(Zjutranje izdanje*)
142 številka.
V Trsln, v torek dne 27. novembra 1894.
Tečaj XIX.
„EDINOST1"
uhaja |>i> trikrat na tedmi v »p*tiii i/-Hanjib ob torkih, četrtk!H
in aobotnh. Zjutranj- izd.inj« 11-ha|a ob H, uri k i litra j. feierno pa oh 7. uti večer. — Obojno izilunj«* sta««- : iffjaden «e*ee . f. i/.vpii AvNtrii« t. l.«>
tri maMc. . , 2.ft> , „ „ i it* pol ]«ra . . . ,s.—	.	s, -
«a ¥•« letu , . , 10.— ... H,— M« naroćbe brez priložene naročnine s«
ne jemlje ozir. Posamični atftilkn ne dobivajo t pn>-dajallileab tobnlcn v lr.+ tu po 3 iiti>„ tf Gorici po 8 uvi. Sobotno »eierno udanjo r Irntu 3 nf.. r Goriri 4
DINOST
Oglasi •>■ ra;uiie po tarifu v (>t>tilu; ra iiaMo*« * ilebnlimi črkami plafuj* nrcntor, kolikor	i »Tajnih rr.tic.
1'oilana n.rortn en in javnte.ahval«, de-roači ojjlan itJ. i« rti'unaju po png.iibi.
V»i <! n p i • i naj je pošiljajo urndniitTH ; u lir a Ca.Hrmi i-I. 1 H. V* tko piano mora bili frankovano. k »r nef anknvan* • * iprei tmnjo. R.>ltopi»i «e ■>* Trajaj*.
Maročnino. reklamacijo in »Klala »prejem« upravniitro ali o* Koline pie-•olo bit. 1 II. nedit. Odprte reklamacije ■o prutte po*trin».
Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
, r šMffti j« «h t>
Se jedenkrat shod zaupnih mol.
Dne 39. t m. vršil se bode v Ljubljani shod zaupnih mož. In lehko rečemo, da ne morda še noben slovenski uho J ni vrftil v tako kritičnih in velevažnih trenutkih, kakor •e bode vršil ta shod. Pred durmi smo vo-levažnim dogodkom, oči vse države obrnene •o danes na Dunaj, kjer bode parlamentu našemu, hočeš nočeš, storiti prvi večji korak na poti do rešitvo socijalnoga vprašanja, ko se mu bode izjaviti, ali imajo prav ali ne oni, ki zahtevajo, da vsakdo, kateri na katerikoli način doprinaia žrtve za državo, imej tudi politička prava, v prvi vrsti pravo izbirati si zastopnike, ki se bodo potezali gori ▼ parlamentu za njega interese. Čestiti čita-telj je gotovo že uganil, da nam je na mistib preosnova dosedanjega volilnega reda,
Trenotki, ko se preosnavlja volilni red, so gotovo neprecenljive važnosti, kajti od takih trenotkov je aavisen razvoj politiškega življenja za bodoča desetletja. Zlasti pa na naiih slovenskih poslancih sloni sedaj v»a teža velikanske odgovornosti. V prvi vrsti bi bilo nsglašati, da ni navada, da bi se sploini državni volilni red preminjal vsako leto, — niti vsako desetletje ne; ako torej greftimo v takem trenotku, trpeti nam bodo na tem grehu marda več desetletij. Druga okolnost sila velike važnosti bi bila ta, da so vsi dosedanji volilni redi plod strankarske volilne geometrije, torej krivitni slasti za nas Slovane, ker so prikrojeni tako, da širom nzie države nesiovansko manjšine tlačijo slovanske večine. Posledica tem volilnim redom je ta, da Slovani nimamo onega vpliva na naio notranjo politiko, ki bi bil le približno v razmerju z našim Številom; na našo vnanjo evropsko politiko pa nimamo prav nobenega upliva in smo v tem pogledu daleč daleč cel6 za peščico naiih Italijanov. Nalim poslancem je toraj dolžnost, da zMtavijo ves svoj vpliv, svoj ugled, svojo bistroumnost in svoje glasove v to, da no dobimo zopet kake krparije, po kateri bi nas glata bolela bodoča desetletja. A pri tem no smejo pozabiti tretje ne le važne, ampak odločilne okolnosti, da namreč pri sedanjem položaju in pri sedanjih zvezah v poslanski zbornici lahko store mnogo dobrega, ali pa vsaj preprečijo mnogo zla.
Po takem mora biti jasno vsakomur, kolika odgovornost sloni sedaj na naiih poslan-cih, ko je kolikor toliko tudi od njih zavisno, kakova bode sestava našega parlameita, odnosno, kakova bode smer naše notranje politike v bodočnosti.
Ali nismo imeti torej prnv, ko smo rekli,
PODLISTEK. Ribičeva Jelica.
Tiskleiji priiori izsa malomeatja; — ipiial Fr. K o s e s.
(Dalje.)
„Vi ste prav ostuden rejalist, scrijček I«
—	vzkliknila je Jelica; nu, Saših bi se Go-lobovi trditvi ne čudila ni mulo. Časih t — Nocoj pa si je hotela napraviti nekak ideja-len sij okoli glave, zato jo pristavila: „Denar, — fej, grda beseda! Za denar se dobi dandanes že vse: čast, veljava, moč . . .*
.— in tudi ljubezen !* — pristavil je hudomušni Golob.
„ — samo ljubezen ne !* — je vzkipela patetiško. „In kaj je svet brez ljubezni!?*
—	je vzdihnila nato sentimentalno ter vpra-iajoče iskala Brgantovih očij. Ta pa bo je lokavo smehljal in nemo vrtil čašo rdečega vinca mej svojimi prsti.
„D&, tudi slavni Anakreon poje nekje n/aXm4v Ti pfj	a on pristavlja, da zlatć
omami vsako deviou in bogastvo pridobi Iju-
da se bode shod zpupnih tnož vrnil ob važ i in ugodni uri P Tudi če ne bi bilo drugih po-potreb in ozirov, morali bi bili že ti tehtni pomisleki prisiliti politično društvo „Edinost", da se po svojih odposlancih udeleži omenjenega shoda. A mi smo namerovali šo enkrat naglasiti vse one okolnosti, iz katerih jo jamo razvidna potreba in umestnost takega shoda. K«r pa se je v zadnjih „Novicah" oglasil znani slovenski rodoljub in prvak, da še 1 enkrat, a gotovo prepričevalnojHo. nego bi to mogli storiti mi, navede vse ono, kar govori za to, da se bas v sedanjem trenutku snidejo slovenski rodoljubje v resno pnsvotovanje, rešeni smo tega truda in nam no preostaja druzega, nego da tikom pred shodom navedemo važnejše odstavke iz članka v „Novicah".
OmenivAi, kako so nnši zastopniki greSili leta 1867. ko se je sklepa! duvalizcm, pišejo »Novice* : „Ravno tako se nedaj lahko sklene kaka volilna reforma, katera bodo fe pozne rodove hudo tlačila. Poslanci jo v tacem po-žaji kaj lahko zagazijo, kajti pritiska se na njo od vse stranij. Zatorej je pa potrebno, da jim zaupniki naroda dajo nekak navod. Take zaupne shode sklicujejo povsod ob tacih ČK.sih in pravi narodni zastopniki jih morajo sami želeti, da spoznojo pravo voljo naroda.
Zaradi tega pa tukaj sklepi nobenega prejšnjega shoda ne morejo tega nadomestiti, ker so so sklenili pri drugačnih razmerah. Shod slovenskih poslancev v Ljubljani dne 2. oktobra 1890. se je vršil pod vplivom dunajskih punktacij in so nekateri njegovi sklepi po tedanjem položaji prikrojeni. Vsak politično zaveden človek pa ve, da je sedaj položaj vse drugačon. „Katoliški shod" je pa v narodnem oziru bil že tako nokoliko pomanjkljiv, kar je nekoč „Slovenec" priznal, pa to opravičujoč, kor (■hod je bil v prvi vrsti katolišk, v nasprotji k nekdanjim taborom, ki so bili v prvi vrsti narodni. V današnjem času je pa n»m potrebno tudi popolnoma jasnega narodnega programa. Potrebno je pa zlasti, da se sporazumoma v nekaterih podrobnostih, kajti Nemci se morajo nam smejati, ako v nekaterih vprašanjih vsak na drugo stran vleče in marsikdaj ta ali oni tej ali oni stvari le zaradi teg« nasprotuje, ker prihaja od nasprotne stranke. S takim postopanjem bo deluje le za nemštvo v deželi in naAi potomci bodo »e ostro obsojali tako postopanje.
Volilna rrfjrnm jo na dnoviifin redu. Sedaj no gre za to, kakšno vlogo bi rad ta ali oni poslanec igral, temveč gre se za to, če hočemo dopustiti, da bo volilni red zopet tako spremeni, da bodemo avstrijski Slovani obsojeni v manjšino ali pa jim hočemo pri-
hezen vsake ženske! — Pa ti si me motila, Jelica ! Hotel sum samo reči, da treba gospodu inženerju bogato novestu, ki pa ga bo — sedaj pos!u5aj! — tudi ljubila.*
„To pa je težko !• — odgovorila je Jelica.
„No tako težko, kakor morda misliš, draga moja! — Žensko srce je mehko kot testo, da bo premeni v njem časih celo sov. raštvo v strastno ljubezen. — Ej, no ugovarjaj mi ! Vem kaj hočeš reči. Juz pa pravim : sramota na moža, ki si ne moro ali ne zna ohraniti ljubezni eoprogine !*
Veš, v poznejši dobi more človek zo treauejšo soditi o ljubezni. — Prva, idejalna, platonska ljubezen je te nekak fantom, — Banje, futa-morgana ; dozorela, istinita naravna ljubav je mogoča le v poznejši, možki dobi, ko bo človek otrese tistega sanjarenja, tiste pretiranosti v čuvstvovanji, tiste smešne sentimentalnosti, tistega „potošolskega", mokrega idejalizma . .
„Saj sem ti že rekla, strijček, da si grd rejalist broz srca 1"
„Li umeješ sploh beiedo, rejalist!? —
pomoči do veljavi«. Odločitev imajo popolnoma v rokah poslanci v H o h e ii w a r t o v e m klubu, OJ njih glasov je odvisen obstanek koalicije. Če slovenski poslanci intopijo iz koalicije, pa jo vsaka volilna reforma v škodo Slovanom nemogoča. Sedanja koalicija se razdere in povrniti bo mora zopet grof TaaffV s svojim volilnim načrtom, kateri bi brez dvombe Slovanom pripomogel do večino, Če tudi bi prišli v zbor posianci bolj demokratičnega mišljenj«. V bo odgovornost za slabo volilno reformo bode pa padala našlo, venske poslance v II o h e n w a r t o-v o m klubu, ako se udajo lovičarjem, in po pravici se bojimo, da se udajo. Nanje močno vplivajo češki veleposestniki, kateri so pa po svojih gospodarskih koristih najtesneje zvezani z nemškimi liberalci. V takem čn-n je neobhodno, da se poslancem dii kako navodilo. Treba je jasnosti. Naj-škoJIjivejAe je tisto omahovanje in citicanje, na jedni strani obsojanje koalicijo, na drugi strani pa njeno zagovarjanje zaradi nekaterih oseb. V tacih vprašanjih je troba presojati le stvar samo brez ozira na osebe, kajti tudi najboljši ljudje se včasih motijo.
Nsglasivši potem potrebo, da pridemo enkrat na jasno tudi glede narodnogospodarskega program«, nadal juje člankar
„Zato jo pa obžalovati, da se nekateri poslanci nečejo udeležiti tega shoda. Vriva se nam misel, kakor bi se ga nekoliko bali. So nekateri mej njimi, katerim je koalicija več, nego narodne koristi, kar kaže to, da ostajajo v njej, da si nimajo do danes najmanjše stvari pokazati, da bi jo bili dosegli v znamenji koalicije. Čutijo namreč, da bi bilo težko opravičevati svoje postopanje pred zaupniki, kateri bi se najbrž nu dali zbegati s kakim strašenjem s socijalno demokracijo. Moruli bi na dan z uzrok i, zaradi katerih se drže liberateov, in tega so pa uionda boje, zato pa iščejo uzrokov, da no pridejo nu shod*.
Zaključuje pa tako-le :
„Nekaj pa nas veseli. Sobotni „Slovonec" je, pišoč proti shodu, posegel nazaj na shod slovenskih poslancev v Ljubljani dno 2. oktobra 1890. leta in nekako priznal sklepe tega shoda. Mi smo v bistvenem vedno zagovarjali te shode. Naravnost «mo pisali, da so s sklepi katoliškega shoda le zaradi tega ue strinjamo, ker je zatajil nekatere sklepe toga shoda ponlancov, kakor n. pr. slovensko vseučilišče, katerega bi po našem mnenji ne smel zatajiti noben shod, ki so včoja v narodnem oziru dajati kak program Slovencem. Nobeno nemShO katoliško vseučilišče slovenskega zaineniti no
Pusti toruj to zlorabljevaao frazo vsaj ti v miru ! — Vedi pa, da je vsak pametnik rejalist , tudi jaz se prištevam k rejalistom ter ubogam svoje srco — ker je že vedno štu-liš v pogovor — le takrat, kadar prikima še razum. In to je jedino pravo v devetnajstem stoletji! Hladni, računjajoči in razsojajoči razum, ki ne pozna poutiške pretiranosti, ampak golo stvarnost, je odločilen faktor v mojem dejanji in nehanji, — srce ima samo posvetovalno pravicu 1*
„Ti ni torej ljubil predvsem — z razumom mojo ranjko tetko ! P — Ha, ha ! čisto novo !" — smejala se je gospics hoteča biti duhovita.
„Ej, s taboj je tožko govoriti! Svojo ranjko sem ljubil kot ljubijo drugi — s srcem, a snubil sem jo s razumom. Moja ranjka je bila čedua ženska, katero se nisom sramoval pokazati v nobeni družbi, a ona je bila tudi petična ter ju donesla v hišo precejšno svoto križakov.a
„Vi ste jo tedaj nekako predvsem zato snubili, ker j« — imela?"
more. S tem, da je gladilo naše konservativne stranke poseglo po tedanjem shodu, j« dokazano, da smo prav imeli, kar smo tedaj pisali. Mi le želimo, da sklepi omenjenega shoda v obče ostanejo vedno program vseh Slov enoev, seveda kolikor je to pri premi<-njenih razmerah mogoče. Shoda zupnih mož pa ta shod ne moro nadomeščati, ker se ni vršil o času koalicije in torej njega sklepi o tej stvari ne dajo nobanega navodila. Volina reforma tudi tedaj ni bila tako v teku, da bi se bilo razgovarjalo o njej. Shod zaupnih muž pa nima namena razdirati tega, kar jo shod poslancev v Ljubljani storil, temveč le dalje zidati in popolnjevati. Zato mu pa mi Želimo najboljšega vspeha, pa tudi da bi zbližal vse prave slovenske domoljube in pojasnil zamotani po litični položaj*.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). V seji dne 24. t. m. ju vBprej«<la poslanska zbornica v III. čitanju zaksn o razprodajah. Potem so nadaljevali razpravo o zakonu proti pijančevanju. Ob tej priliki je miglašal minister za notranje stvari, da ta zakon sam no zadošča v izdatno pobijanje pijančevanja, ampa k v ta namen se morajo združiti Cerkev, šola, novinstvo in društva. Število koncesij za prodavanja pijač mora biti v pravem razmerju s številom prebivalstva. Predloženi zakon ima dvojno načelo : prvič, da pivnico morajo biti zaprte med ulužbo božjo in drugič, da ima deželno zakonodavstvo pravico določevati o tem, kedaj se morajo zapirati ob drugih urah. Minister priporoča ta zakonski načrt, ker ima poleg pomanjkljivosti tudi mnogo blagonosnih določil. Posl. Sukljo se jo izrekel proti temu, da bi se načrt vrnil odseku, na kar jo zbornica res prešla v podrobno razpravo.
Različne vesti.
Zanimivosti iz zadnja izredna skupičine odvetniške zbornice triaike. G. predsednik se ju pomolil tudi tedaj, ko je rekel, da se je pri deželnem sodišču tržaškem dne 14. t. m. prvikrat proglasila razsodba v slovenskem jeziku, kajti, kolikor je nam znano, proglaša jeden svetnikov razsodbe v slovenskem jeziku —, odkar je v Trstu. To pa seveda le v takih slučajih, ko je obtožcnec slovonsko narodnosti. Pri tom pa moramo naglašati, da dotični svetnik ni bil nikdar pokaran zaradi takega postopanja, to pa menda zato no, ker je tako postopaj« utemeljeno v — 7. a k o n i h.
„D&, tudi zato, in ker je imels meni prikladen temperamont in ljubezniv znaČHj. spretnost v gospodinjstvu itd., — ali kratko rečeno: ker mi je bila simpatiška. Simpatija pa mej odrašenci povsem zadostuje, — Mej novoporočencoma se taka simpatija kaj hitro vzmnoži do stanja, ko sta drug drugemu potrebna, neobhodna, — razvija se mej njima z dnevi neka sladka srčna udanost; no 'poznata tiatega zdihovanja in zdvajanja, h njuna udauost je tem pristnejša, naravnejša. In prosim to, Jelica, ko zagleda prvo, drugo, trotjo dete luč dnovno, tedaj jo zavladala mej zakonskima že zdavna noka harmonija, — tiha, blažena rodbinska sreča . . . Ej, pojdi mi s tistim omlodno sanjarskim ljubovanjem golobradih mladičev in kratkokrilih goskic!"
„Stojte, gospod Golob t Kam ste vender zašli! In moja nevesta ? — Jaz sedim žu moj vso vašo razpravo prav kot na truji," — šalil so je inženir vihajuo svojo dolge, svetle brke ter se delal resnim. Jelica j« umolknila in srepo zrla v svoje delo, (Dalj« prifc.)
Zlasti je gospod predsednik omenja! jeden slućaj, ko se je razglasila razsodba v slovenskem jeziku, dasi je bila obtožnica sestavljena t italijanskem jeziku in se je tudi zagovornik posluževal italijanskega jezika. Ta slučaj dokazuje baj da bi hoteli promoniti „italijanski snačaj* sodstva.
Spoštovani gospod predsednik! Ta nesrečni „italijanski značaj* sodstva je fikcija in ni£ druiega, kojo bi gonpfiJa italijanski odvetniki hoteli vzdržati za vsako ceno v prilog onim in istim namenom, koji imajo svoj dom v dvorani „Minerva* — in katerih ste se blagohotno spominjali tudi Vi, gospod predsednik ! — in pa tudi na korist — gospodov italijanskih odvetnikov samih. „Ideati-zcbi* — o ti tržaški „ideali*! — in proza se družita torej v podporo fikcijam in v skrbi — za-sp. In tako menimo, da bi se marsikateri odvetnik ne poganjal toliko za „italijanski značaj* sodstva, ako ne bijbil odvednik on sam.
Rekli smo že, da je jednakopravnost našega jezika utemeljena v zakonih in zato pri najbolji volji no moremo pritegniti menenju spoštovanega predsednika, da to namreč kaže na „značaj samovolje*, ako se si o v en-• k emu obtožencu proglasi razsodba v slovenskem jeziku. Kar jo zatrjeno v aakunu, to je volja najviSjih ciniteljev v državi: zu-konodavnega zastopa in onega jasnega mesta, kjer se potrjajo zakoni. Ne moremo razumeti torej, kje bi bila tu samovolja, ko ae vendar zakon in samovolja naravnost izključujeta drug druzega.
Spoštovani gospod predsednik se je si-ccr skliceval na troje, da podpre svoje domnevanje o „samovolji*. V prvo je rekol, da je bila obtožnica sestavljena v italijanskem jeziku. Hm, hm, to so nam ne vidi »ikak dokaz, kajti o Um traja pravda — torej ni nikako dognano dejstvo — ali je pravo ali ne, da državuo pravduištvo toži in pledira le italijanski. O postopanju dišavnega pravdni-štva gledo na jezikovno stran imamo torej vsak svoje monenje. Potem pravite, da je tudi zagovornik govoril italijanski. Oprostite, to pa niti podobno ni kakemu dokazu. Kajt kaj moro predsednik sodišču za to, da zagovornik ne pozna druzega jezika nego italijanskega, da torej ne odgovarja vsem zahtevam aagovor* nika slovenskemu obtožencu P ! Mar naj zato predsednik ne spolnjuje tega, kar veleva zakon z ozirom na jezikovno stran razprave P! Tu ni druge pomoči, nego da se gospdJa italijanski zagovorniki pridno uče slovenskemu jeziku, ako hočejo zagovarjati slovenake obtožence.
Gospod predsednik je naglasil tudi, da so v navedenem > lučaju obtoženec in priče razumele italijanski. No, s tem je postavil jako nevarno načelo za Italijane same. Koliko je n. pr. tržaških Lahov, ki razumejo ali nemški, ali francoski, ali morda ce!6 — horribile diotu — slovenski?! Kakove obraze bi delali n. pr. Vi gospod predsednik sami, ako bi nekega lepega dne iinila sodniku muha v glavo, da bi kakemu takemu Luhu proglasil razsodbo v slovenskem jeaiku ?! Zakaj ne, saj razume obtoženeo slovenski ?! Vidite, kako daleč Vas lahko pritira tako prisiljeno dokazovanje.
Sicer pa vso dolžno spoštovanje sodišču, tožitelju in branitelju, ali glavna oseba pri kazenski razpravi je pa vendar le o b t o i e-n e c, kajti gre le za kožo tega poslednjega. Ergo je materini jezik obtoienčev odločilen za razpravo. Punctum za danes!
Čude2 v dvojezičih napitih. Zadnjič smo omenili, da so v poslopju Piranskega sodišča razobesili dvojezične napise tudi v notranjosti. „II Piccolo" od minole nedeljo pa trdi, du je sporočil poslaacc dr. Kizzi s Dunaja v Piran, da ministru pravosodja, grofu Scliun-boinu, ničesar ni zuano o tem do-g o d k u. Isti list trdi nadalje, da je izjavi] minister Schiinborn grofu Fr. Coroniniju, da tudi o tem ne zna ničesar, da bi se bili razobesili dvojezični napisi v notranjem poslopju sodišča v Tržiču na Ooriškem. Ako je ta trditev rosnična, moramo so vpraSati: kako pa so prišli dotičui napisi na lice mesta, mar jih je razobesila kaka slovenska vila P P Za družbo sv. Cirila in Metoda darovali uo pekovski pomočniki, radujoč se sloveuske zoitige v Piranu: Paolo Ambrož 1 krono, Anton Černiz 1 krono, Fran Tolmar 1 krono in Andrej Brumati, pek. gospodar, tudi 1 krono.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Me toda na Greti nubral je goep. Ivan Treven v
gostilni g. F. Kravosa med diuibo „radikalcev" 6 kron 20 stot., tej svoti je dodal g. Josip T. še 1 krono in v kavarni Commercio darovali so še štiri „radikalci* 80 stot. in 60 st. za v roki ostali vozelj ; skupaj 8 kron 60 st.
Mestni svit tržaški Zadnjič smo omenili, da utegne mestni svet v svoji seji od minole soboto rešiti kake 3 ali 4 točke obširnega dnevnega reda, tod« bili srno optimisti : niti toliko se ni zgodilo. Gospoda „patre*« potriae* prišli so la do razprave o vodovodu in še te niso končali : ves ostali dnevni red poplavila je uganjka o vodi, katere še ni in tudi je ne bode s lepa. Jedina zanimivost v tej seji bil je obračun slavne „Lega Nazio-nale*, s katerim dokazuje, kako „plemenito* je zapravila ono tri tisočake, katere ji jo dovolil mestni svet lani decombra meseca v „podporo*. Zajedno prosi slavna .Lega" zopet denarja iz občinske blagajne in gotovo ga tudi dobi, Četudi se je dotična prošnja izročila po predlogu „konservativca" dr. Mor-purga šolskemu odseku v „poučevanje". Zares zanimivo bi bilo, ako bi se jedenkrat obrnila naša družba sv. Cirila in Metoda na mestni svet, proseč podpore za slovenskn družbino šolsko zavode. Lepo bi naleteli ti prositelji, čijih družb« je ;pod caščitom — „ru tkih* svetnikov ! Potolažimo se pa, kajti niti „Lega*, niti sedanji mestni svet tržaSki nimata „patenta za večnost".
Med sejo zbralo se je na trgu pred mestno palačo nekoliko Lahov, ki so menda pričakovali v burji boljšega vremena. No, kakor Čujemo, bilo pa je malone več policijskih organov, kakor pa onih, ki so se hladili pred mestno kolilo. Nesreče ni bilo ni-kakoršne.
Tržaški divjaki. Laška kultura odlikuje se s svojimi divjaškimi čini. Svojo zlobnost in nasprotje proti Slovencem pokazujo n tem, da pridno maže slovensko tablo v Trstu • kravjem blatom! Predminolo nedeljo zamižali so neznani Lahoni napis nad prodajal-nico konsamnega društva na Belvederu štv. 3, kmalo potem so isto napravili > tablo Dolenčeve tiskarno; sinoči so zopet prišli na delo ter — navzlic temu, da se je stvar naznanila policiji — zopet zamazali tablo nad prodajalninieo jestvin Rujanskoga posojilnega in konsumnega društva.
Slavno redarstveno oblast prosiuio naj-uljudneje, da temeljito pouči — seveda potem, ko jib je zasledila — dotične divjake, da tudi oni morajo spoštovati tujo last, kakor jo moramo spoštovati mi.
Elekrltna razsvetljava v Ljubljani. Člani
električne enkdte občinskega sveta Ljubljanskega, ki so bili na potovanju, da si ogledajo električne naprave v rasnih mestih, vrnili so se te dni v Ljubljano, in prinesli s seboj mnogo zanimivega materijala in važnih izkušenj. Enketa predloži v kratkem mestnemu svetu svoje konkretne predloge. Občinski svet se bode moral torej odločiti v kratkom, da-li se ima sploh uvesti elekrična razsvetljava in s kakšno gonilno silo, s parno ali vodno.
Izpred porotnega sodlita. Razprava proti Rikardu Piacentiniju, Karlu Unterkiroherju in Leopoldu Singerju, obtoženim goljufijo, končala jo s obsodbo vseh zatoženoev. Obtožbe ne ponavljamo, ker smo itak avojočasno sporočili o drznem sleparstvu, vsled katerega so si prisvojili zaloienoi col vagon sladkorja, katerega so potem razprodali na svoj račun. Zato/enci izgovarjali so se tako, da jo ostala glavna krivnja na Untorkircherju bivšemu dnevniearju pri južui železnici. Porotniki so njim stavljena vprašanja potrdili soglasno, in na tumelju tega verdikta obsodilo je sodišče Unterkirchorja na 6, Singerja in Piacontinija pa vsakega na 5 let težke ječe. Singor in Unterkiroher prideta po prestani kužni pod posebno policijsko nadzorstvo. Vsi trije c bso-uložili so utok proti obsodbi zaradi „previsoke kazni."
Samomor. Predsinočnem si je zjvdala 32lotua Marjeta Pellegrini, zona voznika trgovca Gtanzmanna, stanujoča nad Tonellije-vem hlevom na trgu Stazione. Ko se jo vrnil nje mož domov, našel jo jo žn umirajočo. Ilitol je na zdravniško postajo, zvat pomoči, toda tudi zdravnik ni mogel ženski pomagati več. Vzrok temu samomoru jo bajo neozdravljiva bolezon, na kateri je trpela žena že voč let.
Nezvest poštni uradnik. Na Dunaju so zaprli dni 25. t. m. poštnega uradnika Konrada Katzenbergerja, ki je ponoveril 1630 gld., katore si je prisvojil iz poštnih nakaznic
.Slovanski svet*, 22. .št. oil 25. t. m. ima naslednjo vsebino : Slovanski separatizem v cvetju ! — O staročeški stranki. — Iz državnega zbora. — Poslednji trenotki Gospodarja Aleksandra III. (Ruski tekst s tolmačem). — Pesmi: Gregorčičeva: Vasovalec (z latinico, cirilico in ruskim prevodom). — Pravica šla je, bratje, spat. — Ljubezni gaj.
—	Hrvatica sinu sjevera. — Buxoxv o^bht. ji na flopury. (Lermontova, slovenski prevod).
—	Ljubezni gaj. — Hrvatica sinu sjevera. — Kad ine mori ... — Kalniku gradu. — CpncKe napoje njecie (atencKe). — Pravica i>la je, bratje, spat. — Xt.ti>, 6pata HenaBn^-fei. ue sorj (uska izv.) — Na grobeh. — Zlatna mušica. — flBairb AH^peeBirit. Kutuosi. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovanskem svetu. - Književnost.
Sodnijsko. 20letna dekla Ivana Ipavec iz tfrnič, dobila je minolo soboto pred tukajšnjim sodiščem zaradi tatvine trimesečno ječo. Ipavec je namroč služila pri lastnici gostilne „Alla cittd di Zagabria" v ulici Farneto hšt. 25, Mariji Bukovič, toda svojo službo je zlorabila, kradeč razno blago in denar. Obto-ženka je sier tajila, toda našli so pri njej različno ukradeno blago in denar, o katerem sama ni znala, kako je prav za prav prišel v nje žep.
Policijsko. V petek popoludno zaprli so 24letnega težaka Matija O. iz Knla na Goriškem, ker se je vrnil v Trst, da ai je bil že izgnan od tu. — Neznan tat ukradel je v Novi ulici kmetu Ivanu Vatovcu is Posto-jine jopič vreden 3 gld. — 261etni težak Viktor S. nabral si je v petek v no v i tn pristanišču par kilogramov kave, toda zasačili so ga stražarji, mu odvzeli breme, a tatu spremili so v zapor. Oficijal g. Tis je ukaaal zapreti težka Ivana Petie-ja in Ivana Masaarija ter krošnjarja Iva Salvagno-ja, kateri ao na ■umu, da so isvršili veliko tatvino v ulici Carin-tia, o kateri amo bili sporočili v »jutranjem ia-danju od minole soboto med policijskimi vestmi.
—	20letnega težaka Antona dinigoja in nje* govega Stoletnega tovariša Alojzija Bogiča zaprli so, ker sta na sumu, da sta ukradla na Škorklji v kampanji št.,293 nekaj kuretnine. — Tukajšnji puliciji došla je okrožnica od okrajnega sodišča v Krumau na Oeškem javljajoča, da je neznan tat ukradel mioolega petka na tamošuji pošti 27 akoij angleške banke. Ukradone akcije imajo Številke : 18259,14*219. 74.291 — 74.295, 113.205, 41.316, 111.320, 112.341 — 112.345, 49.151 — 49.165,1.187 In 11.245. S tim bodi opozarjeno občinstvo, da ne kupi teh akeij. — 75letnega dninarja Antona Gregoriča iz Buaeta so ssprli, ker je prosjačil milodarov po mestu. — 34 letnega klobučarja Franja A. is Trsta vseli so stražarji pod svoje varstvo, ker se je gostil v neki kavarni v uliei Cavana, ne da bi bil imel s čim plačati račun.
Najnovejše vesti.
Opatija 26. Cesaričina-udova nadvojvo* dinja Štefanija dospela je tu sem včeraj pred-poludne na daljše bivanje.
Dunaj 26. Včeraj je bil minister predsednik ogorski dvakrat pri cesarju v avdijenci, da iiprosi sankcijo cerkveno-politiškim predlogom. Položaj ju jako resen in aploino je menenje, da nastopi kriza. Wekorle je odpotoval zvečer v Budimpešto.
Dunaj 25. Zvečer je bil obed pri cesarski dvojici, na kateri je bil povabljen tudi kralj srbski Aleksander.
Dunaj 26. Odsek za volilno preosnovo se anide jutri, da vsame izjavo ministarskoga predsednika Windischgrtitza.
Budimpešta 26. Fran Košut je prisegel danes kot podanik nvstro-ogerski.
Messlna 25. V minuli noči je bilo Čuti zopet dva sunka. Prebivalstvo je prestrašeno.
Peterburg 25. Carsko rusko glasbeno društvo je začelo nabirati za spomenik nar-šemu glasbeniku Rubinsteinu. Pogreb se bode vršil na državne stroške,
London 25. Kakor poroča Renteijev b;ro, napadli so Japonci Port Arthur dne 8<). t. m. V Port-Arthur so udrli Japonci ob 2. uri popoludne, v vzhodne utrdbe pa še le ob U. uri zvečer. Obaežne utrdbe prisvojili ao si naslednjega dne. Izgube Japoncev ao velike, one Kitajcev pa baje velike večje. Pravijo da so Kitajci izgubili več tisoč mol.
„Leipziger illuntrirte Zcitung" piše v svoji 2578 številki z dnć 2ti. novembra 1B92. o Bloh-terjsvlh Strpljivih igrah: „Večja potreba po omiki danaSnje generacijo pojavlja ne osebito v načinu, kakrt ae izbira igre za otroke, ker nastojnjo celo širši slojevi ljudstva, da izberejo v ta namen takih predmetov, ki niso le kratkočasili, ki ne razveseljujejo in zabavljajo samo, ampnk ki so tudi poučni. V istem smislu bavi se tvrdka F. Ad. Ricliter & Co. na Dunaju že dulje nego jedno desetletje z izdelovanjem takozvanih sidro-omaric s kamenčki za gradnjo, ki so, popolnjene od leta do leta, v 35 različnih številkah po 36 nč. do 70 gld. v prometu. Na te omarice, ki so sestavljene po Froblovem sistemu in ki imajo namesto samovoljnih lesenih čokov jako natančno obdelane kamenčke ta gradnjo iz prave kamnene snovi, neminljivo pobarvane z nestrupenimi barvami (rdeče, žolto in modro), kojim so prldodnni za teije naloge potrebni načrti in prerezi, opozorila je „lllustr. Ztg." že v svoji 2914 številki z dne 5. decembra 1885. Vzgojilna vrednost istih pa je v popolnilnih redih, katere je iiumil dr. Hichter, po katerih redih se more omarica popolniti sistematično, kakor je starost in duševna nadarjenost otrflk, in v dodanih natančnih risarijah v barvanem tisku. — Istitako so fiichterjeve tvrdke strpljive igre, koje je smatrati kot razširjenje FrOblovih iger, jako primerne za razvoj zmisla za oblike in se dobivajo, kakor sidro-omarice s kamenčki za gradnjo, po vseh finejših prodajalnicah igrač: „Glavnlom„Kriieta igra,k „ Uganjka o krogu", „Pgthagorcu", „ NadUgovalec", itd. Te igre sestavljene so iz kamenitih tablic (sedem do deBet), iz katerih je tno2no sestaviti veliko število različnih oblik. K tem pripadajo z veliko tehniško in umetniško spretnostjo sestavljeni zvezki za naloge, od katerih imajo najnovejši tudi naloge za dvostroks igre. Mnogoličnost tu možnih duhovitih kombinacij zares iznenadja" itd.
Trgovinske brit^juvk«.
Budimpešta. Pšenica sa spomlad 6.70-6-72 Koruza sa november 6*45 do 6*50. Oves ia spomlad 602-A 05. Iti nova 6 30-5-40. Koruza stara 5*41 do 5*60.
Pšenica nova oil 78 kil. f. 0'6O—tt «5. od It kil. f. 6-65—6'70, od 80 kil. f. « 70—6-75. o4 II kil. f. 8 76—6 80, od 82 kil. Tor. 6 80—6.85.
Ječmen fl'40—8 60; proso 5*90—6-20
Plenica: Slabo ponudbe, povpruitvaige omsjsiis Prodalo se je 15.000 met. stot. Vrsme ; jako lepo.
Praga. Neratinirani sladkor za november f. 11-96 december f. 12.— jako mlačno, aH bolje.
Praga. Centrifugal novi, postavljan v Trst
in s carino vred, odpoiiljatev precej f. 29---. Nov.
marc f- 29.- -29.25. Concassd z« november-mare 29*75 do —'—. Četvorni za november 30*75. V glavah (sodih) za konec novembra 31.
Bavra. Kava Santos good average aa november 89.75, sa mero , mirno.
Samfeurg. Santos good average za decembei 61.60. marc 06*—, mirno.
Dunajska bona M. novembra 1194
danaa. včeraj
Driavni dolg v papirju .... 99.85 99-90 , v srepru .... 99 »6 99*90 Avstrijska renta v zlatu . . . 184 26 194.20 „ v kronah . . . 97 60 97*60
Kreditne akcija....... 891 50 889 75
London lOLst........ 194.60'/, 184*70
Napoleoni.........9*91 »'OS1/,
100 mark.........61*12 61.12'/,
100 italj. lir........ 46-06 45-96
iniiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiHj
Otvoritev novega ;
prenočišča in restavracije j Al „Moncenisio" i
Piazza delle Ltgna it. I In Via Toronta. !
Podpisani priporoča slavnemu potovalnemu	J
občinstvu svojo popolnoma novo sezidano in	i
elegantno vrejeno prenočišče se restavracijo	i
po zmerni ceni in pošteni postrešbi.	J
So štovanjem	1 JL. Tuzzl.
Dichterjeve sidro-omarice za gradnjo hišic"[
ko slej ko prej nedosožone to so najpriljubnejše božično darilo otrokom, ki so ooz tri leta stari. Tudi cenejše nego vsako drugo darilo, kajti one trpijo mnogo let iu jih je moči culo po daljftom času popclniti in povečati. Pristne
sidro-omarice ■ kamenčki
reprezontujejo Jedino igro, ki je v Tssh deželah žela na-pristransko pohvalo, in katero vsak, ki jo pozna, iz prepričanja dalje priporoča. Kdor se še ni eoznanil s tem sredstvom, da se otrok igrajo prijetno zabava, kateri igri skoro ni najti primere, naj si naroči čim hitreje od pod-pi«ane llrmo novo bogato Uuatrovanl cenik in naj čita v njem natisnjena mnonjn, ki so izredno laskava. Pri kupo-vunji blagovoli naj se izrečno zahtevati : BlohtcrJaVS lldro-omarloa s kamenčki za gradnjo hišio (Richter*a Anker-SteinbaukaHten) in naj ho odločno odkloni vsaka omarica brez tovarnitke znamko sidra; kdor ta no stori, dobi lahko posnetek, ki jo meni vreden. Zato je vzeti lo slovoče pravu omarice, ki bo dobe za cono 35, 70, 60 kr. do 5 gld in više in so
v zalogi ir vseh flamejšlla trgovinah % igraiami. Novo t Richterjovo strpljivostne igru: Jajeo Kolumbovo, strelovod, tešitalj v Jeil, preganjalec muh ali trm. Cena igri 35 kr Pristno samo s sidrom!
F. Ade RICHTER Sa Cie.,
I. avstro-ngerska c. In kr. priv. tovarna sidro-omaric s kamenčki za grajenje hišio. Dunaj, I. Nibelungongasse 4. Tovarana .* XIII./I (Hitzing) Eudolfstad (Thttr.), Oltsn, Notterdam, London E. 0., Nev-Tork, 17. Warren-St.
Lastnik politično društvo .Edinost* — ladavatalj in odgovorni ur«dnik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.