v tajništvu. Mariborski zlmsko-»portnl podsavez spo-"■ča, da odpade smučarska tekma, ki je bila določena za 24 in 25 t. m. v Mariboru. pac pa se Izvede prvenstvo dravske banovine v teku "a 18 km. prvenstvo podsaveza v kombinaciji * skoki na skakalnici na Pesku v nedeHo 25 t m. s startom ob 8 pri koči na Klopnem vrhu - Pohorje železniška postaia F*la Tekma se izvede za prvonotvo dravske banovine ln sicer za moštva 4 tekmovalcev ter za prvenstvo podsaveza. Prijave na MZSP, oziroma na © R T mestu starta. Sestanek vseh tekmovalcev v soboto na Klopnem vrhu, kjer je koča rezervirana za tekmovalce in funkcionarje. Na Pesku izvede ISSK Maribor svojo klubsko tekmo in prvenstvo garnizona, kjer je tudi koča za tekmovalce in funkcionarje rezervirana Povratek v Maribor v nedeljo z večernim koroškim vlakom ob 20. Nato krenejc vsi udeleženci z godbo do hotela »Orel«, kjer bo v dvorani razglasitev rezultatov in razdelitev daril. — V nedeljo popoldne otvori SPD Konjice svojo skakalnico na Peski, ter se te tekme udeleže tekmovalci podsavezne tekme. Prijave sprejema podsavez. Ljubljanski Table-tenlg podsavez. (Službeno.) Glasom sklepov seje upravnega odbora z dne 14. t. m. naj vsi klubi podsaveza pošljejo nemudoma sezname svojih verificiranih igračev. Ravno tako naj takoj sporoče termine vseh predvidenih priredb. — Danes ob 18 30 seja upravnega odbora v posebni sobi restavracije Emone. Udeležba vseb odbornikov potrebna. Za savezno prvenstvo na 30 km je podaljšan prijavni rok do petka 23 t. m. do 6. zvečer. listi dan ob pol 7. je žrebanje v Ljubliani v domski sobi kavarne Emone. Gorenjski podsavez pozivamo, c^n postavi v soboto zvečer k tekmi 3 sodčke. Start je ob 8 zjutraj, objava rezultatov ob 12. pred občinskim domom, kjer je tudi start in cilj. JZSS. Alpinski smučarski tečai priredi SPD v Ljubljani predvidoma od 4. do 11 marca na Krvavcu. Namenjen je smučarjem-turistom ki smučanje za silo že obvladajo, a jim manjka sigurnost v kretanju na terenu. Namen tečaja je izvežbati smučar ja v toliko in v onih iikih. ki mu omogočajo sigurno krmarenje tudi na težjem pobočju v alpskem terenu. Pouk bo razdeljen tako, da bo dopoldne šolsko smučanje, popoldne pa izleti. Snežne razmere so v zgodnji pomladi najbolj zanesljive. Celotna oskrba za osebo znaša dnevno 35 Din, pri-iavnina 30 Din. Tečaj bo vodil savezni smučarski učitelj g. Ervin Zupan. Ker je število tečajnikov omejeno, se priporoča čim prejšnja prijava v pisarni SPD v Ljubljani, Masarvlcova c.. palača Grafike, kjer se dobe tudi točnejše informacije Sanacijski odbor ASK Primorja. V četrtek 22. t. m. ob 18.30 bo važna seja odbora v kavarni Emoni, prvo nadstropje — zaradi bližnjega občnega zbora kluba. ASK Primorje (nogometna sekcLia). Danes od 15. naprej obvezen trening na igrišču za vse nogometaše prve in ligine skupine, ki imajo čas. Jutrišnji sestanek vSeh prijateljev in članov Ilirije — obiskovalcev nogometnih tekem — bo ob 20. v restavraciji hotela Štrukelj v Dalmatinovi ulici. Ker je program zelo pester in ooširen, prosimo vsi in točno. SK Ilirija (nogometna Sekcija). Obvezen trening vseh nogometašev danes ob 18.30. Garderoba na drsališču. Na programu tek! Načelstvo nogometne sekcije ima drevi ob 20. redno sejo. Udeležba obvezna. — (Smučarska Sekcija.) Drevi ob 20. v klubski sobi kavarne Evrope sestanek. Vsi in točno! ŽSK Hermes (table-tenfs). Danes ob 19 30 sestanek sekcijskega odbora v posebni sobi. restavracije Emone. Sky-klub 34 — Ljubljana. Pripravljalni odbor Sky kluba 34 vabi vse obveščene gospode k Informativnemu sestanku v četrtek 22. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emone. TK Skala, podružnica na Jesenicah priredi v nedeljo 25. t. m. na Rožci medklub-sko tekmo v slalomu s startom ob 11. Pismeno prijave s prijavnino 10 Din je poslati do vštevsi 24. t. m. na naslov prireditelja- poznejše prijave se bodo upoštevale le po možnosti. Prvi trije prejmejo nagrade. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo ob 17. v posebni sobi hotela Paar na Jesenicah. Startati smejo samo verificirani tekmovalci. Tekmuje se po pravilih JZSS. Ljubljana izda nad 1 milijon za lepotičenje »Jutro« je že poročalo, da potroši elegantni in mondeni svet v vsej naši državi letno nad 240 milijonov Din za razna ie-potila, zlasti za parfume, puder, ličila, barve za lase, brilantin in druge pomade. Ljubljančanke v splošnem skušajo obvarovati svojo naravno, nežno in čisto polt. Tudi v Ljubljani rasejo izdatki za lepo-tičje od leta do leta Lani je bilo v mesto uvoženih 96S3 kg parfumov in pomad. Računajo, da so torej po 'epoti hrepeneče dame izdale lani okoli 1200 000 Din. Povprečno je lani prišlo v Ljubljani na vsako osebo 7 23 kg različnega mila Ljubljana je porabila navadnega mila za pranje 247.569 kg, predlanskim_ 245.188 kg, a pred vojno leta 1913. 131.235 kg. Toaletnega. parfumiranega, neparfumiranega in medicinskega mila je bilo porabljeno lani 32338 kg, predlanskim 23.R25 kg Sode in pralnih prašikov je Ljubljana lani potrošila 183 215 kg. predlanskim pa samo 8S.063 kg Ljubljana hoče biti čista in v tem pogledu ji ni kaj oporekati; nasprotno, še čistejša naj bo! Sreda, 21. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Komorna glasba radio - kvinteta. — 18.30: Radio-or-kester. — 19: O socialni vzgoji (dr. S- Go-irala). — 19.30: Literarna ura: Radiointer-wiev z Jankom Kačem. — 20; Prenos siru foničneea koncerta z Dunaja. — 22: Čas, poročila, radio jazz. Četrtek. 22. februarja. LJUBLJANA 12.15: Plošči. - 12.45: Po ročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Primorska kuhinja (ga. Znideršičeva). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Pogovor s poslušalci. — 19-30: Ob lOOletnici Prešernovega »Sonetnega venca« (g. Kraigher). — 20: Radio-orkester. _ 20.45: Čelo • solo (g. Najžer). _ 21.15: Klavirski koncert (štiriročno) g. dr. Švara in g. Lipovšek. — 22: Čas, poročila. radio jazz. BEOGRAD 17: Pesmi. — 19: Ploš5e. — 20: Klavirski koncert. — 20.30: SVušna igra. — 21-10: Koncert orkestra. — 21.40: Pesmi. — 22.10: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20: Prenc>6 koncerta iz Beograda. — 22.15: Koncert ruskega zbora in orkestra bala laik. — PRAGA 19.30: Kromatična harmonika. — 20: Pevski koncert. — 21: Orkester. _ 22.40: Smetanova glasba. — BRNO 19.20: Orkester balalajk. — 20.35: Slovanska poezija- — 21: Prenos iz Prage. - VARŠAVA 20.05: Cho-ninova orosl^va. — 21: Rozinij>ev »Mozes«. — DUNAJ 12: Plošča. — 17.05: Klaviraki koncert. — 17.25: Onemi dueti. — 19: Vo-iašlra godba. — 20.30: Literaren program. — 22.35: Lahka "l^ba — PERT TN 20.20: Plesni Večer. — KfiNIGSBERG 20.15: Chopino-va proslava iz Varšave. — 21.05: Mešan program. _ MUHLACKER 20.15: Chopinova proslava iz Varšave. — 20 55: Operetna flfifiba. — 22.45: Plošče. — 23: Inozemski skladatelji. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 1830: Lahka <*odba orkestra. -19 30: Prenos ooere iz gledališča. — 23: Plošče. _ RIM 17; Vokalen in instrumentalen koncert. — 19-30: Plošče. _ 20.45: Simfoničen koncert. Pozor kmetovalci in vrtnarji! Uprava veleposestva v Rakičanu, p. Murska Sobota (Prekmurje), proda večjo količino smrekovih drogov za hmelj, kolov za sadno drevje in prekelj za fižol. Odda se vsaka množina. Cena po dogovoru. 1976-a Miauim^iMMiiAii^ »[*———i Citajte te&ensKc revijo TN SVFT" Z SL k SL | toliko trpi? Olajšanj« bi bila lahko d»-Mgla v 3 minutah, če bi bila Saltrat Rodeli dodala vodi T toliki men. da bi dobila ▼oda videz mleka, potem pa ▼ tei kopeli okopala svoj« bolna noge. Žulji bi se omehčali do korenin in ca vedno bi *• lahko odstranili s korenino vred Odrgntena mesta bi s« zacelila in oteklin« bi splahnela Lahko bi nosila čevlje ta celo itevilko manjše, kakor pa poprei- Saltrat Rodeil •« dobiva v vseb drogerijab ia strokovnih prodajalnah. BREZPLAČNO. Na podlagi posebnega dogovora z izdeiovatelji lahko sedaj vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite ša danes. Ne pošiljajte denarja. Nasiov: IVI. Ncumann, service 10-A, Zagreb, Bo- škovičeva ulica št. 44. Zalivala« Ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega ln nepozabnega soproga ln očeta FRANCA ZUPANA bodi izrečena najiskrenejša zahvala vsem, ld ao se nas spomnili v teh dnevih žalosti. Najprisrčneje se zahvaljujemo prečastltemu g. dr. Demšarju za rao tolažbo, katero je nudil pokojniku ob njegovih poslednjih dneh. Dalje izrekamo najprisrčnejšo zahvalo starešini Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije g. Josipu Turku, mofičanskemu županu ln predsedniku pevskega društva Moste g. Pavlu Pavčiču, blagajniku gasilske župe Ljubljana-okoUca g. Zdravku Mikužu ln g. Francu Briclju, poveljniku moščanskih gasilcev za krasne poslovilne besede. Posebno zahvalo smo pa dolžni starešinstvu gasilske zajednlce dravske banovine, gasilski župl sreza Ljubljane-mesta in Ljubljane-okolice za nad vse lepo in mnogoštevilno udeležbo na poslednji poti dragega nam pokojnika. Nad vse pa moramo biti hvaležni domačemu moščanskemu gasilskemu društvu z načelnikom namestnikom g. Avgustom Lenasijem na čelu za vso skrb in ljubezen, ki jo je posvetilo pokojniku na njegovi poslednji poti. Najprisrčnejša zahvala bodi nadalje izrečena moščanskemu občinskemu odboru, pevskemu društvu Moste, druStvu Sokol, društvu voznih preglednikov državnih železnic, železničarski godbi »Sloga«, Kolu jugoslovenskih sester v Mostah, vsem darovalcem krasnih šopkov in vencev ter prav vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Nemogoče nam je pa dovolj se zahvaliti gasilcem, ki so prihiteli lz raznih bližnjih ln daljnih krajev, da počaste spomin ln izkažejo poslednjo čast svojemu tovarišu. Oprostite, da ne moremo Izreči drugega kakor: Bog naj vam stotero povrni! Prosimo, da ohranite pokojnika v blagem spominu. V Mostah, dne 20. februarja 1934. 1988 Žalujoča rodbina Zupanova« Btm poeehnega obrerttt* * Otetu L'vVfim Vestni pogrebu itrcd V neizmerni žalosti naznanjamo pretužno vest, da Je naš nad vse ljubljeni soprog, dobri očka, sin, brat, stric, svak ln zet, gospod Franc Leben posestnik valjčnega mlina In žage ter poročnik t rezervi dne 20. t. m. po kratkem trpljenju, previden s sveto taJstvi mirno v Gospodu zaspal. Truplo blagopokojnlka prepeljemo v fikofjo Loko, kjer se bo vrtil pogreb v četrtek, dne 22. februarja 1934, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kapucinsko predmestje St. 7, na domače farno pokopališče. Skofja Loka, Ljubljana, Krško* dne 20. februarja 1934. ANICA LEBEN roj. PECHER, soproga; NTJŠKA, AC1, JANCE, otroci; FRANČIŠKA LEBEN, mati; dr. STANKO LEBEN, MAKS LEBEN, brata, ln ostalo sorodstvo. 2008 Oglas. V zakup se odda samolastno lovišče planine Bašelj, občina Preddvor, srez Kranj, v izmeri 165 ha. Približni letni odstrel: 2 škarjevca, 1 jelen, 2 košuti, 4 srnjaki, 6 gamzov itd. Pismene ponudbe je staviti do 28. februarja 1934 podpisanemu sodnemu sekvestru. DR. LOVRENCIC IVAN, advokat. 1984 Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 12. Mag. št. 8421/34. ~ 19Š9 FŠŠIZfllS Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo lifoželeznih izdelkov za leto 1§34 (požiralniških mrež, kanalskih pokrovov i. dr.). Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra 2/J3., do 3. marca 1834 do 11. ure dopoldne. Istotam se dobe vsi potrebni podatki in razpisni obrazci. Mestno načelstvo v LJubljani, dne 19. februarja 1934. župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc I. r. Zahvala. Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega nad vse ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta brata, strica in tasta, gospoda Pavla Ebnerja izrekamo globoko zahvalo vsem onim, ki so našega dobrega zlatega papana obsuli s prekrasnim cvetjem in ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani in nam skušali lajšati našo veliko bol. 1 * Zahvala Ob prerani smrti našega iskreno ljubljenega brata, nečaka in svaka, gospoda .'JJf-V ■ 'JrV-v-' •-iS V Ljubljani, dne 20. februarja 1934. 1987 Rodbine Ebner—Stiene. podravnatelfa Kmetske posojilnice ljubljanske okolice smo prejeli toliko izrazov toplega sočutja in sožalja, da nam nI mogoče zahvaliti se vsakemu posebej .zato naj sprejmejo vsi tem potom našo prav prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem vencev in cvetja, Upravnemu odboru, ravnateljstvu in uradništvu Kmetske posojilnice, g. županu dr. Dinko Pucu in gg. občinskim svetovalcem, zastopnikom raznih oblasti, denarnih zavodov, društev in organizacij, Ljubljanskemu Sokolu, Sokolu L, Sokolski konjenici, Slov. lovskemu društvu in podružnicama Domžale in Vrhnika, oficirskemu zboru, častni četi, vojaški godbi, tovarišem rezervnim oficirjem, zastopnikom občine Ljubno, odposlanstvu Prost, gasil, čete Ljubno za udeležbo pri pogrebu in pevskemu društvu »Ljubij. Zvonu« za ganljive žalostinke. Še prav posebno pa se zahvaljujemo tovarišem aktivnim in res. oficirjem, ki so mu drugovali na vojnih poljanah in ki so ga nosili na njegovi zadnji poti, govorniku g. dr. Lovrenčiču za prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem iskrena hvala. Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 23. t. m. ob uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. februarja 1934. 200» Rodbina Debelak« A. Christl: 59 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Nu?« »Nekaj vem: bila Je ženska.« 29. POGLAVJE Pismo od doma »Ljuba Katarina! Zdaj, ko živite v velikem svetu, vas najbrže ne bo prehudo zanimalo, kaj se godi v naši vasici. Sicer se pa ni dosti zgodilo. S služkinjami imam veliko jeze. Aimy ni bila za nobeno rabo — krila je nosila komaj do polovice beder — Ln se ni dala pregovoriti, da bi bila obula spodobne volnene nogavice. Moj revmatizem mi je nakopal veliko preglavic, in dr. Harris ni odnehal, dokler se nisem nekega dne vendarle odpravila v London, da vprašam speciialista za svet (seveda z izletniško vozovnico po znižani ceni). Specijalist me je čudno gledal in govoril na dolgo in na široko, dokler ga nisem vprašala kar naravnost: preprosta ženska sem, gospod profesor, in rada slišim preprosto besedo. Povejte mi odkrito, ali je rak ali ni?' Nu, in tako je moral seveda priznati, da je. Kako leto dni bom že še strpela, in bolečine baje tudi niso tako hude. Drugače se čutim zelo samo, ko vseh mojih dragih ni več. Rada bi, da bi bili vi, dete moje, v St. Mary Meadu, a to najbrže ni mogoče. Kvečjemu če bi imeli kako žalost in bi potrebovali materinskega sveta; tedaj se spomnite, da najdete tukaj zmerom dom. iki vam je odprt. Vaša zvesta stara prijateljica. Amelija Vinerjeva. P. S. Nedavno tega je biJo v časnilku, med družabnimi novicami, nekaj o vas in o vaši sestrični, lady Tamiplinovi. Tako« sem si izrezala in spravila v svouo zbirko izstrižkov. Molim za vas, da bi vas ljubi Bog obvaroval ošabnosti in napuha.« Katarina je pismo dobre starke dvakrat prebrala, nato ga je spustila v naročje in se zagledala skozi okno svoje spalnice na sinje Sredozemsko morje. Solze so ji nehote zalile oči. Ali se ji je mar tožilo po domu? Lenox jo je rešila iz tega razpoloženja. »Halo, Katarina,« je vzkliknilo dekle. »Kaj je s teboj?« »Nič,«« je rekla Katarina in hitro spravila pismo v ročno tortjico. »Tako čudna si videti,« je rekla Lenox. »Da, kaj sem hotela reči: telefonirala sem tvojemu prijatelju detektivu in ga povabila, naj danes z nama kosi v Nizzi. Zlagala sem se mu, da želiš ti govoriti z njim. Samo zaradi mene gotovo ne bi bil obljubil.« »Ali tolikanj hrepeniš po njem?« »Po pravici — da. Srce mi je vzel. Še nikoli nisem videla moškega, ki bi 'imel take lepe mačje oči.« »Mogoče,« je ravnodušno dejala Katarina. Zadnji dnevi so bili zanjo prava preizkušnja. Aretacija Dereka Ketteringa je bila večni predmet vseh razgovorov. Kjerkoli se je pomenkovalo dvoje ljudi, sta gotovo premlevala skrivnost »sinjega ekspresa«. »Naročila sem avtomobil,« je rekla Lenox, »in natvezila mami nekakšno pravljico. Ce bi vedela, za kaj gre, bi gotovo silila z nama. Saj veš, kako tečna »je.« V »Negrescu« ju je Poirot že pričakoval. A vzlic vsej francoski galantnosti, s katero se je postavljal Poirot, ni bilo kosilo nič kaj veselo. Katarina je bila zamišljena in raztresena, in pri Lenoxi se Je vrstila prekipevajoča zgovornost z do-Igim molčanjem. Pri črni kavi se je pa »hrabrila in odkrito vprašala: »Kaj je novega? Zastran ,slučaja', mislim.« Poirot je skomignil z rameni. »Vse gre svojo pot.« »Vi pa gledate, kako gre vse svojo pot?« Nekam žalostno je vzdignil oči. »Blagor vam, ki ste še mladi! Tri reči so, ki jih človek zaman priganja k naglici: ljubi Bog, narava in star človek.« »Nezmisel,« je reikla Lenox. »Saj še niste stari.« »Hvala za poklon.« »Sicer pa prihaja tamle major Knighton,« Je dejala Lenox. Katarina se je nehote hitro ozrla. »Gospoda van Aldina spremlja,« je nadaljevala Lenox. »Rada bi maijorja Knightona nekaj vprašala. Opravičita me za minuto.« Ko sta bila sama, se je Poirot nagnil h Katarini in zamrmral: »Raztreseni ste. Vaše misli so gotovo daleč od tod.« »Na Angleškem, ne deli.« V nenadnem nagibu je vzela iz torbice pismo, ki ga je bila zjutraj dob:la, in ga podala Poirotu. »Prvo znamenje živtenja iz> mojega starega domačega kraja. Kar nekam hudo mi je pri srcu.« Prebral je pismo in ji ga vrnil. »Torej se mislite vrniti v St. Mary Mead.« je rekel počasi. »Nič ne vem o tem,« je odvrnila Katarina. »Čemu neki?« »Potem sem se zmotil,« je rekel Poirot. »Ali dovolite tudi meni, da se za trenutek odstranim?« Pridružil se je Lenoxi, ki je govorila s van Aldinom in Kjnighto-nom. Američan je bil videti star in potrt. Kratko, mehanično je po-kimal Poirotu. Med tem, ko je odgovarjal Lenoxi na neko vprašanje, je Poirot odvedel Knightona v stran. Cene malim oglasom Zcnttve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn 1.— Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »■Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslužek*, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor 3 OI fl v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5,— za iifro ali za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratne pristojbina za iifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din tO pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, roma fih fe vposlati v pismu obenem z naročilom. Ko* Išče mast® pot sika, plač« i* vsik« btiwio 50 par; ta da jan j« naslov« tli ta šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, pla 4a besedo po 1 Din; (lajanje naslova ali u Iifro r»» 5 Din. fo) Praktlkantinjo mlajšo, m letnico sprejmemo. Ponudbe 1 ne ved bo osebnih podatkorwr priučiti aemSJd »', sngi-eš&nit. franoi^zvi » italijanščini d.orna t 4 do 6 ni'rwoih 0~i D->pwna iko4a »t-Bnib je tika »Perfekt«, Beo-srned. p- e .vi ime 557. SS4M Nemško konverzacijo te pouk nudi iz-obralena ?.:«pa po Din 10.— na uro. olja nek« ees-t« 13/TI. levo. 4531-4 Absolventa kmetijske šole M M posegal tudi pri nainih delih, sprejmem. — Obenem oddam brez-plačrn <► »t an oven j«, kurjavo, vrt ter malo njivo upokojenemu »r ciniku, financarjn z ž<*io brez otrok, 5 minut od kolodvora, ki ima ve-s«He do sadjerej-e. Ponudbe pod »Dolenjska« na otr'««. odd. »Ju.tr««. 4501-1 Dva krojaška pomočnika prr ovTVtn*, popolnoma «-vežbena t i Klel« vi dam-ekih plaHSev — sprejme Elite«, Prešernova nI. 2. 450S-1 Žagarja v<«necijaiJto »li B« no'«rmer;k »preime takoj Al-ojmij Kan«, tovarna par-ketov, Mengeš. 4493-1 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslo-va aii ta ?i?ro oa 3 Dia. (1) Perfektno kuharico k-i je dovršila goepodinjsko šolo, sprejmem, Ponudbe ca naslcv; Gdj« M«-'a So Se«. Beograd. Šo»oreka nJ. St. 5/L 4353-1 Korespondentlnjo samostojno, zmoino ne-mške stenografije in francoske koret-pondenoe »prejmem za po; dneve. — Ponu-dbe na ®-sra«=r.i odd. »Jutra« pod »PerfekSna«. 4451-1 Frizerko »srao prvovrstno. i»vež!ba-no moS v navadni lin vodni 0-ndulaci'ji. »prejme boljši damski «a'on v Ljubljani v e.ta'-n« eliiJbo. Ponudbe na oglasni odd. ».Jutna« pod »Prvovrstna moj«. ______451»-1 Natakarico kavelj« smoine, eprejme«. N^lov v oglejnem oddelkn »Jutra«.___4511-1 Služkinjo pridno in poiteoc. W m* opravljati v«t hiSr« dela in nekoliko Mvati tfriem na goptiSno. Vaslov t o^lee. odde'kn »J-utra«. 4530-1 Prvovrstna damska frizerka iTvetbana v*et ▼ ptrsko r»r*td«w^i'h del. d-r-bi »lui-bo t Maribora, stclna nI. 1. Se'on ZskrajSek. V po-5tev pridejo re« eamo d^v bre ia »oidne moči. 464i-l Oglari tjrg. znata.ja pt. 1 Din be«eda; z« da ;anje M^Iova ali ta Šifre 5 Dia. — Oglasi woialne?a tnaftaja pa vsaka beseda 50 par; t« dajanje na.«!ovs al: ta iifro 3 Din. '81 »Dle Frau als Hausarztln« knjigo od Dr. Anna Fifceher DuckemenD, iobvo ohranjeno poceni prodam. Na-el.iv v oglasnem oddelkn »Jutra«. 41,17-S Valvasor I. Izd. leta 1689 ori-g. Pergameot veran, izvanredno lepo »hranjen. France H., d ee Leben der Pflenze. 8 knjig, o-rijjf. po!u«nje, kke 'meetne hranilnice in Celjske posojilnice. Ponudb« z zahtevkom na podružnico »Jutra« v Celjn pod značko: »Gotovina«. 4511-16 V*?^- W% > - f ' Vsaka bnseda 1 Din; ia dajanje naslova ali ia iifro pa 5 Din. (3Ui Vaaka boseda 1 Din j »a dajanje naslova al; za šifro pa 5 Din. (10/ Hišo z g^fftilno prolem. Kaelov v o-gl. odi »Jutra«. 4506-20 Enonadstropno vilo v mestu prodam. Vzcmem tudi knjižice ljubljanskih ze vodov. Naslov v o g los. odd. »Jutre«. 45r5-20 Vr^dhoii ■ , 'M»t.da 1 Din ta lajanje na»lova <=fro m 5 Din '35* Stoparlca nogavic sprejme deio na dom poceni. Mohorii, Vegova 5, dvorišče. 4456-2 Mesto mesarskega vajenca želi premeniti zaradi mrti mojstra Je.ne« Jerman — Čcšnjice 15, p, St. Peter, Doler,js.ko. Ljuba Jurkovič: (Ilustriral V. Mazi) Brivski pomočnik 2eU meeta. Zna tudi ondn-Hrat!. Govori nemško, slovensko in hrvatsko. Po-nudbe na ogl. odd. »Jutra« pod iifro »Nekadilec«. «26-2 Pametno dekle kj sn« Šivati io kuhati, vsa goepodinjeka io ročna dela ter je vajeno goe.til.ne in trgovine, tžč« isluibo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jlitra« pod »Poitenoet«. 4553-S Prodam Ori** tog. soadaj« po 1 Dio beseda; ia da janje aasloro aH u Šifro S Din. — Ogiaai socialnega inačaja vsa ka beseda 50 par; r* dajanj« naslova ali ta p« i Dia. («) Krasno limuzino malo rabljeno, t novo gumo poceni prodam. Ponud-be pod »Limuzina« na ogl. odd. »Jutra«. 4500-10 Manjši avto Iranim z vlogo Mestne hranilnice aH Kme-tske posojilnice v Lju-bijani. Po.n.ud-be na oglas. odd. »Jutra« pod »Nujno rabim«. 4495-10 3 rabljene pnevmatike za avto, do'bro ohranjene, kupi m; d i m enzi je 820 X120 (ru!«.t) ali 33X4.5 (z žico). Iven Sriba-r, Domža'e. 4402-10 Ktipiiii Srebrne krone staro zlato hi srebro kupuje rafinerij« dragih ■kovin v Ljubljani, IliuMca ulica Stev. 36 — vhod iz Vidovdans-ke eee"te (pri gostilni ii ožina). 70 717 Irg. oglaad po 1 Din beseda; za dajanje oa *!ova ali za Šifro 5 D; Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova tli za Šifro 5 Din. (13^ Gabrove sadike m liv plot (mejo) prodaj« po dogovoru Janez Govc, ZMip »t. 44, požu Bled. 4000-6 Zdravniška kaseta s priborom ta eeciranje ugodno naprodaj. Tvrževe ce^ta 97, traTika. "4527-« Blagajna registrirka skoraj nova, zelo poceni naprodaj. VpraJeti na: Dr. Žitnik. Aleksandrova 16. Ljubljana. 4&34~ Vsaka beaMta 1 Dia; u tajanj« naslov« sa iifro pa 5 Dia. fl6) Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; t« dajanj« naslova aii &a Hfro 5 Din. — Oglas socialneg« inačaja vsa ka beseda 50 r*^; ta lajanje naslova ii! za Šifro p« 3 Din. (7| Kompletno svetilko za motorno kolo ku-pim. — Ponudbe pod značko »Dobro ohranjeno« n» oglasni oddeiek »Jtttra«. 4531-7 Kuhinjsko tehtnico kuipim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45*51-7 Glasbila Nova konfekcija damske in dekliške obleke vseh vret, pia^čev ter šolskih in pisarniških halj. — Sv. Petra ces.te 8, nasproti hotela Lloyd. 42&2-13 j Vsaka beseda 1 Din; ' za dajanje naslova ali j ia iifro pa 5 Din. (W Brivnico sterovpeljano v Ljubljani prodam. Naslov v og'a6. odd. »Jntra«. 4533-19 Vsaka besoda I Din; ta dajanje oaslova ali ta tifr« pa fi Din. (26) 2 klavirja v os.fboljie.rn stanja dura j *ke firme, pod ceno prod« tvrdka Ivan Kacin. D^mže 1«. 4380-26 Pianino dobro ohranjen, lep. močan gles, ceno prodam. Cerkvena ul. 21/11., vrata 32. 4520-26 Kratek klavir dobro ohranjen ter t lepim glasom ceno prodam, posodim tudi di dom. Zima, Wolfova 10/1. 45-29-26 Vinotoč prodam na prometni točki zaradi preeelitve, potreben kapital 8000 Din. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4530-19 V najem Dobavitelja za vino iščem. Približno 120 h! letno za Ljubljeno. Ponudbe cene in kvalitete vina poslati na ogl. odd. »Jufe« pod »Vino«. 4510-33 tanovanje Vsaka baseda 1 Din; za dajanj« naslova aH ta Iifro pa 5 Din. (21) Dvosob. stanovanje solnčno in suho oddam na Rimski eeeti 28-L 4500-21 Dvosob. stanovanje v c en t ni, 1-opo in solnčno. oddam mirni stranki takoj. Naslov v oglasnem oddei- ku »Jutra«. 4505-21 Trisob. stanovanje v ceatru oddam ia maj — le^o in solnčno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4504-21 Enosob. stanovanje manierdno, solnčno. oddam s 1. majem n« Bleitreisc-vi cesti St. 9/II. Oglede se med 15. in 18. uro. 4524-31 Stanovanja Sostanovalko sprejmem, sredina mesta, «an<>\anje, kave, večerja 275 Din mesečno. Naslo-v v ogl. odd. »Jutra«. 4502-23 Stalnemu gospodu boljšemu oddam v centru separirano. solnčno, lepo opremljeno sobo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44&7-23 Veliko prazno sobo na nlioo oddam poceni obrtniku (ci) za pisarno aH ste.novanje. Ciglič, Mestni trg li. 4512-23 Sostanovalca sprejmem v bliični sodnije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4532-25 Boljšo sobo opremljeno, s posebnim vh-idom iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra-« pod »Gospod«. 4546-23a Vsaka baseda 1 Din. cm dajanj« oasiova aH za Šifro pa 5 Din. (37 Gospoda sprejmem v popolno oskrbo po zmerni ceni. Malij, R rekov trg 10/U, hodnik desno. 45-18-23 Sobo oddam gospodu ali gospodični na Zaloški c. 27, poleg vojaške bolnice 4545-28 Dopisi Vsak« beseda 50 par: ■a dajanj« naslova ali za Iifro 3 Dia. (21-a) Enosob. stanovanje pritiklinarci išče zak on-par brez otrok za 1. a.pril v bližini glavnega sli fwnj.skega kolodvora. — Naslov pove oglasni odd. Jutra«. 4494-2.1» Dvosob. stanovanie kuhinjo, poselsko sobo (kopalnico) in pr;tik'inami ščem s i. marcem v bližini šentjakobskega trg« do GradiSča. Ponudbe na ogesoi odd. »Jutra« pod značko »Solidna družina«. 451S-21a Vsaki beseda 1 Din; ta dajanje naslona aH 1a Šifro p» 5 Din. (17) Hlev ki »e lahko predela v delavnico, oddam v najem. Stara pot 7. 4514-17 Lov občine Šenčur se odda v na-jem. Pojasnila proti 2-dinarski znamki de Peter Skala, poštni predel. Šenčur pri Eranj-u. 4550-17 Vsaka Deseda 1 Dui ia dajanje naslova ali ta Šifro p« 5 Din. (33) Pristni brinjevec lastna kuhe, 1 liter Din 32.— na drobno. »Alko«. Koliizej (dvorišče). 4535-33 Dvočlanska družina išče eta.nora.nje prostorne kuhinje in prostorne sobe do 600 Din mesečno. Pla-fe.m točno mesečno, četrtletno ali polletno vna.prej. Naslov v oglasnem od.le'kn »Jutra«. 4554-31a Sobo odda Vsaka beseda 50 par: aa dajanje naslova ali za iifro 3 Din. (23) Gdč. ali gospod kateri si želijo res udobno krasno sobo z ali brez oskrbo z dobro domačo hrano, ze'o, zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl. odde) ku »Jutra«. 4396-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko oddam v Da'matinovi niici it. 3/H. Ogled od 2.-4. ure. 4507-23 Lepo solnčno sobo s klavirjem oddam. Isto-ta-m oddam go«pod;čni po ceni malo »obioo pv. s hra no. Stros«neyerjeva 4/1, desno. 4547-33 Vsaka beeeda 2 Din. za dajanj« naslov« afa' Šifre pa 5 Din. (24) Mladenka želi do.pisova.ta 1 uradnikom od 36 do 86 let starim. Ceuj-ene dopise na podružnico »Jutra« v Celjn pod mačko »Juli.ena«. 4540-04 Sobe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali t« iifro 3 Din. (£3-a) Sobo išče gospodična. PWa do Din 200.—. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod Šifro »S prvim«. 4563-23a Pokojnino dobi vsak če sporoffi na skev in eta-c.«.! ne »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezskrbna eta-poe-t«. 4081-B7 Kurja očesa NajboljSe sredstvo proti kurjim očesom »Clavšn« je maat Živali II Stroji vsaka btx<-da 1 Dut te. dajanje naslova ali za Iifro pa 5 Din. (27', Konja za vožnjo prodam t kupim odnosno zamenjani za jahalnega. Ponudbe n« naslov: Kapetan Milovan Podreke, kasarna kralje Aleksandra. 4452-27 tO Mlad pes (jazbečar) ee je zatekel. — Dobi se ga pri G. fcpavee, Levričeva 15, Bežigrad. 4549-27 Vsaka bese-la 1 Din. I i* dajanje oslova iS I za iifro m * Din. I Šivalna stroja t okroglim č-olničkocn, salo rabljena, poceni prodati, eden za 700 Din. Klade zna St. 2«. 4481-I* Krojači! Par mesecev rabljem i rcjaški stroj 31 K 33. znentke »3'nger«, ki šive &ap"ej i® nazaj, poceni proda Jeko-vec. Studenec 26 — Dev. Mar. 7 Polji. 4049-29 Dobite v lekarnah, drogeri-jab aH oe-avnost iz tvornice in glavnega skladišči Čuvajte te poni red bi M. Hrnjak lekarnar — Sisak. DRVA IN PREMOG pri IV. SCHUMI Dolenjska cesta Telefon št. 29-51. Za mesto Sarajevo bi prevzel zastopstvo dobre ln zmožne tvrdke, kjer sem že nad 20 let dobro vpeljan v trgovinah z galanterijskim in modnim blagom. Ia reference na razpolago. Cenjene ponudbe na naslov S. Levy, Sarajevo, Prestolonaslednika Petra št. 19. Komfortno INSERIRAJTE V »JUTRU« stanovali v sredini mesta, v ECL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poseJske sobe, kopalnice ia drugih pritiklin se odda 1. maja. Nasiov v ogl. odd. »Jutra«. 1578 Lfpski pomladni sejem 1934 ZAČNE 4. MARCA 33Vs% popusta v vožnji na nemških železnicah! VSA OBVESTILA DAJE: ING. G. T d N NIE S, LJUBLJANA, Dvorakova 3-II. ali ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, BEOGRAD, KNEZ MIHAJLOVA 33 5. »Joj, j o j, * je Jokala Lllljlna mamica, >kje je moja Lili, kje je moja Lili?« Oba-dva, oče in mati, sta bila vsa Iz sebe, ko nista mogla najti svoje male, ljubljene edinke. Zato nista hotela niti odpotovati, ampak sta se rajši izkrcala in šla po vsem mestu iskat izgubljenega otroka. Ureditev dolgov •odne te tevensodn« poravnave, konkurzne zadeve, upeljavo, vodstvo, revizije in »talno nadzorstvo knjigovodstva sestavo bilanc, izdelavo proračunov ta kalkulacij, nabavo kreditov. ureditev in likvidacijo kmečkih dolgov, vse tr-povsko-obrtne informacije tn druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijonireni komercij«-!ni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak. Ljubljana. Florijanske ulica St. 10. Od 24. februarja naprej: Gledališka ul