I zh ajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 0 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 13. marcija 1889 Obseg: Nov dopi stroj za robkanje turšcice Laackej nova travniška brana iz kovanega železa obra Trgovinska in obrtna zbornica Fotografija amaterj Naši dop Zemljepisni in naro- Novičar. Gospodarske stvari. Laackejeva nova travniška brana iz kova Nov stroj za robkanje turšcice. nega železa. tega Podoba 1. v današnjem listu kaže obliko in porabo novega stroja, kateri Podoba do hektolitrov turščice v brano kaže popravlj Laackejevo travniško je bila na vseh nemških razstavah lansko leto eni uri porobka Stroj je tako preprost in po ceni, da odlikovana. Tovarnar Kiihne Wieselburgu na Oger bode gotovo kmalu izpodrinil vse druge take veče in skem pridobil se je izključno pravico, da sme izdelovati draže. Delo tega stroja je pa ravno tako natančno, kakor velikega in dragega stroja, sestav* Sestavljen je pa prodajati to brano po Avstriji. Ta brana je tako zelo rabna, kakor nobena starejše in sicer na travniku in na njivi iz dveh delov 9 eden se pritrdi na zaboj, v ka terega pada zrnje > drugi se pa suče. a ed suka- njem primejo v obliki polževke narejene grče turščični storž (klas) in ga potegnejo brez vsake pripomoči v stroj. Kakor hitro je storž obrobkao, in to brez poškodovanja katerega koli zrna, zažene ga stroj sam ob sebi v stran. To je prednost, katere nima dosedaj noben ročni stroj. tem strojem moreš robkati sveže pa tudi suhe Podoba Podoba Podoba Posamezni klini te brane 9 ki so zgoraj in spodaj ostri, pritrjeni so brez vijakov, netov ali žeblj ampak storže sebe otroci, tako malo moči potrebuje. Ako se kateri tanke in debele, ker se grčasto kolo samo od zmika ali razmika. Gonijo pa stroj lahko tudi del stroje pro- vtakneni so v prožne železne vzmeti, ki so ji ob enem stojalo, kakor kaže pod. 3. Stojala imajo znotraj po rezi grče, klini pa udrtine, tako da skočijo grče v udrtine ter potem klini trdno stoje. Oba rta klinova sta trda da se zlomi, kupiš ga lahko v prodajalnici. Take daja po 5 gld. brez zaboja Andrej Druškovič v Ljubljani na Mestnem trgu. stojala so pa iz mehkega železa, in ni se bati zlomijo. ? 9 Kline lahko premeniš če stare s kladivom izbiješ in novih vdeneš. Popolnoma nova in duhovita je sesta klmov v brano Podoba kaže ti zareze, ki jih brana starega načina > pod. pa i ki jih dela nova lišpu. In v teoi vidimo veliko razliko mej novimi in brana, in lehko vidiš, da je uspeh druge dvojen mimo starimi časi. stanovanju priprostega človeka je dan prve 1% dolgimi, poravnavanje krtin, travnikov, za pokončevanje podleaka itd danes več komforta, kakor ga je bilo nekdaj na dvoru nožu podobnimi klini je brana za velikega bogataša. Za angleškega kralja Alfreda vele, za podvlačevanje gnoja, za brananje da je delal pri svetiljki, kakoršne dandanes niti v hlevu ne rabimo. Hčere kraljeve so nekdaj same vrezovale in šivale obleko. Ana Boleyn, in druge dvorske gospe na dvoru angleškega kralja Henrika VIII. so jedle zjutraj pečeuo meso, slanino in Podoba 2. Kratki in štirirobati pile pivo. Poraba ko-sitrenih žlic, skled in drugo temu tako, smatralo se je za luksus. Nek beneški topisec srednjega veka omenja kot nenavadnega luksusa, da je žena doževa jedla z zlatimi vilicami mesto klini služijo le tedaj, kadar nočemo zemlje pregloboko raniti, ali če hočemo po travniku samo mah populiti. Kdor travnik dvakrat prebrana, temu zadostuje kratka stran klinov. Na njivi rabi ta brana kakor navadna, samo delo njeno je boljše. E. Kuhne v Wieselburgu izdeluje te brane 1*357, 1'65"/, 1 95"/ široke, ter težke po 57, 68 in 80% po 35, 40 in 45 gold. Lahka brana je za enega s prsti j in to je bila taka prevzetnost > da je Bog strašno kaznil ono ženo zbog tega. Grof Adam Oršič v svojih spomiuih pohvalno omenja Hrvatic s prve polovice osemnajstega stoletja, da so živele priprosto, Tisti pridno gospodinjile in govorile samo hrvatski po- čas je imel jedini zagrebški škof kočijo v pravem menu besede. Ti primeri pokazujejo, da so nekdaj ljudje mnogo tega imeli za luksus, kar mi dandanes uvrščujemo mej potrebne stvari, ali vsaj mej takove, katerih si more ker n 111. i II•11» i i i M Mil I I I 'I M I l Milil težkega konja, Podoba srednja za dva lahka konja in težka za dva močna konja tudi manj imovit človek omisliti. In res si jih more, je obrt in gospodarstvo v obče napredovalo, mnoge reči so vrlo v ceno, ki so bile nekdaj drage. Pa tudi na tej višej stopnji razvoja je dosta škodljivega, negospodarskega luksusa, samo da se ne pojavlja v onej odurnej podobi kakor nekdaj. Sedanjemu luksusu in žalostnej modi, vzlasti v obleki ženstva, Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi bodisi gosposkega ali kmečkega, ne dade se odrekati neka smešna pretiranost in izredna nespametna zapravljivost. Kedar začne narod propadati, njegov luksus postaje ne glede na druge napake, prav budalast in ne-čudoreden. Za malenkosti se izdavajo ogromne svote človek mora, kedar sliši ali čita take reči, vprašati » in Nabral Fr. Jaroslav. sam sebe: Ali je mogoče kaj takega pri zdravej pameti? (Dalje.) 101. Ogromna rimska država, velika v svojem razvoju, v kreposti svojih državljanov, daje naj alostnejši izgled j uksus. zapravljivosti. Naj zadoščuje par izgledov. Konzul Lepid si je zgradil v Rimu palačo, sijajno in ogromno, kakoršne bila ta Takov je luksus niže gospodarske kulture, in to »vet popreje ni videl, trideset let pozneje je se opaža tudi dandanes. Kmetica ljubi pisane robce in palača uvrščena mej privatne hiše druge vrste. Neron razen lišp od stekla. Nekatere vrste meščani lepotičijo je dal za jedno murinsko šalico 300 talentov, v našem denarju okoli 740.000 gold. Ribe so samo take jedli, katere so videli žive na mizi v vodi. Pretiranost in in se radi z masivno, ali neokusno izdelano zlatnino srebrnino, na pr. z debelimi in širokimi prstani na roki sreuiuiuo, ua pr. L ucuciiim m on UAiUii pi o UCILU Lxa ivai, ^u^vi ^ ' * ~ - . ~ - --------- z velikimi lanci pri žepnej uri, žene ali gospe z drago spačenost okusa je hvalila jedi od jezikov slavčevih in neukusno obleko itd. Kdor možgan nojevih. Kako nespodobna je bila obleka » da pa stoji na višej stopnji kulture, ne išče bi govorili. Hortenzij je zalival drevesa na svojem vrtu takega luksusa, temveč hrepeni po plemenitejšem užitku, z vinom, glasoviti rimski glumec Ezop je pogostil nek Vsak želi več komforta v stanovanju, hrani, obleki in pot goste svoje tako zapravljivo, da je samo jed v enej - Nr > §3 t skledi, ki so jo postavili na mizo, veljala do 70.000 gld. nateljstva v drugih zborničnih okrajih, imajo le neznaten Kleopatra, Kaligula in drugi zapravljivci in zapravljivke direkten promet z avstro-ogerskim Lojdom, ni mogel so raztvarjali biser v vinu, pa ne zato, da bode okus- odsek na podstavi izkušenj, ki so jih pridobili pojedini nejše, temveč zato, da bode dražje. obrtniki, presojati pojedine tarife. Ker pa so tarifi se Takih izgledov nam navajajo starodavni pisatelji. ■i nemškega Lojda in tudi drugih družeb nižj nego Kdo v teh delih mogel spoznati one stare Rimce, tarifi avstro-ogerskega Lojda, in ker vsled tega ne stori katerih najbogatejši ni imel toliko zemlje, kolikor so je LoJd toliko, da bi se oživil in olajšal trgovski promet > pozneje robovi potrebovali za svoje ribnjake; kateri so koliko je storiti poklican, in ker bi Trst le tedaj mogel Cincinata poklicali od pluga na diKtaturo; o katerih je uspešno tekmovati z drugimi pristanišči, ako bi tarifi minister rekel samih kraljev! Kralj In a Plra , ua je njihov senat zbor aaj polakšice trgovskemu prometu, zato predlaga če jih tudi ni luksus upropastil, odsek: Slavna zbornica naj se izjavi v rečenem zmislu vendar je mnogo pripomogel k propasti rimske države. Luksus je imel vselej svojih nasprotnikov, nekdaj Predlog je bil sprejet. IV Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann in dandanes. Da mu zastavijo pot, izdajali so državniki poroča, da je trgovska in obrtniška zbornica v Ljubnem zakone proti njemu. Vzlasti so gledali ustaviti luksus v poslala prepis peticije, s katero se je obrnila do viso obleki, v gostbah in v pogrebščinah. V Rimu so nasto- ke8a c. kr. trgovinskega ministerstva zaradi snovanja jali z zakonom zaprečiti zapravljivost v gostbah, v gostilničarskih strokovnih šol, ter prosi, naj naša zbor Francoskej v lepotičju in obleki. V Rimu so zabranjevali Dica to peticijo podpira kupovati in piti grško vino, pogostiti veče število pri- Slavna zbornica navaja v prošnj da se povzdignil, dosegli bi s tem, da bi privabili jateljev, kakor je bilo dopuščeno, določevali so, koliko čuti potreba, da se gostilničarski obrt povzdign bodi na mizi srebrnine itd. ako Ali ni bil vselej luksus jedini razlog, da so proti njemu ustajali, bilo je še drugih. Uplivali so tu tudi oziri stanovski. se v obče 3, kajti tujce v razne kraj da srednjem veku so zapretili s smrtno kaznijo ljudem neplemitim, ako bi se tako oblačili, da bi s tem odprli tujcem skovane. oživelo občevanje ž njimi ter kraj do zdaj še malo obi Povzdigniti gostilničarski obrt pa je mogoče > kakor se je oblačilo plemstvo. Natančno so določili in ako bodo vse osobe pri gostilničarskem obrtu imele pri- zapovedali, od kakošnega blaga obleko sme nositi ro- merno izobraženje in vsaj toliko splošnega znanja, ko- Kodelec in njegova žena, od kakošnega trgovec, koliko in likor je potreba za umno izvrševanje gostilnicarskega kakošnih lepotin more imeti in nositi žena neplemičeva, obrta. Gostilničar mora imeti potrebno znanje, da ve s kratka, vsak se je moral oblačiti in nositi po svojem 5 je dobro in ceno kupovati, kar potrebuje za klet in stanu. Nemcih so izdali zakon ako se žena inoj- kuhinj 5 kajti kadar bo to vedel, mogel bode tudi gostom strova pu&uzala v obleki s šlepom, da jo treba peljati ceno iu dobro streči mestnej gosposki in jej odrezati ali odstriči „oni rep do kolen. u Tak prevrat pri gostilničarjih mora se vršiti polagoma, kajti izobražen gostilničarski narastaj bode Bili so tudi zakoni zoper kavo, sladkor in tobak, le počasi prihajal. Ali vsi ti zakoni, naj so bili še tako strogi, niso izdali. Sladki kofek in grdi tobak sta se širila kot kuga po Evropi. Kedar so vlade sprevidele, da s takimi sredstvi se ne dade nič doseči, ubrale so drugo pot. Mesto da z zakoni zabranjujejo tako oporabo, vdarile so davek na take predmete. Puši in njuši, če hočeš, ali plačaj, • ■ PU kavo, ali plačaj. Ta postopek je gotovo pametnejši, praktičnejši in koristnejši. Država pograbi vsako leto Najlaže bi se ta prevrat dosegel, ako se osnujejo gostilničarske strokovne šole, in zato je rečena zbornica naprosila visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo, naj ono za zdaj osnuje tako gostilničarsko strokovno šolo, in sicer na Dunaju. Pouk lepih dohodkov j a ne dela sile nikomur. Obžalujemo samo to, da so razni tobaki in jeruši še vse premalo poskočili v ceni. (Dalje nasled.) Trgovska in obrtniška zbornica (Dalje.) trajal tri leta in učenci naj bi se spreje mali v šolo počenši od 14. leta. Razven lepopisja in pravopisja, praktičnega računstva, zemljepisa, narodoznanstva, kakor tudi nauka o blagonravnosti in navadah, modernih jezikov, knjigovodstva, lepega vedenja, učilo naj bi se tudi v teh šolah kletarstvo, kako je treba streči, nakupovati za kuhinjo in kako je creba v obče gospodariti. Na ta način in s temi sredstvi misli slavna zbornica v Ljubnem v obče povzdigniti gostilničarski obrt. Odsek pa je uverjen, da so razmere na pr. na Dunaju v drugačne, nego po malih mestih, in če tudi je korist občinstvu, ako gostilničarsko osobje doseže sto-III. Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner pinjo izobraženosti in znanja, do katerega mu želi po-poroča o tarifih avstro-ogerskega Lojda. Ker kranjski magati rečena zbornica z omenjeno peticijo, vendar ne obrtniki, izimši malo njih, ki imajo svoja osrednja rav- spoznaje za potrebno, niti ne nahaja razlogov v gostil- * * ničarskih razmerah zborničnega okraja, da bi se tudi naša zbornica potegnila za peticijo. Ako bi se za gostilničarski obrt zahteval dokaz sposobnosti, bilo bi ga še teže doseči, nego zdaj ter bi mnoge odvrnilo od gostilničarskega obrta. Z ozirom na to predlaga odsek: Slavna zbornica naj v tej vlogi preide na dnevni red. — Predlog je bil sprejet. 7* V. Gospod zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča, da je občinsko predstojništvo v Dolenji Vasi zopet prosilo dovoljenja treh semnjev za živino in blago. Enake prošnje, katere je rečeno predstojništvo že leta 1861., 1870. in 1885. uložilo, bile so odklonjene radi J J ' j tega, ker je v kočevskem okraja že mnogo semnjev in ker se temu protivijo občine do semnjev pravico imejoče in radi tega, ker je v Ribnici, ki je od Dolenje Vasi le % milje oddaljena, 5 semnjev za živino in blago, in ker so v Sodražici, ki je od Ribnice 11 /4 milje oddaljena, 3 sem nji za živino in blago. C. kr. okrajno glavarstvo kočevsko izreka se o prošnji, da se razmere od ondaj niso premenile in da . * prebivalci občine Dolenje Vasi morejo kupovati kar potrebujejo, in prodajati svoje pridelke in izdelke na 5 letnih semnjih. Pomnoževati semnjev v tamkajšnjem kraju ne kaže, ker 58 semnjev v političnem okraju kočevskem zadovoljuje dejanjskim potrebam. Bližnje občine, ki imajo do semnjev pravico, dajo tem menj povoda k temu, da se napravijo semnji v Dolenji Vasi, ker bi sosedne občine, ki imajo takisto pravico do semnjev, imele oči-vidno škodo, dočim bi občina Dolenja Vas jedva imela kako korist. Glede na to ne more odsek priporočati prošnje in predlaga: „Slavna zbornica naj se izjavi za to, da se ne dovolijo semnji." — Predlog je bil sprejet. VI. Gospod zbornični svetnik Fran Hren poroča, da je občina poliška v političnem okraju litijskem prosila, da se jej dovolijo trije letni semnji. Prošnjo utemeljuje s tem, da šteje občina 887 prebivalcev, kateri se pečajo zgol s kmetijstvom in živi-narstvom in ki radi oskodice semnjev ne morejo raz-pečavati svojih pridelkov in živine. C. kr. okrajno glavarstvo litijsko omenja, da šteje občina poliška po zadnjem štetju 748 duš in da se preživlja zgol s poljedelstvom in le nekoliko z živi- « narstvom, da je v Višnji Gori, ki je jedva tri četrt ure daleč, na leto deset semnjev za živino in blago, ter da je tudi v ljubljanskem okraju nekaj semnjev, s katerimi se lahko okoristijo prebivalci. Vse to kaže, da prebivalci rečene občine lahko razpečavajo svoje blago. Proti dovoljenju izjavile so se do semnjev pravico imajoče občine okraja litijskega, in sicer Višnja Gora in Polšnik, potem Studenec ljubljanskega okraja. Občina Višnja Gora iz vzroka, da nje deset semnjev z ozirom na neznatno oddaljenost komaj tri četrtine ure povse zadoščuje, in semnji v Polici morali bi biti na škodo nje semnjem. Ako to uvažimo, moramo prošnjo odkloniti, in ker ni razlogov, da bi se dovolili semnji, zato predlaga odsek: „Slavna zbornica naj odkloni prošnjo." — Predlog je bil sprejet. Fotografija amaterjev. On fotografu) e! Kolikokrat sem čul te besedi, izrečeni z zaničijivem naglasom, ako se sem pokazal s svojem aparatom. Novobažue potnike, ki ne potujejo z basago in palico, ampak z aparatom v tornistru in s stojalom v roki, oblezejo gore iu prehodijo doline, te hočejo s tem smešiti. Ni čuda, vsaj zahme ujejo vsako novotarijo dotlej da se udomači in tako prištevajo tudi fotografijo amaterjev k umetnostim, ki ne rede moža. Glede zadnjega moramo sicer tudi mi potrditi veliki množici, katera navadno sodi brez premisleka; amater nikakor ne misli s „svetlopisom" kruh služiti. Prav napačno je pa misliti, da je fotografovanje za lajika brez vse vrednosti, in da obstoji ves dobiček le o fotografovaoji nekaterih pokrajin in znanih osob, katerih podobe potem uvrsti v zbirko svojo. Podrobno opazovanje nas temveč pouči, da je fotografovanje toliko važno in mnogokrat še važnejši nego risanje. Fotografija je pomagala uže premnogim vednost-nim preiskavanjem, tehniki ter umetnosti in uspeh v teh strokah so dosegli možje, ki niso bili fotografi iz poklica, ampak zdravniki, inženerji, obrtniki itd. ki se so bavili s fotografovanjem le memogrede. Fotografija je prav mlada pridobitev. Petdeset let je ravnokar preteklo od iznajdbe dagerotipije in malo manj je od kar imamo tudi fotografije. Fotografovanje je bilo dolgo časa težavno, vsaj z mnogimi neprilikami spojeno. Mogoče je bilo narediti le take za svitlobo občutljive plošče, ki so bilt mokre in katere so bile '9 rabne le v takem stanu. Izdelovanje teh plošč je bilo za- • v mudno, njih prenašanja skoraj nemogočo in zato je bilo fotografovanje vedno le delo fotografov iz poklica. Velik napredek fotografije je bil storjen z iznajdbo suhih plošč. Te plošče so steklene šipe, na eni strani prevlečene s posebno čistim limom, v katerem je prav fino razdeljeno bronovo srebro, ki je občutljivo za svitlobo. Te plošče ostanejo rabne mesece, ako jih hraniš v temi in na suhem in so zraven tega dvajsetkrat občutljivejši nego mokre plošče. Te plošče moreš uže narejene kupiti, moreš jih vzeti saboj na potovanje in slednjič moreš ž njimi narediti najtežavnejši momentne slike za vednostne namene. t Momentno fotografovanje, ki se je zlasti v zadnjih letih tako močno razvilo, in katero najhitrejši pregibanja živali in strojev razdeli v posamezna dela in sicer tako, da podoba pokaže kar o&o niti ne vidi, obrnilo je pozornost učenjakov in lajikov na umetnijo fotografovanja. Znano je, da so fotografovali strelo, iz puške izletečo 85 kroglo, zvezde na nebu itd. kar vse je tudi vedi močno 4 x < y koristilo. Črna podoba na belem dnu je iz kovinskega srebra; od svitlobe ne zadeta mesta na plošči ostala so nespre Ne bodem navajal brezštevila izgledov. Rešitev menjena t. j. bela. Če je tudi podoba uže popolnoma raznih vednostnih vprašanj s pomočjo fotografije je le jasna, vendar še ne smemo ž njo na luč; poprej moramo redkokrat naloga fotografa iz poklica, ker ta more se še odstraniti bela mesta iz podobe. Ta bela mesta od- pečati najbolj z izdelovanjem tehniško in umetniško stranimo s posebno tekočino. To delo imenujemo fikso dovršenih fotografij, marveč to je naloga amaterja. Ako vanje. Kadar si vse to dovršil, tedaj se ti pokaže po-imajo amaterji vedno to pred očmi in rešitev te naloge doba črna na prozorni plošči. Tako je negativna podoba pospešujejo v svojih društvih, tedaj je delo amaterjev narejena, treba jo je le še izprati, posušiti in z lakom nad vse koristno. Koliko 86 uri oko za spoznavanje prevleči da se ti. leta in leta ohrani. Od takega lepote v naravi, ako si izdelujemo fotografije od lepih pokrajin, in ni to nam Slovencem naj boljše nadomestilo tiva a „nega- moreš potem poljubno število pozitivnih podob narediti. za umetniške šole in galerij slik na katere nam glede To je na kratko povedano bistvo fotografovanja. na naša skromna sredstva niti kedaj misliti ni ! Koliko Razven aparata je seveda še marsikaj potrebnega, na pr. veselja ti dela slika ljubih znancev, katero si sam iz- razne skledice, okvirji za kopirati itd. Kdor ima dober objektiv in momentno zaporo, ta more fotografovati delal! Kako se pa nau čimo fotografovati ? Mnogi se dirjajoče konje, leteče ptiče, vozeče vlake itd. zboje fotografovanja, ker menijo, da je učenje fotogra- Ker je fotografovanje ne le nad vse z nimiva in fovanja zamudna in draga reč. To ni res. Amater more lepa zabava, ampak tudi zelo koristna, zato so ukrenili se priučiti fotografovanja od drugega amaterja, &\ uže nekateri amaterji y Ljublj osnovati posebni klub zna, ali pa iz knjige, katerih imamo na izbero pa tiče aparatov, so pa Kar veščaki sestavili najboljše, se ki amaterjev, kateremu bode naloga amatersko fotografo vanje razširjevati in pospeševati. Člani kluba dobili primeroma le malo stoje. Za fotografovanje na potovanji dobiš aparate, ki imajo vse potrebno v enem samem tornistru, kojega lahko saboj neseš kamor si bodi. Ako hočeš fotografovati, odpreš tornister, postaviš aparat na stojalo, ga pokriješ s črno ruto in vjameš natančno podobo v aparat, tornistru imaš plitve škrinjice, v kojih so suhe plošče varno bodo od skušenih in veščih amaterjev vsa potrebna pojasnila toliko glede aparatov, kolikor glede zvrševanja fotografije. Kdor hoče pristopiti k klubu, amater fotografov, ta naj se kmalu oglasi pismeno ali ustno pri gospodu Ivanu Šubicu, vodji obrtne šole v Ljubljani. v Javljamo, da se sprejmo v klub tudi dame. Udom iz dežele bode pa odbor v vsaki zadevi skušal vedno pis skrite pred svitlobo. Ako si tedaj podobo v aparatu meno ustreči. v. ujel, vdeneš pod črno ruto eno tako skrinjico v aparat, potegneš raz škrinjice pokrov, tako da je sedaj plošča v temnem aparatu odkrita, in slednjič odkriješ pokrovo raz objekti Podoba pokraj katero hočeš fotogra Poli lične $t%ari. fovati 5 pade sedaj na suho ploščo in na vitljenih mestih plošče razkroji se bronovo srebro, ki je občutljivo svitlobo. Ko je to delo končano, zapreš aparat in za Skrinjico ter moreš ploščo domu nesti. Če škrinjico s ploščo dobro na suhem in v temi shraniš, moreš podobo še čez mesece razviti. To je velika prednost uhih Govor poslanca dr. Poklukarja v državnozborski seji dne 1. marca t. 1. Umevno je, slavna zbornica, da častiti opoziciji vspeh današnjega proračuna ni prijeten, umevno tudi j plošč. Seveda moreš narediti toliko podob, kolikor imaš da se z njene strani sedanji vladi odreka v tem oziru Skrinjic s ploščami saboj. Kadar hočeš potem doma po- vsako priznanje. dobo razviti, nesi škrinjico v teman prostor in odpri Umevno je tudi, ako se ostro napada ravno gospod jo pri rudeči luči to je pri svetilni z rdečimi šipami, finančni minister, kakor smo to čuli v ravnokar kon-Ako si ne moreš narediti popolnoma temnega prostora, čanem govoru. Predlog pa, ki se je ravnokar nasvetoval tedaj razvijaj podobe zvečer, a varuj se vsake druge v podporo ter jo je tudi našel, zdi se mi pa vendar v luči, razven rudeče. Pri rudeči luči tedaj odpremo škri- enem oziru premalo resen, ako se gospodje drže načela, njico in vzamemo iž nje ploščo. Plošča ne kaže nobene da se mora vsaj začetkom leta rešiti proračun, na drugi mogel uga- pred- podobe, razkrojenega bromovega srebra naše oko ne strani je pa zopet premalo radikalen, da Mi moramo podobo šele vidno narediti, ali kakor jati onim željam, katere je menda imel gospod vidi fotograf reče: n ploščo razviti". ta namen denemo lagatelj pred očmi. To še ne zadostuje in s tem nimamo ploščo v razvijalno tekočino. In glej! Kmalu se prične še v žepu progresivne dohodnine, ako jo je predložil na beli plošči kazati podoba in je čez par minut dovr- gospod finančni minister. Nasvetovati bi bil moral, ako šena. Na tej podobi je pa vse tisto črno, kar je v res- j© hotel popolnoma dognati stvar: Dokler se ne bo niči belo, in belo kar je črno. To podobo imenujemo vložila taka postava ter dobila Najvišjega potrjenja negativno podobo. (Tako je! na desni); potem se bilo menda zadostilo 86 onemu, kar je po mojih mislih namerjal gospod pred-govornik. Po tej stranski opazki morem preiti k proračunu samemu, glede katerega z ozirom na dosedanje govornike nimam ničesa več dostaviti, razven malenkostij katere bodo pa gotovo tudi temeljito zavrnili poznejšoji govorniki, ki so katerih posestnik dotičnih poslopij nima od njih ali ko risti ali pa sploh ne najemninskih dohodkov. Tu se morajo tedaj na eni straui v poštev jemati vsa prazna stauovanja3 ako to traja določeno najmanjšo dobo, na > primer do pol leta; ravno tako pri hišno-razrednih pro u vpisani. Gotovo je vesel vspeh, da moremo letos pri pro- trdosrčnost, katero je računu zaznamovati preostatek skoraj treh milijonov, kucijska novela, namreč davkih, kakor je to že itak postavno določeno pri hišno-najemninskem davku. Dalje naj se odstrani jako velika posebno pospešila nova ekse- ta > da je vslei Preverjen sem, da gospodje z levice, od opozicije, nje postala to ravno tako živahno pozdravljajo v svojih hišnega gospodarja dosedaj postavno veljavna zastavna srcih » kakor pravica na invecta in illata vpraša rednosti Dosti večina visoke zbornice, kajti skušnja nas uči, da se v krat se pripeti hišnim posestnikom, da morajo plačevati nadrobni razpravi — tudi v glavni debati se ježe zgodilo stavi jako mnogo predlogov s strani opozicije, in morda več nego z desnice, v tem zmislu, kako naj se porabi srečno doseženi preostatek. (Prav res! na desnici.) Jaz za svojo osebo se ne bom spuščal v nadrobnosti velikega proračuna. davke od najemščin, Katerih ne morejo iztirjati Naši dopisi. Omenjati hočem enega vprašanja ki se tiče finančnega ministerstva, ker je ravno sedaj postalo pe- dan, z Železnikov, 7. marcija (Raznoterosti.) Pustni lasti pa pustni večer spada med tiste redke čase reče. To je zadeva o hišnih davkih, h kateri bom iz- v letu in sploh v čleveškem življenji, ko si navadno razil svoje mnenje. Splošno je znano in gospod finančni minister tega vsakdo, bodi si še tako premožen, ali pa največji trpin in siromak i ako je zdrav, privošči v svoji tudi ni nikdar tajil, da najbolj tlači avstrijske davko- hrani kaj boljšega, odloži za ene ure težave in britkosti plačevalce ravno hišni davek. Tudi je res, da je ob- življenja, ter prepusti se nekaljenemu veselju, odpočitku ljubil finančni minister dovoliti olajšave pri neposrednjih m brezskrbnosti. za nas trg bil postal ta večer davkih, kakor hitro se bo potrdil davek od špirita ter letos kmalu nesreče in osode poln, in le zopet moramo pokazal svoj vspeh hvaležno zaklicati: tavženkrat bodita zahvaljena Bog Radikalna olajšava pri hišnem davku je sicer res m sv. Florijan, da smo bili obvarovani nesreče pogo-težavna, ker postanejo posledice vsakega znižanja pri rišča. Ravno na istem hlevu blagorodnega gosp. L. G. davčnem merilu naenkrat velikanske, in ako se na vse in prav na istem mestu, kakor na večer 23. jan. (gl. strani enakomerno ue zmanjša davčno merilo, sledi iz Nov u list 5.) pričelo je tudi pustni večer proti uri tega enostransko protežiranje ene same vrste davko- v slami goreti. Kakor je bilo v imenovanem dopisu plačevalcev (Prav res! na desni). Predlagalo se je na omenjeno, mislil je po okolšinah vsakdo, da nastala primer pri razgovoru o davku od poslopij v ožjem krogu, je bila pogorišna nevarnost po nerodnosti škopo-rezeca. naj se pri poslopjih seznamka A v večjih mestih s po- Mož se je sicer branil na vse kriplje, pa nihče mu ni verjel; slopji 262/3 odstotka in z odbitkom 15 odstotkov za pustni večer pa ga je opravičil, ker pokazalo se je vzdržavanje ta slednji zviša na 20 odstotkov, in finančni vspeh se je takoj očividno, da moralo je tudi takrat le po hudobneževi pokazal v relativno jako velikem roki zažgano biti. Pač črno in hudobno dušo mora znesku, v primanjšku blizu 1,700.000 gld. desni.) (Čujte! na imeti taki malopridnež, ki na taki zločin poskuša spra viti ljudi v strašangko nevarnost, nesrečo in škodo. Pomoč pa, olajšanje, posestnikom v velikih mestih, se s tem dalo hišnim največji sreči 9 in djali: prav po čudežni poti se je bilo vendar jako tudi na pustni večer zapazila nevarnost še o pravem T majhno. Stališče na katerem stojim jaz za svojo osebo pa skrajnem času, in vdušila se. Pregovor sicer glede hišnega davka, je nastopno: So nekatere krivič- da „y tretje gre nosti, katere ima ta davek na sebi, velike trdosrčnosti, r rado", pa je tudi znana pravi, prislovica, da nič ni tako skrito, da bi ne bilo katere olajšavati bi se po mojem mnenji moglo takoj enkrat očito." Bog naj da, da bi se zvedel pravi hudobnež in storil se za pričeti, in je na eni strani to, da se izpusti zadnji kako leto neškodljiv. alinea § 5., s katerim se kot minim davka pri poslopjih, Mrzla sapa in dan v praznik sv. Petra-stola se ki se deloma ali popolnoma dajejo v najem, določuje pri nas trdno držita do zdaj svoje prislovične pravice, dotični razred hišno-razrednega davka. da tako ostane skoz 40 dni. in prav malo podobe je Primanjšek, ako se to sklene, menda ne bo po- za to, da bi bil že blizo sv. Gregor, ki je trdo- 5 kakor pra sebno velik, odstranjena pa bi bila vendar ena vijo: prvi pomladanski dan, na katerega ptički obha srčnost, ki se je vzprejela v postavo gotovo zoper voljo jajo, kakor tukaj ljudje šaljivo trdijo, svojo „ohcet" onih ki so zanjo glasovali Veselo žvrgolenje podnebnih krilatcev zlasti o jutrih > Drugič leže v naravi stvari, da se mora tudi pri pa daje vkljub občutnega mraza vendar soditi, da se hišnem davku odpisati davek v vseh onih slučajih j v v resnici že eden druzega vabijo v „svate u Zimsko vreme je bilo letos tu in v okolici toliko sta- Idriji dne januarja 1. 1821. Oče njegov bil je c. kr. novitno, da so ljudje lahko vse privozili, če so imeli sodnijski aktuar. Gimnazijo odpravil je Deschmann v tudi še tako dalječ in visoko v gorah Ogli lubja Solnogradu in v Ljubljani potem hotel se je obrniti železničnih „švelarjev", zlasti pa hlodov (žagovcev) zdravništvu, kjer je pa ostal samo dva meseca, potem viditi je od sile veliko. Ako komu: Žagarjem je za- je obolel in svetovalo se mu je poprijeti se rajši pravd-gotovljeno skoz celo leto delo in zaslužek, če vode ništva. Kot doktorand vrnil se je 1849. nazaj v manjkalo ne bo. Za danes naj toliko zadostuje! Bog! Ljubljano ter je bil 1. 1851. in 1852. suplent na Iz Ljubljane tej gimnaziji, po Freyerjevim premeščenji, postal je muze-Državni zbor. Minulo soboto alni kustos io do vštetega leta 1861. bil je zvest so- L. dognana je bila razprava o dispozicijskem zakladu, to je o onih 50.000 gld., kateri se vladi davaio na razpolaganje v politične namene tako rekoč na zveste roke. a primeroma mala svota namenjena je poglavito za poluradne liste. Kdor se pa briga nekoliko za te liste, prepriča se lahko, da se v njih redno nahaja pisava večjem, da se ji nekoliko nagaja, opozici laskova po državnozborski večini pa se skora) brez izjeme udriha brezozirno in to eaako po celoti, kakjr po posameznih njenih členih. Tudi po vladi dregnejo na videz te vrste listi tu in tam, toda v obče branijo jo zvesto. Glasovanje o tej točki državnega proračuna je toraj dejansko pravo merilo zaupanja do vlade v zbornici. In res zbobnali so levičarji skupaj vse svoje privržence, glasovat prišli so zoper vlado tudi pristaši kluba Co-roninijevega, Ki sicer plavajo dostikrat med strankama, proti glasovali so Mladočehi in pa veliki tirolski politik Zallinger. Na desnici pogrešalo se je več Tirolcev, Dalmatinov je že navadno malo navzočnih, tudi nemško- konservativnih pristašev Lichtenstein ovega kluba po- grešalo se je mnogo, mnogo tudi Cehov in Galicijanov, tako da je bil izid glasovanja, katero se je vršilo imenoma po vsem negotov, sme se reči prav slučajen. In res ta predlo g budgetnega odseka sprejet jo vštetimi glasovi ministrov, s pičlo večino bil z glasov. Dr. Herbst prežal je na glasovanje z izredno pozornostjo in že se je pripravljal na poskakvanje in plos- kanje > ko pa je čul večino 9 glasov obrnil se je živo risana zgodovinska podoba o stran nevoljen, kakor star maček, ako se mu zmuzne miška, po kateri so se mu že sline cedile. v Iz proteser Suklje-vega govora, katerega prijaviti še ni bilo mogoče, omenjamo dveh s posebno spretnostjo izpeljanih točk: prva je to v malih potezah koroških Slovencih, druga pa nekako šaljivo-kritična opazka o načinu go-vorenja brambovskega ministra grofa Welsersheimba. Druga opazka govornikova ima približno sledečo vsebino: Že v duhu vidim pred saboj brambovskega ministra, ki se bode obračal na domoljubnost poslancev in ki bode grozil, ako bi se drznil kaj proti ziniti kak hud demagog, kakor na priliko moj dragi prijatelj Pfeifer, da bi kamenje vsega našega alpiškega gorovja ne zadostovalo, primerno kaznovati tako hudodelstvo. Karol Deschmann umrl je minuli ponedeljek delovalec dr. Bleiweisov, Tomanov in drugih. Leta 1861. izvoljen je bil v deželni in državni zbor ter je na Dunaj dospel pod slovensko narodno zastavo. Tam presukal se je in poslušalci iz državnega zbora spominjajo se še živo prizora, ko je Deschmann napadel Tomana po živahnem govoru s slovenskim programom. Od tedaj tekočih 28 let bil je Deschmann najbolj ognjevit naspro-tovalec slovenskemu narodnemu razvoju in to enako v političnih zastopih io pa v časništvu. To delovanje do-Leslo mu je častno občanstvo Kočevskega mesta in Tržiča. Leta 1871. do 1873. bil je Deschmann župan Ljubljanski in ga je po tem zadela čast odlikovanja z redom železne krone III. vrste. Leto 1879. zadelo je Deschmanna in njegovo stranko že hudo, ker zgubili so vso prejšnjo zaslombo, izvirajočo iz pritiska uradov in vlade. Celo onemogla pa je ona stranka v deželi Kranjski po izidu deželnozborskih volitev leta 1883. Tu se le volilo po vsem prosto in kje je zmagala tako imenovana kranjsko nemška stranka? Edino le v velikem posestvu in pa v Kočevskem mestu. Po teh volitvah vidila se je Deschmannu na obrazu obupnost, ki izvira iz prepričanja, da je bil zavržen protinaraven trud političnega delovanja njegovega. Celo med svojimi somišljeniki čutil se je Deschmann osamljenega, lastni pristaši niso več pritrkavali kadar je on zvonil, nasprotna mu narodna stranka pa se že od one dobe ni mnogo brigala za njegove, po obliki sicer vedno zanimive govorice, odkar pokojni dr. Zarnik ni več z uničevalno svojo šaljivostjo govorom Deschmannovim dodajal soli zanimivosti. Zadnja leta sta si k večjem tu in tam še s poslancem Detelo rekala kakšno osoljeno. Ako pa sedaj pri smrti Desch-mannovi sklepamo konečni račun njegovega delo-vanja, je teško razsoditi, je li nagajanje njegovo več škodovalo ali več koristilo duševnemu razvoju slovenskega naroda. Zasluge Deschmannove pri deželnem muzeji priznava mu rad pristaš in nasprotnik in tako tudi mi kličemo na njegovem grobu: Naj v miru počiva! Slovensko društvo, novo osnovajoče se politično društvo, imelo se je osnovati z volitvijo predsedništva ako ravno minulo nedeljo pa to se ni posrečilo ? je bilo navzočih krog 100 vpisanih društvenih členov. Nam se zdi razumljivo, da je prišlo tako. Za osnovo takega društva pečati s predstoječimi deželnozborskimi volitvami sedaj izrekoma na slučaj, ko bi se hotlo ča s ajneugodnejš Zakaj? Zato, ker en list i dne 11. marca ob 1. uri popoludne po dalji bolezni, o brez opravičenega povoda napadel naše duhovništvo in kateri smo uže v zadnjih »Novicah" poročali da člo- veška učenost ni več kos. Pokojni rodil se je v skušal zasejati v naš narod nasprotje glede vprašanja verske šole še pred. ko je mogoče komu prav presoditi, 88 ■rf i^H j H J^K kaj bode pomen tej besedi. — In glede vodstva deželno-zborskih volitev se ne sme nikdar prezreti, da si kandidate izberajo volilci sami. Deželni volilni odbor potrebuje toraj v prvi vrsti zaupanja volilcev in dalje mora biti nepristransk posredovalec za volilce. nEBlfed Vt1 TiSiHIEH |HRB4HL' ' . UB* v - J S X ' "In J t A »Ač* j 'HE 1 Krff^f? Taki nalogi po našem mnenji ne more ustrezati no, volilcem nepoznano društvo. Zadnjih V | • 1: • f i # A stopana po gospodih Schmid, Klibek in Pretiš bile so podprte s slučaji dokazanimi iz aktov. Takoj po Ferjančiču oglasil se minister Taaffe j nov oje vsaj 14 let imel je vodstvo vsakih novih volitev v ki Ferjančiča večinoma še poslušal ni ter je potem odgovarjal na to in ono, resno in šaljivo, tako da bi bil njegov govor potreboval bo j stroge omejitve. Kedaj bode Konec nadrobne razprave, za katero je vpisanih 1528 govornikov, to Bog vedi. rokah klub narodnih poslancev, toraj skupina mož ka- Ogerska Državni zbor se vedno tiči pri terim je naš narod že skazal svoje zaupanje, in kateri so si to zaupanje vsaj večinoma tudi znali ohraniti. Mi sodimo da je tako po vsem naravno postopanje opravičeno tudi za bodočost. Novim močem bode pro- t ako jih doleti zaupanje, osnova novega 24. 25. vojnega zakona. Zadnje dni odlikoval se je izmed opozicije posebno poslanec Et sarski hiši, o izgoji ki je o ce štora dosti > društva za volitve pa bi bil gotovo začetek razdvojenja princov, o imenovnikih ogerskih vojaških polkov govoril tako, da je lahko umljivo. ako bi se cesarju gnjusilo bivanje v sredini madjarorszag-a, Posebno strupeni bili so pa še napadi Etvos-ovi na pro tnik P in tega n a m ni treba, z a n a s delam o. Glede zapuščine Deschmannove čujemo, aa je pustil oporoko, da je zapustil tudi deželnemu muzeju, ministra Tiszo i o katerem trdijo poročila ogerskih koncu izrekoma zbirko knjig, rokopisov in pa rastlin. Nadrob- nosti bodo razglašene še jutri z razglašenjem oporoke in splošnjem zaznamovanjem zapuščine. listov, da ga je bilo, ako ravno je prišel že Etvos-ovega govora, redko kedaj videti tako razburjenega kakor pri tej priliki. Srbska. — Pred tednom se še ni moglo misliti, kar se je med tem zgodilo, da seje kralj Milan odpovedal vladanju in prestolu Srbske svojemudvanajstletnemu sinu Aleksandru Govor poslanca dr. Ferjančič-a, govorjen minuli na korist. Postavil je za čas njegove maloletnosti, toraj ponedeljek v državnem zboru temeljito razpravlja poli- za skoraj 6 let, vladarstvo z dosedanjim ministrom tično in šolsko uradovanje na Koroškem, južnem Štajerskem Krističom na čelu. Vsa Europa bila je iznenadena in na Primorskem. Tesno tiskan govor v stenografičnih od tega koraka še Komaj 35 letnega kralja. Do sedaj zapisnikih obsegi 13 strani. znal je Kristič ohraniti mir, kako bode vplivala pre- memba vladarstva na unanje razmere Srbske, je sedaj --teško presoditi, misli pa se, da postanejo razmere z Rusko bolj prijazne. Novičar iz domačih in tujih dežel. Turška Vlada ruskemu poslaniku Dunaja. Ves teden nadaljuje se budgetna da bode ostanak Rusko vojne odškodnine z 2,400,000 gl poplačala proti 27. marcu To tadi Ruski prav hodi odškodnino. razprava. Izmed levičarjev govoril je v nadrobni raz- da je nemški profesor Gneist, gališkega Žida obsodil pravi med drugimi protisemit Turk, zelo jezičen človek, Turški plačati v veliki denarni pravdi primeroma visoko ki ve govoriti o vsem, pa je tudi govorjenje po tem. Eno pomenljivo lastnost pa ima in ta je, da izdava skrivne misli in namene svojih pristašev. Govorilo je to človeče o „Hotel Avstrija", v katerem se ubogim Nemcem baje godi tako slabo, da si iščejo že druzega hotela Žitna cena v Ljubljani 9. marcija 1889. Hektoliter „Prusija". Pri dispozicijskem zakladu govoril je po svoji navadi dolgočasno gornjeavstrijski Schaup. Minister 6 80 kr* pseni domače 5 gold 34 k turšice 5 gold. 30 kr banaške soršice 5 gld.. Taaffe odgovarjal je nekoliko, pa bolj šaljivo, kot resno 80 kr. rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr ponedeljek prišlo je že na vrsto ministerstvo notranjih 0V8a 3 kr ajde 4 gold 33 kr ovsa 2 gold zadev. Tu oglasil se je Kot prvi protigovornik po 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. dolgim molčanji, zopet veliki tevton Knotz, ki je po vladi udrihal z velikonemškim cepcem. V Kranji 11. marcija Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr Potem pride k besedi naš poslanec dr. Ferjančič, ki je z veliko zgovornostjo šibal politično upravo na Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Koroškem, Štajerškem in Primorskem izrekoma v kolikor imajo šolstvo v rokah načelniki deželnih c. kr. političnih uradov. Zatožbe Ferjančičeve obrnjene zoper načela za- 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajd 4 gold. 22 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.