Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic". • ťt iti -âfc iti ćfe rt: it, && ititt, ífc ífcífc iti it? & & íti ítWfe ffe ífc đfc & ifc it? & á& íti îfc & I ! I P oï ït i š ki od de i e k......ImHMÍ I ; . mVm » . M M . ,M 7. . MM. . ?........ . .........Illllllllllllil......I........lllllllllHHIIIIIIIIIIliliHlllllllí ^ Velikonemštvo na Dunaju. Upravo dunajskega mesta so prevzeli te dni protisemitje. Tudi pri nas jih je mnogo, ki misiijo, da se razmere sedaj v Avstriji v marsičem na bolje obrnejo, ko ne bodo več gospodarili na Dunaju nemški liberalci. Mi seveda poraz nemškim liberalcem prav iz srca privo-ščimo, a na drugi strani pa od novega toka na Dunaju kdo ve koliko dobrega ne pričakujemo. Tudi krščanstvo na Dunaju ne bode imelo od nove mestne uprave tistih koristij, kakor je mnogi pričakujejo. Dunajski protisemitje niso kdo ve kako pobožni ljudje. Mej njinci jih je mnogo, ki niso v verskem oziru prav nič drugačnega mišljenja, kakor so nemški liberalci. Tudi dr. Lueger sam še nedavno ni posebno spoštljivo o veri govoril, le zadnji čas, ko so protisemitje potřebovali duhovščino v svoje namene, je kaj rad svoje krščanstvo poudarjal. V resnici pa stranke, ki so zasele stole v mestnem zboru, veže samo sovraštvo do židov. Za nas je posebno pomenljivo, kakšen vpliv more imeti v narodnem oziru to, da so zavladali na Dunaju protisemitje. Duh. ki bode vladal v dunajski mestni hiši, se bode širil tudi z Dunaja po raznih avstrijskih pokra-jinah. Kakor je pal nemški liberalizem na Dunaju, tako bode pal tudi drugod. • % Kakšnega mnenja so dunajski protisemitje v narodnem oziru, je pokazal dr. Lueger, ko je bil v drugič voljen za župana. Naglašal je v svojem govoru v jako odločnih besedah svoje nemštvo in nemški značaj Dunaja. Prej bi skoro bili verjeli, da kaj tacega govori Schonerer kakor krščanski socijalist dr. Lueger. S tega časa je minolo nekaj mesecev. Dr. Lueger se je ta čas prepričal, da ni dobro, ako kdo včasih preveč očitno pove svoje misli. Tedanji govor njegov je nsweč mu zaprl pot do županstva. Dr. Lueger je od tedaj nekoliko bolj strpljiv postal v narcdnem oziru. Svojega nemštva več toliko ne naglaša. Sedanji vodja dunajskih protisemitov je pač že večkrat menjal svoje politično mnenje, a mi vendar ne verujemo, da bi bil v narodnem oziru postal drugačnih nazorov. Vsaj je nam le predobro še v spominu, da so on in njegova stranka glasovali proti celjski gimnaziji. Res je ta čas bil dr. Lueger v Gorici in ondu na nekem shodu baje za Slovence še precej prijazno govoril. Mi ne pripisujemo kake važnosti temu. Na Primorskem seveda nimajo Nemci nobenega upanja, da bi kdaj kako vlogo igrali, ondu zatorej lahko se dr. Lueger za Slovence poteguje, Protisemitski listi se večkrat potegujejo za primorske Slovane, a zastonj bi pa iskali kake dobre be-sede za štajerske in koroške Slovence v njih. Od stranke, ki je glasovala proti tako pravični stvari, kot je osnova dvojezične gimnazije v Celju, pač nikdo ne bode pravičnosti pričakoval. Da dr. Luegerju in tovarišem niso Italijani na srcu, mi umemo. Poskrbeli so, da se je na Primorskem popolnoma onemogočilo nemško uradovanje. Italijani so tako rekoč tu na potu Nemcem, ki bi radi razširili svoj vpliv do Jadranskega morja. Dr. Lueger dobro ve, da so Italijani mnogo trši nego Slovani, zato bi pa njegova stranka jih rada s pomočjo Slovanov malo omečila. Nikakor pa ne moremo govoriti, da dunajski krščanski socijalisti morda iz čuvstva pravičnosti goje kake simpatije do primorskih Slovanov. Novi dunajski župan v svojem govoru pri instalaciji ni posebno naglašal nemštva, le kar mimogređe je nekoliko ga omenil. To pa nima dosti pomena, kajti on bode tako le bolj orodje druzih. Naj dr. Lueger še tako zagotavlja, da novi župan ne bode Ie „slamnati mož", mu vendar nikdo ne veruje. Dr. Lueger sam je v svojem govoru to nekako potrdil. Če pravi, da on in njegova stranka ne bodo pustili, da bi novemu županu kdo krátil spoštovanje, so to pač le prazne besede. Tu se ne gre le za spoštovanje, temveč za vpliv, ki ga bode imel župan, če bode on vodil dunajsko upravo, ali pa dr. 212 Lue ze \ Poslednji je razvil veliko podrobnější program za svoje delovanje, kakor župan. Govoril je tako rekoč, kct bi bil on voljen za župana ne pa Strobach. Za nas je pa menda važneje, kar je govoril drugi podžupan dr. Neumayr po svoji izvolitvi. O tem možu se je govorilo poprej, da je nemški nacijonalec ali bolj katoliškega mišljenja. Že to je znamenito, da je nemško-narodna frakcija tako rekoč prisilila, da so za druzega podžupana volili dr. Neumayra, kajti sprva niso mislili voliti nobenega iz te frakcije. To pač kaže, da imajo narodni Nemci na Dunaju velik vpliv, da je zares delo Schonererjevo to, kar se godi pod zastavo protisemitizma sedaj na Dunaju. Podžupan Neumayr je naglašal v kratkem govoru, da bode varoval v svojih močeh nemški značaj dunaj-skega mesta. Obžaloval je posebno, da so nekateri poslanci dunajski pomagali Dunaju odtujiti nemško Celje. Celjsko vprašanje je najboljši dokaz nemške krivičnosti v Avstriji in se dunajski protisemitje v tem vprašanju tako ostentativno postavljajo na stran naših narodnih nasprot-nikov, potem pač vemo, kaj pomenja preobrat, ki se je izvršil na Dunaju. Dunajski Čehi so precej pripomogli protisemitom do zmage, a zato ne bodo želi nobene hvale. Z Du-naja se bode po Avstriji razširjala narodna nestrpnost. Nemci v drugih mestih bodo posnemali Dunajčane. Pomenljivo je pa, kar je glede šole naglašal dr. Neumayr. On je odločno za svobodno šolo. S tem je naravnost povedal,1 da za versko šolo on ni in ž njim so tudi jednacega mnenja tudi drugi protisemitje. Verske vzgoje ni naglašal, pač pa nemškonarodno. Motili so se torej tisti, ki so pričakovali, da se na Dunaju pod novo mestno upravo v šolskem oziru dosti premeni. Samo proti židovskému vplivu v šoli se je dr. Neumayr izrekel, pa ne iz verskih ozirov, temveč samo za to, ker se ta vpliv z nemštvom ne vjerna. Čitatelji vedo, da so dunajski učitelji protisemitje postali. To pa največ le zaradi obljub, katere so jim dělali protisemitje. Da svojega mišljenja niso premenili, so pa pokazali te dni, ko je umrl znani brezverski vzgojeslovec Dittes. Vsi učitelji dunajski sj pri tej priliki kaj očitno kazali, kako so čislali tega moža in da se vjemajo z njegovimi nazori. Iz vsega je vidno, da iz premembe na Dunaju kršćanstvo ne bode imelo kdo ve kakšne koristi, pač pa nemški nacijonalizem Politični pregled. Priprave za volitve na Koroškem. — Na Koroškem je letos tudi v nemškem delu dežele tako živahno politično gibanje, kakor še nikdar ni bilo. Slednjo nedeljo je več političnih shodov. Konservativci in nemški nacijonalci skli-cuj ej o shode. Liberalci pa vse mirno gledaj o, dobro vedoč, da je žanje čas minul. Celo Schônerer že prihaja na Koroško agitovati za nemškonarodno stranko. Pa tudi Slovenci ne drže križem rok. Letošnje đeželnozborske volitve bodo posebno za-nimive, ako bode potrjen novi deželnozborski volilni red, po katerem se bode tudi v kmetskih občinah direkť&o volilo. Pokazalo se bode torej bolje narodno mišljenje, kot se je do-sedaj, ko so volitve bile indirektne in javne. Le to se- je bati, . da mnogi volilci ne bodo marali dalec hoditi volit. Vsekako je pa gotovo, da je nemškemu liberalizmu tudi na Koroškem odklenkalo. Samo kot nemški nacijonalec přišel bode še kofc liberalec v zbor. V # _ Na Štajerskem začela se je huda agitacija proti kon-servativni stranki na Gorenjem Štajerskem. Nemški nacijonalci ocitajo konservativcem, da niso zadosti odločni Nemci. Posebno se je začela huda gonja proti poslanců Kalteneggerju, ki je v državnem zboru govoril za osnovo dvojezične gimnazije v Celju. Nemškonarodni listi pišejo, da morajo v deželni zbor priti samo taki možje, ki odobravajo načela, kakeršne zastopa „Súdmarck", taki poslanci, ki bi bili pripravljeni s pomočjo deželnega denarja Slovence pognati z njih zemlje. Volilni boj bode letos na Štajerskem posebno hud. Nemški liberalci v mestnih in kmetskih občinah najbrž ne dobe skoro nobenega mandata. V Gradcu bodo celo protisemitje poskusili svojo srečo. Nemški konservativci utegnejo zgubiti tudi kak mandat, tako, da sami ne bodo več imeli većine v skupini kmetskih občin. Vlada in Italijani. — V Malem Lošinju je volitev volilnih mož povodom dopolnilne volitve za isterski deželni zbor in se je zopet pokazalo, koliko avtoritete ima vlada v Istriji Predsednik volilne komisije, tamošnji župan je pre-čitai samo v italijanščini navodilo za volitve. Jeden volilcev je želei, naj se to navodilo prečita tudi v hrvaščini, a predsednik je to zahtevo kar odklonil, da si se je za to potegnil tudi vladni zastopnik. Ko je vladni zastopnik hotel prečitati navodilo v hrvašSini, so pa vsi člani volilne komisije odšli in vladni komisar je pa hitel za njimi in jih lepo prosil, da se vrnijo in jim obetal, da se navodilo v hrvaščini ne bode prečitalo Tako so Italijani zmagali. Vlada bi pač imela kako sredstvo, da bi Italijanom izbila take muhe iz glave, ko bi resno hotela. Tako pa Italijani nimajo nobenega spoštovanja več do vladne oblasti. Volitve v delegacije. — V delegacijo je voljen za Kranjsko gosp. Klun delegatom, Višnikar namestnikom, za Goriško dr. Gregorčič delegatom in knez Hohenlohe namestnikom, za Istro Rizzi delegatom in Bianchini namestnikom. Za Trst je voljen delegatom Luzzato, namestnikom Burgstaller. Na Štajerskem in Koroškem so voljeni samo Nemci, ker državni poslanci dotičnih dežel ne spoznajo, da bi se bilo potreba ozirati tudi na Slovence. Letos pridejo v delegacije tudi protisemitje. Voljeni so trije delegati in namestnik za Dolenjo Avstrijsko izmej protisemitov. Odločil je žanje žreb. Jutri se delegaciji snideti v Budimpešti. V ogerski delegaciji utegne biti ropot proti ministru vnanjih stvarij zaradi tega, ker Av-strija ni zahtevala večjega zadoščenja za razžaljenje ogerske zastave v Budimpešti. Seveda bati se ministru Golucliovskemu ni nič treba. Toliko poguma tudi Madjari nimajo, da bi ga vrgli. Vseučilišče na Moravském. — Deželni glavar moravski in nadškof olomuški se baje tudi potegujeta za osnovo novega vseučilišča za Moravsko. Vseučilišče bode pa baje dvojezično. Če bi bilo samo češko, trdijo Nemci, bi ne bilo dobro obiskano. Nemški dijaki bi še vedno hodili na vseučilišče na Dunaj. Če bodo pa dijaki obeh narodnostij pohaj ali moravsko vseučilišče, je pa zadosten obisk popolnoma zago-tovljen. Vlada se osnovi tega vseučilišča baje dosti ne upira, ker je dunajsko vseučilišče že prenapolnjeno. Vseučilišče se bode menda osnovalo ob petdesetletnici cesarjevega vladanja. Kedaj pride pač vlada do prepričanja, da bi bilo tudi potrebno vseučilišče v Ljubljani za južne avstrijske pokrajine. To vseučilišče bi tudi bilo potrebno in bi bilo dobro obiskano, če bi bilo prirejeno po potrebah dežel, za katere bi bilo na-menjeno. 213 Razsvetljava v Požunu ob slavnosti tisočletnice ni Spanije. Mislijo namreč dati Kubi lastno upravo. To seveda bila nic posebno impozantna tudi je magistrat zastonj pod gotovimi pogoji, s katerimi Kubanci zopet ne bodo sveče dělil, a vendar je bilo zvečer na stotine oken temnih. zadovoljni. Španija pač ne more iz rok spustiti prostorne Ljudje so namreč tako nasprotni slavnosti, da še rasvetliti Kube, je donašala toliko dohodkov Španiji. Posebno španj- niso hoteli, če so se jim tudi zastonj ponujale sveče, in če skim plemićem je bila Kuba pravi vir dobičkarije. Kot urad-tudi se je že po dnevi pretilo, da mu pobijejo okna, kdor ne niki so ondi grozno drli ljudstvo. Pravijo, da so vsakega ob- bode razsvetlil. Poslednje se je tudi zgodilo. Madjarska go- ubožanega plemiča poslali na Kubo. Cez deset let «e je spoda je napojila nekaj pouličnih postopačev, da so pobijali zopet bogat vrnil domov. Kubanci so naposled spregledali. okna, v čemur so se tudi zares odlikovali. Kakor so Madjari zato ta uporna vstaja. o svojem času požigali in pustošili, ko so prišli v Evropo, lastih, da naj bi vplivale pri Zjedinjenih državah v Ameriki. Španija išče tudi pomoči pri vele- tako so pa tudi ta večer v Požunu madjarski policijsti pobi da ne podpirale vstašev. Verojetno ni, da bi se velevlasti jali okna. Gospoda madjarska jo je pač pogodila, da se na ta umešavale v kubanske zadeve. Poročila vedo povedati o način najbolje proslavi tisočletnica prihoda divjih Madjarov v lepih vspehih vstašev. Gospodarsko blagostanje na Kubi Evropo. je zelo na slabem. 740.000 ton sladorja se minolo leto Belgija. Julija meseca bodo dižavnozborske volitve. manj přidělalo • V nego pre)snja leta. Vse izvoženo blago znašalo Vrše se velikanske priprave. To pot stali si bota nasproti dve je lánsko leto milijone proti 12 milijonom prejšnih let. straoki, socijalnodemokratična in krščanskosocijalna. Znacilno Ni čudo sej je vse pokončano. — Spanjci nimajo v je to za tok časa. Prejšnja leta so delovale štiri stranke, ka- prihodnosti misliti na vspehe. Na Kubi pričenjajo deževni toliška, liberalna, radikalna, in socijalistiČna. Tekom zadnjih dnevi (naša zima) in bati se je boleznij mej vojaštvom. Že let je pa socijalistiška ideja tako napredovala, da je popol- sicer na slabem bodo pač v neugodnih vremenskih raztnerah noma prodrla. Bodi si katoličan, liberalec, ali radikalec, so- še manj opravili, cijalist moraš biti tudi ob enem, drugače ne opraviš ničesar, zato tudi delitev vseh strank v dve socijalistiški. Rusija. V torek dne 26. maja t. 1. vršilo se v Moskvi slovesno kronanje ruske carske dvojice. Veličastnost in velikanski sijaj te tradicijonelne slavnosti je malone nepo- pisen Carska dvojica je došla v Moskvo v ze minoli petek. Bil je velikansk vsprejem. S tem dnevonr so se pričele slavnosti. Zadnja dva dni pred kronanjem sta se car in carica z mo- € Obrtnija. •t* Klub slovenskih tehniko v na Dunaju litvijo in postom pripravljala na sveti v • cín kronanja. V Moskvi nudi se na tisočine naroda, ki z navdušenjem sledi velikanskim slavnostim, ki bodo trpele do junija. Pariz je povodom kronanje ruske carske dvojice okrášen z ruskimi zastavami s čimur se jasno manifestuje prijateljska vez mej Francijo in Rnsijo. Francija. — Pasti je moralo radikalno ministerstvo, je imelo odločno zaslombo v zbornici. Prišlo je zmerno oklic, kateri razpošilja resnega uvaževanja vreden slove : „Pred štirimi leti je položilo malobrojno število slov. tehnikov temelj organizaciji tehniški delujočega in mislečega dijaštva slov. na Dunuju. Zasnoval se je v področji akad. dr. „Slovenije" v IV. okraji republikansko ministerstvo na krmilo. Ta hitra rešitev mini- dunajském „Klub slov. tehnikov". Pričetek je bil sterske krize je marsikoga presenetila in marsikomu ni povštČi. Na vnanje posebno Nemčiji ne ugaja, da je prišlo na krmilo zmerno ministerstvo, s katerim simpatizuje Rusija. Doma se posebno radikalci jeze, da so prišli ob veljavo in moč. Přete skromen zbog pičlega števila članov, kateri so se pa vendar z vso požrtvovalnostjo začeli zanimati za načela svojega bodočega delovanja. V ze republikánskému predsedniku, da ga bodo prisliili, da bo pa ob tej krizi tudi monarhisti. moral odstopiti. Oglasili so se Meneč, da se bo težko nastala kriza poravnala, dvignili so se, češ, přišel je Čas, ko moremo zopet nastopiti, toda kriza se tako hitro poravnala, da niso mogli nič opraviti. Zanimanje za dovršeno strokovno izobrazbo pro- šinja vsakega nihče pa ne pozablja tudi obče zakaj tudi v tej naj se odlikuje stan tehniški. najnovejšega časa so se gojila v klubu samo Do stro- Kreta. Na otoku Kreta ie. zopet nastala pravcata kovno znanstvena predavanja, petje in glasba; lansko revolucija. Mohamedani divjajo proti kristjanom in jih more ter zažigajo njih stanovališča. Ko člověk sliši taka poročila spo-minjajo ga prav živo na nekdanja turska počenjanja v naših pokrajinah. Ćuje se pač, da je turska vlada vse vkrenila, da naredi zopet mir, toda z vojaki svojimi, ki so tudi mohame- Ti pač potegnejo s svojimi tova- danci, bo komaj to dosegla. V • nsi, tako da potem skupno udrihajo po nemohamedancih. leto smo si pa vstvarili članovi točen program, katerega izvajanje započenjamo. Potresni dogodki na Kranjskem so pokazali osobito", kako slabo se je v Slovencih obče skrbelo za tehniški naraščaj in kako malo se je vsled tega gledalo posredno na najbolj produktivno stran narođ- Turčina žene verski fanatizem do tega počenjanja. Avstrija, Anglija, Grška, Rusija in Italija, ki so več ali manj prizadete nega gospodarstva. Nad vse resni so časi v naši do- pri teh homatijah so storile potrebne korake pri turški vladi, movini in veliko delavcev železne vstrajnosti in preda naredi mir. Ve se pa že naprej, da je turska vlada pre- slaba to storiti. Zadnji čas bi pač bil, da velevlasti pri- silile z grdo turško vlado, da ali skrbi zadostno za mir v brisanosti v tehniškem pogledu potřebuje v krátkém naš narod. svojih pokrajinah, ali pa naj turškemu vladanju naredili Štirinajst nas slov. tehnikov na Dunaju se za- konec v Evropi, Koncem devetnajstega stoletja civilizovana trpela takih vedno se ponavljajočih veda Evropa vendar ne bo morij na svojem ozemlju Kuba. — Španija videč, da ne opravi nič na Kubi je jela misliti na razna sredstva, kako bi se izkopala iz ne- svojih dolžnostij do domovine, pa hoče, da stopi kedaj kot dobro organizovana skupina na do-mača tla. In jkar razmotriva ta skupina po svojem programu, dovolite visokospoštovani gospod, da Vas srečne vojne na Kubi, seveda v kolikor mogoče velik prid obvesti: 214 Premišljevanje naše se kreče v prvi vrsti o vprašanju narodno-gospodarskem, v kolikor vanje po-sega stan tehniški. Uverjeni, da si le ob materijelnem blagostanju pomore tudi duševni kapital in plodovi njegovi, da je le on nosilec moči národové po se-danjih nazorih, da vse ravno zbog tega in zbog indi-viduvalnega egoizma išče imetka v polajšanje živ-ljenske peze — lotili smo se tega vprašanja. Ne-čemo, da nas Slovence zarobi tudi nasprotnik na naši zemlji domorodni, in da oddamo vse posvetne blagre za dušne ter na sodnji dan šele obračunamo z onim, ki nas želi vpropastiti. Povečavati narodni kapital, ne da bi narod sam trpel škode ob tem, v to je treba vstvariti v naj-krajšem času sistem, pri katerem se bo moralo dati ravno tehnikom našim najuplivnejšo besedo in odka-zati najpremišljenejše delo. Dim podjetnih naprav Slovencem preveč škoduje — govori se — a istina je, da škodi le radi tega, ker imamo tako malo domačih podjetij. Zemlja slovenska je zemlja poljedelstva in živinoreje — jednostranska torej njena produktivnost. Neresnica, da vsa sreča naša obstoja samo na teh dveh, v nas jedino produktivnih poljih nesistemizovanega našega narodnega gospodarstva. Kmet bo ostal vedno temelj v narodu, on bo moral v nekoliko prispevati, da se povzdignemo kdaj nad poljedelstvo samo in se pri-učimo pridobivati si imetka z večjim pridom, kakor bi čakali na zemljo samo. Kmetijstvo in živinoreja v nas nikdar ne bodeta delala čudežev, in naj jima priskočimo v pomoč še s tako umetnimi sredstvi; zemlja slovenska sama ni dala v celoti pogojev za to. Imamo zakladov, kojih ne vidimo v jednostranosti svoji nazorov, s katerimi si kmet nič ne opo-more. Surovině naših zemelj, prirodna bogastva, to bo treba izkoristiti s pomočjo domačih prirodnih sil, ter jih predelavati v izdelke domačega obrta in industrije. Dobro promišljene industrijalne naprave bi provzročile v nas velikanski prevrat, če drugje ne, vsaj v trgovstvu, ker bi se počel domači izvoz, denar pa prihajal v dežele. Srednji stan, stan obrti, povzdig-nil bi vse sloje iz srednjeveške dremavosti k čilosti; donesel bi nam novih praktičnih nazorov in smerij. Zakaj toliko naših krepkih rok potuje preko oceana pomnoževat tuji kapital, zakaj se drugi trudijo od zore do mraka na kršni zemlji za krompir v oblicah ! Transmisijo sredstev v nas premalo poznamo! V času, ko se je začelo podjetno Židovstvo ogledovati po naših zemljah, brusiti moramo meče podjetnosti, da se paralizuje napad preobjestnih tujih gospodarstvenikov. Člani tehn. kluba smo prešinjeni vseskozi s tem duhom, in stavili smo si na prvo mesto to, da proučavamo, kje in kako bi se dala kedaj osnavljati pre-mišljena domača podjetja. Vspoznavati hočemo do naj manj še zadeve vse lokalne razmere domovine naše; surovině, prirodne sile, občila, tarifno in colno' politiko, delavske odno-šaje, sovražnike podjetij, materijalne vire itd. Proučavati hočemo, kako se bode s tehniškimi sredstvi pomoglo našemu propadajočemu hišnemu obrtu do večje veljave, kako bi se pomoglo drugim narodno-obrtnim napravam, ki v zastarelosti ne morejo napredovati zbog pomanjkanja osnovateljev originalnih pomočkov. Proučavati nam bode naprave tujcev na naši zemlji, da se bo znalo, kako daleč seza njih upliv doma in drugod. Vse tožbe za obrtjo v večji meri so brezuspešne, dokler se stvarij znanstveno ne poloti s tehniškega in ekonomiškega stališča. Vsi zakoni so iluzorični v tem smislu, ako ne more dati izvajanju zakonov nihče povoda. Ker nam je slov. tehnikom misliti, da se začne tudi v nas tehniška veda gojiti v praktično znan- stvenem smislu, pa da se bo moralo početkom bo-dočega stoletja ustanoviti osrednje podjetniško-teh-niško društvo s svojim glasilom, zastopajočim vse podjetne naprave slovenske, obrtna in umetno-obrtna učilišča itd., tedaj nam je posebna naloga Z3j ČčIScL študij, da si ustvarimo svoj jezik, t. j. napraviti slo-venščino zmožno, pisati v nji vsakojake tehniške razprave, Kakor je stroka naša v Slovencih slabo zastopana, tako nedostaje tndi tehniške terminologije. Na tem polju hočemo storiti za časa študij, kolikor nam bo mogoče. Delo si mislimo razdeliti sistematično na stroke. Glavna opora vsemu delu je narodni jezik, zatorej smo začeli sedaj crpiti iz Wolf-Pleteršnikovega slovarja vse ono, kar je v narodovi govorici, in kar so ustvarili tehniškega besedoslovja dosedanji slov. jezikoslovci in dnevna potreba. V ta namen obstoja v klubu odsek devetih članov, ki se je prav marljivo polotil tega delà. Za tem bode sledilo šele važnejše in težavnejše delo: vstvarjenje in določevanje izrazov, katerih nam še nedostaje v vseh tehniških vedah. Ker so drugi slovanski narodi, zlasti Čehi in Rusi si določili že jako obširno tehniško terminologijo, nabaviti si bo-demo morali sedaj tehniške slovarje, poleg tega pa tudi tehniških knjig in strokovnih časopisov istih narodov, da izcrpimo iz njih, kar je ugodnega za naš jezik z vodilom: ne se po nepotrebnem cepiti od drugih Slovanov, kjer se lahko bližamo. Velikih žrtev nam bo treba in klub misli ravno sedaj naj bolj, kako bi zadostil svojim potřebám v tem pogledu. Nadalje uvidevamo, da se nam je polotiti kolikor mogoče proučavanja slovanskega sloga in slovanské dekorativne umetnosti. Kaka bogastva so v slovanskih narodih v tem obziru, pokazala je dosedaj v naj večji meri národopisná razstava češko slovanska. Nihče ne odreka Slovanom velike bodočnosti v nji-hovem slogu. Belokrajinske pisanice imajo domačih > 215 naših ornamentov za celo zbirko surovi so še domovini. Ugodnosti trgovišča se dajo izkoristiti z vna motivi in preobrazovati jih bo treba ter uvajati v njim žitom, dočim se z domačim ne morejo. arhitekturo in na naša obrtna učilišča, po njih pa v večjih trgovskih mestih imajo pač velika skla umetne obrti. Tudi tukaj nam nedostaje dražih pu- dišča za žito, ki so pa celo škodljiva našemu kmetijstvu blikacij čeških in ruskih; prepičlo nas je število čla- njih se v velicih množinah nakupičuje inozemsko žito, nov da bi vzmogli, kar potrebujemo. Poleg velikih ki pritiska s ceno na domaće pridelke. Če je tudi do- žrtev privoščiti se ne moremo dosedaj druzega nego mače žito v teh skladiščih jedva svojo čitalnico zbog oddaljenosti od osrednjega ne pa v interesu kmetov. ? je to v interesu trgovcev » društva. Če bi se napravila zadružna skladišča, bi bila vsaka Velespoštovani gospod! Usodili smo, si obrazlo- vmesna trgovina bolj ali manj nepotrebna. Dobiček, ki žiti Vam težnji naše vedeli smo, da nimamo sedaj • ga napravi prekupovalec, bi ostal v žepih kmetovalce. mnogo opore in somišljeništva, zatorej se obračamo Kmet je zato večkrat odvisen od prekupca. Po- do Vašega Blagorodja, ter Vas prosimo po možnosti slednji ima v rokah ne le prodajo, temveč je tudi hkratu podpirati naša stremljeno. Oprostite, če se drznemo založnik in bankir. Prekupovalci si znajo to izkoristiti in povabiti Vas v očigled sedanjemu položenju in ho- kmet mora kupovati in prodajati po ceni, katero mu na-tenju našemu k pristopu v „Klub. slov. tehnikov kot svetovalec in porodnik. delih naših se bo poročalo po pravilih točno koncem vsakega leta. Dělali bodemo pa z veliko večjim rekujejo prekupovalci. Seveda brez prekupovalcev popolnoma ne bodemo nikoli izhajali, a toliko se pa da sto-riti, da nam tako prekupovalstvo ne bode na škodo. Če so zadruge, tudi kmet more dobiti na posodo veseljem, če bomo videli, da smo našli pospeševa- na žito, ki je v skladišču. Po posredovanju zadruge dobi teljev našega zanimanja. Posledice gotovo ne izosta- posojilo, navadno dve tretjini, kolikor je vredno žito, nejo. Da Bog poživi tehniško jedinstvo!" katere je pripeljal v skladišče. Sedaj mora kmet večkrat Slovenski tehniki so se lotili težavnega delà, a žito po ceni prodati, ker potřebuje denarja, če se napra- ves narod jim bo hvaležen, če je poženejo. Zato pa vijo zadružna skladišča, tega ne bode treba. Kmet bode upamo, da bode slovenska • inteligencija klup vestno in zadostno podpirala, kar jej s tem kar najtopleje priporočamo. čakal j da bode žito prodal, kadar bode dražje. Tudi zaradi tega mora včasih kmet žito prodati î ker nima prostora, da bi ga mogel spraviti. Će se za Obrtnijske raznoterosti. Sredstvo za mazanje jermenov pri mašinah. Znano je, da postanejo jerrneni kmalu krhki, trdi in nerab-ljivi, ako se temu pravočasno ne pride v okom. V ta namen hvalijo nastopno sredstvo : Napravi se zmes smolnega olja in družno skladišče napravi, se mu bode tudi v tem oziru pomagalo. Zadruga vzame vso odgovornost za prevzeto žito in bode zatorej kmet tudi bolj brez skrbi. Poleg tega se bodo pri zadrugi napravili lahko dobri stroji za čišćenje i L Jï * íééI j Éb j L i žita, kar posamičnim ni mogoče. Zito se bode lahko zme- 10 odstotkov sljude (Glimmer) in s to zmesjo se nov jermen šalo in tako bode zadruga lahko mnogo jednakomernega večkrat převleče. Potem se jermen nekaj tednov rabi, konečno blaga postavila na trg, kakor zahteva žitna trgovina. pa še enkrat převleče z imenovano zmesjo. Tak jermen traja desetkrát toliko časa, kakor jermen, ki ni bil namazan. Kako se pere volněno blago. Volnene stvari jopce seje Zadruga tudi lahko daje svete, kakšno žito naj se ko skušnje pokažejo, katere vrste se ložje spravijo hlače itd. denejo se najprej v mlačno vodo, potem se dobro v trgovino. Vsaj so tudi sladorne továrně privadile kmete zmilijo, ne da bi jih kaj drgnili. voda, kateri se pridene žlico salmijaka, v to vodo se namo-čijo namiljene stvari,] potem pa splaknejo dvakrat ali trikrat, Napravi se vroča milná da sejejo neke gotove vrste pese. lahko preskrbi seme. Zadruga kmetom tudi v gorki vodi. Najíineja volna se tako ne pokvari, ostane mehko in elastično. Blago Taka zadruga tudi vspešno more prodajati žito vo-jaškim zalagališčem. Od posamičnika vojaško oblastvo žita ne vzame, ker se večkrat nanj ne zanese, da zares "poslal dobro blago. Zadruga si tudi lahko napravi mline in pekarije, kjer to kaže. Iz tega čitatelji razvidijo važnost zadrug za tište, ki žito pridelujejo. Prednosti prodaje žita potom zadrug. Ameriki nimajo kmetovalcev, temveč žita v žitnicah na zemljiščih takoj izvozijo v velika skladišča » Zakaj peša kmetski stan? Edinost" je priobčila o tem naslednji članek : Kdor v trgovske kraje, od kodér se ob ugodnem času v ka- vpraša kmeta, kako se mu godi, slišal bode povsod jeden keršni koli množini spravijo na svetovni trg. in jsti odgovor: „Slabo! Če pojde tako naprej, pridemo Pri nas je pa žito v večjih in manjših množinah v malo letih vsi na kant. Kako naj plačujemo davke in přiklade, kako obresti od dolgov spravljeno pri kmetih v žitnicah in pride na trg še po raznih vmesnih trgovcih. Zato se pa vsaka večja na- goče dobiti denarja? Kar imamo na prodaj ko iz ničesar ni mo- in srečno ročba hitreje in ceneje dobi iz inozemstva, kakor pa v leto, ako imamo kaj prodati moramo navadno cddati 21© prav po slepi ceni, da dobimo kak novčič in se zne- človeških in božjih zapovedih, tudi dandanes lahko opo bimo najsilnejših dolžnosti. Stare dobre kmetije propa- more sebi in svoji družini ter se preživlja pošteno če revno ljudstvo pa se množi, kakor gobe po dežju. prav s težavo. In ker je takih pridnih, štedljivih m po- upamo dajo, Popivanje žganja kvari v mnogih krajih mlado in staro, štenih kmetov, hvala Bogu, še veliko med Slovenci Vsako pismo se mora delati po notarju, vsaka tožba po v boljšo prihodnjost .kmečkega stanu. V to svrho morajo odvetniku in kadar pride do' zapuščinskih razprav, toliko pripomagati vsi drugi stanovi, kajti blagostanje kmetov je plačati za pisma in pristojbine, da bi člověk kar blagostanje vsega naroda. obupal ! " In tako ti toži ubogi kmetič in če je mož postaran, ko še ni bilo toliko teh čase î prične hvaliti prejšnje plačil in toliko teh přiklad, občinskih, cestnih, deželnih šolskih, eerkvenih in tako dalje. Preveliki dedni deleži, previsoke dote in neprimerni dolgov od Kmetijske raznoterosti. Ne maži s katranom dreves ! Nekateri imajo navado da okrog debla namažej drev s katranom limom. Skušnj so pa pokazale, da to drevesu škoduje. Nekatera dr so užitki so torej storîl», da se je nakopičilo toliko se vsled tega kar po Priporoča se torej, da se gose na kmetijah. Sin ali hči î kadar prevzame posestvo nični lep ne namaže naravnost na leb, temveč na kak papir, ki se přiveze okrog drevesa. Ce je lub hrapav, naj se lubu očeta, prerad dovoljuje vse, kar si izgovarjajo oče ali z ilovico zadelajo razpoke pod papirjem, da gosenice ne mo stariši za sebe in za druge otroke. Hoče postati svoj in nadeja se, da se bode dalo pridelati toliko sam ko- rej o dalje po njih likor bode treba za poravnanje vseh dolžnostij. Dosedanji lastnik pa navadno precenja to, kar Priprost način za hranjenje rae^a, Da se suhega mesa ne loti jo žuželke, se priporoča, da se na mesni strani převleče z ilovico. Ilovica se namoči, potem se pa z rokami ima in pridržuje ž njo meso převleče. Ilovična skorja mora biti gosta. Posebno sebi in drugim otrokom toliko, da prav za prav nič ne ostane novemu gospodarju. Pogodba se naredi in vknjiži pri notarju. Kmetija, na kateri morda poprej ni bilo kosti namaži dobro iz ilovico. Tako meso ohrani se več let, ostane sočno in okusno. Predno se dene kuhati, se ilovica kaj lahko odstrani. dolga, je odslej tako zadolžena, da gospodar omaguje pod težo naloženih mu dolgov in če more proda sodediči zahtevajo svoje deleže. Da bi vendar naši kmetje, sinu ali hčeri, toliko modri bili, da jim ne takih bremen, katerih isti ne morejo prenašati. izvirajo le tožbe in konečno prepad kmetije postanejo . reveži, govorjene užitke. Opravičena je tudi pri tožba ? delstvu, živinoreji, sadjarstvu, vinarstvu Naj j katerih se šoli odrasli fantje in tudi že ^ # ^řWt^fl1^ iUMJftlte 'M*e&9* »»itMJXV* 'Alte »i W * t* M»MM * kmetijo *š ž"'"""^'"..................................................................$ prosto voljno ; ako ne, pa se to zgodi eksekutivno, kadar SilÉlèijj........Po U CO 1 Jn ^ ZâDiiV IM t d®tj-(Mi(i J i | kadar izročajo kmetijo Kremel. nakladali qj nekdaj se je obračala velika pozornost kraju, Iz tega kjer" se kronajo ruski carjí, slavnému moskovskemu Kar je na Kremlu z njega palačami in cerkvami. največo škodo vsej rodbini, starim in mladim ; kajti mladi y Kremlu so štiri carske palače, veliki Kremel, stariši pa tudi dostikrat izgubivajo iz- mali Kremel, Carjevo zabavišče in orožna palača. Kremlu so štiri cerkve. V Uspenskega cerkve se kronajo da se premalo stori ruski carji. Nič manj sloveča je cerkev arhangeljev, v za pouk kmečkega ljudstva v kmetijskih stvareh ; v polje- kateri g0 grobi rugkih velikih knezov jn carjev do Petra čebelarstvu itd. jj Aleksejeviča. Tretja kremeljska cerkev je cerkev Mase napravljale nadaljevalne ali nedeljske šole, v rjjinega oznanjenja, četrta pa cerkev dvanajstih apo- odraščeni stolov, v kateri se pripravlja sveto mazilno olje za kro- ljudje poučevali v kmetijstvu. Kmetje naj bi sami zahte- nanje y Kremlu sta nadalje jeden moški in jeden ženski da se potem tudi ravnajo samostan. Poleg slavnega zvonika Ivana Velikega so v kakor se navadno godi, da osta- Kremlu še orožarna, sodišče, vojašnice itd. Kremel je v da čitajo knjige in sre(jj mesta in je obzidan s 1050 sežnjev dolgim zidom. Zid krasi 16 stolpov. V Kremel se pride skozi pet vrat, zakaj mnoge kmetije kj so 0bmene na vse strani mesta. Mej njimi so naj- propadajo; zamolčati pa ne smemo, da kmečko ljudstvo siaVnejsa Izveličarjeva vrata, katera imajo Izveličarjevo izginila trpežna podobo. Pred to podobo se vsakdo odkrije v Moskvi. P° ne~ Car Aleksej Mihajlovič je bil dal postaviti to podobo in potrebnem klatenji po semnjih, kjer kupujejo za svoj kr- zaukazal, da se mora vsakdo pred njo odkriti. Poleg zvonika Ivana Velikega leži na tleh carski zvon, ki tehta In nadalje, koliko nepotrebnih potov nastaja in ko- 2445 meterskih centov. Pripoveduje se, da je ob velikem liko denarja se meče skozi okno po nagajivih tožbah pri požaru 1707. leta bil pal iz zvonika, kar dokazuje kos, So kraji, kjer ljudje za vsako malenkost letajo ki leži odbit zraven njoc .. Zvon je tako velik, da pred njim lahko stal jezdec na konju. Na prostoru pred na kmetih priden za delo, kdor si ogleda vojašnicami stoje stari topovi, jeden mej njimi je poravna po sebno znamenit, takoimenovani carski top. vali take šole. Seveda treba po teh poukih, ne pa, > pri starem kopitu vzlic temu jajo kmetijske liste. > Govoril sem o raznih vzrokih ? samo ni brez krivde. Skoro povsod obleka domaćega izdelka; denar in čas se tratita vavi denar slabe obleke. sodiščih ! sodišču na škodo sebi in zatožencu. Kdor vsak novčič, predno ga izda. kdor se zvesto 217 Gotovo bodo marsikoga zanimali oni prostori, v hodnik, iz katerega se pride na rudeče stopnice. Po teh katerih se je vršilo carjevo kronanje. Posebno so zna- stopnicah, ki so se večkrat v prejšnjih stoletjih ob za- menite one dvorane, ki so obrnene proti reki Moskva, rotah tako omadeževale z nedolžno krvjo, gre ob kro- s katerih ■obraščene hribe. lep razgled na mesto in bližnje z gozdi nanju slovesen sprevod v cerkev Vnebohoda k kronanju. sveto vežo peljejo nizka vrata v granatno Iz salona carice pride se v .Katarinino prestolno Skozi dvorano, ki je pravi carski prostol in kjer car in ca dvorano, kjer carica vsprejema sedeč na prestolu izjave rica sedeč na prestolu udeležujeta kronanjske pojedine udanosti. Dvoranine stene so razdeljene z malahitnimi Ta dvorana je obokan nizek prostor, ki izvira iz 1491.1 stebri v polja, in vsako tako polje je okrášeno z znaki in katere strop in stene so poslikane s starinskimi ire Katarininega reda. Ravno tako so tudi zlato bogato iz- skoslikami cerkvenega in zgodovinskega značaja. rezljana vrata prestolne dvorane, okrašene z znaki Kata rininega reda, narejenim iz majhnih kamenčkov. Poleg sv. veže je tudi sv. Zlata dvorana, v kateri se priredi tu jim diplomatom ob kronanju pojedina. Ve Prestolna dvorana carice in tudi druge dvorane se lika ta dvorana ni, zatorej se diplomatje ob pojedini posebno odlikujejo z jako ukusnim parketiranjem tal. vseh dvoranah in na hodnikih stražijo gardni vojaki pod poveljstvom palačinih častnikov. Iz Katari-nine dvorane pride se v preddvorano, ki ni velika in ni olepšana. Jedina olepšava Sverčkova stenska slika predstavljajoča neko vojaško parado na Deviškem polju za carja Alekseja Mihajloviča. preddvorane se pride v pravo prestolno dvorano, Andrejevo prestolno dvorano, v kateri car in carica pred kronanjem in po kronanju vsprejemata čestitanja. Stene so razdeljene z desetimi stebri v deset polji, na katerih so naslikani z zlatom na belem znaki Andrejevega reda. Dvorano razsvetljuje 12 lestencev. Na stenah je tudi 40 grbov carskega naslova. Na vratih nasproti prestola so monogrami onih carjev, ki so dali pravila redu sv. Andreja, to je Peter Veliki, Pavel in Nikolaj. nehote morajo nekoliko zbližati. Nekaj posebnega so po-zlačeni drogo vi, ki drže od stene do stene, in po stenah na zlatem polju naslikani svetniki, ki so si kaj v na sprotju z veselo družbo, ki se zbira v Uh prostorih. Od nekdaj so ruski carji v tej dvorani gostili poslance tujih držav. V jednih vratih te palače je majhno omreženo okence, skozi katero so carice srednjega veka s svojim ženskim spremstvom ogledovale pojedine. Omeniti je še Neskučni park, kamor pojde carski dvor ob kronanju za tako dolgo, dokler trajajo posti pred kronanjem. Neskučin park je nekaj vrst od Moskve na stran reke Moskve. Majhni trinadstropni dvorec, v katerem mnogo dragocenostij, je sezidan po okusu Ludovika XVI. in ga obdajajo le drevoredi. Stanovanja za carsko rodbino so jako priprosta. Od tod je najkras- nejši pogled na mesto, na njegove stolpe in tempelje. Iz Andrejeve dvorane pride se v Aleksandrovo dvo rano, ki se tako imenuje v čast reda Aleksandra Nev ske katerega je ustanovila Katarina Pri dvornih Poučni in zabavni drobiž. obedih se tu na štirih petnadstropnih stebričastih ste- Umorjeni vladarji. tekocem stoletju se umrli lažah piramidalne oblike nakupičijo posode i& zlata in nenaravne smrti naslednji vladarji : Ruski car Pavel (zadavljen srebra, sklede, krožniki, kupice in steklenice iz cesarske 1 1801 )< sultan SeIim 111 (zadavljen 1. 1808), grof Kapo- distrias, predsednik grške države, (umorjen v Navpliji leta 1831.), parmski vojvoda Karol (zaboden 1. 1854.), predsednik zakladnice. Dvorana okrášená s šestimi slikami iz živ ljenja svetega Aleksandra Nevskega. Šest velikanskih haitské republike Salnave (ustreljen I860.), predsednik Jestencev ima 4500 sveč, katere napravijo čudovit efekt, Združenih držav Linkoln (zaboden 1. 1865.), Mihael Obrenovič, ako se prižgo. Poleg Aleksandrove dvorane je največja knez srbski, (umorjen 1. 1868 ), predsednik ekvadorske re dvorana vsega Kremla, ki je 61 metrov dolga, 21 metrov publike Garzia Moreno (ustreljen 1875 ), sultan Abdul široka in 17 metrov visoka. Imenuje se Jurjeva dvorana v čast viteškega reda svetega Jurija. Brez velicega lišpa in okrasov je ta veliki svetli prostor s pozlačenimi in Aziz (umořen 1876 ), predsednik Garfield (umorjen leta 1881.), car Aleksander (umorjen 1881.), predsednik Carnot (zaboden 1. 1894), šah Nasr-Edbin (zaboden 1 1896.) Glavni jeziki sveta. Kitajščino govori nad 400 mili-belimi mamornimi stěnami jako podoben kaki cerkvi. . V jonov ljudij, indiščino nad 100 milijonov, angleščino skoro 100 parketu narejenem iz dvajset vrst lesa so z zlatimi čr- milijonov, rušcino 80 milijonov, nemščino 60 milijonov, španj- kami vtisnjena imena vitezov sv. Jurija, od priprostega vojaka i ki je rešil s hrabrostjo top, katerega so že bili obkolili Turki, do cesarja Viljema vitez tega reda. ? ki je bil najstarši tej dvorani so navadno dvorne pojedine. Stvar običajno je s soprogo na nekem vzvišenem dvorani je pri mizah za 1500 Ridij prostora. mestu j po Iz Jurijeve dvorane pride se v majhno okroglo Vladimirjevo dvorano s kupolo in potem v „sveto vežo u 1 mračen ? s svetimi podobami dvorani podoben ščino 48 milijonov, francoščino 46 milijonov, japonscino 40 milijonov, italijanščino 36 milijonov in turščino 25 milijonov. Bicikli. Učencem raznih srednjih šol v Berolinu se je dovolilo, da smejo na biciklih prihajati v šole. Bicikli se naj v šolah spravljajo v posebnih prostorih v šolskih telovadnicah. Vpliv električne svetlobe na rastline. Če so planinske rastline neprestano dalje Časa v električni svetlobi, po-stanejo podobne rastlinam, ki rasto v polarnih krajih, kjer je več mesecev dan. Z opazovanjem z daljnogledom se je dognalo, da nekatere ptice letajo 15 000 metrov visoko. V visočinah je zrak že jako tenak in člověk bi omamil. Voda jezera Urmia v Perziji ima v sebi več soli in joda, kakor morje jezera je tako težka, da se bi člověk v njej potopiti ne mogel. Klub slov. biciklistov «Ljubljana» priredi v ne Samo neke vrste raki žive v tem jezeru. tem jezeru ne žive ribe. Voda tega deljo dne 31. maja dirko na progi Ljublj ana-Vrhnika in sicer kilometra na Glincah tik gostilne „Amerika" do „Či- I! Novice. mm — Pomoč Kranjski. Vlada je v seji poslanske zbornice dne 27. maja predložila kreditne predloge za Kranjsko. Vlada predlaga, naj se dovoli po 3 °/0 obrestovano posojilu v znesku 1,500.000 gld. in sicer 550 000 gld. za zgradbo deželnega dvorca, 450.000 gld. za mestni regulacijski zaklad in 500 000 gld. za posojila hišnim posestnikom v Ljubljani in v okolici. Dovoljeni znesek naj se izplača v treh obrokih 1896, 1897 in 1898. Posojila bode vrniti v 20 jednakih letnih obrokih začenši od 1. januvarija 1. 1901. Vse uloge, pogodbe itd. so proste kolkov in pristojbin tej predlogi pripominja vlada, da se s tem posojilom definitivno sklene državna pomoćna akcija, potrebna vsled lanskega potresa. Deželne přiklade. Presvitli cesar je potrdil sklep i deželnega zbora kranjskega, vsled katerega je za Í. 1896. v pokritje nedostatka pri deželnem zakladu pobirati naslednje přiklade: 1.) 40% doklade na užitnino od vina, vinskega in od 2. talnice" na Vrhniki. Start lometru na Glincah. točno ob 4. uri pop. pri 2. ki Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnjem učite ljišču se bodo vršili od dne do 11. junija t. Zavezo jugoslovanskih pevskih društev so 25. maja v Plovdivu na Bolgarskem sklenili osnovati dne zbrani bolgarski, srbski in hrvatski pevci Predsednikom je bil izvoljen Slovenec prof. Bezenšek, odborniki so pa Bolgar Načev, Srb Pavlovič in Hrvat Lovrič. Novo posojilnico so ustanovili v Sodražici. Na-čelstvo je že voljeno in posojilnica prične takoj poslovati, ko bo registrovana. Novo gasilno društvo snujejo v Koroški Beli na? Gorenjskem. Efektno tombolo je dovolilo finančno ministerstva gasilnemu društvu v Březnici v ladovljiškem okrajů. zgradila v Ljubljani in se Javna stranišča so se izročila minole dni javni porabi. Vstopnina znaša za prvi razred 5 kr. za drugi razred t. Cirkus Rudolfo Guillaume prične dne 30. maja s představami v tukajšnji jahalnici. Sneg je pal malone en čevelj na debelo okrog Bele sadnega mošta in od mesa; 2.) samostojne naklade,: od porabe peči in višje gori v dnevih 22. in 23. maja t. likerjev in oslajenih opojnih tekocin brez razlocka na stopinje je znatno škodo. Napravi! alkoholovine po 15 gld. od vsakega hektolitra; b ) od porabe vseh druzih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega Nova orožniška postaja prične poslovati z dnem junija v Škocijanu na Dolenjskem. alkoholometra po 30 kr. od vsake hektoliterske stopinje; c.) Izpred porotnega sodišča. Dne 26 maja pri od vsakega hektolitra porabljenega piva brez ozira na sto- čele so se pri tukajšnjem deželnem kot porot nem sodišeu po-pinje alkoholovine v vsi deželi po 1 gld. in sicer pod določenimi rotne obravnave. Prvi dan so bile tri obravnave. Obravnava pobiralnimi pogoji. 3 ) 30 % doklado vseh neposrednjih davkov z državnimi dokladami na vso předpis ano vsoto proti Josipu Smoleju, posestniku na i lavžu, zatoženemu uboja vred, toda se je preK žila. France Lenarčič iz Podgorice, star 25 letT s to omejitvijo, da se konsumne doklade sklenjeni povišani je bil obsojen na 7 let težke ječe, ker je dne 27. decembra izmeri za čas pred razglašenjem odobrujočega najvišjega odio- 1895. 1. razbil mizarju Poljancu v Podgorici okna in vrgei čila pozneje ne smejo pobirati. Tudi je presvitli cesar potidil gkozi okno dolg kol in težak kamen, s katerim je Poljane* sklep, je eventuvalno prodati obligacije iz deželne osnove imo- tako poškodoval na glavi, da se je ta nezavesten zgrudil in vine do najvišjega zneska 35.000 gld. in da je najeti deželno čez par tednov umri. Lenarčič je bil star razgrajač in je Po posojilo do najvišjega zneska 150.000 gld. ljancu umor za to storil, ker ga na Miklavževo ni pustil kot Deputacija častnikov kranjskega pešpolka št. 17, „parkeljna" v hišo. Peter Hro vat iz Z g. Dobrave, pod vodstvom podpolkovnika gosp. Gressel-na podala se je iz 22 let, je bil obsojen na 6 let težke ječe, ker je dne 1 Celovca k pogrebu umrlega feldcajgmajstra barona Kuhna. . s Stavbeni red za Ljubljano. Nj. Veličanstvo presvitli cesar je potrdil stavbeni red za stolno mesto Ljubljano, kakor ga je v minoli sesiji sklenil dež. zbor kranjski. Birmancev je bilo letošnje binkošti v ljubljanski stolnici 2402 in sicer pa v pondeljek. bilo 2045 birmanih v nedeljo, 357 star januvarija 1896. 1. v prepiru zabodel z nožem hlapca Janeza Žbontarja tako, da je ta čez 11 dni umri. Ustřelil se je dne 18. t. m. 221etni posestnikov sin Jernej Cvelbar v Imenju pri St. Jerneju. Nesrečnež ni bil zdrav na urnu. Nesreća. France Homec, posestnikov sin iz Men- giša, tako nesrečno skočil z voza, ker se je koni splašil, kar Južni kolodvor ljubljanski bodo primerno razširili, zelo potrebno. Deželno brambovsko vojašnico v Ljubljani bodo da je ostal na lici mesta nezavesten in je kmalu na to umri. razširili. Z dotičnim delom se prične v kratkem. Električno razsvetljavo nameravajo napraviti v Kočevji in sicer zajedno z vodovodom, katerega sedaj grade. JL Baron Kuhn. Avstrijska vojska je zgubila Dramatično društvo v Ljubljani imelo mi- jednega najboljših v pcnedeljek ob nolo soboto svoj občni zbor. Zborov je otvori! društveni svojih generalov barona Kuhna, ki dveh popoludne umri na svojem posestvu v Strassoldu na Gradiščanskem. grcfom Kuhnom šel je v grob zadnji od Radec- gajnik gospod ravnatelj G. Pire. Društvo je imelo minolo leto kega generalnega štaba. Stari feldmaršal se je bil nekoè predsednik dr. Tavčar društvenem delovanju je poročal član intendance gosp. dr Tekavčič, o denarnem stanju pa bla- 30.456 gld. 30 kr. dohodkov in 30.719 gld. 6 kr. stroškov Deželna subvencija je znašala 6000 gld , mestna tudi 6000 gld. gledališko društvo dalo 875 gld kr sta se poročili odobrili. Volitev odbora se bo občnem zboru bo jutri dne 30. t. m. in katerega Po daljši debati ršila pri drugem želeti. da se člani polnoštevilno udeleže jako pohvalno izrekel o njem. Kuhn se je rodil v Prestejevcu 1817. leta kot sin stotnika Franca Kuhna. Njegov oče se je udeležil fran-coskih vojsk. Leta 1823. je bil povzdignen v plemeniti stan in pozneje imenovan še za majorja. Leta 1829. je' přišel v vojaško akademijo v dunajském novem mestu, iz katere je leta 1839. izstopil kot poročnik pešpolka št. 1. L°ta 1839. je bil prestavljen v generalni štab, 1843. je postal nadporočnik, 1848. stotnik, 1849. major, 1853. podpolkovnik in 1857. polkovnik. Kot generalni častnik Strassoldove brigade, 1. 1848. je razrušil s svojo odločnostjo barikade, ki so jih bili Milančani napravili proti Kastelnemu trgu, in řešil je dne 21. maja 1848. posádko milanskega krajevnega poveljništva. Dne 6. maja tega leta je bila bitva pri Santa Lucii, kjer se ima av-strijska vojska zahvaliti Kuhnu za zmago. Drugi voj se je že umikal pred sovražnikom, ko se je pripravljal prvi, da od strani prime sovražnika. Baron Kuhn je pa pismeno pozval poveljništvo drugega voja, naj obdrži svoje postojanke in to je odločilo bitvo v prid Avstrijcem. Kmalu potem se je odlikoval v krajih pri Monta-nari, Curtatonu, Goitu, pri vzetju Vincence, pri Soma-compagni in Custozzi. Dne 23. julija 1848. je pregovoril poveljništvo brigade, da takoj ponoči zasedejo Monte Vento in je sam vodil jeden bataljon na náskoku na to pozicijo in jo vzel. Ko se je maršal Radecky zahvalil Strassoldu za to zmago, je odgovoril general: „Ne meni, temveč stotniku Kuhnu gre vsa zasluga". Dne 15. julija, ko je bila znamenita bitva pri Custozzi se je Kuhn pridružil iz lastnega nagona polkovniku Wysu, ki je bil poslan na ogledovanje. Izvedel je, da več tisoč broječ sovražnikov oddelek stoji pri Villafranki. Kuhn je takoj spravil dva topa na dobro zavarovan kraj in zacel tako dobro streljati na sovražnike, da je ves oddelek kar raz-podil. Posledica temu je bila, da je nasprotnik takoj zapustil strategično važno višino pri Custozzi in se umaknil proti Villafranki. Dne 4. avgusta je bila Strassoldova brigada kot pred straža v boju pri Milanu. Kuhn je z naskokom od strani napal sovražnika, ga pognal nazaj čez Nosedo in Betolino in je Pijemontezem vzel jedno baterijo. 1849. leta se je Kuhn s svojo spretnostjo in bistro-umnostjo večkrat odlikoval. Dne 4. marca je z naskokom vzel vas S ro. Potem je pa udeležil se ekspedicije na Rimskem. V septembru so ga poslali na Ogersko, kjer je bil pri obleganju Komorna. Za njegova delà 1848. in 1849. na bojišču, mu je .cesar bil izrekel Najvišjo pohvalo, podělil vojaški zaslužni križec, red železne krone III. vrste, red Marije Terezije in 1852. imenoval ga za barona. Vojne 1859. leta se je Kuhn udeležil kot štabni načelnik druge vojske. Za to vojno je bil izdelal jako dober načrt. Le obžalovati je, da stari generali tedaj niso poslušali njegovih svetov, kajti bil bi izid te vojne povse drugačen, kot je bil sicer. Leta 1860. je .bil imenovan poveljnikom 17. pešpolka, 1863. je postal generalni major. Leta 1866. je generalni major Kuhn branil jako vspešno južno Tirolsko. Da si je imel le 15.000 mož, je vendar zadržaval več kakor jeden mesec 45.000 Itali-Janov. Dve njegovi brigadi sta bili skoro vedno na so- vražnih tleh. To branjenje Tirolske spada mej najslav-nejša delà v avstrijski vojni zgodovini. V avgustu tega leta je bil imenovan podmaršalom in odlikovan s koman-derskim križem reda Marije Terezije. Po vojni je bil Kuhn imenovan deželnim vojaškim poveljnikom na Tirol-skem in dne 4. decembra 1866. je bil imenovan imeji-teljem 17. pešpolka in 1868. 1. je postal vojni minister. Kuhn se je tedaj lotil preosnove vojske. Izdelal je novi brambeni zakon, poskrbel za novo oboroženje vojske, preosnoval vojaške učne zavode, generalni štab in inten-danco. Dne 5. decembra 1868. leta je bil odlikovan z velikim križem reda sv. Leopolda. 1869. je bil imenovan za tajnega svetnika, 1873. pa za feldcajgmajstra. Leta 1874. je dal ostavko kot vojni minister in mu je cesar pri tej priliki podělil veliki križ reda sv. Štefana. Přišel je za zapovedujočega generala v Gradec. Leta 1886. ga je cesar imenoval kancelarjem reda Marije Terezije in 1888. ga je cesar zaradi starosti přestavil v disponibilito, s pridržkom, da ga drugje porabijo. Kako je bil Kuhn čislan pri častnikih, se je pokazalo ob njegovem poslovljenju od poveljstva 3. maja v Gradcu. Častniki so mu bili priredili jako lepo ovacijo. General Kuhn je pa imel v visocih krogih jako dosti nasprotnikov. Imel je namreč navado, da je kar odkritosrčno izrekel svoje mnenje o visocih gospodih. Baron Kuhn je bil občno omikan mož. Zanimal se je za razne znanosti. Spisal je znamenito delo o vojevanju po gorah, katero je prevedeno v več evropskih jezikov. Znano je o njem, da je bil vedno ponosen na kranjski polk, ki je nosil njegovo ime. Rad je hvalil Kranjce in jih postavljal drugim za vzgled. — Car knez Ogerski. Ruski car ima v svojem naslovu baje tudi ime knez Ogerske. Madjari bi radi vedeli, od kod ima car ta naslov. — Dva delavca je voda odnesla. V Hochelbu so tovarnar Lewit, dva uradnika in pet delavcev odpravljali neke kole, katere je voda zanesla za most. Tako so hoteli resiti most. Voda je pa most vzela in dva delavca ž njim. Drugi so se resili. — Pogorel je velik gozd, ki je bil lastnina kološkega mesta. Sodi se, da je bil nalašč zažgan. — Mrlič v kovčegu. V Couvillu so na kolodvoru přijeli dva potnika, ki sta imela nekega mrliča v kovčegu. Izgovarjata se, da je jima neki neznan člověk izročil kovčeg. — Pogorele trgovske koče. V Sardoni na Španj-skem pogorele so vse trgovske koče. Več rodbin je zgubilo vse, kar so imele — Časnikar — zločinec. V društvu časnikarjev „Othon" v Budimpešti je bil že nekaj časa neki Mihalyfalvi. Oblasti so se zanj jele bolj zanimati in razkrilo se je, da je znan tat, ki je že mnogokje vlomil in bil večkrat zaradi tatvine kaznovan. Pečal se je pa zraven s časnikarstvom. Če je kje ulomil in okradel, je časopisom drugi dan obširno po-rocal, kako je bilo okradeno. Ćasniki so bili še veseli, kajti imeli so podrobnejša poročila nego policija. — Razstava v nevarnosti. Neki madjarski list toži, da se je bati, da se kolera zanese v Budimpešto in potem je uničen vsaki vspeh razstave. Na tisoče ljudij je prišlo iz Egipta v Avstrijo in zlasti v Budimpešto, ne da bi se bile storile kake zdravstveno-varstvene naredbe. 28© Maščevanje odpuščenke. TOletna Avgusta Schmidt je v Karlovih Varih odpustila iz službe svojo deklo. pa jezna jo napala s sekiro in močno glavi. Deklo so zaprli. Dekl a poškodovala po Tiras II. Zgodovinski pes Tiras II, katerega Loterijske srećke. V Linču dne 23 maja t. 1. : 65, 71, 16, 77, 88. V Trstu dne 23. maja t. 1.: 27, 34, 52, 90, 41. V Pragi dne 27. maja t. 1.: 69, 10, 32, 14, 44. bil cesar Viljem I. podělil knezu Bismarcku, je poginil. Knez Bismarck je to brzojavil cesarju Brzojavno se je pa stvar sporočila skoro vsem veČjim dnevnikom sveta. Dvojni samomor. Delavec Josip Dovic in Ijubic? njegova sta dne 25. t m. skočila na Dunaju v Donavo. Mlada člověka sta bila jako zaljubljena, a njeni stariši so branili, da bi se vzela. Tržne cene. V Ljubljani dne 13. maja 1896. Pšenica gld. 7*80 kr., gld. 7*25 kr., ječmen gld. 6 25 kr., oves gld. 7— kr T ajda gld. 7 30 kr., proso gld. 6 30 kr., turšica gld. 5 30 kr., leča gld. 12 kr., grah gld. 12 — kr., fižol gld 12 kr. Nesreća v rudniku. V rudokopu blizu Bilbaota (Vse cene veljajo za 100 kgr.) se je odlomil kos skale, težak kakih 1500 centov in zmeČkal šestnajst rudar jev Zgorela kaznilnica Lansko leto dozidana kaznil nica v Szegszardu na Ogerskem je te dni zçorela. Pri požaru ni nihče ponesrečil. Kazujenci so najbrž sami zanetili, nadeje se, da pri splošni zmešnjavi odneso pete. Štrajkujoča občina. Občina Mala Pešta pri Budimpešti je z glavnim mestom zvezana z vicinalno železnico. Malopeštanci so se že dolgo pritoževali, da so vozne cene na tej počasni železnici veliko previsoke, a ker vse pritožbe in prošnje niso nič pomagale občina sklenila začeti štrajk Mala Pešta je precej veliko mesto in ima z Budimpešto naj-živahnejši premet. Občina je kupila 10 omnibusov in prevaža občane, ki so z velikim navdušenjem začeli štrajk, tako po da je železnica povsem zapuščena in da že tri dni ne ceni, vozi nobeu vlak Naposled bo vlada vendar odnehala. Manšetni gumbi bolgarskega kneza. Knez Ferdinand se je zameril francoskim castnikom, ko je bil zadnjič v Parizu. Castnikom so mu bili dodeljeni za telesno stražo je poslal za dar manšetne gumbe. Gumbi so bili lepi kajti bili so okrášeni z briljanti Častniki vendar niso bili zado Kaj boljšega so si želeli. Posebno jih je razjezilo, ko voljni. so odprli etui in viděli, da je na njem zapisano » Berlin on je vai ni misli) kupil dařila v Berolinu, ker so ceneja nego v Parizu ž. kakor so vsi Kobuižani in Orleanci. Tega pa moz da je zžalji ako se da francoskim častnikom darilo, ki je delo nemških zlatarjev Krasni uzorci poši zastonj poštnine prosto za- sebne naročnike. Zelo obširne uzorčne knjige, kakor ni bilo, dobe krojači nefrankovane. Blago obleke. Peruvien blago dosking za visokočastito duhovščino, pređpisano uradniške uniforme veterance požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize. prevlake za vozove. Največja zaloga štajerskega, koroškega tirolskega lottaa niških gospe ah gospode prvotnih tovar takih izbirah, da jih 20kratna konkurenca zamore nadomestiti. Največja izbera ogrinal dame cene cunje y najmodnejših barvah, perilno blago, potne pléde od 4 do 14 gld. Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Vredno, pošteno, trpežno, čisto volněno sukneno blago in ne niso vredne krojaškega delà, priporoča: JAN. STIKAROFSKY Brnu (središče avstrijske suknene trgovine). Največja zaloga sukna v vrad^osti % milijona goldinarjev Poši I ja povzetji. Svarilo ! Agentj vredno blago parijam krošnarji radi prodajajo svoje malo imenom „Stikarofsky ta kim okom pride, javim blaga tem Ijudem sploh svojega prodaj am i priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani L "/ ' 7/vJi satojn Ýb kr. {'rO timor) ▼»•bin» 40 0 |(Umv ~ i l í\ m. A SS** s rath. W laMwí* MaMifta-FaMea {hrám- o.WW' primes ie kot bobovi kavi edíno zdrava Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih po-narejenih izdelkov je treba paziti na izvirne zavoje z imenom: ftathreiner mejnarodni zavod za zđravljenje brez lekov in operacij v Lipsiji. (6) Ustanovljen 10. oktobra 188 ï. leta, razširjen leta 1892. Svet m pojasnila vse bolezni tuđi pismeno, kolikor mogoče. V zalogi Louis Kuhne, Lipsija, Flossplatz 24, je izšlo in je za dobiti od založnika proti pošiljatvi denarj poštnem povzetji, kakor tudi skozi vse knjigarnice ali po Louis Kuhne, Novo zdravilstvo. Učna knjiga in svetovalec za zdrave in bolne, 18. nemški natis (45.000) 486 strani. 8° 1896. Cena i marke, vez. 5 mark. Izšlo je v 15 jezicih. ? En poskus in 1896. Cena 50 vi- Louis Kuhne, Ali sem zdrav ali bolan svetovalec za vsacega. 13. nemški narjev. Izšlo v 9 jezicih. Louis Kuhne, Otročja vzgoja. Varstveni klic na vse sta- nše, učenike in izgojitelje Cena 50 vinarjev. Louis Kuhne, Kolera, driska in enake bolezni njih zđravljenje brez leka in ozdravljenje. Cena 50 vinarjev. Louis Knhne, Preiskavanje znamnjev na obrazu. Učna knjiga novega načina preiskavanja, lastna iznajđba. S veliko podobami. Cena 6 mark, eleg. vezano 7 mark. Louis Kuhne, Naznanila ozdravljenja iz svoje skušnje. Brez zdravil in operacij s pojasnilom, 25. natis. Zastonj. Odgovorni uieumk: Avgust Pucihar. — Tisk m založba: J. Glasnikovi nasledniki.