Pcsssicziia številka 30 vi/jsiiev. S ev. 280. V UdDM v čelrlek, dne 5. decembra 1918. a» Vil|t po poitii a U saio leto upre) .. E SO* -M eo mesa* „ ., „ 4.80 SamAl)o oeloletno . „ »V— la ostalo tneiamstvo. H W'- V l<|abl|ani a« dom ta o a Is lato aapra).. t 48 — » ii aiiM „ ..K !•— V iptni ml*a» attiSit „ 8-50 Ea Sobotna Izdaja: bi Sa oelo lito.....K 10"— *a N«mfil)e oeloletno. „ 12"— ta ostala Inoismitvo. „ 15 — LeiO XLYL Sia InseratJi mamam Baoitolpaa p sti trnu (M ma ilroka la S mm vtaoka ali ajo proitor) ia aakrat .... h >0 * la d*»- la vačkrat . n 4S „ pri va6|tb aarufttllb primat«! popaat pa dogovora. Ob aobotak d volni urtl Eauatolpna patltrrata K t' llba|a Tiak daa lanantl aa- dol]e la pramlka, ob t. ari pep. Radia Utaa priloga rani r*< _ Orodnlitvo |a v Kopltarjatf altol itev. 6/IIL Bokoplal aa ao vračalo; noiraaklrana pisma ia aa e=» apra|ema|o. — Uradniškega teletom iti*. 50. csa Političen list za slovenski narod. UpravalitTO j« T Kepltarjavt altol št S. - RaOu pošta« hranilnloa avatrijaka »L 14.797, agrmka 26 Jll, boam.-hflro. it 7563. — Oprarniftkega talsluu It M, Poročilo dr. Korošca o svoli misiii v Ženevi in Parizu. — Ententa podpira fugoslo- uanska stremljenja. Zagreb, 4. dec. Na včerajšnji seji osrednjega odbora Narodnega veča je poročal dr. Korošec, da so vsi naši prijatelji v en— tenti, med njimi največje evropske osebnosti, priporočali, naj se čimpreje zedinimo s Srbijo, kar se je želelo doseči tudi z ženevskim dogovorom, pri katerem so sodelovali Pašič in vsi predsedniki srbskih opozicijonalnih strank ter vsi delegati Jugoslovanskega odbora. Glavni pozitivni rezultat tega dogovora je ustanovitev skupne vlade. Sklepu osrednjega odbora Narodnega veča od dne 24. novembra, ki znači velik korak naprej v vprašanju edinstvene države, se on (dr. Korošec) zelo rad pridružuje, ker ga je sam želel in za to deloval. Po ženevskem dogovoru je dr, Korošec odšel v Pariz, kjer je bil srčno sprejet od najvišjih faktojrjev, tako od ministrskega predsednika Clemenceau-a, Picho-na, zastopnikov časopisja in poslancev različnih strank. Vsi so odločno zastopali jugoslovanske interese proti italijanskemu imperializmu. Povsod je dobil vtis, da se napram naši pravični stvari gojijo najsrčnejše simpatije. Londonski pakt res veže Francijo in Anglijo, ne pa Amerike. Treba pa je povdariti, da Italija od svoje strani ni izpolnila vseh pogojev, ki jih je prevzela in zato ni nemogoče, da bo pogodba revidirana od tistih, ki so jo podpisali. .V Parizu je dr. Korošec došel v stik z voditeljem ameriške .misije in prijateljem Wil-soaovim House-jem in se pri nJem zavzel za naše jugoslovanske stvari. Dobil je zelo ugoden vtis. Po njem je naprosil ameriško vlado, naj pošlje živeža za pet milijonov, obleke in obuval pa za sedem milijonov ljudi. V Parizu se je posvetoval dr. Korošec tudi z angleškim in italijanskim poslanikom ter jima razložil jugoslovansko stališče. Povsod je gledal, da za našo stvar vzbudi zanimanje in da se razjasni naše razmerje z bratsko Srbijo. Porabil je priliko v Parizu, da je na shodu radikalnih so-cijalistov, ki so najmočnejša stranka v irancosk. parlamentu in ki so ga sami pozvali na shod, govoril ter informiral široko francosko javnost o aspiracijah Jugoslovanov. Pri tej priliki je bila sklenjena resolucija socijalislične stranke, naj ista s simpatijo spremlja jugoslovanske narodne težnje; obenem pa resolucija obsoja prepo-tenco italijanskega imperijalizma. Na poziv osrednjega odbora Narodnega veča je dr. Korošec odšel iz Pariza dne 26. novembra in v Parizu sta ostala dr. Trumbič in Pašič. Sinoči je dr. Korošec odpotoval v Beigrad, kjer bo ostal dalje časa. .Osrednji odbor Narodnega veča je na predlog dr. B u-disavljeviča sprejel zahvalo in priznanje svojemu predsedniku dr. Korošcu, kar je bilo zabeleženo v zapisnik. Dr. Korošec v Belgradu. Beigrad, 4. dec. Danes popoldne ob 3. uri je s posebnim vlakom prišel v Beigrad predsednik Narodnega veča SHS v Zagrebu dr. Antonm Korošec. V Zemunu ga je pričakoval dr. Svetozar Popovič. Dr. Korošec je našo delegacijo natanko obvestil o svojem delovanju v inozemstvu. Njegovo poročilo je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je takoj prevzel predsedniško mesto v delegaciji. Predsedoval je seji delegacije, na kateri se jc razpravljalo o ustavnih garancijah za časa provizorne dobe in o sklicanju konstituante. Jutri bo dr. Korošca v posebni avdijenci sprejel princ-rcgent Aleksander. Slovenska delegacija v BelgracQy, Avtonomija, skupna vlada, delegacija za mirovno konferenco. Beigrad, 5. dec. Slovenska delegacija se nahaja še vedno v Belgradu. Vprašanje • avtonomije je povoljno rešeno. Danes je na dnevnem redu sestava skupne vlade in delegacije za mirovno konferenco. Dr. Korošec in dr. Žerjav sta prišla včeraj ob 3. uri popoldne še ravno pravočasno v Beigrad. V nedeljo ali ponedeljek se vrne slovenska delegacija domov. Francoski list prinaša dr. Korošcev inlerviev in njegovo sliko. Zagreb, 4. decembra. Današnji listi prinašajo intorviev, ki ga je imel urednik jiari-škega lista »Excclsior« z dr. Korošcem. Dr. Korošec mu jo natanko razložil naše razmere ter upravičeno zahteve Jugoslovanov. Pri tej priliki prinaša list dr. Koroščevo sliko. Avdijence prt regentu Aleksandru. Beigrad', 4. dec. Včeraj sta bila sprejeta v posebni avdijenci pri princu regentu Aleksandru poverjenik za notranjo zadeve vlade SHS v Ljubljani dr. Janko Brejc . in dr. Izidor Cankar. Beigrad, 4. decembru. V avdijenci pri regentu Aleksandru so bili sprejeti dr. Luki-nič, Beleš, dr. Palečck, Dušan Gecmanovič, 9 katerim so je regent Aleksander razgovarjal o preganjanjih in talnikih v Bosni in Hercegovini, dr. Bratič in Čadrajič. Beigrad', 4. decembra. Regent Aleksander je v posebni avdijenci sprejel delegata Bosne in Hercegovine Gjamonjo, ki je pozdravil regenta v imenu Hrvatov Bosne in Hercegovine ter izrazil veselje naroda, da je po 8001etnem robstvu,dobil vladarja svoje krvi. Prestolonaslednik je v svojem odgovoru posebno poudarjal delovanje bosenskih frančiškanov. Beigrad, 4. decembra. V posebni avdijenci je sprejel regent delegata Vukotiča. Regent se je zanimal za razmere v Dalmaciji, posebno 7, ozirom na stradajoče ljudstvo, izjavil je, da ga zelo veseli, ko je ravno Dalmacija tako oduševljeno in edino nastopila za stvar jugoslovanskega kraljestva. Upu, da bodo kmalu urejene nove razmere. Važni sestanki v Dubrovniku. Beigrad, 4. dec. Pasič, srbska vlada in skuščina bodo prišli v Dubrovnik 5. ali 6. decembra. Isto dni odpotuje regeut Aleksander preko Broda in Sarajeva v Dubrovnik s posebnim vlakom. Zagreb, 4. dec. Danes sta iz Splita v Dubrovnik odpotovala v imenu zemaljske vlade za Dalmacijo dr. Krstelj ln dr. Machiedo, da se tam sestaneta s Pasičem in Gavrilovičem. Življenje v Belgradu. Beigrad, 4. decembra. V mesto se polagoma vrača navadno življenje. Izmed listov izhajajo »Večerne Novosti« (brez stranke), »Pravda« (napredna stranka), »Samouprava« (Pasičev list). Iz ententinih držav se mnogoštevilno vračajo meščani. Beigrad, 4. decembra. Včeraj ob pol 10. uri je bil na čast delegatom SHS prirejen mal banket, katerega so se udeležili tudi ministri Jovanovič, Miličič, Protič in Rašič. Delegate je nagovoril minister Prolič in v svojem govoru pozdravljal vse prve politične in kulturne jugoslovanske delavce. Beigrad, 4. decembra. Danes zvečer so priredile belgrajske gospe in gospodične naši delegaciji čajni večer, katerega so je udeležil tudi princ regent Aleksander. Gospe in gospodične je pozdravil in se jim zahvalil dr. Tresič-Pavičič. Glasovi hrvatskega časopisja. Zagreb, 4. decembra. »Hrvatska Rieč« piše: Kakor izvemo, so je dr. Korošec zelo po-iivalno izrazil o odločitvah v Belgradu z dne 1. t. m. Popolnoma odobrava vse, kar sc je zgodilo, odkar je odšel od doma, posebno pa odobrava adreso Narodnega veča regentu Aleksandru. Pojiolnoma ga zadovoljuje izjava prestolonaslednika Aleksandra. Zagreb, 4. decembra. Narodna Politika i. zanosom pozdravlja odločitev v Belgradu in osnutek jugoslovanskega kraljestva. List nadaljuje: En nedostatek pa je vendar le bil pri tem odgovoru, in ta je pomanjkanje demokracije. Dogovori so se vršili Ic s srbsko vlado, ne pa s poslanci Narodno skupščine. Uver-jeni smo, da hi i Narodna skupščina kakor tudi hrvatski in slovenski sabor ratificirali ta dogovor in drago hi nam bilo, da hi prišli v zvezo s srbsko opozicijo, o kateri iskreno iz i javljamo, da nam jo mnogo bližjo nego Pasič. Srbska opozicija jo prcdstaviteljica široke de I mokracijc v Srbiji. V ostalem pa je adreso sa-( inu, posebno pa odgovor regentov v mnogih točkah uprav sijajno izpolnila nnde Hrvatov ! in Slovencev. »Narodna Politika« citira dalje pismo nekega delegata republikanskega mišljenja, ki piše: »Kar smo napravili, smo dobro napravili. Pokazali smo, da nam je salus puhlica supremn lex (splošna blaginja najvišji zakon) in smo sc na podlogi demokratičnega načelo podvrgli večini. Sedaj pa zahtevamo, da nova država zastavi svojo- moč, do reši naše zasedeno kraje od ošabne Italije. Od nove vlade pričakujemo, da bo spoštovala načelo parlamentarizma in demokracije, kakor smo v odreši liaglasili. Konec, je sedaj neodločnosti iti približali smo «e resnični svobodi.« Zagreb, 4. decembra. »Glas SHS« piše, da pojavi v Bosni in Hercegovini, v Sremu in med ogrskimi Srbi, ki bi utegnili značiti nekak separatizem, niso trajnega pomena. V resnici je bila to le reakcija proti temu, ker jo Narodno večo prepočasi delovalo in so imeli namen stvar pospešiti. Z dogovorom v Belgradu je konec tudi tega separatizma. Zagreb, i. decembra. »Hrvatska Državo« pO/Mravlja z zanosom belgrajske odločitve. Dne 12. t. m. se bo vršilo strankino zborovanje, kjer so bo starčevičanska stranka izjavila o svojem državnopravnem, političnem, so-cijalnem, kulturnem in gospodarskem stališču. Poincare priporočal skorajšnje zedinjenje Jugoslavije. Zagreb, 4. nov. O dogovoru piše »Hrvatska Rieč« ter pravi, da je pred sklepom znanega ženevskega dogovora — vsled katerega je Pašič demisijoniral — pozval sam predsednik velike francoske republike Poincare brzojavno vse predstavitelje Slovencev, Hrvatov in Srbov v inozemstvu, naj čimprej ustvarijo edinstveno državo, da se bo Jugoslavija mogla udeležiti mirovnih konferenc. Pozdrav Narodne vlade regentu Aleksandru. Narodna vlada je poslala dne 4. decembra regentu Aleksandru sledeči brzojavni pozdrav: Njegova Kraljeva Visokost regent Aleksander, Beigrad. Narodna vlada SHS v Ljubljani pozdravlja z iskrenim navdušenjem ujedinjenje vseli Srhov, Hrvatov in Slovencev pod" re-gentstvom Vaše Kraljeve Visokosti. Načela svobode, bratstva in prave demokracije, izražena in naglašena v proklamaciji Vaše Visokosti, so nam dragoceno poroštvo srečnega razvoja in lepe bodočnosti troedinega naroda. Še posebno vdano zalivalo si usojamo pa sporočati za blagohotne in tolažilne obljube najodločnejše branitve celega etnografskega ozemlja SHS, zlasti tudi na naši severni in zapadni meji, kjer naši bratje prenašajo sedaj po vsem štiriletnem vojnem trpljenju gorje neznosnega nasilstva okupacije. Živel jugoslovanski Trst, živela jugoslovanska Goriška in Istral Bog blagoslovi ujedinjeno Jugoslavijo! Bog čuvaj kralja Petra in regenta Aleksandra I Narodni praznik Jugoslavije. Beigrad, 5. dec. (Lj. kor. ur.) Naredita vlada v Ljubljani je prejela danes iz Belgrada sledečo brzojavko: »Za popularizacijo in svečano proslavo zgodovinskega dogodka ujedinjenja naroda SHS odreja predsedništvo Narodnega veča sledeče: 1. Dan 1. december se proglaša za narodni praznik. 2. Ta praznik se bo tekočega leta radi prometnih neprilik praznoval izjemoma dne 14. in 15. decembra. 3. V soboto 14. decembra se praznuje v vseh šolah, tako cla bodo povsod predavanja o znamenitosti in sreči narodnega zedinjenja edinstvene države SHS. 4. Zvečer istega dne se ima potom vojaških oblasti odredili, da se vrše tamkaj, kjer se nahajajo vojaške posadke, svečani obhodi z godbo. Priporoči se privatni ini-cijativi društev, da tega ali naslednjega dne prirede svečane akademije, narodne skupščine, svečane gledališke predstave ali slično, da se na ta način široki sloji seznanijo z dogodkom. Dne 15. decembra naj se oblasti sporazumejo z verskimi predstojniki, da se dogodek proslavi v cerkvah z molitvijo, s svečanim Te Deum in z blagoslovom. 5. Čitanju adrese Narodnega veča in odgovora regenta Aleksandra med službo božjo morajo prisostvovati vsa oblastva in šolska mladina. Narodna društva naj se po-zovejo, da se korporativno z zastavami udeleže službe božje. Vojaškim oblastvom naj se naroči, da ta dan prirede svečano parado. 6. Zvonovi naj zvone, in na sedežu vlad naj se izstreli iz topov 101 strel. Na vseh javnih in po možnosti na zasebnih poslopjih naj na dan proglašenja tega dogodka vihrajo slovenske, hrvatske in srbske zastave. T. Priporoča se, da pošljejo vlade vsem župnim uradom, vakufstvom,' mea-rinskim poverjeništvom itd. in vsem šolam brzojavno okrožnico, v kateri naj bo kratek življenjepis dinastije Karadžordževičev in njihove zasluge za ujedinjenje naroda. Omeni naj se tudi dosedanje delo naših prvoborileljev za ujedinjenje naroda. Jugoslavija. Jugoslovani zasedajo severno mejjo. Maribor, 4. dec. Danes ponoči so zasedle naše čete Grebinj na Koroškem . Avstrijske-nemške čete so prejele iz Gradca nalog, da zapuste Strass in Arnovž ter sc pomaknejo proti severu. Srbske čete so ped poveljstvom nad-poročnika .Turka zasedle Št. Pavel na Koroškem. Velikovec drže slovenske in srbske čete. Nemške čete so se umaknile. V mestu vlada popolen mir. Naš poveljnik je izpustil zato vse talce, ki si jih je pridržal, da si zavaruje mir med prebivalstvom. Pri- . držal si je le enega nadporočnika, ki bo izročen sodišču zaradi kaznjivih dejanj. Železniška zveza Maribor-Gradec jc pretrgana. Med Spielfeldom in Arnovžem ne vozi noben vlak. Dravograd — zaseden. Ponoči od 2. na 3. dec. so jugoslovanske čete zasedle za Marenbci-gom, Muto, tudi trg Spodnji Dravograd. Kolodvor je bil že prej v naših rokah. Vse se je izvršilo mirno, nemška Schutzvvehr«, ki je bila prej nastopala zelo oblastno, pod komando nemškega Gonitzcrja, se je hitro udala in pobegnila. Vlada popolen mir in red. Nemški napisi so izginili. — Zasedli so se tudi Labod in drugi kraji. Velikovec, 5. dec. Nemške koroške čete so danes ponoči razdrle železniško progo med Rikarjevo vesjo in dravskim mostom. Naše čete so nemške vojake prepodile in danes popravljajo železniško zvezo, Stojimo že več kilometrov zahodno od Velikovca proli Celovcu, Maribor, 5, dec, Arnovž in Štras je nemško vojaštvo izpraznilo, V vsakem kraju je bilo po sto mož. Predno so ti nemški vojaki odšli, so uničili stražnice in vse zaloge, ki bi jih morali pustiti. Maribor, 5. dec. Cmurek je zasedel dne 3. decembra zvečer poročnik-učitelj Žel z 20 možmi. Župan dr. Schurmann (Žur-man) je tej zasedbi nasprotoval in ni hotel o njej ničesar vedeti. Ko mu je pa poročnik Žel zagrozil z aretacijo, sc je župan udal. Službena obljuba in prisega vsega železniškega osobja na progah Zidani most — Maribor, Pragorsko — Središče, Spil-fed — Ljutomer, Maribor — Velikovec, Spodnji Dravograd — Celje, Velikovec — Železna kaplja so vrši od (i. do i), t. m. ob navzočnosti poverjenika za promet. Mariborski Nemci lažejo. Maribor, 5. decembra. Nemci širijo po Mariboru laž, da je odstavljena Narodna vlada v Ljubljani. Nemška sabotaža. Maribor, 5. decembra. Nemški in soc. demokratski delavci so uničili oziroma poškodovali stroje v delavnicah ob koroškem kolodvoru, tako da naše delavstvo ne more delali. čeprav bi hotelo. Krivcem so že na sledu in bodo strogo kaznovani. Šttlvereinske šole na Štajerskem zapirajo. Maribor, 5. decembra Zaprli so dve šul-ferajnski šoli, in sicer v Pekrah pri Mariboru in v Št, Lenartu v Slovenskih goricah. | Okrajni komisar dr. Kramer — pred sodiščem. Maribor, 5. decembra. Bivši komisar okr. zastopa v Slovenski Bistrici, dr. Kramer, pride pred sodišče, ker je samovoljno in brez vednosti okrajnega zastopa podpisal na njegov račun milijon Kron zadnjega vojnega posojila. Iz islih razlogov pridejo pred sodišče člani okrajnega zastopa v Ptuju, ker so podpisali tri milijone kron zadnjega vojnega posojila. Italijani na Vipavskem. Iz St. Vida nad Vipavo se nam iz st. vioa naa vipavo se nam poroča: Tudi naš vinorodni kraj je zasedel Italijan. Menda misli tu za vedno ostati, ker je začel s pravcatim utrjevanjem. Kako težko čutimo pri nas trdo. brutalno tujčevo pesi, ki gospodari tu samovoljno, brezobzirno, ne meneč sc za naše vzdihe, proteste in pritožbe. Ljudstvo, ki jc že enkrat okusilo sladkost svobode, ki je bilo že reSeno izpod jarma nemške birokratske vlade, žali Bog za prav m a I d časa, jc sedaj grozno potrto. To je grenko: Mora. ki je prej tiščala naše ljudi, je bila zmagovito poražena — ljudstvo je prosto dihalo — pa prišla je druga. 5e hni ša — italijanska mora. Kajti kar Lahi počenjajo z nami, presega ze vse meje. Izvršujejo najkrutejše rekvizici|e sena, živil in lesa. Ljudstvo stoji pred prepadom strašne katastrofe! Izvršujejo pa tudi druga nečloveška dejanja. Tako je pred 14 dnevi ustavila italijanska patrulja župnika, ki je nesel bolniku sv. Popotnico in ga gnala z nasajenimi baioneti l'o!s!:i nouk je popolnoma prenehal. Uči-iclji nam:c; r.c- poujcvali rlovcntk«, ampak smeli bi samo italijanski, io ie naravnost norostno! V čisto slovensko judsko šolo naj bi kar čez noč uvedli samoitalijanski In naši možje ter mladeniči! S kakim veseljem so se ti vračali domov, veseleč se, da so sedaj prosti trdih okov militarizma, da so si rešili življenje v tej svetovni moriji! S solzami v očeh je pozdravila mati svojega sina, ki ga je pričakovala dolga, dolga leta. Iskreno sta se pozdravila mož in žena, bratje in sestre. Vriskali so ti krasni borci, ki so se vračali prosti v prosto domovino! A lc malo časa so bili prosti. Prišel )e Italijan in jih je s silo odvedel tja proti Gra-diški — v sužnjost. — Krvavelo je srce materi, ko so ji odgnali sina, krvavelo je srce ženi, ko so ji gnali moža, ki se je komaj vrnil! (Medtem so naši možje in fantje zopet že prosti. Op. ur.) . , , , .. Toda v nas še tli upanje, da se bo zlomil ta blazni italijanski-imperializem, kot se je nemški, da bo kmalu nastopila srečna demokratična doba, ko bomo prosto odločali o svoji usodi, ne pa kak Nemčur ah pa Italijanaši — Upamo, da bo zmagalo od predsednika Wilsona proklamirano načelo samoodločeva-nja narodov iu plebiscita, da bomo zopet dihali pod svobodnim solncem v Jugoslaviji, po kateri smo tako hrepeneli in hrepenimo, za katero so umirali naši fantje in možje, da so jo obvarovali pred navalom sovražnih trum, ki pa sedai zdihujejo v ujetništvu! O, pridi Jugoslavija, in reši nas neznosnega bremena! J- C. Dalmatinska zdravstvena akcija za Srbijo. Split, i. decembra. Zemaljska vlada dalmatinska pripravlja večjo zdravstveno akcijo za Srbijo. Te dni bodo poslali v Relgrad 2b0 postelj. Laški vojaki se boje Srbov. Jablanac (Hrvatsko Primorje), 4. decembra. Tu so se izkrcali italijanski vojaki s tor-pedovko št. 08. Ko so prišli v stik s prebivalstvom, so povpraševali, če ni morda tu kje h}izu srbske vojske. Jugoslovansko zedinjenje poparilo Italijane. Bakar, -l. decembra. Italijani na Reki so silno poparjeni, odkar je bilo v Belgradu proglašeno zedinjeno jugoslovansko kraljestvo. Hrvatski listi, ki prinašajo adreso Narodnega veča ter regentov odgovor, se tajno širijo v več tisoč izvodih — hrvatsko časopisje je namreč italijanska oblast prepovedala — po vsej Hoki in okolici. V celem hrvatskem I'ri-morju se vrše izredne manifestacije in slavnosti na čast kralju Petru in Jugoslaviji. Italijani odrejajo carino. Trst, 3. Glede carinskega razmerja je odredilo gubernijsko oblastvo Julijske Benečije v glavnem to-le: Do novih odredb se bo poslovalo po avstro-ogrskih carinskih in finančnih zakonih in predpisih. Glede na efekte in njih uporabo se smatra na mesto finančnega ministrstva postavljeno vrhovno armadno poveljstvo, oziroma v njega imenu tržaško gu: bernijsko oblastvo. Ker se smatrajo že sedaj odpravljene meje, ki so ločile Julijsko Benečijo od Italije in ker se mora vsled tega dopuščati prevoz nacionalnega in nacionaliziranega blaga iz enega dela Italije v drug del brez plačila novih carinskih pristojbin, izhaja iz tega, da se mora na blagovne pošiljatve potom obmejne plovbe iz luk Julijske Benečije v luke italijanskega kraljestva in narobe razširiti isti način carinskega odpravljanja, kakor je določen za transporte od ene iuke italijanske v drugo. — Ker se mora ugotavljati redni prihod blaga, bodo smeli carinski uradi kraljestva in carinski uradi Julijske Benečije korespondirati med sabo po pošti in uradnem brzojavu. Tem carinskim odredbam je še dodan dostavek, da omenjene carinske olajšave ne smejo biti v korist nedovoljenim špekulacijam, kakor n. pr. da bi se plačala carina v Trstu in poslalo potem v kako luko kraljestva blago, ki je glasom avstro-ogrske carinske tarife podvrženo nižji carini nego je ona, ki je določena po tarifu kraljestva. Take špekulacije bo treba naznaniti gubernijski oblasti, da odredi potrebno. Naposled je še določeno, da do nove odredbe pristaja gubernijski oblasti, izdajati dovoljenja za uvoz in izvoz blaga v primerih, ko gre za izjeme iz omenjenih odredb. Iz Češke. Čehi na Ogrskem. Budimpešta, 4. (K. u.) Včeraj ponoči so močni češki obhodni oddelki iznova napadli most čez Moravo pri Požunu, vendar oa jih je ogrska pehota in topništvo odbilo. Poveljnik češkega oddelka se je, kakor poroča ča-sonis »Pester Lloyd«, s častno besedo zavezal, da ne bo ponovil napada na most čez Moravo, dokler bo on poveljeval oddelku. »Bohemia« zopet izide. Praga, 5. »Bohemia , ki je bila ustavljena, izide danes zopet. Prva češka legionarka. Praga, 5. decembra. Prva češka legionar-ka. slikarka gospodična Jahnsova, se je podaja na fronto. Ententa, Wilsonova poslanica. Washington, 2. (K. u.) Predsednik Wil-son je sklenil svoja izvajanja tako-ie: Smem li upati, cenjeni gospodje člani kongresa, na Vašo skupno podporo pri nalogah, ki me čakajo onstran morja. Nikakor ne podcenjujem težkih dolžnosti, ki sem jih prevzel nase in sem si tudi svoje velike odgovornosti popolnoma svest. Služabnik naroda sem in ne morem imeti nobenih zasebnih misli ali namenov, ako hočem svojo nalogo izvršiti. Odpravljam se na pot, da po svojih najboljših močeh sodelujem pri skupnih pogajanjih in da pripomorem v skupnem delu z drugimi odposlanci zavezniških držav k udejstitvi mirovnih pogodb na mirovni konferenci. Predsednik ie zagotavljal, da bo potom žičnega ali brezžičnega brzojava z njim trajna zveza mogoča in da bo njegova odsotnost kolikor le mogoče kratka. Izrazil je končno nado, da mu bode mogoče povrniti se s srečno zavestjo, da iuu je bilo dano uresničiti visoke ideale, za katere se je Amerika bojevala. Wilsonovo potovanje* v Evropo. Rotterdam, 4, (K. u.) Glasom lista »Nieu-vve Rotterdamsche Courant« poročajo »Central News« iz Washingtona: Uradno se na- znanja, da j? W!bbn svoje popotovanje v Evropo preložil za 24 ur. Vsrc,c se ne navaja, zdi se pa, da gre za važna vprašanja, tikajoča se vladanja za predsednikove odsotnosti. Wi'son prispe v Pariz. Amsterdam, 4. (K. u.) Reuterjev urad poroča iz Bresta, da se bo Wilson i 2, t, m. popoldne v Brestu izkrcal. Izkazalo se mu bodo vojaške časti. Sprejel ga bo v imenu vlade Pichon. Predsednikov vlak dospe v Pariz ob eni zjutraj. Posvetovanje entente. London, 4. (Reuter. K. u.) Sinoči se je objavila nastopna uradna izjava: Konferenca med francoskimi, italijanskimi in angleškimi vladnimi zastopniki, ki ji je predsedoval Lloyd George in ki se je vršila zadnja dva dneva, je bila nocoj zaključena. Prisostvovali so: ministrski predsedniki Francije, Italije in Velike Britanije, nadalje Balfour, Sonnino in Foch ter šef državnega generalnega štaba. Vršila so se tudi zborovanja zastopnikov aliiranih držav in državnega vojnega kabineta. Teh zborovanj so se udeleževali tudi predsedniki Kanade, Avstralije in nove Fundlandije, general Smuts in drugi ministri Britanije in dominionov. Polkovnik House zaradi bolezni ni mogel biti navzoč Francozi v Alzaciti-Loreni. Bern, 4. decembra. (Lj. k. u., KB.) Višji I komisar /.a AIzacijo-Lotaringijo je odredil, da j se zopet uvedejo prejšnja francoska imena. Nemški cestni napisi in napisi tvrdk se morajo odstraniti. Generalni nadzornik za javni pouk v Alzaciji-Lotaringiji, Houllet,. je stras-burškemu poročevalcu lista s-Petit Parisien« izjavil, da se mora ves pouk spraviti v skladje z organizacijo francoskih univerz. Vse nemško j učiteljstvo se odpusti. Ustavijo se vsa nemška predavanja na vseučilišču. Na gimnazijah in ljudskih šolah se bodo te izoremembe izvršile kar najhtreje; ob tem se bodo zaposlili francoski učitelji zlasti iz Alzacije-Lotarmgije. Francija ne bo še demobilizirala. Ženeva, 5. decembra. Vojni odsek francosko zbornice je odobril predlog vlade, naj se demobilizacija z ozirom na nejasen položaj v Nemčiji odgodi. Nemška Avstrija. Nemška narodna skupščina. Dunaj, 4. decembra. (Lj. k. u., KB.) Po državnem uradu predloženi načrt o volilnem redu za ustavotvorno narodno skupščino se odstopi odseku za volilni zakon. V dopisu državnega urada se poroča o sklepu državnega sveta, da se naprosi narodna skupščina, naj razveljavi sklep z dne 17.. novembra o zakonu glede državljanske pravice in da se naprosi upravni odsek, naj po 24 urah zopet o tem poroča. Predsednik Dinghofer predlaga, naj se ta stvar odstopi upravnemu odseku. Posl. Hummer predlaga prvo branje, ker je po poslovniku nemogoča ponovitev sklepa narodne skupščine. Državni kancelar dr. Renner opravičuje ravnanje državnega sveta, obrazloži, da državni svet ne more izvesti- tega načrta, ki je bil prejkone prenagljen. Država bo obstojala že dneve in tedne, ne da bi imela državljane. Načrt nasprotuje tudi mednarodnemu pravu o državljanstvu in bi ustvaril veliko število nobeni državi pripadajočega živ-lja, tako da bi se pojavila mednarodna zadrega in bi se povzročil povod represalijam. Sklep upravno ni mogoč. — Poslanec Seitz izvaja: Ogroženi smo od vseh strani, povsod se kažejo stremljenja, onemogočiti obstoj mlade Nemške avstrijske države. Naglaša silne prehranjevalne in produktivne težkoče ter brezposelnost. Govornik poudarja, naj se stori vse, da se odstranijo te težkoče. Ne smemo se brigati za malenkosti. Zato prosi, da se odobri predlog državnega sveta. — Poslanec Ofner izjavlja, da so pomisleki poslanca Hummerja upravičeni. — Poslanec Wolf naglaša, da si je državni svet s svojim predlogom prisvojit ne samo pravice regenta, marveč tudi pravice prve zbornice. Protestira proti predlogu, ker se ne strinja z demokratizacijo in ustavo. — | Predsednik Dinghofer poroča, da je poslanec Hummer umaknil svoj predlog za prvo branje, ker je dosegel, da se je ta stvar obravnavala v skupščini. Ko je državni kancelar dr. Renner opovrgel izvajanja posl. Wolfa, se odstopi predlog ustavnemu odseku. Temu se da rok 24 ur, da poroča o stvari. — Skupščina preide na dnevni red, to je vladna poročila. Državni tajnik za zunanje stvari dr. Bauer opozarja na smernice naše zunanje politike, to je na neomejeno in brezpogojno priznavanje samoodločbe drugih narodov, na zahtevo iste pravice za nemški narod, na rešitev vseh spornih ozemeljskih vprašanj potom glasovanja, na reši- 1 tev vseh drugih vprašanj z našimi sosednimi narodi po dogovorih, sicer pa po razsodiščih. Naloga naše zunanje politike je, da uveljavi ta načela. Prevzeli smo dedščino popolne onemoglosti in slabosti; še hujša je moralna onemoglost, v kateri smo ostali. Drugi narodi so nam takorekoč napovedali gospodarsko vojno. S tem se ogroža naš narod. Naša naloga je, da obvarujemo potom pogajanj naš narod vsake katastrofe. Drugi narodi ne vodijo samo gospodarske vojne, marveč se poslužujejo brutalnih sredstev. Stojimo na stališču, da se bodo vsa ozemeljska vprašanja reševala na mirovni konferenci. Naši sosedje so uverjeni, da bo mirovni kongres odločil njim v prid in hočejo ustvariti dejstva. Čehoslovaška in jugoslovanska vlada ravnata tako, da preti nevarnost, da se ne bo mogel vzdrževati mir na naših mejah. Naznaia, da se je predlagalo obema državama, naj skleneta pogodbe za razsodišča. Razsodišča naj bodo sestavljena po določbah liaaške konvencije in razsodbe ne smejo prejudicirati določbam mirovne konference. Državni tajnik označa kot simbol češke vlade, da je pred nekoliko dnevi ustavila v Pragi nemški list na podlagi zakona grofa Stiirgkha o izjemnem stanju in da rabi sedaj sredstva grofa Stiirgkha. Govornik pripominja, da posveča vlada svojo posebno pozornost temu, da so Italijani zasedli nemške dele južne Tirolske in izjavlja, da ie to Italijanom le vprašanje nekoliko kvadratnih kilometrov. Za Nemce pa je večjega pomena; to so edini kraji, kjer je jug nemški. Nemce bi bolelo, ako bi izgubili te kraje, — Državni kancelar podaja nato pregled dosedaj izdanih odredb in razlaga temeljne misli novega volilnega reda. Nadaljnja naloga narodne skupščine oodi, da izda zakon, ki bi bil okvirni zakon in ki bi vseboval splošni deželni red. Ker se bližajo volilni boji, delujejo združene stranke čimdalje težje. Nobena skupina, zastopana v državnem svetu, nima drugega namena, kakor zagotovitev prehodnega deln. -- Drž::visi lajni!: za prehrano Lovvcnfeld-Iiuso obrazloži razmere v prehrani in razmotriva dogovore z vladami drugih držav. Naznanja, da smo do včeraj dobili it Nemčije 10.000 ton moke in da smo dosegli s Čehi sporazum, da bodo preskrbovali Nemško Avstrijo po kvotah s sladkorjem. Z jugoslovansko vlado smo se dogovorili, cla nam dovoli uvoz živil iz Hrvatske. Ugotavlja, da je preskrba prebivalstva z moko in kruhom zajamčena približno do konca decembra. Storili smo vse korake, da nas ententa in Amerika čimpreje založita z živili. Kar se tiče Štajerske, nadaljuje govornik, moram reči, da je slabo preskrbljena. Zalog je malo, ker je spodnještajersko ozemlje, ki nas večinoma zalaga z živili, v jugoslovanskih rokah. Vsled dogovora Jugoslavije, smo dobili sicer nekaj živil iz Maribora, toda le malo. Položaj je vsak dan boli kritičen. Na Koroškem razmere niso tako slabe, ker je živil do konca decembra. Pripomniti moram, da je Koroška izrabila položaj in je takoj zvišala kvoto na moko. To ni dopustno, ker je mnogo kronovin prisiljenih da so znižale kvote, kolikor je bilo le mogoče. Državni tajnik za javna dela Zerdik poroča nato natančneje o preskrbi s premogom. Čehi se nahajajo glede zalaganja Nemške Avstrije s premogom v pasivni rezistenci. Glede premoga smo takorekoč v obsednem stanju. Namere Čehov prete z najhujšim. — Prihodnja seja jutri. Angliia in Nemška Avstrija. Bern, 3. (K. u.) V seji angleške poslanske zbornice 20. novembra je liberalni poslanec \Vedgowood vprašal, je li vladi znano, da se delajo poizkusi, Nemško Avstrijo pognati v zedinjenje v nemško državo. Bonar Law je odgovoril: Moja pozornost je na to stvar obrnjena. Zdi se, da so v Avstriji nemški agentje razširili govorico, da se Velika ! Britanija trudi, preprečiti, da bi avstrijski , Nemci stopili v podonavsko federacijo ali se združili z Nemčijo. Te govorice so neosno-vane. Državljanstvo Nemške Avstrije. Dunaj, 4. dec. (Lj. k. u KB.) Ustavni odsek se je posvetoval o predlogu državnega sveta glede obnovitve pogajanj o zakonu, ki se tiče državljanskih pravic. Sklenil je, da se predlaga razveljavljenje sklepa Narodnega sveta na ta način, da se sprejme § 1. brez dodatnega predloga Kemetterja in da zadobi § 2. sledečo obliko: kdor se do 31. decembra priznava h kaki drugi državi bivše Avstro-ogrske monarhije, izgubi v Nemški Avstriji domovinsko pravico. Kemetter je izjavil, da ne vztraja pri svojem predlogu pod pogojem, da se ga sporoči poročevalnemu odseku Narodne skupščine in da se ugotovi obstoj Nemške Avstrije kot narodne države. Koroški Nemci sklepajo. Celovec, 4. decembra. (Lj- k. u., KB.) Danes dopoldne je bila triurna zaupna seja koroške deželne skupščine, v kateri so deželni upravitelj in več poslancev, zaposleni v obrambnem odseku in kot posredovalci z Jugoslovani, obširneje poročali o vojaškem položaju, o prodiranju Jugoslovanov na Koroškem 'in o ukrepih, primernih položaju. V Nemški Avstriji nimajo premoga. Dunaj, 4. decembra. (Lj. k. u., KB.) Ker je prenehalo dovažanje premoga za nemško-avstrijske železnice, preti nevarnost, da se železniški promet popolnoma ustavi. Promet dunajske mestne železnice bo najbrže že v petek ali v soboto prenehal. Na glavnih železnicah bo prihodnje dni prejkone ostal v prometu samo Po en osebni ita en vlak, ki vozi v daljavo. Tudi tovorni promet bo še bolj omejen. Novi volilni red Nemške Avstrije. Dunaj, 4. (K. u.) Državni svet je sklenil, piedložiti Narodni skupščini zakonski načrt o sklicanju ustavotvorne, narodne skupščien, po katerem bi se ustavotvorna narodna skupščina izvolita za dobo dveh let in bi se sklicala na Dunaj 14 dni po dnevu volitve. V to ustavotvorno narodno skupščino se bo v strnjenem državnem ozemlju volilo 250, v nasel-bnem otočju pa 5 poslancev na podlagi enake volilne pravice brez razlike spola po sistemu razmerne volitve. Vedno več luči. Dunaj, 5. Aretirali so nadporočnika Miil-lerja de Hauenfeld, ki je bil zaposlen v vojnem ministrstvu, ker je hotel izsiliti od tovarne Deimler 150.000 kron. Ta znesek je zahteval za to, da bi molčal o postopanju te tvrdke. Za Habsburžane. Dunaj, 5. decembra. Dunajska vlada je odgovorila na neko interpelacijo socialnih demokratov z ozirom na agitacijo barona Chlu-meckega za zopetno vrnitev iiabsburžanov na prestol Nemške Avstrijo. V proračunu za pro-jiagando v inozemstvu je bilo določenih 2 milijona in pol kron. Kljub temu, da ni bila še ta postavka likvidirana, si je dal baron Chlu-mecky izplačati del te vsote in se je napotil v Švico, kjer je v zahodno švicarskih in francoskih listih delal propagando za zopetno vrnitev Hnbsburžanov na prestol Nemške Avstrije. Nova vlada je pozvala Chlumeckega, naj sc vrne iz Švice' Chlumecky se že vrača. Nemčija. Budimpešta, 3. (K. u.) Mackensen je dospel popoldne v Arad, kjer bo ostal do srede opoldne, da prejme nadaljnja navodila nemške in ogrske vlade. Iz Arada bo nadaljeval Mackensen pot v Veliki Varadin. Berlin, 3. (K. u.) Wolffov urad poroča: Rok za interniranje Mackensenovc vojske je bil na prošnjo nemške komisije za premirje podaljšan do srede opoldne. Berlin, 3. (K. u.) »Vorvvarts-^ poroča: General Nudand je dal izročili nemški komisiji noto, kjer zahteva za vzdrževanje angleške posadke v prvem mesecu 40 milijonov in za ameriško posadko 54 milijonov mark. Prvi rok, v znesku 10 milijonov mark je plačljiv dne 5. decembra 1918 v Douvrinu, nadaljnjih 30 milijonov mark pa 12. t. m. v Kolnu. Zahtevki za nadaljnje stroške zasedbe bodo še naznanjeni. Za zasedbo' Berlina. Berlin, 4. (K. u.) Deutsche Allgemeine Zeitung. poroča: Kakor javljajo brezžično dne 29. novembra, naj zavezniške in mornariške čete začasno zasedejo Berlin in opravljajo ■ licijsko službo. ^ Nemiri v Kolnu. Ivoin ob Reni, 5. V mestu se vršijo nemiri, pri katerih tolpe ropajo. Prišlo je do krvavih spopadov z roparji. Za prlklopltev k Švici. Karlsruhe, 5. decembru. »Karlsruher Tagblatt« se zavzema za priklopltev k Švici. Mosta Konstanz, Freiburg in VVnldshut so že podala tozadevno izjavo. Razna poročila. Obljube Mažarov. Budimpešta, 4. dec. (Lj. k. u., Ogr. k. u.) Vlada je izdala nastopno proklamacijo: Polkovnik Zir je v imenu združenih orijentskih armad dne 3. decembra zahteval, naj se ogrske čete v zmislu pogodbe za premirje nemudoma umaknejo z vsega slovaškega ozemlja, ker je Češkoslovaška država upravičena intervenirati s svojo armado. Sedaj zasedejo rumunske čete Sedmograško in prevzemajo na mnogih krajih upravo, ki v zmislu pogodbe za premirje pristuje ogrski vladi. Vlada ne razpolaga z močjo, da bi se tem zahtevam protivila in ta dlejstva izpremenila, izjavlja pa slovesno v imenu Ogrske ljudske republike, da se spričo nasilnega položaja ne odpoveduje nobeni pravici dežele in da priznava kot varuh dežele nasproti nasilju edino - le pravo in pravičnost. Danes pravtako kakor v prvem hipu naše vlade smo pripravljeni dati vsem z nami živečim narodom popolni) upravno in kulturno avtonomijo. Hočemo iz stare Ogrske ustvariti svobodno, demokratsko ori-jentalsko Švico. Tudi s sosednimi narodi zunaj naših meja iščemo prijateljstvo in miren sporazum. Upamo, da najdemo oboje. Grehi starih vlad, svetovna vojna ln iz nje nastali kaos naj bodo samo kratka epizoda. Pride čas, ko se narodi sporazumejo in pobotajo od srca do srca. Tedaj hočemo pred svetom stati kot ljudje, ki so nastop tega časa po svojih močeh pospeševali v vseh ozirih. — V imenu ogrske ljudske republike: ministrski predsednik Mihael Karolyi, Praga, 4. decembra. (Lj. k. u., KB.) Čeho-slovaški tiskovni urad poroča: Predsedništvo ministrskega sveta naznanja: Na pobudo dr. Beneša se je na vsak dvom izključujoč način odločilo: a) da je Karolyi pogodbo za premirje razložil na nfedopusten in 1criv način; b) da se v pogodbi za premirje integriteta Ogrske nikakor ni priznala in da se s Karolyijem sploh ni pogajalo kot s priznanim in upravičenim predstaviteljem; c) da se veljavna in obvezna pogajanja glede bivše Avstro-Ogrske izvrše v Versaillesu; d) da so zavezniki Čehoslovaško državo priznali ih da potemtakem de facto in pravnoveljavno ogrske integritete ni. Ostali zavezniki mažarske države in mažarske vlade doslej sploh še nikakor niso priznali. Rumuni zasedajo Ogrsko. • Budimpešta, 4. (Ogrski kor. u.) Rumunski obhodni oddelki so prekoračili reko Maroš in s tem kršili določbe pogodbe za premire. Narodni svet v Kolozs - aru je vojnemu ministru Balli-ju brzojavno sporočil, da korakajo rumunske čete proti Kolozsvaru in preti nevarnost, da zasedejo Kolozsvar. Komisija, obstoječa iz francoskih in ogrskih častnikov, se je napotila v Kolozsvar, da se prepriča o izvedbi z entento sklenjenih določil glede premirja. Kriza na Španskem. Madrid, 3. (Agence Havas, K. u.) Vlada je podala svojo demisijo. Kralj je pozval Ro-manonesa k sebi. Po avdijenci je izjavil Ro-manones, da bosta najprej državnika Dato in Maura povprašana za mnenje. Kriza je zelo resna in stopa iz navadnega okvirja, izvira pa iz različnosti mnenja, ki so se pojavila v ministrstvu z ozirom na vprašanje o katalonski samoupravi. Nikakor ni mogoče vedeti, kako bo kriza rešena. Najbolj je razširjeno mnenje, da bo v pričakovanju, da se izjavi za samoupravo, Romanonesu skupno z reformi-sti in katalonisti poverjena sestava novega ministrstva. Po avdijenci je izjavil Maura, da so trajne izpremembe v ministrstvu obžalovanja vredne. Potrebno je, da se rešijo problemi, nastali vsled gospodarskega položaja in da se razpravlja tudi o katalonskem vprašanju. Konservativci bodo podpirali ministrstvo, ki bo pripravljeno rešiti vsa tekoča vprašanja. Dato se je izjavil v istem smislu. Kralj je dokončal svoje informativne razgovore. Javno mnenje je za to, da se poveri Romanonesu sestava novega ministrstva. Politične novice. i j | Loški potok. Shod se je vršil v ne- | deljo popoldne v Društvenem domu ob naj-: boljši udeležbi. Poročal je deželni poslanec g. Škulj. Krepka izvajanja, spremljana od ponovnega pritrjevanja, so ljudstvu v pomirjenje in zelo potrebno pojasnilo. -j- Ribnica. V nedeljo dopoldne smo imeli shod. Ob mnogi udeležbi mož je poročal deželni poslanec g. K. Škulj. Ljudstvo je želelo jasnosti v položaju, kar jim je krepki govor podal v splošno zadovoljstvo. V par tednih smo imeli 4 politične shode. Ma vseli je poročal poslanec Škulj. Na nedeljskem shodu so se sprejele resolucije glede na politični položaj kot tudi z ozirom na gospodarsko in versko stran. Odposlale so se vodstvu V. L. S. kot izraz našega mišljenja in zahtev Dnevne novice. — Umrl jo v sredo 4. t., m. Janez Klemen, župnik v Reli cerkvi pri Novem mestu. Pogreb bo v petek ob 10. uri dop. N. p. v m.I — Zbolel je za malarijo vojni kurat Franc P a v 1 i č in se zdravi v belgijski vojašnici. Kal bolezni je prinesel z italijanskega bojišča. — Celovška škofija. Nagle smrti je umrl dne 27. novembra v Milštatu tamošnji župnik Štefan Krainer, konzist. svetnik itd., star 71 let. Ker je kaplan zbolel na španski bolezni, je sam previdel mnoge bolnike, zastopal tudi obolelega sosednega župnika in si pri tem sam nakopal hitro smrt. Pokojnik se je rodil 23. decembra 1847 v Tigrčah ter bil v mašnika posvečen 14. julija 1872. N. p. v ni.i — Za vojnega kurata v Celovcu je imenovan kapucin o. Gotliard Burtschcr. Oskrbuje vse vojaške- holr^nicr:. . .. Z:; ki je vajena doma-Uunld čega dela, se sprejme za stalno pri prožnem mojstru v Trbovljah, kolodvor v večjem industrijskem kraju na Spod. Stuierskem, obe blizu rudnika, se ugodno prodasta. V eni hiši so nahaja gostilna, trgovina in prodaja tobaka, le-ienica. Pri hiši z 2 orala zemlje, lep vrt. Naslov pove uprava „Slovenea» pod št. 4841, ako priložena znamka. MioKistrojiH hiša riščem in hlevom, v kateri se nahaja stara in dobro vpeljana gostilna se takoj proda za nepreklicno ceno 155.000 K. Pismena vprašanja pod „He-itavracija 1 4844 upravništvu tega lista. VltOlia ki b0 v enem 0 nnaripa za za-ill dVd, mesecu vrgla, in L Ul dMl'fl kol so naprodaj pri ANTON GLOBOČNIK, posestnik, Mošnje, pošta Radovljica. IjnUn z dežele se takoj sprejme pri Uunla boljši hiši blizu Ljubljane. I'lače 70 kron mesečno. Ponudbe na upravništvo ,,Slo venca" pod številko 4850. HiJa na ^uptii pri MedV0flah s i,ri- niJd Itd dlUltU bližno 1 oral zemljišča pripravna za obrtnike in trgovce, se proda. Poizve se pri J. Zormana, v Spod. Šiški, Celovška cesta štev. 91. avstrijsko vojno posojilo. Ponudbe pod „S. K." na upravo „Siovenca". ima v zalogi in nudi Ivan Ogrin, vinska veletrgovina, Lnverea pri Ljubljani. I novozidaoi hiši Pnhiitun za ® so'ie ku,linj°se proda lUlllilllU en bloc. Vpraša se na Foga-čarjevem trgu 3. II. lepo gosko za maslo. LJubljana, Cerkvena ulfca št. 1. ■.ju« starega, rdečega in belega Vlild, proda po ugodni ceni vsled opustitve gostilniške obrti Nežlka Meden v Matenl pri Ljubljani. Kupci se vabijo na lice mesta. Absolventka trg. Tečaja ffiv^ službe v kako pisarno ali prodajalno. Pismene ponudbe se prosi pod št. 4872 na upravo „Slovenca'\ XI.razredna loterija skupna'^'vse"! narodnih držav. Vlade teh držav so o tem obveščene in bodo gotovo zastavile ves svoj vpliv pri prodaji teh srečk. Žrebanje 1. razreda te loterije se vrši 11. in 12. decembra. Cene srečk so: cela 40 K, polovica 20 K, četrtina 10 K, osminka 5 K. — Srečke, prodaja ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Celju, Celovcu, I rstu, Splitu in Sarajevu. se sprejme z dobrimi spričevali za domačo postrežbo proti prehrani in 30 K mesečno plače k boljši družini brez otrok v Krškem. 1'onudbo na upravništvo „Slovenca" pod št. 4836. 2 naM lifltli *ePih> dobrih, pripravnih Mul (I nUIM, za ježo in voz, naprodaj po ugodili ceni. Vpraša se v Iv. Šubi-čevl ul. 3/I.nast. lovo, od 9,—11. ure dop. m pomočnik kojsn/r^nLtoV * popolno hrano in dobro plačo. - Isto- sprejme° Il i r) P OC 11 K 0 H j 8/fl. KJ uprava ..Slovenca" pod št. 4868. 1/ inčtnillfpiin so S'1™)«10 »lljnk (nižje-l IlItSLl UTVuljU šolee). Naslov se izve pri upravi ,.Slovenca" pod: „instruktor". zlato-krem, črne in svitlo , modre barve, zalo primerno za narodno nošo. Cena primerna. Naslov pove uprava „Slovenca" pod Št. 4866. Ditnijn rn dobro ohranjena kuhinjska llullfl Ju kredenca in pisalna miza. ,stolamse mizarski vajenec.Poizvese snrejme iuiuiii um iu; nI trg štev. 5 v trgovini. Kongres- Zahuala. Povodom prebridke izgube naše nepozabne mamice ozir. tašče ia stare mamice, gospe 3osipiiie Medic roj. Koslner Izrekamo najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze globokega sočutja. Ljubljana, dne 2. grudna 1918. Globoko žalujoči ostali. Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo in pretužno vest. da je nnša nad vse iskrenoljub-ljena edina hčerka, oziroma vnukinja in nečakinja MITZI danes ob pol 11. uri dopoldne po kratki mučni bolezni vsled španske hripe v nežni starosti še ne 10. let, izdihnila svojo nedolžno dušico. Pogreb naše nepozabne in nenadomestljive ljubljenke se vrši v četrtek ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti na Jesenicah na tamkajšnje pokopališče. Vse, -ki so našo dragico poznali, jirosimo, da jo ohranijo v blagem spominu. Na Jesenicah, 3. XII. 1918. Roini ioloMil mMcrien Horflk, na mh! ln v Ljubljani. V nepopisni boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni, srčno dobri soprog oziroma oče, stric, svak, gospod Matko Murn sodni sluga v Ložu pri Rakeku dne 2. decembra ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni, jireviden s tolažili svete vere. udano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika jc bil dne4. decembra 1918 ob 9. uri dopoldne. V Ložu, dne 4. dec. 1918. 4801 Žalujoča soproga in otrok. Brez posebnega obvestila. Globoko užaloščeni javljamo s tem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša dobra in ljuba soproga, mamica, hči, sestra, totn in svakinja, gospa Marija Mahorcic, roj Kobler soproga davč. uprav, v p. danes, 4. decembra po dolgi, mukepolni bolezni mirno v Gospodu zaspala, Pogreb preljube rajnice se vrši v petek. 0. t. m, ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Wolfova ulica Št. 4, na pokopnlišče k SV. Križu. Blag njen spomin! LJubljana, 4. decembra 1918. Globoko žalujoči ostali, Tužniin srcem naznanjamo v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da nam je naša predraga mati in teta, gospa posestnica ln poštarlca v p. v torek, dne 3. t. m. ob 4. uri popoldne, previdena s tolažili sv. vere v 77. letu boguvdano umrln. Pogreb nepozabno po-koinice se vrši dne 5. decembra 1918. ob 3. uri popoldne iz lilše žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice so bodo darovale v farni cerkvi. Postojna, dno 3. XII. 1918. Josfp in Adoll, sinova, Glzela Vodoplvee, nečakinja Št. 575. Narodna vlada SHS v Ljubljani. Komisarijat za Koroško. Razglas. Podpisani intervent je s pooblastilom komisarijata za Koroško z dne 28. novembra 1918, št. 255 nekdanji K. k. Steueramt Bleiburg za delokrog narodne vlade v Ljubljani z dnem 29./30. novembra 1918 prevzel in kot SHS davčni urad Pllberk s slovenskim uradovanjem na novo umestil. Od 1. grudna 1918 dalje so bodo torej vsi davki, pristojbine in drugi zueski na račun omenjene državo SHS upiso-vali n vsprejemali, ter izplačila iz blagajne države SHS izplačevala. Predpisi, vplačevalni in izplačevalni termini ostanejo začasno isti, dokler jih država SIIS ne bode z novimi določili nadomestila. S tem se stranke s pristavkom opozarjalo, cla se od 1. grudna 1918 dalje zopet vse davčno poslovanje redno vrši z edinim razločkom, da ne bode imenovani urad svojih ukazov dobival več iz Celovca temveč iz Ljubljane, ker s tem dnem davčni okraj Pliberk ljubljanskemu finančnemu okrožju pripade. SHS davčni urad. Pl ib erk, 1. grudna 1918. Jožef Zazula, poobl. intervent. Podpisana zadruga poživlja tem potom vse gg. pekovske mojstre, naj se isti zanesljivo zglase pri pek. mojstru gosp. Dolinarju, Pred škoiijo, glede dobavo kvasa (drož). Zadruga pekov in kolačiiikov v LJubljani. Kupujem zmedene m rezane ženske lase najboljše kakovosti se zopet dobe, po dnevnih cenah, v zalogi tovarne čev-4871 Peter Kozina i Ko. Ljubljani (na Hregu). Pismena naročila se vsled sedanjih razmer lic izvršujejo, ler se priporoča osebni nakup. POZOR TRGOVCI! Nudim ia sirkove metle (domače delo), sirkove krtače, konjske žimnate krtače, brezove metle, tržaške blčevnike, papirnato špaoo in raznovrstne l^F" vrvarske Izdelke, fpjš Točna postrežba, cene nizke. 4723 Ivan N. Adamič, vrvarna v A 360/1H Oklic. Na predlog dedičev po Valentinu Ivrmelj iz Kranja štev. 38 se dovoli prostovoljna dražba posestva Valentina Krmelj vlož. štev. 50 d. o. Kranj, obstoječega iz hiše štev. 38 v Kranju in vrta. Za to dražbo določa se narok na 17. decembra 1918 dopoldne ob 9. uri v pisarni g. notarja Antona Šlambergerja v Kranju. Izklicna cena, pod katero se dražba ne vrši, se določa na 750(1 K. Dražbeni pogoji, po kojih ima vsak ponudnik položiti varščine 800 K, se lahko upogledajo v pisarni g. notarja v Kranju. Vknjiženim upnikom ostanejo pridržane njih pravice ne glede na kupno ceno. Kupnina se ima razdeliti med dediče. Okrajno sodišče SHS v Kranju, odd. II, dno 3. decembra 1918. sprejema v popravilo in tudi nove na nove oblike prenaredi FRANC CERAR, tovarna slamnikov v STOBU, pošla Dom Žale pri Ljubljani. - Cene primerno nizke točna postrežba. 3715 Klavirje, harmonije in vse glasbene instrumente prodaja in izposoja Alfonz Breznik, Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. Št. 1214/Pr. 4816 Razpis. Podpisana komisija razpisuje sledeče službe okrožnih zdravnikov na Kranjskem: 1. V Fari v kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1000K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osil-nico in Banjaloko 3000 K na leto; 2. na Grosupljem v ljubljanskem okraju z letno plačo 1200 Iv, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 3. v Kostaujevici z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 4. v Litiji z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 5. v Logatcu s sedežem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K; 0. v Ložu z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 7. v Novem mestu z letno plačo 1200 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K; 8. na Raki v krškem okraju z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom; 9. v Senožečah z letno plačo 10C0K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 jietletnic po 100 K; 10. v žužomberku z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdravniške uradne dneve v Ambrusu, Aidovcu in na Smuki 800 K letne odškodnino in 4(10 K stanarine od zdravstveno okrožnega zastopa. Prosilci za to službe naj pošljejo svoje prošnje podpisani komisiji do 31. decembra 1918, in jim priložo dokazila o starosti, upravičeuju do izvrševanja zdravniške prakse, jugoslov. državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega ' ' jezika. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne nprave. V Ljubljani, dne 30. novembra 1918. -iši, podgane, Izdelovanje in razpotiiljnt.ev preizkus, radikalno učiukujocieKa uničevalnega sredstvu, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pismu. Za podgane in mili K S —j za ščurke l< 5.— ; tinktura za stentoe K 2.—; posebno močna t mktura za stenic® K ft.—; uniduvaloo moljev K. 2.—; prašek proti mrčesom 2 in 4 IC; tinktura proti uSem pri ljudeh K :i —: mazilo za uši pri živini K 2 —; prašek za uSl v obleki in perilu K 2.—; ■ inktura zu bolhe pri pseh lv I.;>0; tinktura proti mrčesu trn sadju in zelenjndl (unic-ev. rastlin) K :i —. Pošilja po povzetju Zavod za pokon-Cevanio mrresa 4700 M. Junker, Zagreb 39., Petrinjska ulica 3. Edina slovenska veletrgovina umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin Anton Z. Fltižnar VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojimi :: Svoji k svojimi Krema za britje najboljša kakovost., rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 7-50 Milo za britje pristno, najboljše vrste 3 kosi 9 K i 1 kg K 34-— Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JtiNKER, eksportna trgovina Zagreb 39, Petrinjska 3,111. llrv. Obroče za avto velikost 815 105 4525 se želi kupiti. Ponudbe na Antona fiiltniann s^nvLS:*!.1 Krojaška tvrdka 4864 K. Pučnik v Kranju otvarja. zopet svojo filijolko v LJubljani, Sodna ulica štev. 3, kjer se priporoča blagohotnim naročilom za dame ln za gospode. IflT Zagrebški sir ala ..LIPTAVEC" pošiljam po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in Dalmaciji v zabojčkih po 20 ko brutto za netto za K 220 — franko poštnine in zaboja. Radi nagleje odpreme prosim, da se posije denaj naprej. S. SCH1LLER, veletrgovina sira, Z'U»R£B, Guuduličeva štev. 1. Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti.iiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiih turu 1 Odvetnik 4863 | S dr. EMIL STARE i = je med vojno preselil svojo pl- | B sarno v Ljubljani v Sodni ulici S i iz hiše št. 3 v hišo št. 4 (nasproti) 5 = ter uraduje od 20. nov. 1918 zopet = | osebno. Uradne ure od 8—1 in 2—4. | iiiiii iiniiinniiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiii;imiii? Pouk v angleščini! Z ozirom na veliko zanimanje za angleščino in vsestransko popraševanje po učnih močeh sc prično angleški učni tečaj, za začetnike, najdlje 8. decembra in traja do konca aprila, po 3 — 4 ure na teden, po potrebi v oddelkih. Dnevi in ure se določijo po dogovoru. Ukovina znaša 10 kron na mesec. Poleg tega vplača vsakdo ob vstopu 10 kron varščine, ki se vrne s koncem tečaja, ki pa jo izgubi, kdor brez opravičljivega vzroka opusti pouk med tečajem. Za dijaštvo znižane cone, ako se jih oglasi dovoljno število. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, se oglasi v soboto 7. dec. od 4 — 5 ure pop. na II. SIIS gimnaziji, sobr št. 33. (III c), I. nadstr. levo. Ivan Mulaček, ubs. moderni filolog, bivši slušatelj londonske univerze. SMRT mmh£S 80 Popolnoma zatro rougane) lil S »H s sredstvom,ltatten-tod'. Ako ni uspeha, se denar vrne. Stotine zalival. Cena K 4 -, 3 škatije K 9 -. Stenice, uši, bolhe, ščurki se uničijo 7. zalego vred radikalno s „Tbiera' sredstvom. Cena 3 K, 3 kartone 7 K. Prašek proti mrčesu dodan 2 K. Ifii.Sn bradavice, trdo kožo od- l»Ul|d UlCaa strani brez bolečin v 3 dneh s korenino vred „RIABALSAM". Uspeh zajamčen. Cena 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. 100 zahval. Kemeny, Kascbau, I. Oprsko, Poštni predal 12-C, 316. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je: Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi cerkvsnih zuonov £jubljana, Sunajska c. 17, £jubljana. Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbo, knkor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako, 3. vse poljske pridelke, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje iu druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja. obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrij-sko zavarovnlnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico. Varnostni zaklnd in udnlne, ki so znašale 1. 1916 K 900.828-0I, so poskočile koncem 1. 1917 na 1,081.838-54. Todajj čimvečjo zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolj ho raste! zaklad. Ponudbe ln pojasnila daje ravnateljstvo, glavno poverjeništvo v Celju In na Proseku, kakor tudi po vseh iarah nastavljen' poverjeniki. Ceno primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo. I