LETO xmf STE7.7; LJUBLJANI, TOREN, 26. MIHCI 1957 Cena X9 din SLOVENSKI Izdaja ln tiska Casoplsno-zaIo2niško podjetje Slov. poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba. - Glav. in odgov. urednik: Sergej Vošnjak. — Za tisk odgovarja Fr. Plevel. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičev« ul. št. 1 in 3, telef. št. 23-522 do 23-526. — Uprava: Ljubljana, Tomši-.ulica š?* 1'II» letefon št. 23-522 do 23-526. — Oglasni oddelek Ljubljana, Titova c. 7, telefon št. 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-823. — Poštni predal št. 29. — Žiro račun pri Kom. banki, Ljublj., št. 60-ICB-5-2-367. — Meseč, naročnina 230 din. Bermndl še vedno v ospredju Včeraj sta prispela na otoke še kanadski premier Sainl Laurent in zunanji minister Lester Pearson — Močen odmev na sporočilo o ameriško-1? ritenskih razgovorih Hamilton, (Bermudski otoki), 25. marca. (Reuter). Kanadski ministrski predsednik Saint Laurent in zunanji minister Lester Penrson prideta še danes na Bermudske otoke, kjer se bosta dva dni raztovarjala z britanskim premieram Macmilla-nom in zunanjim ministrom Lloydom. Zastopniki Velike Britanije in Kanade se bodo na konferenci, ki se začne jutri, pomenili o številnih svetovnih vprašanjih ter o medsebojnih vprašanjih, Macmiilan bo obvestil kanadska državnika o razgovorih, ki jih je v zadnjih dneh imel s predsednikom Eisen-hovverjeinu Na te razgovore pa je čuti po vsem svetu živahne odmeve. V Londonu na splošno menijo, da Je obnovljeno anglo-ameiriško zavezništvo. T.oda po mnenju nepristranskih opazovalcev7 povzroča ton uradnega sporočila tudi element nemira v mednarodnem položaju, ker zaostruje položaj z Vzhodom. Prav tako pripominjaj^, da so konkretni sporazumi samo potrdilo že prejšnjih sklepov, kar posebno velja za dobavo ameriških izstrelkov Veliki Britaniji. Brezplačno oskrbovanje Britanije z modernimi ameriškimi raketami bo Macm.il la novi vladi omogočilo precejšnje prihranke. V ameriških krogih v7 Londo- nu pa izjavljajo, da se stališči obeh vlad nista spremenili. V Londonu tu-di opozarjajo na uradne napovedi, po katerih le bermudska konferenca zagroz:-la z osamosvojitvijo Egipta v arabskem svetu s item, da se je težišče premaknilo s Kalina v Bagdad. Druga plat »osamitve« Kaira pa naj bi bila načelna privolitev S a udov e Arabije na Eisenhowerjevo doktrino ter dogodki v Siriji. Uradni 'francoski krogi so danes izrazili »živo zadovoljstvo« z bermudskimi razgovori. Sklep EDA. da se bodo pridružile bagdadskemu paktu, tolmačijo v Parizu kot »pomemben čin-i-telj miru, ki ga je treba samo pozdraviti«. Vendar politični krogi poudarjajo, da je bil la sestanek pomembnejši od sestanka E:senhowerja z Molle-tom. »Očitno je — poudarjajo v parlamentarnih, krogih — da je Britanija ostala glavni ameriški zaveznik v Evropi, čeprav je njen položaj v odnošajih z Ameriko precej neenakopraven«. Kairo je obsodil sporočilo o razgovorih na BeirmudAh ter , stališče ZDA in Velike Birita-nije do Srednjega vzhoda. Posebno ostro obsoj.a sklep ZDA o pristopu k vojaškemu odboru bagdadskega pakta in odnos do palestinskega vprašanja. V odgovornih egiptovskih krogih trdijo. da se konferenca sploh ni ozirala na arabske pravice tn da je imela namen razcepiti Arabce. Pristop ZDA k vola- -škemu odboru pakta so v Kai-tu ocenillii kot element, ki je poslabšal položaj na Srednjem vzhodu. Politični krogi menijo, da gre za pritisk na EKiipt, Sirijo in Jordan in za poskus vzpostavit; skupno ameriško-britan- KATRO, 25. marca, (Tanjug). Predsednik Naser se je sinoči znane delavnice prekopa, ki so sko pokroviteljstvo ma Sred- Vukmanovi6 pri Naserfia Razgovori so trafali štiri In pol ure — V ludeljo popoldne Je Svetozar Vulananuvič obiskal Fort Sašd — Včeraj ti jugoslovanska delegacija obiskala Kair el Dauar vnovič sestal s podpredsednika .n zveznega izvršnega svete s■. e-tozar.icni V sitmancvi. <-.a »• z njim razgovarjal štiri ure in pol. Pri sestanku je bil navzoč jnsoitovanski vetenrslami: v Kairu Djerdja. Razpravljali so o splošnih političnih problemih, ki zanimajo obe strani. Jugoslovanska delegacija pod vodstvom Svetozarja Vukmanoviča je včeraj s posebnim letalom predsednika Naserja obiskala Port Sard, kjer je ostala do popoldne. Na letališču v Garrii, kjer so bile med napadom na Egipt, hude bitke, je podpredsednika Vukmanoviča sprejel guverner mesta Abdel Azis Safet, ki je seznanil jugo- Odlikovani za pomoč rdečoarmejsem Beograd, 25. marca (Tanjug) V sovjetskem veleposlaništvu v Beogradu so oanes izrečili sovjetsko odlikovanje dvema kmetoma iz okolice Negotina in enemu iz Vršca, ki so med drugo svetovno vojno rešili ranjenega sovjetskega seržan-ta in pomagali drugim sovjetskim vojakom. Z redom domovinske vojne II. stopnje sta bila odlikGVa- slovanske goste s posledicami napada in jim pojasni obnovo Poit Salda. Zatem je podpredsednik Vuk-manovič položil venec na skupni grob žrtev agresije, nato pa si je ogledal gradbišča v mestu. Povsod so meščani m delavci prisrčno pozdravljali podpredsednika Vukmanoviča in člane delegacije, vzklikajoč »Tito — Naser«. Delegacija se je komaj prebijala skozi .goste vrste ljudi. Podpredsednik Vukmanovič je nato ob'skal portsaidski sedež egiptovske uprave prekopa, kjer ga je pozdravil ravnatelj uprave Mahmud .Tunis in mu opisal, kako potekajo dela za čiščenje prekopa in v kakšnem stanju so Romunija vrača tuje otroke bile med napadom na Egipt v njem vzhodu. Z druge strani p>a glavnem uničene. ocenjujejo splošne formulacije Po kosilu, ki ga je na čast 'r Srednjem vzhodu in umirjeni podpredsedniku Vukmanovdču ton sporočila ^ kot izrez želje priredil guverner Port Saida, ZDA. de ne bi zaostrovale SCO— se je delegacija vrnila v Kairo, i'h odnošajev z arabskimi dr- Danes dopoldne je Svetozar žavarni, zlasti zaradi obiska po- Vukmsnovič z vlakom odpotoval sobnega odposlanca predsednika v Kafr el Dauar, središče tek- E senh-over j a Richarda,. Ta se sulnc industrije, od tam pa bc odpotoval' v Aleksandrijo. Spremlja ga jugoslovanski veleposlanik Djerdja. Jutri bo delegacija obiskala tako imenovano osvobodilno pokrajino, zvečer pa bo v veleposlaništvu velik sprejem delegaciji na čast. bo namreč kmalu poj-avifl. v Siriji, Jordanu in Egiptu. Izvedelo se je. da so se začela trojna posvetovanja med Si- _ rij o. Egir»tnm in Jordanom o bermudski konferenci ln o skup- Predsednik Tito Je sprejel na Brionih visokega komisarja OZN sa begunce g. Augusta Llndta ŽALNI SEJA ZVEZKE LJUDSKE SKUPŠČINE Spomina Moše Pijada Iz govora podpredsednika zvezne ljudske skupščine Vladimirja Simiča Beograd, 25. marca. Zvezna ljudska skupščina Je imela ob 11 tega, ker Je bil tov. Moš?. Prade, dopoldne žalno sejo, posvečeno spominu pokojnega predsednika še med ljudsko revolucijo eden skupščine Mase Fijada. O velikem revolucionarju in dolgolet- 'izmed najvidnejših idejno-poli-nem požrtvovalnem delavcu uri graditvi našega parlamentarnega tičnih in organizacijskih ustva,7-sdvljenja je govoril podpredsednik zvezne ljudske skupščine Via- jalcev narodnoosvobodilnih orl- nim»Clmin "T l 1- -v J- g- l . dimfe Simič, ki je med drugim dejal: Ko imam v svo.istvu enega (z- pravno strukturo socializma v med podpredsednikov težko naši državi', bistveno in odločil- dolžnost, da osvetlim, v kolikor je to sedaj že sploh mogoče. nem stališču, kf ga bodo te tri raznovrstno, za progresivni države predložile Richardu, ko razvoj socialističnih družbenih bo ta prišel na obisk. odnosov in Optimizem v Kaira Generalni sekrelar OZN se je sinoči zadnjič sestal s predsednikom Naserjem — Egiptovski krogi poud arjajo, da so bili razgovori koristni no delo ter vlogo tov. Moše Pi-jada v tem visokem domu, mi predvsem prihaja na misel, da on ob nobeni priliki ni maral in politično ter trpel fraz. Bil je preprost in neposreden, kot prekaljen} borec in revolucionar je vzpodbujal Iniciativo drugih in se boro^, ki so predstavljali osnov, ne enote nove ljudske obla-sli. Svoj delež prj izdelavi znanih fočanskih predpisov iz februarja 1942 je sam na skromen način, kar je bilo zanj svojstveno, opisal v članku, ki ie bil objavljen neposredno pred rsjegoven odhodom na zadnjo dolžnost v Veiiko Britanijo. V nadaljevanju svojega govora je tov. Simič podrobneje BEOGRAD, 25.. marca. Drugi transport •otrok večinoma iz Egejske Makedonije, ki so bili na Božidar Lazič in Miodrag doslej v Romunija, bo prispel Mitič, s kolajno 7,a hrabrost pa Petar Govedarica. Odlikovanja je izročil v imenu prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR sov.jet- v Beograd 27. t. m. Jugoslovanski Rdeči križ bo otroke izročil staršem, k: bivajo v Jugoslavi— Kairo, 25. marca. (Tanjug) Razgovori med generalnim sekretarjem ZN in egiptovsko vlado se bodo končal; nocoj s tretjim in zadnjim sestankom med predsednikom Naserjem in generalnim sekretarjem Hammarskjofdom. Zvedelo se je, da bosta govorila 0 nekaterih podrobnostih v.zvezi s plovbo skozi Suez. h. glavnem v Makedoniji. ski veleposlanik Firjubin. Na— Istočasno bo jugoslovanski Rde-vzoči so bili državni podsekre- ti križ vrnil v Romunijo dva tar za zunanje zadeve Dobri-voj-e Vidič, vršilec dolžnosti načelnika oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Babič in načelnik oddelka za zvezo s tujimi vojaškimi predstavništvi podpolkovnik Banko Pavela ter uslužbenci sovjetskega veleposlaništva. VOHUNSKA AFEEA V ŠVICI Tret, 25. marca. Švica, kla-eična dežela nevtralnosti in cvetoče špionaže vseh vrst in bairv, ima te dn; na tapeti novo afero. Tokrat ne gre za špionažo »neke države izza železne zavese«, temveč, kolikor je moč razbrati iz različnih uradnih sporočil in indiskret-nosti — za Francijo. Pred nekaj dnevi je švicarska policija aretirala policijskega inšpektorja Maxa Ulri-cha. včeraj pa je v svoji vili napravil samomor visoki zvezni tožilec Renoir Dubois. Vest o samomoru visokega funkcionarja je odjeknila v Bernu kot eksplozija atomske bombe. Preiskava je dognala, da se je Dubois nekaj dni pred samomorom odločno protivil, da b: sodeloval v razpravi proti aretiranemu Ulricnu. L.e-ta je obtožen, da je tajnosti, ki jih je zvedel ob prisluškovanju telefonskih pogovorov med egiptovskim veleposlaništvom v Bernu in Kairom, predajal francoskim agentom, kar pa Egiptovski uradni krog; lzra-lajo^ optimizem in zadovoljstvo odprt pred določenim tokom, sa spričo ozračja iskrenosti in ra- prav; pred 10. aprilom. V nekaj zumevanja. Pravijo, da so raz- dneh bo egiptovska vlada obja- govori Hammarskjold-N-aser ob- vila podrobnosti svojega stali- otroka. katerih starši žive tam. segal; različna vprašanja v zve- šča do obnovitve plovba skozi V okviiru te humanitarne akcije z: z razvrstitvijo sil ZN na de- Suez in pogojih. ki bodo veljali bodo vrnili 8 otrok tudi grškim markacijski črti, plovbo skozi za plovbo, staršem, kii so jih poslali iz Ju- Akabsk; zaliv in Sueški prekop, goslavije v Romunijo leta 1955. k; bo v kratkem odprt. Ti krogi Na isti podlagi je sredi febru- poudarjajo, da Hammarsk.iold a-.ia lanskega leta romunski med razgovori n! podal nikakih Rdeči križ poslal tudi 33 grških formalnih predlogov v zvez; s otrok. (Jugopres) katerili koli obravnavanimi pro- blem!. V poučenih egiptovskih krogih izjavljajo, da so bili razgovori zelo koristni in da so v znatni je francosko veleposlaništvo meri prispevali k pojasnitvi ne- demantiralo. kateri-h vprašanj Sueškega pro- Dubois je včeraj nepričako- biema. Zvedelo se je tudi. da bo vano zapustil neko uradno se- egiptovsko stališče, izraženo v jo. Našli so ga šele zvečer s nedavn; spomenici, objavljeno v prestreljenimi senci. Bil je nekaj dneh. član švicarske socialno demo- " —-------------— kratske stranke. 1955. leta je Ostavka Sorske VldUG bil izvoljen za tožilca, lani pa SAAREF-CckEn, 5. marca je osebno vodil obtožbo proti (AFP). — Sanska vlada je danes Ob navzočnosti generalnega sekretarja OZN Hammarskjolda so danes dopoldne dvignili vlačilec »Edgar Bone«, ki je bil v jezeru Temsah pri Ismailiji - ... , . _. , potopljen med britansko-franco- Sodijo. da. bo_ Sueški prekop skim in i2rae]sk;m napadom na Egipt. S tem je bila odstranjena ena izmed na j večjih ovir za ob- radoval takemu sodelovanju. Od obdeial lzredno pomembno in svojih sodelavcev kot tudi na spiošno prhnani) vlogo tov. sploh v svoj; vsestranski aktiv- Moše Pijada pri izvajanju rc. nosti Je zahteval, da tovariši volucionarnih političnih nalog, izpolnjujejo svojo dolžnost, prav- ki jih je med vojno postavlja- tako pa je od njih tudi priča- la Komunistična partija Jugo- koval, da se poslužujejo svojih siavije na področju organizira, pravic. V skladnosti takih od- nja llove liudske obiasti. Tov. nosov, za katere se je vztrajno Simi5 je p„udarn, da ie prava bJe tUdi pf*jasnUo “jegovih sreea> da je taka vloga v ve lkih uspehov kot organiza- znatni meri odpadla na starega torja m pobudnika zelo razno- ln prekaljenenga borca ter re- vrstnih javnih delavnosti. Ta njegova lastnost in vrlina sta posebno prišli dD izraza pri delu v zvezn; ljudski skupščini, kjer je v polni meri prišel do novo normalne plovbe skozi izraza duh in univerzalna inte-Suez. Treba je dvigniti še fregato »Abukir«, za katero raču volucionarja, človeka, ki je suvereno obvladal teorijo maksi-zma-leninizma in ki je globoko poznal naše narode in njihove resnično demokratične težnje. Ta njegova vloga se vleče kot naj o, da bo dvignjena konec tega tedna. lektualna sila takega revoluclo- rdeča nit skozi vse kasnejšo narja in političnega voditelja dogodke vse do trenutka, ko kot je bil tov. Moša Pijade. To je bilo nedvomno tudi zaradi ga je neusmiljena smrt iztrgala iz naše srede. Poudaril je nato njegovo vlogo na I. zasedanju AVNOJ novembra 1942 v Bihaču, kjer je bilo ustanovljeno novo politično predstavniško telo kot nosilec vrhovne oblasti v novj demokratični ljudski državi, v kateri je vodilno vlogo prevzelo delovno ljudstvo na čelu a KPJ. Na tem zasedanju je tov. Moša Pijade kot član tega političnega predstavniškega telesa imel referat o organizaciji AVNOJ. Na II. zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943. leta _____________________________________ „ j, v Jajcu, ki je v pravem smislu tri prenesli njegove posmrtne ostanke v grobnico San Lo- imelo revolucionarni značaj. <7^ ^ njem izvedena Bojstvo „Male Evrope11 (Od našega stalnega dopisnika) I doT Jf' marc^ telef“"«) v dvorani »Degli Orazi bolezni odložil odhod na Bldž-m C“nazl<< na »inskem capitolu se je danes ob 6. rodila nji vzhod kamor bi moral »Mala Evropa«. Formalno je s tem zaključeno delo, ki ga odpotovati 27 t m S tem -fe r-avie7.l0rn,al,n°~ ideja p.okojne«a evropeista Alcideja de mEli cdpade zadnjl ^rgument za odi nekako v skladu s simboliko današnjega dogodka bodo ju- prave Gasperija, večkratnega predsednika povojnih italijanskih za odlasanie nomemhno 1 a „a *T!tatlvne?a .šefa krščanskedemokratske stranke; Drave o pereč^ notrenhh renzo. in kriza v ustavnem sodišču. Neutemeljeno bi bilo tudi sprememba nosilca oblasti v štirim Romunom, ki so oboro- odstopila Bfvš’ predsednik Se®^ draav tarn.! ^ tudi »Mali Evropi«, pričakovati, da bodo ta vpra- državi, je bil tov. Moša Pijade ženi napadli romunsko vele- vlade N»y k; ie dobil w V • i V - ■" LazJe kritike m zadržanost pa sanja povzročila padec vlade, izvoljen za podpredsednika te- poslaništvo v Bernu. mandat, bo sestali k^licSS dan« pf fe ^ ^ tudi « vrst nelevl- vsekakor ne bo razprava o ga najvišjega predstavniškega M. S. vJado. u , a ^ carskih gospodarstvenikov. njih se bolj zaostrila že itak telesa ter je aktivno sodeloval ^ancler Adena- »Mala Evropa« ni tako ka- ostre disharmonije v stran- in bil eden od avtorjev znanih 1 ,° ,?° PociPlsr11 tol iška kot so si jo zamišljali karskem triumviratu: liberal- zgodovinskih sklepov AVNOJ. xn. Šahovski Sampionat Jugoslavije zaključen 5??7 Prv°ini avtorji, nosi pa ven- ci so v nedeljo znova povedali, Po zmagi in popolni osvobodit- SOMBOR, 23. marca, v danaS- mojstrski naslov. V Španski par-i...^ vv"» «- tiji je bila nekaj časa pobuda v njegovih rokah, vendar je Vuko- VRSME Stanje 25. marca: Puško pod- ročje visokega zračnega pritiska se je razširilo nad srednjo Evropo in nad Balkanom. Nad Alpami in Sredozemljem se zadržuje hladen in vlažen zrak. njem XXIII. in zadnjem kolu šahovskega prvenstva Jugoslavije je Gligorič v nekoliko boljši poziciji sprejel posiuclbo Bradvare-viča za remi in tako s 15.5 točke osvojil prvo mesto. V veliko nezadovoljstvo Matu-loviča je Cuderman v francoski obrambi igral na remi, nakar je Matuiovič v IS. potezi, ker ni hotel nič tvegati, ponudil remi sam, ki ga je Cuderman sprejel. Predzadnji in zadnji na tabeli — Marič in Kozomara — sta v sicilijanki hitro remizirala. V sicilijanki je N edeljkoviču uspelo pritisniti na slabe Pirčeve kmete sredi deske. V 39. potezi in pred izgubo kmetov se je Pirc vdal. Od l. do 32. poteze je partija meti Totom in Rakičem tekla izravnano. V damskem gambitu je bil po več izmenjavah sklenjen remi. Gligonc spet državni prvak iskl par- ■t-- - -............ ....... Popravljali kapitolske dvorane »Unita« sicer piše o današ- ^st^krš^ko demofa-^t- r_°Zie,_ n_e™'1?ma. žrt.v9V31 hvali- jamska viada’temu dogodku. ' ° . re - Ysefcnru bo stranke pa se bosta morali te teto in prešel v končnico s kme tom več in boljšo pozicijo.. Devet potez pozneje se je Janoševič vdal. Popoldne je najprej Ivkov nadaljeval brezupno borbo do 63. poteze m -čega premoga. Za vse to je predvidenih nad 176 milijonov dinarjev. Znesek 200 milijonov dinarjev bo služil kot rezerva za najvažnejša nova dela v letu 1957, ki jih bo odobril zvezni izvršna svet. Iz skladov združenj bodo finansirali dokončanje znanstvenega raziskovanja za moderniziranje in napredek industrijske proizvodnje. Nad 156 mili- jonov je določenih za nadaljevanje del v tobačni industriji, za napredek lesne industrije pa bodo porabil’ nad 74 milijonov, predvsem za boljše izkoriščanje surovin, odpadkov, smoie «n nekaterih vrst lesa. V živilski industriji bodo porabili za nadaljevanje 'el iz lanskega programa 69,5 milijona, v industriji nekovin nad 46 milijonov, v kemični industriji 63 milijonov, v lesni industriji 67, v barvasti metalurgiji 28 milijonov d.nar-jev itd. Prevec inštitutov ? S seje univerzitetnega sveta ljubljanske univerze včerajšnji seji univerzi-ga sveta ljubljanske uni- podietij najmanj 16 gradbene verze je njegov predsednik dr. France Hočevar n=jprej poročal o predlogu republiškega zakona o univerzi. Omenjeni zakonski predlog bo proučila še posebna komisija republiškega izvršnega sveta, v kateri so tud; trije člani univerzitetnega sveta, nato Pa ga bosta šele obravnavala izvršni svet in Ljudska skupščina LRS. Hkratii je tudi opozoril, da bo treba čimprej misliti na izdelavo univerzitetnega in fakultetnih statutov. Včerajšnja seja univerzitetnega sveta je vnovič opozorila na problem inštitutov. Nekateri člani univerzitetnega sveta so bili mnenja, da je v okviru univerze in izven nje preveč inštitutov. Niso namreč redki primeri, da imamo z«a isto področje in takorekoč za kvalitetno enako delo dva, tri ali celo več inštitutov. Na področju urbanizma je v Ljubljani kar pet inštitutov oziroma ustreznih ustanov. Marsikdaj tudi ni popolnoma jasno, kaj je inštitut. Upravičena je bila pripomba člana univerzitetnega sveta, da samo ime »inštitut« še ne zagotavlja njegovega poslanstva in dela. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi imeli za določeno znanstveno področje le en inštitut, a ta dobro opremljen in z zadostnem številom znanstvenega in pedagoškega kadra. Zal je danes na univerzi več inštitutov, k.i nimajo najboljših pogojev za delo, medtem ko so nekateri šizven univerze glede y 7- p »n /-\ <7 t-t Oir P.T11 P iTl” --»s+'toriev pa raj bi bilo pre-r>’jšxa-—c* s+a.novan’"ld politiki ljudskih odborov samih. Analiza, s'■= rov arijske izgradnja v letu 195R Je nadalje pokarata. da so po«8TT»"znj> gospodarska nodjetja gradila še vedno zelo 'nksuzn.g 'n zelo draga sts-novania. no d.-ug« strani pa so se lani pokara’.« tv-v uspeh’ pri "ocenitvi stanovanjske gradnie. Tako se je povprečna cene kvadratnega m°‘ra staneva--jaka povre"" ° znižala od 32.160 d’n v 1955 v«n oovp-“č"o 22.006 drn v 1. 1956 Ta zn.lžania na so nastop!1?. predvsem v ’Ist’h mestih kf°r so o-aanizaiorji stanovanjske izg-sdni-e b*ie specializirane rvre.arčzaciie. kakor zavodi, biro” «n ustanove za stanovanjsko izc-adnjo. Proces zniževa.n’3 s‘roško v Sradr’e seveda še daleč r,i končan. Še vedro imamo veliko neskladnost med ceno stanovanjske izsradnje in splošnim indeksom cen industrvskh izdelkov G’orle n.g novprečn° c°ne leto 1°52 je indeks stroškov stan"-vanjske gradnje 1. 1955 znašal 151. skunjri indeks cen indust-ii-skih proizvodov ne. ma-o pa 163 To pomeni, dg so potrebni še mnegf napor; z«« pocenitev grad-nie stanovanj. Smernicam z= cenejšo in ramenatnejšo graditev morajo zato Iiudski odbori, podjetja in vsi drugi posveta tj" po- Spominu Moše Pijada (Nadaljevanje s prve strani) varnosti, da bi se kaj izpolnilo, objeti in ilustrirati vso veliko in zelo plodno aktivnost tov. Moše Pijada. Pravi človek je prišel na pravo mesto, brezkompromisni bo-rec za pravice delavskega razreda in delovnih ljudi spiuh, prekaljeni revolucionar komunist, ki je zrasel v Partiji in s Fartijo. Tov. Simič je posebej poudaril, da je imel tov. Moša Pijade prirojeni smisel za pravno pravilo, za državo in pravne ustanove. Posebej so ga še zanimale funkcije ustanoi-, pravnih form in pravnih pravil v pogojih prehoda iz kapitalizma v socializem. Odtod tudi njegovo posebno zanimanje za pravno teorijo v takih pogojih in za razvoj pravne misli sploh. Od tod tudi njegova privrženost ideji brezpogojna socialistične zakonitosti kot tudi ostra obsodba vsake zlorabe, kdor koli bi jo izvršil. Kot tak je bil od samega začetka po vojni glavni urednik Arhiva za pravne in družbene nauke ter iniciator ter organizator vrste pravno-političnih publikacij nadalje sistematičnih komentarjev naših zakonov in znanstvene obdelave našega državnega, pravnega in političnega sistema. Njegova posebna zasluga so napori za ustvaritev prava in teorije o naši ustavnosti. Kot tak je bil častni predsednik Zveze prav nikov Jugoslavije Nato ja tov Simič orisal delo pokojnega tov. Pijada na ustavnem zakonu iz leta 1953. nadalje okrog Bstvarjanja materialnega in formalnega kazenskega prava ter zakonodaje. Smrt ga Jo doletela tudi kot predsednika komisije za kazensko pravo, v kateri so pod njegovim vodstvom popravljali obsežne materiale za nadaljnje izpopolnjevanje materialnega kazenskega prava v Jugoslaviji. Tov. Moša Pijade je bil ini-cistor in eden glavnih predlagateljev in redaktorjev vseh poslovnikov naših političnih predstavniških teles skozi leta, kakor tudi njihovih številnih odborov in komisij. V važnih vprašanjih dela naših skupščin, teoretičnih postavk njihove organizacije in v izgradnji našega demokratičnega parlamentarizma je bil glavna in vodilna sila. Ustvarjalna delavnost tov. Moša Pijade na tem važnem področju našega družbenega in političnega življenja sama od sebe narekuje zaključek, da on ni bil stvarni in glavni politični voditelj na širokem področju teh poslov samo od 28. januarja 1954, ko je bil izvoljen za predsednika zvezne ljudske skupščine, temveč je bil to dolgo vrsto let, skozi vso dobo izgradnje našega socialističnega parlamentarnega prava ln sistema. Po govoru Viadimira Simiča je skupščina z enominutnim molkom počastila spomin pokojnika Moša Pijada. Za tem je sklenila, da bodo postavili v poslopju zvezne ljudske skupščine doprsni kip tovariša Pijada. To je predlagal v ime- nu skupine ljudskih poslancev Vicko Krstuiovič, ki je dejal: »Ko izražamo veliko ljubezen, spoštovanje in zahvalo vseh nas pokojnemu predsedniku Moši Pijadu, predlagam, naj se v poslopju zvezne ljudske skupščine postavi doprsni kip Moše Pijada kot trajen spomin na njegovo osebnost velikega revolucionarja in njegovo dolgoletno požrtvovalno delo pri zgraditvi parlamentarnega življenja v novi Jugoslaviji.« Volitev predsednika zvezne ljudske skupščine BEOGRAD, 25. marca. Na skupni seji zveznega zbora in zbora proizvajalcev zvezne ljudske skupščine, ki je napovedana za jutri ob 9. uri dopoldne, bodo izvclili novega pred-sedndka zvezne Ljudske skupščino. Ločeni seji obeh zborov bosta jutri ob 9. uri dopoldne zaradi določitve dnevnega reoa. Seja predsedništva zveznega odbora SZDL BEOGRAD, 25. ma.rca. Dopoldne je bila seja prredsednišltva zveznega odbora SZDL Jugoslavije pod predsedstvom Edvarda Kardelja. V začetku so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnega predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijada. Na seji so razpravljali o kandidatu za predsednika zvezne ljudske skupščine. prostorov in laboratorijev mnogo na boljšem. Znan je primer kemičnega oddelka na prirodoslovno—materna tično—filozof-sfci fakulteti, ki dela v zelo slabih zdravstvenih razmerah. Razumljivo je za to, da so štuCent.i tega oddelka večkrat apelirali na pristojne fakultete in univerzitetne organe, naj izposlujejo za njihov oddelek nekaj prostorov (predvsem laboratorijskih) v kemičnem institutu »Boris Kidrič«, ki po mnenju nekaterih ni ravno preveč zaseden. Zaseda« uprava tega 'nšti-tuta ni ugodila temu predlogu, pač pa je dovolila, da uporabljajo njegove laboratorije le do Ttoran; '.n diplomanti. Po mnenju univerzitetnega sveta bo vsekakor treba čimprej proučit; problem inštitutov, saj je univerza zelo zainteresirana, kakšna bo učna bara 73 študente, med katero prištevamo tudi vs?-k inštitut. V zvezi s tem je utemeljen predlog, naj bi se čimprej uredil status inštitutov, večina izmed njih pa priključila kot sestavni del znanstveno-pedagoškega dela k univerzi. Zanimiva je bila tudi razprava o predlogu .pravno- ekonomske fakultete za ustanovitev statističnega inštituta na ekonomskem oddelku. Nekateri so zatrjevali, da opravljajo določene zadeve, ki naj bi jih imel statistični inštitut že sorodni inštituti, kakor so ekonomski inštitut pri izvršnem svetu, zavod za statistiko itd, zato ne bi kazalo ustanoviti posebnega statističnega inštituta. Po mnenju teh gr- bolj v tem primeru za obliko delo kot za inštitut. Drugi so pa spet zatrjevali; da obstaja potreba po statističnem inštitutu, saj bi lahko močno pomagal pri razvijanju stasti-stične znanosti in znamstveno-razikovalnem delu, kar pa zavod za statistiko oziroma razni inštituti ne bi mogli prevzeti. Predlagani inštitut bi bil prvi in edini te vrste v Jugoslaviji, zato bi bile njegove naloge na enanstvemo-pedageškem področju in pri oblikovanju visokokvalificiranih statistikov velike in odgovorne. Univerzitetni svet je sklenil, da bo zaradi različnih mnenj na en; ibmed prihodnjih se.i ponovno obranaval to vprašanje. Univerzitetni svet je potrdil izvolitev dr. Marinčka za izrednega profesorja na tehniški fakulteti, nadalje predlog fakultete za agronomijo, gozdarstvo, in veterinarstvo za ustanovitev »In- Delsgacifa ljudska mladina bo obiskala Romunijo Beograd, 25. marca. Delegacija Ljudske mladine, ki jo bo vodil Mika Tripaio, bo odpotovala 3. 'aprila v Romunijo. S tem bo vrnila obisk zastopnikov romunske zveze delavske mladine, ki je bila v Jugoslaviji oktobra lani. Med 15-dnevnim bivanjem v Romuniji bodo predstavnik’ jugoslovanske mladine nadaljevali razgovore o sodelovanju mladinskih organizacij obeh držav. (Jugopres). Plenum CK ZK Srbije BEOGRAD, 25. marca. Plenum CK Zveze komunistov Srbije, ki je bil napovedan za 18 marec, se bo sestal 30. marca •ob 9. uri dopoldne v poslopju ljudske skupščine Srbije. Na dnevnem redu bodo nekatere zadeve prosvetne politike. štituta za 'anatomijo, histologijo in embriologi jo« ter »Inštituta za siziologijn in farmakologijo« kot osnovni učni znanstveni ustanovi pri oddelku za veterino. Razen tega je univerzitetni svet sklenil, da bo v počastitev 40-letnice oktobrske revolucije razpisal nagradne natečaje za študente ljubljanske univerze za najboljše teme. Svojo sejo bo univerzitetni svet nadaljeval v soboto, ko bo razpravljal o socialno-ekonem-ski problematiki in društveni dejavnosti študentov ljubljanske univerze. ik Okrog 35 grosistov na posvetovanju v Kopni KOPER, 25. marca. Na pobudo Zsdiružne ppslovne zveze v Kopru js bilio dan€3 v dvorani hotela »Triglav« posvetovanje di rektorj e v trgovski h ped j »ti j na debelo iz Slovenije ln zahodne Hirvatske (od Zagreba do Reke), ki nastopajo na Koprskem že leta Lot kupci tržnih presežkov sadja in zelenjave. Konference so .se udeležili zastopniki okrog 35 podjetij na debelo. Namen Zadružne poslovne zveze je bii 1 zagotoviti odkup tržnih piresezkov tudi takrat, ko jih je na pretek, .in doseči z ustreznimi ukrepi tudi primeirne odkupne cene pridel-kpv. Udeležene«; konference so sprejeli’ nekatere sklepe, ki z p. -gotavljiajo. da bo koprsko težišče letos bolje urejeno kakor deslei v dob-.o kmetijskih proizvajalcev. ki morajo p-riti do neke povprečne tržne cene. in potrošnikov po mestih, pri katerih zajemajo lahko izdatki za nakup zeleni-ave in sadja le določen deti njihove splošne kupne • moči. F. M. Posvefnvarjs n rnsvaju našega pronsr?a BEOGRAD, 25. marca. Zveza inženirjev in tehnikov ter Zveza prometnih inženirjev in tehnikov organizirata prvo posvetovanje o prometu, ki bo 31. roairca ter 1. in 2. aprila v Beogradu. Razen strokovnjakov se bodo tega strokovnega posvetovanja udeležili tudi zastopniki tehniških in ekonom- skih fakultet, prometnih, go>-spodaeskih organizacij, zveznih gospodarskih zbornic. Industrijskih podjetij za izdelavo prometnih sredstev, zastopnik: državne uprave in ustanov, ki se bavijo s problem,: prometa Za posvetovanje so pripravili veliko število strokovnih referatov in korefeiratov, ki obdelujejo problematiko prcmhtz. Sode!fivcm?e UFTJ5 s češkim filmom BEOGRAD, 23. marca. — Sef študija za kratki film eri Podjetju UFUS, Svetolik Mihič, je podpisal v Pragi pc-godbo o sodelovanju s češkoslovaškim državnim filmom »Studio kratkega filma«. Češkoslovaška skupina bo spemaia dva dokumentarna barvna filma v Jugoslaviji, v Beogradu i«n Dubrovniku, jugoslovanski filmski delavci pa bodo napravili 'film o Pragi. UFUS bo sodeloval s češkoslovaškim; filmskimi umetniki tudi pri izdelavi umetniških filmov. Napravljen je tua( načrt dogovora o sodelovanju s Študijem »Lutka-film« v Pragi, čigar direktor bo obiskal Jugoslavijo v začetku prihodnjega m“s»ca zaradi podpisa končne pogodbe. V Beogradu se mudita dva člana filmskega študija za dokumentarni film iz Bratislave, režiser Stefan Orth in snema-telj Leopold Brody, ki zbirata gradivo, na pcd.lagt katerega bosta napisala scenarij za koprodukcijski dokument arrnt barvni film o življenju Slovakov v Jugoslaviji. Premalo zanimanja za turizem Z občnega zbora okrajne gostinske zbornice v Celju Celje, 25. marca. V hotelu »Savinja« je bil danes peti redni letai občni zbor gostinske zbornice za celjski okraj. Današnja skupščina je vnovič ugotovila, da je gostinska mreža na področju celjskega okraja dovolj razširjena (skupno 319 obratov vseh sektorjev lastništva) in da zasedaj ni več potreb po ustanavljanju novih obratov. Gostinstvo celjskega okraja je lani doseglo zadovoljive uspehe, zlasti od prometa po vrstah uslug. Hvale vredna je namreč ugotovitev, da se nenehno veča promet s hrano, brezalkoholnimi pijačami in nočitvami in da je nazadnje promet z alkoholnimi pijačami- To se bo brez dvoma še nadaljevalo, če bodo občinski ljudski odbori stimulirali obrate, ki skrbe za gostinske usluge vseh vrst, zlasti pa za prehrano. Higienska in tehnična ureditev obratov še ni zadovoljiva. Večji gostinski obrati so sicer uredili prostore, v katerih se zadržujejo gosti, neurejeni pa so še prostori, v katerih pripravljajo in shranjujejo hrano. Zabava in razvedrilo v gostinskih obratih sta čedalje bolj problematična, kajti obrati ne dosegajo tolikšnega prometa, da bi zsiogli plačevati vse obveznosti na račun honorarnih godbenikov in radijskih sprejemnikov, ki naj bi bili v gostinskih obratih reklamno, propagandno in komercialno sredstvo, dasi to ni logično in sodobno. V primerjavi s prejšnjimi leti je delavsko samoupravljanje v gostinstvu lani vendarle doseglo nekaj uspehov, čeprav še niso povsem zadovoljivi. Drži ugotovitev, da je delavsko samoupravljanje zelo pereče v manjših gostiščih in sezonskih podjetjih. Brez upravljanja pa je še vedno 21 zadružnih gostiln in zato se zbornica zavzema, naj bi se ti obrati osamosvojili Gostinstvo in turizem sta tesno povezana, vendar se zdi, da mnogi gostinski obrati podcenjujejo turizem kot pomembno gospodarsko panogo. Negativni odnos gostinstva do turizma močno preseneča. Temu primerno je v okraju še pet gostinskih obratov, in sicer v posameznih turističnih Jerajih, kakor so Luče, Ljubno in Lsško, ki niso zaprosili za priznanje trud stičnih premij. Kaže, da je nekaterim obratom vseeno, po kakšni ceni bodo nudili svoje usluge, sicer pa je treba priznati, da so bile priprave za letošnjo turistično sezono v glavnem skrbno in pravočasno opravljene; zdaj bo treba poskrbeti le še za primerne in čiste prostore, za zabavo in podobno. Današnji občni zbor pa je izrekel priznanje tudi štirim gostinskim delavcem, ki delajo na tem področju že več desetletij. Diplome za 50 let dela v gostinstvu so prejeli Julijana Žilni k Ivan Metelen (oba iz Tabcra) in Antonija Planinc iz Zeč. Priznanje za 35-letno delo v gostinstvu pa je prejela Terezija Gajšek iz hoteLa »Evropa« v Celju. Za predsednika okrajne gostinske zbornice je bil pri volitvah ponovno izvoljen tovariš Zmago Likar. m. n. »TEDENSKA TRIBUNA« P v Ljubljani že v sredo © popoldne Jugoslovanska loterija POROČILO O ŽREBANJU SREČK JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, DNE 25. MARCA 1957 v KARLOVCU Srečke, ki se končujejo z navedenimi končnicam; so zadele dobitek d:na rjev Srečke, ki se končujejo z navedeni-m končnicam; so zadele dobitek dinarjev 0 200 24535 100.000 80 600 • 40 1.200 9456 10.000 920 3.200 4136 10.000 14940 51.200 4126 40.000 10710 70.200 4166 40.000 52290 70.200 18205 50.000 43690 100.200 04106 70.000 369210 200.200 20358 70.000 80165 lOO.CoO 711 2.000 92896 100.000 241 2.000 559393 200.000 7101 20.000 8251 20.000 47 600 97491 50.000 • 77 1.000 71851 50.000 647 2.500 72-141 70.000 8047 10.600 82851 100.000 153667 200.000 378331 »OD.OOO 287567 200.000 165401 200.000 551931 200.000 248 2.000 02918 50.000 12 400 16258 70.000 22 600 73328 100.000 452 4.000 513248 202.000 862 6.000 334498 200.000 1612 20.400 134628 200.000 61452 54.000 480953 200.009 22432 50.000 10S278 200.000 67282 70.000 70912 100.400 399 4.000 199002 200.000 8409 10.009 5409 20.000 7403 10.000 6169 20.090 79653 70 000 01919 50.000 24043 70.000 30939 50.000 97223 70.000 33749 50 909 99053 100.000 357119 200.000 44363 100 000 204409 200.000 509303 200.000 580379 200.000 091803 200 000 Skupno 101.694 dobitkov in 18 premij ▼ skupni vrednosti 80,400.000 dinarjev. V Sloveniji: premije po 200.000: v Ajdovščini na št. 109278, v Celju štev. 287567 in 513248 in v Ljubljani na št. 165401; dobitki po 100.090: na Jesenicah št. 392896. v Kopru št. 044363 in v Ljubljani št. 224535; po 70.000: v Postojni, v Ptuju, v Slov. Bistrici, v Kamniku, dva v Ljubljani in trije v Mariboru. St. n — m. marca 1957 j SLOVENSKI POROČEVALEC J «tf. 9 1 m Po konferenci Komentatorji po svetu so ošilili svinčnike — če jih še kje uporabljajo za pisanje komentarjev —- in se lotili pisanja. zakaj bermudska konferenca je končana. Reporterji, ki so v Hamiltonu vohali za podrobnostmi konference, so se dodobra spotili, čeprav še ■ni v-roče. Zdaj naj se še komentatorji. Ti pa imajo pred seboj ko-m \\ ali uradno sporočilo. Angleži so lahko ■hkrati zadovoljni in nezadovoljni, kakor jc salomonsko zapisal »Daily E.vpress«. Najbrž so zadovoljni. ker so zdaj zamašene razpoke in luknje, ki so se po Suezu pokazale na stav>bi an-glo-ameriške enotnosti.; ker so ZDA voljne sodelovati v vojaškem odboru bagdadskega pakta: ker je prišlo pri obravnavi Srednjega vzhoda do precejšnjega soglasja, (če naj verjamemo poročilom); ker Angležem ne bo treba doma izdelovati teledirigiranih izstrelkov, ki so zelo dragi, in ker je prevladovala med razgovori »iskrenost in odkritost«. Lahko pa so nezadovoljni s svojo trgovino z LR Kitajsko, ki trpi zaradi embarga; z dejstvom, da. ZDA lahko v vsa-kem, trenutku ukrevajo po svoje, da pa britanski vlad-i v ti na misel ne more priti, d-a bi ukrepala talm samostojno. kot je to storila lani oktobra: s svojo podrejeno vlogo, ki ji praktično dopušča samo posvetovalni glas in še z marsičem drugim. Morda- bodo tudi drugje po svetu hkrati zadovoljni in nezadovoljni, toda eno je gotovo: i: Moskvi bodo — milo rečeno — samo nezadovoljni. Predvsem zaradi bagdadskega pakta. Rusi so no, primer ostro opozorili Iran, ko se je bil ta pri družil paktu, na sovjetsko-iransko pogodbo iz leta 1920, •j kateri ima. SZ pravico vkorakati v Iran. če jo bo neka tretja sila ogrožala preko iranskega ozemlja. SZ seveda ni vkorakala v Iran, pač pa. je nedavno opozorila, vse tiste države, ki dopuščajo tuja oporišča na svojem ozemlju, da to delajo na lastno nevarnost. V tistem, sporočilu je bilo govora tudi povračilu z atomskim orožjem. Kar pa zadeva anglo-ame-ri.ško enotnost, bo šele prihodnost pokazala, koliko jo je bermudska konferenca okrepila. T7 tem sm.islu je bila nedvomno koristna, čeprav enotnost kujejo predvsem dejanja in skupni interesi. Bip Zakaj tako? Članek madžarskega stalinističnega ideologa Revaja, ki je b'.l objavljen v glasilu socialistične delavske stranke Madžarske ter strogi policijski ukrepi, ki so jih pred dnevi uzakonili na Madžarskem, so presenetili marsikoga. Kam gre Madžarska? Mar voditelji madžarske socialistične delavske partije mislijo, da bodo rane. ki so jih. Madžarski prizadejali oktobrski in novem-: brski dogodki zacelili z obnavljanjem sistema, ki je privedel do teh dogodkov in v očeh poštenih Madžarov kompromitiral socializem? Ta vprašanja so se vsiljevala vsakomur, ki je spremljal razvoj na Madžarskem in skušal kot konturi st in socialist doumeti težave. ir katerih se nahajajo voditelji madžarskega delavskega razreda. Tc znake vračanja na stare j rakošijevske pozicije pa je mogoče najti tudi v nekaterih Kadarjevih govorih med njegovim sedanjim obiskom v Sovjetski zvezi. Vodstvo madžarske delavske socialistične stranke je v resoluciji, ki jo je sprejelo decembra pri oceni oktobrskih in novembrskih dogodkov postavilo v prvo vrsto odgovornost Rakosijeve-ga in Gerojevega v-odstva, po-ktike. ki ;io je vodilo in posledic. ki jih je ta politika povzročila. Janos Kadar, ki se je decembra nedvomno kot sekretar partije strinjal s to resolucijo, pa je pred delavci tovarne »Kirov« v Leningradu oktobrske dogodke ocenil popolnoma drugače. Vsega so bili krivi imperialisti! Ta ocena mu je služila kot odskočna deska za napad proti jugoslovanskim partijskim voditeljem. ki »razbojniški napad proti madžarskemu ljudstvu* f' načili za revolucijo. Razumemo, da je Kadar v težavnem položaju, razumeti bi se tudi dalo. da je sedaj, knt. gost. izpremenil oceno oktobrskih dogodkov. Toda ali pri tem res mora napadati tudi stališča naših partijskih voditeljev? PRED GLASOVANJEM 0 ZAUPNICI V FRANCOSKEM PARLAMENTU Odločitev se bliža V sredo bo Mollet zahteval od narodne skupščine zaupnico — Po dosedanjem poteku razprave sodec se vladi majejo tla — Tudi Mend es France je proti zaupnici Pari*, 25. marca. (Tanjug.) Predsednik francoskega katoliškega ljudskega republikanske ga gibanja Pierre Pflimlin je danes pozval poslance, naj pod pro Molletovo vlado, da bi se Izognili politični krizi v državi. »Kriza v Franciji,« je dejal, »bj samo povečala upanje alžirskih upornikov v njihovo zmago.« Francoski parlament bo v četrtek končal desetdnevno debato o vladni politiki. Predsednik vlade bo v sredo zahtevali za-upnico, ker je velik del skupščine, zlasti desnica, proti politiki velikih davkov, k; naj bi krili proračunski primanijklaj, ter proti temu, da bi obljubili Alžiru svobodne volitve po ustavitvi sovražnosti. V sedanju debati so vlado pioleg socialistov podprli samo katoliki iz ljudskega republikanskega gibanja. Katoliški voditelj Robert Schuman je povedal danes, kateri so pravi ■razlogi, da hočejo katoliki preprečiti vladno krizo: »Spričo dejstva, da je bil danes podpisan sporazum o skupnem evropskem tržišču in Evratomu. »Dan neodvisnostia na Cipru NIKOZIJA, 25. marca (Reuter). — Britanske čete in policija ao danes s solzivcem razganjale meščane v ciprskem mestu Litnasolu, ki so slavili dan grške neodvisnosti. Vse proslave tega praznika so bile prepovedane. V Nikoziji je policija z gumijevkami pretepala zbrane meščane, ki so koraka-.li v sprevodu. Ollenhauer v Izraelu Jeruzalem, 25. marca (Reuter) Predsednik izraelske vlade Ben Gurion je sprejel danes na obisk vodjo za hod n o-nemške socialno demokratske stranke E-richa Olien hauerja. Ollenhauer, ki je na obisku v Izraelu, se je danes srečal tudi z izraelskim ministrom za zunanje zadeve Goldo Meir. bo morala’ vlada v skupščini čimpreij začeti debato o ratifikaciji sporazuma o evropeistični graditvi,« je dejial. Vodja desnice generalni tajnik stranke kmetov in neodvisnih Roger Duchet je izjavil, da njegova skupina ne more več brezpogojno podpirat; vlade. Vlada mora jasno odgovoriti, kaj bi pomenile svobodne volitve v Aižiiru: Ali kapitu- lacijo Francije pred zagovorniki zahteve za neodvisnost Al- ži.ra, ali pa potrdilo trajnih, zvez Alžira s Francijo? Zastopniki socialistične stranke so imeli danes več sestankov s poslanci skupine neodvisnih, trudeč se, da bi jih nagovorili, da glasujejo za vlado, ali pa se vsaj vzdrže glasovanja. Od ostalih srtank bodo verjetno samo komunisti soglasno glasovali proti vladii. Proti zaupnici Guyu Molletu bodo tudi skoraj vsi pužadisti, in sicer izključno zaradi visokih davkov. Vplivna .radikalna stranka parlamentarne sredine se bo verjetno razdelila. Desna skupina z ministri iin večino Poslancev bo glasovala za vlado, manjša skupina poslancev okrog Z alžirske fronte Boji med francoskimi četami in uporniki so včeraj dosegli višek — V Konstantini in v Alžiru 21 smrtnih obsodb Pariz, 25. marca (Tanjug) Po francoskih podatkih so ostri spopadi francoskih in uporniških sil v Alžiru danes dosegli višek. Operacije velikega obsega so sedaj v teku na vsem ozemlju države, najhujše pa so v osrednjih področjih. Uradno trdijo, da je bilo v zadnjih dveh dnevih ubitih tri sto upornikov. Francosko poveljstvo o lastnih izgubah ni objavilo nikakih podatkov. Mendesa Francea pa bo glasovala proti zaupnici. »Nujno potrebno je, da začnemo v Alžiru pravočasno s širok ogrudmimi ukrepi. Vsaika zamuda,« je dejal Mendes - France, »bi nepopravljivo vodila k izgubi Alžira, kar bi mii visi hoteli preprečiti.« Nezgoda italijanske in norveške ladje FALMUTH, 25. marca (Tteu-ter). — Italijanska il adja Co-rallo z nosilnostjo 7.215 ton in norveška ladj.a »Nepal Branko« za 5.055 ton sta trčili 40 km od jugozahodne britanske obala. Britanske ladje so takoj odihi-ttele na kraj nesreče, kar je po prvih vesteh ena izmed ladij hudo poškodovana. Vojaški razgovori TAJFEH, 25. marca (Reuter). Po uradnih podatkih so na Formo zi v teku tajni razgovori o povečanju vojaškega sodelovanja med ZDA dn Fcmmozo. Zvedelo se je, da imata razgovore čangka.išek in ameirbški general Maxwell Taylor, ki je prišel na 2-dnevnl obisk na Formozo. * ' ! London, 25. marca. (Reuter). Danes je izostalo z dela okrog milijon strojnih delavcev v najvažnejših panogah britanske industrije. Pridružili so se stavki dve sto tisoč Iadjedelniških delavcev, ki stavkajo že deset dni, zahtevajoč zvišanje mezd. Britanski minister za delo Macleod je danes začel pogajanja s zastopniki strojnih delavcev, ki tudi zahtevajo zvišanje mezd za deset odstotkov. (Na sliki: Predsednik sindikata strojnih delavcev W. J. Carron v razgovoru z novinarji) Francoski dopisniki pa poročajo, da je samo v dveh spopadih padlo 15 ‘francoskih častnikov in vojakov. Alžirski komandosi so izvedli mnoge diverzije po mestih in ubili 20 Francozov. Uradno je bilo sporočeno, da je ugledni alžirski odvetnik in vodja vstaje v južnih področjih Ali Bumendjel, ki je zaprt NEW VORK. Načelnik zahodno-nemškega generalnega štaba Adolf Heusinger je prispel na obisk v ZDA. Povabil ga Je vodja ameriškega skupnega štaba admiral Radford. Heusinger si bo v ZDA ogledal nekatera vojaška središča in ustanove. — SP olamda=R GERMAN1A 0CCI0ENTA BELC10 LUSSEMBURGG =FRANC!A MAR0CC0 TUM1SU. mesec dni, v zaporu napravil samomor. To je že drugi primer samomora v tem mesecu med voditelji vstaje. Verodostojnosti uradnih sporočil ni mogoče preveriti. Bumendjela so ujeli francoski padalci sporočilo o njegovem samomoru pa je bilo objavljeno prav tedaj, ko bi moral biti izročen sodnim oblastem. Danes so se končale velike sodne obravnave proti upornikom v Konstantini in Alžiru. Vojaška sodišča so izrekla kazen za 21 Alžircev. Dvajset jetnikov je bilo obsojenih na zaporne kazni in prisilno delo. Francoski padalci in policija so danes nadaljevali obsežne operacije v mestu Alžiru na področju Orana in v Velikih Kabilih. V mestu Alžiru je prišlo pri tem do streljanja na ulicah. Več francoskih vojakov je bilo ranjenih. ZAČETEK RAZPRAVE V INDIJSKEM PARLAMENTU Pobuda za sestanek štirih Indijski ministrski predsednik predlaga, naj se sestanejo voditelji velikih držav — V svojem ekspozeju je Nehru govoril še o Srednjem vzhodu, o vojašikh paktih in o Kašmiru New Delhi, 25. marca. (Tanjug) Indijski predsednik Nehru je danes v Spodnjem domu indijskega parlamenta začel zunanjepolitično debato *n Prl tej priložnosti vnovič predlagal, naj bi se sestali voditelji velikih držav, posebno Sovjetske zveze in ZDA, ter proučili mednarodne probleme. K0 je izrazil mnenje, da je njihov sestanek pred leti nekoliko zboljšal mednarodno ozračje, je Nehru dejal, da tudi sedanj- razmere v svetu narekujejo, da se spet sestanejo.; j Govoreč o položaju na Srednjem vzhodu, je Nehru dejal, da je upanje, da se bo našla zadovoljiva rešitev sueškega problema, to pa ne pomeni, da bodo hkrati rešena tud; vsa ostala vprašanja tega področja. Srednji vzhod bo ostal kritično mesto tudi po umiku napadalnih Proti dogmatizmu Deklaracija, ki so jo objavili v Varšavi po razgovorih med PZDP in KP Britanije, vsebuje več zanimivih dognanj VARŠAVA, 25. marca (Tanjug). V skupni deklaraciji, ki je bila objavljena po končanih razgovorih med delegacijami poljske združene delavske partije in komunistično partijo Velike Britanije v Varšavi, Je poudarjena potreba po »Vzajemnosti vseh socialističnih sil, skupnem nastopu komunističnih in delavskih partij ter slogi socialističnih držav«. sil, ker se. tu odražajo Širši mednarodn; odnošaji. V nadaljnjem govoru je Nehru grajal vojaške zveze, zlasti bagdadski in manilski pakt, »k; prizadenejo Indijo bolj kot katerikoli«, saj širijo področje mrzle vojne do meja Indije. Ti paktj v sedanjih razmerah ne pomagajo miru, pač pa ga otežko-čajo. Nehru je dejal, da so vojaški pakti samo po imenu obrambni, v resnici pa So agresivnega značaja. 'Po njegovi sodbi so za nedavne dogodke na Srednjem vzhodu in v srednji Evropi krivj pakti. Namesto da bi širili vojaške zveze, b; bilo miroljubno, če bi jih odpravljali. Nehru je poudaril, da od nobene države ne zahteva, da bi -uničila svoj obrambni aparat, izrazil pa je mnenje, da varnosti ne dajejo niti vojaške zveze niti oboroževanje. Govoreč dalje o razorožitvi, j» Nehru dejal, da so se pokazala rahla znamenja, da bodo razgovori o tem uspeli, n; pa velik optimist, ker so bila tud; v preteklost; takšna znamenja, ki Pa niso vodila k uspehom. Vzlic temu pa je treba nadaljevati prizadevanje za razorožitev, ker bi vsaka drugačna pot vodila v katastrofo. Na ponovno zahtevo opozicije, naj bi Indija izstopila iz britanske skupnosti narodov, je Nehru dejal, da še vedno meni, da je članstvo Indije v tej organizacij; koristno, da pa tudi sam čuti, da bo nekoč treba o tem razmisliti. Ko je poudar’1 stališče vlade, da je Kašmir nerazdelni del Indije, je Nehru dodal, da je ureditev razmer med Indijo in Pakistanom otežkočala obilna vojaška pomoč, kj jo je Pakistan dobival od ZDA. in da b; sc stvari med državama mnogo laže uredile, če bj bilo manj vmešavanja od zunaj. Glede portugalske kolonije Goe je Nehru povedal, da s« bo vlada v kratkem posvetovala z opozicijskimi voditelji o prihodnjih korakih. Včeraj so v Rimu podpisali sporazuma o skupnem tržišču in Evratomu. Na zemljevidu so s črno barvo označena ozemlja, ki bodo pripadla skupnemu tržišču. V deklaraciji je rečeno, da je 20. .kongres KP Sovjetske zveze »odprl nove perspektive v boju za mir in socializem ter s kritiko pačenja kulta osebnosti priznal leninistična načela«. Odno-šajd med komunističnimi partijami dn med so-eilističnimi državami morajo temeljiti na načelih enakopravnosti, nevmešava- nja v notranje zadeve drugih MOSKVA. — Zahodni komunistični in napredni časopisi, med njimi »Humanitč«, »Liberation«, »Unita«, »II Paese«, »Daily Wor-ker« in drugi bodo odslej naprodaj v kioskih velikih hotelov v Moskvi. Prej je bilo mogoče kupovati samo časopise iz držav ljudske demokracij« in Jugoslavije. in spoštovanja suverenosti, kar je prvi pogoj za »ustvarjalno izvajanje splošnih načel mar-ks-izma-leninizma v posebnih razmerah vsake države, kar po eni strani bogati izkušnje mednarodnega delavskega gibanja, po drugi strani pa krepi njegovo enotnost«. V sporočilu je dalje rečeno, da pri vsej različnosti načinov in oblike socialistične graditve v posameznih državah ne smeta trpeti poglavitni načeli socializma — vodilna vloga partije in politična oblast delovnih množic. <5be partiji tudi odločno odklanjata dogmatično prenašanje izkušenj drugih partij in drugih socialističnih držav. MAKARI0S0V ODGOVOR? London, 25. marca (AFP) Britanska vlada je davi pod predsedstvom Richarda But-lerja razpravljala o Cipru. To vprašanje je bilo tudi na dnevnem redu včerajšnjega ministrskega sestanka, na katerem je bil navzoč guverner Cipra Harding. Pri tem so razpravljali o odgovoru nadškofa Makariosa na predlog britanske vlade, naj bi ciprski nadškof pozval gibanje EOKA k ustavitvi sovražnosti. Po vesteh, ld so prišle iz Nikozije, ki pa v Londonu še niso potr- jene, je Makarios odgovoril britanski vladi, da ne bo priporočil ustavitve sovražnosti tako dolgo, dokler ga ne bodo izpustili in dokler britanske čete ne bodo ustavile vseh vojaških operacij proti pripadnikom ciprskega odporniškega gibanja. V londonskih političnih krogih pričakujejo, da bo minister za kolonije Allen Lennox-Boyd dal novo izjavo v Spodnjem domu o omenjenem odgovoru izgnanega nadškofa Makariosa. Delavci ZDA 1956 »Zgodovin^ industrijskih delavcev ZDA je polna trpljenja in težav,, krvi in zatiranja, bojev in uspehov. V nobeni drugi državi niso bili delodajalci tako proti delavcem, tako srdit0 protj njihovim naporom, da bi se organizirali, protj njihovim potrebam in težnjam. Nikjer drugje n.i bila moč države vse do pred kratkim orožje industrije za brzdanje delavskega napredka. S pomočjo načel svobodnega individualizma in sodnimi odločitvami, kj so dajale večje pravice osebni lastnini kot pa pravicam ljudi, so mogli delodajalci tako dolgn onemogočat; poskuse sindikatov da bi odstranili poniževalne pogoje dela.« (Char.. les Madisonova zgodovina ameriškega delavskega gibanja.) Vsak, ki se zanima za delavsko gibanje v ZDA, za pravice delavcev in njihovo visoko življenjsko raven, mora predvsem upoštevati tri odločilna dejstva. Ze v začetni dob; industrializacije ZDA je bilo značilno pomanjkanje delovne sile. Medtem ko so na vzhodu rastla industrijska podjetja, so zahodne divje pokrajine kar požirale koloniste. Posledica tega je seveda bila. da so imel; .delavci na vzhodu vedno razmeroma visoke mezde (vsaj višje, kot je bil to primer v tedanji Evropi). Najbolj zgovorno dejstvo v pr'-d te trditve je: da so bile vse stavke do konca prejšnjega stoletja predvsem namenjene prot; zniževanju mezd (zlasti v dobah kriz) in šele po letu 1920 se je začelo obdobje stavk za zviševanje zaslužka in skrajšanje delovnega časa. Drugo upoštevanja vredno dej- stvo pri obravnavanju ameriškega delavskega gibanja je visoka storilnost dela, ki Se že od pred vojne neverjetno zvišuje. Naj zadostuje podatek, da je bila že leta 1933 storilnost ameriškega delavca 2.8 krat večja od storilnosti britanskega delavca. Storilnost je seveda odvisna od splošnega gospodarskega stanja države — ali vsaj toliko, kot od posameznega delavca. Koncentracija kapitala v ZDA (kar pa ni predmet tega podlistka) in intervencija države, sta omogočili tehnološki napredek, k; mu ga doslej ni enakega na svetu. Naij zadostuje podatek, da so ameriška podjetja in država leta 1953 izdala za raziskovalna tehnična dela več kot 3 milijarde dolarjev in d= v ZDA stalno dela v industrijskih laboratorijih (ocenjenih po vrednosti na 4 milijarde dolarjev) nad 350.000 znanstvenikov in tehnikov. Se podatek, da pride v industriji na vsakega inženirja samo 40 delavcev, pa postane razumljiva visoka ameriška storilnost ki je glavni razlog za visoko življenjsko raven vseh prebivalcev ZDA, ter delavskega razreda posebej. Seveda pa razmeroma visokih zemd delavskemu razredu ni nihče dal, ampak si jih je moral skozi desetletja priborit; sam. Stavke so bile glavno orožje ameriškega delavskega razreda in so še danes. Od začetka tega stoletja se povprečno število stavk vsako leto giblje okoli 3000 stavka pa letno od I do 4 milijone delavcev. Med tem ko so bile stavke do leta 1920, kot že rečeno, prot; zniževanju mezd. pa so odtlej glavno sredstvo za zviševanje delavskega zaslužka. Od 19 centov na uro, kolikor je znašala delavska mezda leta 1909, se je dvignila na 173 centov na uro leta 1956. medtem ko so se cene predmetov široke potrošnje približno potrojile. Leta 1948 so si de-lavcj priborili tudi 40 urni delovni teden, kar je brez dvoma ena izmed glavnih pridobitev delavskega razreda. Ce k temu še dodamo nekaj drugih podatkov — kot, na primer, da za* pravi povprečen delavec celih 38 odstotkov zaslužka za predmete, kj so označen; kot ne-nujni. z drugimi besedami, za frižider, avtomobil, televizijski apajnt. Izlet« in podobno rr: po- tem je vsekakor zelo očitna razlika med »industrijo znojnih lukenj« pred 30 leti in današnjo življenjsko ravnijo. Toda dejstvo, da ima ameriški delavec najvišj0 življenjsko raven na svetu in da ima sindikate, k; imajo vedno večjo besedo v življenju ZDA, še ni dovolj, da bi -proglasili konec boja ameriškega delavskega razreda. Družbeni boj ne more nikdar ostati statičen in trenje med vedno močnejšimi delavskimi organizacijami na eni strani in vedno bolj koncentriranim kapi_ talom na drugi, se bo nadaljevalo, nemara celo z vedno večjo srditostjo. V podporo gornje trditve velja navest; še nekaj gospodarskih podatkov. Število tovarn v ZDA se je v zadnjih 90 letih podvojilo. Delavcev je sedaj trinajstkrat več kot pred devetdesetimi leti. Plače so se v istem času dvignile 120 krat, vrednost produkta Pa 159 krat. Iz tega sledi, da so tovarne neverjetno dvignile svoi obseg in svojo proizvodnjo, da pa se plače delavcev, kljub neverjetnemu napredku, niso dvignile v enakem sorazmerju. T0 bi pričale tudi številke o dviganju dobičkov korporacij, ki predstavljajo danes večino ameriških podjetij. Od 11 milijard dolarjev dobička teta 1929, *o se dobički dvignili na okoli 50 milijard leta 1955. Približno polovico dobičkov podjetja spet investirajo, kar je tudi delen razlog za ameriško prosperiteto. Toda osnovno dejstvo ostane: delež delavcev v prosperitet; še vedno ni takšen, kot bi bil lahko, ali kakršen bi moral biti. Računajo, da je v ZDA stalno zaposlenih okoli 60 milijonov ljudi in 40 milijonov od teh, pravijo sindikalni voditelji, jih pride v poštev za članstvo v sindikatih. Toda v sindikatih je včlanjenih samo nekaj nad 16 milijonov ameriških delavcev. To je vsekakor lepa številka in glede na svojo moč so jmeli sindikati tudj takšne uspehe. Toda to še ni dovolj. Tudi protidelavska zakonodaja še vedno obstoja in prav zadnje čase so sindikati postali pozorni na vrsto zakonov o »pravici do dela«, ki jih sprejemajo posamezne države in kj pomenijo v glavnem to, da zakon ščiti delodajalca, ki noče privolit; na obvezno članstvo v sindikatu za svoje delavce. Te zakone sprejemajo zlasti južne države, kjer je sedaj vpliv sindikatov najmanjši. kjer pa se vedno bolj širi. Tudi senatne preiskave korupcije v sindikatih, ki so v nekaterih primerih nemara upravičene, so opozorite delavce, da bj se lahko spremenile v splošno gonjo proti sindikatom — kot se je spremenila v splošno gonjo proti vsemu naprednejšemu tudi preiskava »protiameriške da-javnosti.« Seveda je sedaj pol-ožaj neko- liko drugačen. Posamezni- sindikati so postali prava kapitalistična podjetja, sa; razpolagajo z milijonskimi zneski denarja, celimi štabi advokatov, svojimi »lobbyisti« v Kongresu, ter niso nikakor tiste naivne organizacije izpred tridesetih let. Vendar je pa vprašanje, al; bo še dolgo zadovoljevala oblika dela, ki je v teh desetletjih vendarle pripeljala ameriškj delavski razred do sedanjega položaja. S tem vprašanjem se ukvarjajo tud; ameriški sindikati: neka- teri, na primer, vlagajo zbrani kapital v podjetja in s tem sami postaijajo nekakšni kapitalisti, nekateri prigovarjajo delavcem, naj investirajo prihranke v delnice raznih družb in tako dalje. Vse to morda pomaga, ni pa odgovor na vprašanje: kam sedaj? Sedaj imajo delavci mnogih panolg delovne pogodbe, mnogo jih ima pravico do pokojnin in zdravljenja, toda s časom s« bodo morale pojaviti zahteve za še večjimi tovrstnimi pravicami: polnim zavarovanjem, pokojninami, zaščito Pred brezposelnostjo itd. Tu pa bo prišla nujno v ospredje vloga države, ter vprašanje elementov socializma (čeprav verjetno ne pod to besedo), vsaj v obliki švedske »welfare« države, nato pa le kam naprej. Toda vse to je seveda stvar bodočnosti, o načinu, kako bodo prišli tja, pa Jik je zelo malo, ki bi se upali ugl* gibati. A. Furlan , 1 stz. 7 SLOVENSKI POHOCEV1LEC J Br. n — » marca uot *_ !-------------------------------------------------------- —- Pred turistično sezono v koprskem okraju r Prev zanimivo Je bilo, Scor j« fea (nedavni toonterenct predeed-ciikiov občanskih ljudskih odborov in. tuiristii6no-)t>lepšev*Mh društev iz okraja Koper o pripravah za letošnjo .turistično sezono iz izkušenj Pirana o tem povedal predsednik te občine Davorin Frli-goj. Samo en primor. Ko so so lcitili čiščenja mesta, so kmaJu ugotovili, da so v podkletenih hišah kleti večinoma zasute s smetmi in. drugo nesnago, ki so jo v 20 ajM celo 30 letih it-ja odložili za čistočo okrog sebe pač ne prenato n in i prebivalci. Delavci »o prii tem delu zdržali le s plimskimi maskami na obrazu. Nekaj sto kamionov smeti so Ze odpeljali in nešteti zidovi so po desetletjih končno zopet okusili pire potrebno apno. Gasilci so se spravili nad kanale tn j to temeljito očistili. Občina je izdiala odlok, ki prepoveduje gojitev domačih živali. Merodajni čtoiiitelji so se trdno odločili: če jo Piran mesto. naj bo iruestol To veliko delo s® Se nadaljuje. V sodelovanju s turističnim dirušivom je razpisano nagradno tekmovanje za ureditev vrta,' nasadov in pa.rkov. Za potrebne sadik« bo poskrbelo društvo. Se več je ukrepov, ki imalo namen usbvariiti v občini kar najboljše pogoje za vsestranski .razmah turizma. No, podobnih ukrepov So se že lotili ali se jih mislijo lofci-Iti v kratkem itudi druge občine. Samo izolanski bi bilo treba. sodeč po tem, kar je bilo o njenem odnosu do teh vprašanj slišati na konferenci, menda resneje svetovat:, da nekoliko bolj prisluhne dobrim predlogom turističnega društva in stori, kar je brez posebnega denarja mogoče stoirilti, da bo mesto bolj čisto in urejeno. !R,es pa je, da Je položaj te v okraju najbolj industrijske občine dokaj težak; saj še korta-llišča nimajo in zaradi pomanjkanja de nar la tudi letos še ne morejo misliti na to. da bi *i ga zgradili. V ilirsko—biisčriški občini Se £ae?ehška kronika gasil.ska Sola v zagreuu. I.etos bodo v Zagrebu odprli novo gasilsko šolo. ki bo dobila stcpn.io srednje šole, v kateri bodo vzgajali nove gasilske strokovnjake. Reprezentativno poslopje za to šolo z vsemi najmodernejšimi napravami in (laboratoriji bo v kratkem dograjeno. PRIPRAVE ZA GIMNAESTR4-I>0. Začele so se velike priprav© y.a letošnjo svetovno gimnaestra-dn, ki bo poleti v Zagrebu. Prijave so prispele že iz 30 držav. Računajo, da bo v času te prireditve potovalo skozi Zagreb nad 350.000 tujcev. Razen telovadnih prireditev bo še cela vrsta kulturnih. športnih ifi umetniških prireditev in razstav. MEDVEDGRAD SE JE PORUŠIL. Na Medvednici nad Zagrebom so bile razvaline Medved-grada, starega nad 700 let. Ki 3e bil nekdaj last. grofov Celjskih, Zrinjskih in drugih velikašev. -Ostal le samo še en stolp, za katerega so se borili konzervatorji, urbanisti, planinci in drugi, komu nai bi pripadel. Med tem razpravljanjem se je staro zidovje te dni zrušilo. To je zopet nov opomin: »Ne odlašaj za jutri, kar lahko storiš danes.« 60 AVTOBUSNIH PROG IZ ZAGREBA. Panes povezuje Zagreb z več kot 60 avtobusnimi progami druge kraje. Najnovejša je direktna proga Zagreb—Osijek. niso tftocUi z« turizem kaj po- gledali Se na turizem loot go-•e-bfnega. Spričo skirbi a& raz- gpodarsko panogo, _ čeprav so voj 'kmetijstva im industrije tudi tam pogoja ■ zanjo. Saj ima-Icot glavnih gospodarskih pa- Jo snežniške gozdove im v njih no? niso prav utesnili. da bi ceste ter več sit.avb. za turistri— Notranjost Skocljansko Jam* mo ureditev* katerih niti ne bd bili potrebni nedosegljivi zneski. Kot jej povedal predsednik občine na teonfeiremoi: Zakaj ne bii pripel j sjli turistov, ki ee po enem tednu naveličajo tu vsaj ob važnejših turističnih cestah. Zakaj ne? — Za začetek bii bilo dobro, da bi se v etrenvljenju za razvoj turizma povezali s turističnimi frinitelid ob moirju in tako pomagali k uresničenju že dolgo propagiranega gesla »■Plantoe tn morje* na «voj«m področju. Za ljudi, lol Jim je Pri srcu širjenje tuirisitdčneiga slovesa Škocjanskih in drugih kraških jam teir Lipice, Je velikega pomena vprašanje obmejnih blokov pnofci Italiji. Na Bazovici gredo sedaj čez mejo lahko samo pešci, urediti pa bi bilo treba vsaj provizorične prostore, da bi mogla; čez ta blok-tudi mofrorizilirainli' turrisltdl Sploh je uredlitev blokov za maloobmejni pnomet velikega pomena. Vsekakor so se nia omenjeni konferenci temeljito pogovorili o teh in še mnogih druSih vprašanjih. Marsikaj ziaviai od denarja, ki ga tli ali ga je premalo. veliko pa Je tudi stvari, aa katere je treba predvsem dobre volje in srnici a za organizacijo. Se naj cenejša je snaga, da se teko vrnemo k uvodu. Če bodo samo glede te storili. k®r je Itireba, bodo veliko storili. To »investicijo« trt bogato poplačalo boljše mnenje turistov, prihajajo na to področje jta Stelja, da rv-Vteji© it in H. F. M. ^KBIiTCBSl gUCliBIH ) Ob skromnem jubileju naših reproduktivnih glasbenikov NOVA MLEKARNA V MARIBORU O potrebi nove mlekarne v Mariboru razpravljajo že nekaj let. Tesni in neprimerni prostori, predvsem pa skrajno zastarele naprave, ki so že davno odslužile in jih le z največjimi napori in stroški drže še v pogonu, so že davno narekovali potrebo zgraditve nove. sodobno opremljene rrulekainne. Ne gre pri tem zgolj za redno to zadostno preskrbo mestnega prebivalstva z mlekom in mlečnimi proizvodi, marveč tudi za pospeševanje proizvodnosti živinoreje. Stanje živine se je po vojni . že toliko popravilo, da danes ni več vprašanje zadostnih količin mleka, pač pa vprašanje hitrega in vsestranskega odkupa in predelave. Tej vazni nalogi sedanja zastarela mlekarna- ni več dorasla. Zato je potreben sodobno urejen obrat. Nekaj časa se je računalo na to, da bo dobd Maribor iz mednarodnega fonda potrebna sredstva za zgraditev moderne mlekarne. To pričakovanje pa se ni uresničilo. Ker tudi načrti niso bili pravočasno izdelani, se je stvaT zavlekla to naposled n.i preostalo nič drugega, kakor da si pomagajo z lastnimi sredstvi. To ,pa tudi n^ tako lahko, saj je znano, da je bila finančna situacija okraja to občin la:n.i zelo napeta. Pni se- stavil letošnjega družbenega plania to proračuna pa so mislili tudi na mlekarno to. čeprav s težavo, zbrali sredstva, ki omogočajo vsaj začetek gradnje poslopja, za notranjo opremo in ostalo, !kar je še potrebno za tak moderen obrat, pa nameravajo -najeti posojilo iz zveznega .investicijskega sklada. OLO je iz svojih investicijskih sredstev določil za mlekarno 32 milijonov, mariborske mestne občine bodo prispevale iz svojih !ffwe^tf>ctj.skih ekladov S3 milijonov, OZZ p* bo dala v ta namen na razpolago 15 roa-lijonov. S temi sredstvi bo mogoče takoj pričeti gradbena dela, tako da bil bila stavba za mtovo mlekarno še letos pod streho. Upajo, da ho do takrsit tud-i že ' odlobrren tovestlicSJak: kredit Sz zveznega skladia, ki bi ga uporabili za notranjo opremo to nabavo ustreznih vozi! za zbiranje in prevoz mleka. R. O. Koristni predlogi ŠTUDENTI SI POMAGAJO na in ob la, priložnostne zaposlitve Gospodarskem razstavišču racinih gostinskih podjetjih priliki večjih prireditev — skratka vsak študent, ki ima te žave s preživljanjem, s-i tu lahko najde ustrezno nekaj urno zaposlitev. Posredovalnica že sedaj pripravlja in išče primerne honorarne zaiposlitve tudi za čas počitnic tako v Ljubljani kot v drugih slovenskih in obmorskih mestih. Interesentov že sedaj ne primanjkuje, vendar upajo, da bodo lahko zadovoljili še tako velilko povpraševanje. —1 Nedavno so pri odboru študentske samopomoči ustanovili posredovalnico za honorarne zaposlitve, preko katere socialno šibki študenti lahko dob’-j o priložnostno delo. Posredovalnica že vzpostavlja stike z v&emi večjimi ljubljanskimi podjetji in ustanovami, katerim so od časa do časa potrebne priložnostne moči in te zaposlitve posreduj e štud-emtom. V teku so tudi razgovori, da bi jim okrajna posredovalnica za delo prepustila vse honorarne zaposlitve, ki so primerne za študente. 2 e v prv-ih dneh je posredovalnica zagotovila študentom obilico honorarnih služb. Uprava Ljudsko milice je potrebovala še nekaj študentov-milič- niikov in so tu seda j že vsa mesita izpolnjena. Prav poseben naval je bil za 6 honorarnih novinarskih zaposlitev v ljubljan- Pred dnevi Je bilo v Ljub-skih časoptsih. Mnogo študen- ljaini izredno pomembno potov se je prijavilo tudi za raz- svetovanje jugoslovanskih mi-pisano mesto napovedovalca v krobiologov o gospodarskem Radio Ljubljana, vendar bo tu pomenu mikrobiologije. Posve-končna odločitev padla šele po tovanju so prisostvovali mnogi avdiciji, kjer bodo v praksi pre- znanstveniki Jugoslavije, ki so iskus-ili sposobnosti vseh prijav- prebrali 14 elaboratov. To po-Ijencev. — V najkrajšem času svetovanje oziroma ■ ta prvi Ge bodo pojavili študentje tudi simpozij tehnološke mikrobio-kot raznašalci mleka in s tem logije Jugoslavije je otvoril Organizacija Ljudske mladine zasavskega okraja je zadnje čase dala več koristnih predlogov. Tako je med drugim predlagala, da bi uvedli družbeno upravljanje tudi v samskih domovih in v obratih družbene prehrane. V nekaterih samskih domovih, ki jih je v Zasavju 31, vladajo obupne razmere. Ce bi samci sami upravljali s samskimi domovi in razpolagali z določenimi sredstvi, bi bili bolj zainteresirani in bi tudi sami marsikaj naredili za boljšo ureditev prostorov. To velja tudi za obrate družbene prehrane, kjer bi abonenti morali imeti tudi odločilne pravice, ne pa samo pravico ■kritizirati in svetovati. V nekaterih menzah so abonenti vse preveč odvisni od uprave. ki v veliko primerih gleda boilj nisise kot pa na interese abonentov. To pa je itud.i ra.z-log, da mladtoa, ki se hrani v obratih družbene pirehrane. ni zadovoljna s stanjem in terja, da se abonentski odbori zamenjajo z družbenim organom, ki bo imel tudi odločilne pravice. Ljudska mladina trboveljskega okraja je nadalje predlagala, da bi občinski ljudski odbori določali obvezen odstotek stanovanjskega sklada za gradnjo stanov8n j za samce. Znano Je, da se sedaj gradijo samo družinska stanovanja, medtem ko so stanovanjske prilike samcev čedalje slabše. V vsaki stanovanjski hiši bi bilo treba zgraditi tudi nekaj sob za samce. ker je že čas, da prekinemo z gradnjo »kasarn« Za samce. To bi bila tudi veliko lažja to cenejša rešitev, ki hkrati ne dopušča, da bi se vedno izgovarjali, dia ni sredstev *a gradnjo samskih domov. Organizacij® Ljudske mladine okraja Trbovlje je tudi predlagala, da bi se spremenili kriterij pri dajanju podpor to subvencij .raznim organizacijam to društvom. Doslej se je namreč dogajate, da se niso dajale podpor« to subvencije glede na to, koliko katera organizacija ali društvo prispeva k vzgoji ljudi, ampak je to bilo odvisno od tega, 6« je to dli ono društvo imelo v svoji sredi nekoga iz uprave podjetja. Ljudska mladina je zaradi tega predlagala, da hi podjetja prenehala . dajati podpore društvom to organizacijam. Vsa sredstva, ki jih podjetja namenijo za pomoč organizacijam in društvom, naj bi se zbirata pri nekem družbenem ali političnem organu, ki b; jih pravično razdelil. To bo imelo za posledico, da bo peščica društev ieguiblla radodarne botre, medtem ko bo pri večini odpravljel na krivica. mc Naše dnevno časopisje je pred časom objavilo poziv Društva glasbenih umetnikov Slovenije, po katerem naj bi se občinski oziroma okrajni Sveti za kulturo in prosveto pri organiziranju svojih kulturnih prireditev tesneje kot doslej naslonili na strokovno združenje naših glasbenikov. Poziv ni dobil odziva, kakršnega je društvo pričakovalo. Morda se odgovorni či ni tel ji v Svetih ob pozivu niso znašli, morda so finančni pogoji za kulturne namene v tej ali drugi upravni enoti res bolj malo ugodni-, dejstvo je pač, da je moralo društvo samo prijeti stvar v roke ter v tehnični izvedbi Koncertne direkcije Slovenije začeti široko akcijo, ki naj vsaj nekoliko ublaži popolno pomanjkanje kvalitetnih koncertnih prireditev v naših industrijskih in drugih podeželskih centrih. Društvo glasbenih umetnikov Slovenija je zasledovalo oz. zasleduje pri tem predvsem dva cilja: s tem, da na podeželje pošilja svoje pro-minentne člane, pevce kakor tudi instrumentaliste ter s kratko uvodno besedo pojas-nuje vrednost in vsebino izvedenih del. hoče našemu delovnemu človeku izven Ljubljane nuditi vsaj delček lepote in užitka, ki plemenitita duha in srce, česar vsega je deležna predvsem publika našega glavnega mesta; na drugi strani pa hoče Društvo s to svojo veliko akcijo paralizirati vpliv takoimenovanih »kulturnih in kulturno-zabavnih« prireditev, ki jih j,e na našem podeželju vse več in več. Pod najrazličnejšimi naslovi in v najrazličnejših kombinacijah prodajajo svojo »umetnost« našemu podeželju ljudje, ki so za to vse prej kot poklicani. Misleč, da vse, kar prihaja iz Ljubljane, mora biti dobro, naš delovni človek naseda tem »umetnikovi« ter plačuje visoke vstopnine za njihove neumetniške zmazke. Da v tem primeru ni govora o kulturni in estetski vzgoji našega človeka, je več kot jasno. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je zainteresirano na kvalitetnih prireditvah svojih članov, zato seveda pazi na programe svojih koncertnih nastopov, zavedajoč se, da zmaguje vselej in povsod le kvaliteta. Da je temu res tako. naj ilustrirajo naslednja dejstva. Društvo je med svojimi dosedanjimi petnajstimi koncertnimi nastopi sklenilo posvetiti posebno pozornost večjim krajem, kjer koncertov sploh še ni bilo. V mesecu februarju letošnjega leta n. pr. je bila organizirana ekipa za Kostanjevico, St. Jernej in ob povratku za Trebnje. Kako je publika — recimo — v St. Jerneju sprejela gostovanje umetnikov K. Rupla, V. Bukovčeve, J. Lipuščka, L. Korošča in C. Cvetka? Morda bodo marsikaj odgovorile številke. Medtem ko je podobni prireditvi v Jesenicah 12. XI. in 18. XII. obiskalo povprečno okrog 120 Iju-d\ je bilo v St. Jerneju na popoldanski prireditvi 315 ljudi, v Kostanjevici 313 in v Trebnjem 227. Torej obisk, ki preseneča. Nehote se vsiljuje primerjava Jesenice-St. J er-nej, nehote se moramo vprašati po vzrokih nezainteresiranosti na eni strani oziroma presenetljivega zanimanja na drugi strani. Prepričan sem, da. rtrisrčna vabila in celo darila, ki so bila prav v St. Jerneju izročena ljubljanskim umetnikom, niso bila le izraz vljudnosti, temveč resničnega Gospodarska koristnost MIKROBIOLOGIJE Pohorska številka »Slovenskega zbornika« Po daljšem presledku je rišla 8. številka Slovenskega zbornika, ki naj bi v določenem številu zvezkov prikazal z narodopisnega, zemljepisnega, zgodovinskega, gospodarskega in kulturnega vidika vso Slovenijo v besedi in sliki. Slovenski zbornik izhaja v Mariboru pri poverjeništvu Novinarskega društva Slovenije. Osma številka je posvečena Pohorju. Uvodoma je objavljen prikaz Pohorja kot takega. Sledijo članki in prikazi: Turizem na Pohorju — Pohorje v luči zgodovine — »Zvajge« — Lesno bogastvo Pohorja — Mi smo rod kovačev — Pohorska granitna industrija — Pohorje v borbi — Slovenski kulturni delavci s Pohorja — Skozi mesta in vasi — ukročena reka. Številka ima 24 strani velike četvorke in 91) slik (fotografij in risb). - List ureja za uredniški odbor Prago Vresnik. zadovoljstva, kar so tudi sice1 potrjevali dolgi iti topli aplavzi, nevajenega ali v raj manj vajenega občinstva, ki je zvrhoma napolnilo dvorano, posebej adaptirano za ta koncertni nastop. Društvo glasbenih umetnikov Slovenije je tak o dobilo še eno potrdilo, da je potrebno nadaljevati akcijo, da je kljub vsem oviram in skromnim finančnim možnostim rezultat takih gostovanj nadvse pomemben, za estetsko vzgojo našega človeka neprecenljiv faktor in da je potrebno nenehno iskati vse razpoložljive’ vire. In kar je nadvse važno in razveseljivo: akciji Društva so prisluhnili in se je z velikim razumevanjem in požrtvovalnostjo udeležujejo — lahko rečemo — vsi člani. Torej je potrebno vso stvar le zagrabiti s prave strani, potrebne je le še malo večje iniciative ali prožnosti lokalnih faktorjev. Umetniki so voljni. ŠE ENKRAT: Kavkaški krog s kredo Trditve, ki jih je zapisal Fran Albreht v uvodnem delu svojega poročila o uprizoritvi Brechtove draime »Kavkaški krog s kredo« (SP dne 14. marca 1957, str. 5) o »neodgovorno dolgem premoru« to o tam, da je »sezona po prvem hlastnem zaletu nekako obtičala na mrtvi toč-kii«, bi utegnile nepoučenega bralca zavesti v napačno sodbo o delu umetniškega zbora Drame SNG: da namreč ta ansambel ne dela ali da premalo dela, kajti, kako bi sicer moglo priti do takaga »neogdovomo dolgega premora«. Ne želimo se spuščati s Franom Albrehtom v polemiko o njegovih sodbah in ocenah, ker spoštujemo stališče in svobodo kritike, pač pa smatramo za svojo dolžnost, da v interesu pravilnega in objektivnega obveščanja javnosti navedemo naslednje: 1. Ansambel Drame SNG je v letošnji sezoni doslej s skrajno forsiranim delom pripravil sedem premier (devet dramskih del), vse s sorazmerno velikimi zasedbami, kar je glede na številčni in starostni sestav ansambla in v primerjavi z osrednjimi gledališči drugih jugoslovanskih narodov izjemno velika delovna obremenitev in izjemno velika storitev. Do 15. marca j® 'ansambel odigral 164 predstav, od tega 78 za abonente, 81 za izven m 5 na gostovanjih izven Ljubljane. 2. Pozitivna ali negativna sodba o tem, 'ali so »Kranjski komedijanti« igralsko in režijsko prinesli kaj novega, je svobodna pravica slehernega ocenjevalca, namreč sodba glede umetniškega dosežka v tej smeri, toda ta »le deloma nova zasedba« obsega 13 od 18 vlog to to praktično pomeni nov študij dela, zlasti še. če upoštevamo težavno in zahtevno jezikovno plat. Večino nosilnih vlog v letošnji uprizoritvi »Kranjskih komedijantov« je načrtno, zaradi organskega kadrovskega raizvoja od starejše generacije prevzela mlada igralska generacija. Delo je bilo igralsko to režijsko na novo naštudirano, na novo kostumsko in scensko opremljeno in ne bo odveč, če omenimo ša to, da je zanj pri občinstvu izredno zanimanje in da imamo š» deset naročenih zaključenih predstav izven rednega programa omogočili ljubljanskim mlekarnam ostvaritev načrta za raznašanje mleka na domove potrošnikov. Prijavljencev je že precej in jih še vedno sprejemajo, saj je mlekarnam potrebno nekaij sto razna šal cev. Stu-dentje-raznsšalci mleka bodo z dveumo jutranjo službo zaslutili okrog sedem tieoč dinarjev mesečno, gospodinje pa bodo goveda dobile napočeno mleko domov. Poleg teh zaposlitev so »eveda še imstrukcije, ki j.ih bo posredovalnica tudi posredova- aikademik in predstojnik inštituta »Bom Kidrič« prof. dr. Maks Samec. Glavni referat je imel profesor zemunske agronomske fakultete Bogoje Ste-vič. V referatih so predvsem obravnavali uporabo mikrobiološke znanosti v gospodarstvu. Le-ta postaja tem bolj važna zato, ker narašča čedalje bolj zanimanje za mikroorganizme in njihovo kemično delovanje v naravi. Zategadelj je tudi izredno veliko zanimanje za to znanost v vsem gospodarstvu, zlasti pa v predelovalni industriji. Ob vsem tem velikem zanimanju pa znanstveniki ugotavljajo, da so prizadevanja posameznih strokovnjakov preveč oddvojena od skupnega sodelovanja in da ni med njimi nobenega pravega strokovnega stika. Vendar pa je potrebno izredno tesno sodelovanje, kajti izkušnje iz dela teh strokovnjakov povedo, da je na primer mnogo skupnega med industrijami špirita, piva in vina, papirja, celuloze, fermentov in organskih kislin, usnja in tekstila, antibiotikov in zdravil, konzerviranja in mlekarstva. Pri teh industrijah se pojavljajo marsikdaj tudi spori to nesoglasja med mikrobiologi in organi sanitarne inšpekcije, kar običajno povzroča gospodarsko Škodo. Razen teh problemov je v industrijski mikrobiologiji tudi zelo občuten problem pomanjkanje strokovnjakov, predvsem srednje tehničnega kadra. Koordinacijski odbor simpozija je na tem zboru izvolil iniciativni odbor, kd naj pripravi ustanovitev jugoslovanskega mikrobiološkega društva. Med raznimi nalogami, ki naj bi jih opravljalo društvo, naj bi bilo tudi sodelovanje društva pri organiziranju mikrobioloških laboratorijev v industriji. Društvo bo tudi svetovalo industrijskim podjetjem, da bodo štipendirala ljudi za specializacijo v tej stroki. V živahni razpravi so med raznimi predlogi omenili tudi proizvodnjo krmnega kvasa, ki bi ga pridobivali iz odpadnih sulfidnih lužnic v industriji papirja in celuloz*. retrospektivne razstave v Moderni galeriji v Ljubljani: Vladimir Becič: Deklica ■ lutko (olje, 1847) . 3. Ne driS, da je »neodgovorno dolgi premor« brez premiero trajal tri mesece. V mesecu de-cemb.ru smo imeli dve premieri (23. 12. »Janko in Metka« v dramatizaciji Janka Modra to Igorja Ajdiča, in 23. 12. »Kranjski komedijanti* dr. Bratka Krefta). Premiera Brechtovega »Kavkaškega kroga s kredo«, v katerem nastopa ves ansambel, nekateri člani celo v več vlogah, se je zaradi hudih tehničnih in drugih težav resda nekoliko zavlekla (bila je 4. marca), vend ir je bila za študij tega zahtevnega dela že po načrtu predvidena veliko daljša delovna doba kot za druge uprizoritve. Ta in taka odločitev je bila po našem mnenju edino pravilna, kajti 52 vaj, kolikor smo jih imeli za »Kavkaškii krog s kredo«, je komaj dovolj, če pomislimo, da je sam Brecht študiral s svojim 'ansamblom to delo celih šest mesecev. 4. Nerazumljiv nam je odnos gledaliških poročevalcev do otroških predstav, ki jih niti z besedo ne omenjajo, kar ja tembolj čudno v primeru »Janka to Metke«, saj gre za krstno uprizoritev domačega odrskega dela. Zakaj tak odnos gledali-ših poročevalcev de tako važnega dela, kot je uprizarj:-ije predstav za otroke? Ali to ni delo, vredno upoštevanja? Ansambel Drame SNG je letošnji, krstni uprizoritvi otroške igre — kot vsem dosedanjim — posvetil veliko dela in truda (32 vaj) Vse dosedanje predstave so bile razprodane to zelo lepo sprejete. Toliko v pojasnilo javnosti, da si bo mogla ustvariti o delu dramskega ansambla pravilno in objektivno sodbo! In za konec vprašanje: kake delovne obremenitve pravzaprav še terjajo za ta maloštevilni 'ansambel nekateri posamezniki, da bi ne nastajali med premierami »neodgovorno dolgi premori«? OPOMBA UREDNIŠTVA: Objavljamo na željo ravnateljstva Drame SNG in brez komentarja. Obsojeni Ko gledamo prve metre amerl-lkega filma »Obsojeni« (Convi-ted), sl ne moremo priti na jasno, ali gledamo navadno kriminalko ali morda kaj drugega. Toda kmalu se potek filma zasuče tako, da ga ne moremo uvrstiti v predal nobene ameriške tradicionalne zvrsti. Zgodba vedno bolj zahaja na psihološko področje, toda prav plaho tipaje ostaja na površini, kot da bi bilo treba povedati nekaj nezaželjenega, če bi pogledali globje. Film neodločno niha med obsodbo pristranskih »čuvarjev zakona« in med napeto zgodbo z več ali manj za lase privlečenim in v danem okolju neprimernim ljubezenskim razmerjem ter konvencionalnimi obrtnimi triki. Na škodo umetnosti prevlada slednje. Za primer: najpretresljiveišl prizor v filmu Je gotovo, ko glavni junak Joe Harfford na prisilnem delu izve, da mu je umrl oče, poslednji človek, ki mu je bil drag, v nenadnem besu udari paznika, ki ga surovo priganja k delu. Kako so na to reagirali sojetniki In pazniki, za nadaljnji potek filma nima pomena — važno je le, da so ga vtaknili v samico. Toda režiser si ne more kaj, da ne bi prikazal neobhodnega ameriškeea pretepa in s tem pokvari ves dojena predhodnjega prizora. Tako se film »Obsojeni«, prirejen po igri malo pomembnega ameriškega dramatika Martina Flavina, kljub dobro zastavljeni osnovi ni povzpel do umetnosti. Nemajhno zaslugo za to ima tudi režiser Henry Levin. Sicer dobra igralska lika, ki sta ju podala Glenn Ford in Brederick Cravvford v glavnih vlogah, prav tako ne moremo šteti med velik* filmske igralske stvaritve. Skratka, film »Obsojeni« Je že zaradi medle drame, po kateri Je bil- napravljen, nekako obtičal, tako d* ni, kot pravi slovenski pregovor* a* tič ne mil. jr. k. ST. n - 2«. marca 1957 / SLOVENSKI POBOCEVSLEC / sir. 3 Povečali bodo mlekarski obrat Dejavnost kmetijskih zadrug v cerkniški občini Med devetimi kmetijskimi zadrugami, kolikor jih obstoja v cerkniški občini, imajo zelo velik promet, predvsem zadruge v Uncu, Cerknici, Grahovem, Begunjah In Novi vasi. Zal mo_ delavo sadnih sokov. V bodoče pa si namerava zadruga nabaviti še pasterizator. Medtem ko izdelujejo doslej sadne sokove le kmetje zase, naj bi se v bodoče ukvarjala s tem tudi *a- Drevesnica kmetijske zadruge v Cerknici ramo omeniti, da imajo ponekod zadruge še precejšnje neizkoriščene sklade. T0 vsekakor ni prav. Se vedno tudi stremijo zsdru-ge predvsem za dobičkom, zato je njihova glavna dejavnost v prvi vrst; trgovina. Je pa kljub temu le opaziti tud; težnjo za pospeševanjem kmetijstva. SEMENSKA SLUŽBA, SADJARSTVO... Kmetijske zadruge v Novi vasi, Cerknici in Grahovem se že Ukvarjajo s propagiranjem semenske službe in uvajanjem ukrepov, ki naj bi omogočili, večje hektarske donose žitaric {n drugih kultur. Kmetijska zadruga v Cerknici pa zasluži pohvalo za skrb, k; jo posveča sadjarstvu. Ima veliko sadno drevesnico, ki je dala samo letos okrog 1.200 sadnih dreves. Razdelili so jih med kmetovalce v vsej občini. Poleg te pa pripravljajo še eno noi’o drevesnico. ki naj bj dala na leto okrog 5.000 sadik. Nedvomno bosta t; drevesnic; precej prispevali k izboljšanju danes še dokaj zaostalega sadjarstva. Prav zaradi tega je tovrstna dejavnost kmetijske zadruge v Cerknici hvalevredna. Zadružniki v Cerknici so se csčel; lani ukvarjati tudi spre- druga in tako prodajala sadne s-okove. Iz dejavnost; kmetijske zadruge v Cerknic; velja omeniti še nasade črnega ribezlja in malin, ki jih gojijo že na precejšnjih površinah. V ŽIVINOREJI JE ZE VIDEN NAPREDEK Živinoreja je v občini najvažnejša kmetijska panoga. Prav je, da ji posvečajo zadruge v zadnjem času največ pozornosti. Rodovnike vodijo že več časa, lani pa so uvedli tudi mlečno kontrolo. Kmetijski zadrug; v Grahovem in Cerknici imata pod nadzorstvom že nad sto rodovniških krav. Bilo bi prav, da bi v bodoče uvedli to služb0 na področju ostalih zadrug. Ko- lektivno zavarovanje živine se je doslej najbolj uveljavilo v Novi vasi in Dolenji vasi, deloma pa tud; v Cerknici. Zaenkrat je živinoreja najbolj razvita v Novi vasi. Tu se je tudi najbolj uveljavilo pitanje klavne živine. TEŽAVE S PRODAJO MLEKA V glavnem imajo vse zadruge že vpeljano odkupovanje mleka. Prodajajo ga v Ljubljano. Zal pa se v zadnjem času Ljubljana tega odkupovanja vse bolj brani. Zarad; tega s0 zadruge v precej kočljivem položaju. Lotile so se pospeševanja živinoreje, kar je povsem prav, kmalu pa morda ne bodo več mogle prodajati mleka. Vsekakor bo tu treba najt; čimprej primerno rešitev, kajti živinoreje res ne kaže zanemariti. Ena izmed rešitev bi bilo povečanje mlekarskega obrata v Novi vasi, k; je edin; v občini. S to mislijo se že nekaj časa ukvarjajo In bi jo res kazalo uresničiti, saj bi v tem obratu lahko predelovali mleko iz.cerk-knišike-občine in Loške doline. Če bodo izdelki kvalitetni, jih prav gotovo ne bo težko vnovčiti. Zaradi tega je prav, da so na letošnjem občnem zboru kmetijske zadruge v Novi vasi že sklenili, da bodo mlekarski obrat povečali, kajti tega res ne kaže zavlačevati. Pravijo, da bodo potrebovali okrog 18 milijonov. Ob navedenem bj bilo prav, da bi, če bi bil6 treba, priskočili s sredstvi na pomoč tudi razni merodajni organi, zlasti pa vse kmetijske zadruge, k; bj imele pri tem koristi. Sele ko ne bo več težav pr; odkupu mleka, lahko pričakujemo še večji in hitrejši razmah živinoreje. -Se m MARIBOR ZMRZNJENO SOČIVJE so začeli predajati tudi v Mariboru in gospodinje kaj rade segajo po njem 2lasti v sedanji dobij ko še ni sveže zelenjave. Ker pa ljudje niso vedeli, kako je treba z zamrznjenim sočivjem pravilno ravnati, so bili penekod prvič razočarani. Ko pa so jim prodajalci pojasnili, kako in kaj, radi segajo po zamrznienih kumarah, papriki in fižolu, saj lahko tako tudi ob teni času pripravijo kumarčno solato, nadevano papriko in stročji fižol v omaki ali v solati. Želeti bi bilo samo še, da hi bilo zamrznjeno sočivje bolj priročno embalirano. Cena ni pretirana: Fižol je po 100 din, paprika in kumare pa no 80 din za kg. Elago je nabavilo mariborsko podjet.le »Povrtnina« pri »Fructusu« v Kopru in ara s posebnimi hladilnimi kamioni pripeljalo v Maribor. RAZSTAVA MLADINSKEGA TISKA IN ILUSTRACIJ. S skromno svečanostjo so odprli v Umetnostni galeriji v Mariboru razstavo mladinskega tiska In ilustracij. V vitrinah so razstavljene knjige, ki so izšle lani. po stenah pa so okusno razstavljene ilustracije priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki so bile objavljene v mladinskem tisku lani. Otvoritvi razstave so prisostvovali med drugimi tudi direktor mladinske založbe Ivan Potrč, urad- nica Cicibanove knjižnice dr. Kristina Brenkova in drugi. Razstavo je odprla predsednica Društva prijateljev mladine v Mariboru prof. Vida RudclTova. o pomenu ilustracij v mladinskem tisku pa je govoril akademski slikar Maks Kavčič. Razstava bo odprta do 31. marca vsak dan od 9, do .18. ure. MOJSTRSKA SOLA ZA ELEKTROTEHNIČNO STROKO. Mojstrska šola za kovinarsko stroko v Mariboru namerava odpreti tudi oddelek za visoko kvalificirane delavce elektrotehnične stroke. Sela bo triletna, pouk pa bo v popoldanskem času po istem načrtu kot velja za _ moistrsko šclo v Liubljanf. Vpisovanje v to mojstrsko šolo bo meseca junija. Bilo bi priporočljivo, da bi podjetja poskrbela za izšolan.ie svojih kadrov, saj je prav v tei stroki še vedno veliko pomanjkanje. RO Med gasilci v Zagorju premalo mladine V zagorski občini imajo 13 gasilskih društev, ki štejejo okrog 620 čianov. Med temi pa je še vse premalo mladine, pionirjev in žena. Posamezna gasilska društva premalo skrbijo za izprašane gasilce, saj je v V Ribnici praznujejo Kmečka samopomoč se uveljavlja Kmetijske zadruge v mozirski občini so že leta 1953 začele preostalih 6 zadrug. Ta samopomoč Ima posebna pravila, po- razmišljati o nekakem zavaro- nekod pa imajo tudi odbore, k; vanju kmetov-zadružnikov. Prva je k temu pristopila kmetijska zadruga v Ljubnem ob Savinji, njej pa je sledilo še 6 drugih zadrug. Tako šteje danes na področju mozirske občine kmečka samopomoč že okrog 2000 članov. Pričakovat; pa je. da bo ta način zavarovanja uvedlo še Vse mika brezplačno po morja? Slovenska srednješolska mladina dopisuje s posadkami nekaterih ladij »Splošne plovbe«, ki ima sv°j sedež v Piranu. Pravimo, da je mladina ladjo »posvojila«. Spremlja jo na nje-n; vožnjj Po raznih morjih sveta. Da bi se zanimanje šolske mladine za posadke ladij »Splošne plovbe« še bolj razvilo in dopisovanje poglobilo, je upravni odi>or podjetja odobril za tr; najbolj vnete dopisovalce daljše brezplačne vožnje po Jadranu. Kandidate za nagrado bodo predlagali kapitani ladij, izbrala pa jih bo posebna komisija pr; »Splošni plovbi« v Piranu. Izbranci bodo potovali ob glavnih šolskih počitnicah na eni izmed motornih jadrnic »Splošne plovbe«. Zelo verjetno je, da bo upravni odbor podjetja število nagrajencev povečal, če bo število v pošte%- prihajajočih kandidatov večje, kot se je nadejati danes. Giecle na to vabj »Splošna plovba« vse srednje in strokovne šole, naj »posvojijo« eno izmed njenih ladij dolge in ve- like obalne plovbe. Gre *a ladje »Kog«, »Pohorje«, »Zelen-gora«, »Gorica«, »Kornet« »»Bi-hač«, »Ljubljana«, »Neretva«, »Gorenjska« in »Martin Krpan«. Dovolj je, da pišete »Splošni plovbi« v Piranu, za katero ladjo ste se odločili. (Po-Biltenu kluba pomorščakov LRS, št. 1-57, F. M.) upravljajo s skladom. Člani samopomoči so lahko le član; zadruga in njihovi družinski člani. Član; imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnišnici samo za bolezni, ki niso kroničnega značaja. Doba zdravljenja pa je določena na 10 do 20 dni. V nujnih primerih imajo člani tudi pravico do prevoza v bolnišnico z reševalnim avtomobilom in nazaj. Letni prisipevek se giblje med 200 in 800 din. V 6plošnem so kmetje - zadružnik; s takim zavarovanjem zadovoljni. Bolnikom b; lahko nudili še večje ugodnosti, če bi se vključili v samopomoč vsi zadružniki. R. Z. Vajnovejše vesti in dogodki • v »SLOVENSKEM • POROČEVALCU« Današnji dan so si prebivalci ribniške občine izbral; za svoj občinski praznik. Spominja jih na zmago partizanov v Jelenovem žlebu marca 1943. Čeprav so pripravili Italijani partizanom zasedo, so jih le-ti popolnoma razbili. Na bojišču je obležalo več sto mrtvih sovražnikov. Tudi plen je bil obilen. Zmaga pri Jelenovem žlebu je bila velikega pomena, tako z voj s iškega, kakor s političnega stališča, zato je prav, da so si prebivalci ribniške doline "Izbrali za svoj praznik prav dan, ko 'so naši borci izbojevali to lepo zmago. Letos proslavljajo občinski praznik z lepimi gospodarskimi uspehi. Lani so si v Ribnici zgradili nov zadružni dom in več športnih objektov. Športne objekte je gradil »Partizan« ob podpori drugih društev in organizacij. Medzadružno lesno industrijsko podjetje je doseglo v zadnjih dveh letih vidne uspehe in dalo razvoju lesne industrije v tej dolini pravo smer. Tudi za letos ima to podjetje lepe načrte. Izpopolnit; hočejo obrate in tako izdelovati čim več končniih izdelkov. Tudi iz porušene opekarne so uredili moderen obrat, ki izdeluje kakovostne, p3 tudi cenene izdelke. V ribniški občini se je v zadnjem času zna+no izboljšalo tudi delavsko in družbeno upravljanje. Pri občini deluje 13 svetov in 6 komisij. Vsi sveti so delovni, saj so v njih ljudje, ki se zanimajo za napredek občine. Delovni so tudi krajevni odbori, ki pridno skrbijo za napredek v krajih na svojih Sejo obeh zborov okrajnega ljudskega odbora Gorica, na kateri so sprejeli družbeni plan in proračun, sta se kot gosta udeležila republ. poslanca France Bevk in Jaka Avšič, poleg njiju pa še dva italijanska gosta: sekretar goriške federacije KPI Silvano Poletto in član Marino Vincenzo. DRUŽBENI PROIZVOD VEČJI KOT LANI Za tem, ko so se oddolžili spominu pokojnega predsednika zvezne ljudske skupščine Moše Pijade, je obširno obrazložil plan za letošnje leto predsednik Poizkus fluorescentnih svetilk za cestno razsvetljavo Ljubljane V zadnjem času je razvoj tehnike prinesel tudi na polju cestne razsvetljave znaten napredek. Ta napredek je posebno viden v evropskih deželah in tudi že pri nas. Razlika je le v tem, da v drugih deželah uporabljajo celo serijo različnih tipov svetilk, pri nas se pa od vseh teh nudi na trgu poleg Standardne le fluorescentne svetilke. Sirom naše države, posebno v večjih mestih — razen Ljubljane — so že cele ulice razsvetljene s temi svetilkami, zato je razumljivo vprašanje prebivalcev Ljubljane, zakaj tudi Lubljana nima fluorescentne razsvetljave. Mestni zavod »Javne razsvetljava«, ki se v Ljubljani bavi s cestno razsvetljavo, že več let spremlja ta razvoj, zbira podatke in sedaj s pomočjo tovarne »OBOD« 'iz Cetinja na Miklošičevi cesti v Ljubljani montira poizkusno osvetlitev s fluorescentnimi svetilkami. Premajhna sredstva, ki jih ima zavod za vzdrževanje in rekonstrukcijo cestne razsvetljave v Ljubljani so zavirale poizkuse v tej smeri, pol g drugih norni »lokov. Same fuorascentne ;ve tilke, katere že proizvajajo domača podjetja in sicer tovarne »Elektrokovina« in tovarna »Obod«, so v primeri s standard- nimi svetilkami zelo drage. Raz- 1 merje v ceni med standardnimi svetilkami z žarnico na kovinsko nitko in fluorescentnimi za cestno razsvetljavo je približno 1:12. Montaža fluorescentnih svetilk zahteva zaradi svojih posebnosti (konstrukcij) in teže popolnoma novo konstrukcijo pritrditve in napeljav. S tem nastanejo dodatni stroški, ki so zelo visoki, če upoštevamo, da mora biti način razsvetljave vsaj na eni ulici v celotni dolžnini enoten. Fluorescentne svetilke po svoji konstrukciji kompiicirajo in podražijo vzdrževanje cestne razsvetljave. Poizkusna osvetlitev v Ljubljani naj v praksi potrdi ali ovrže različna mnenja v tej zvezi, kar se bo obravnavalo na debatnem večeru, katerega sklicuje Jugoslovanski komite za razsvetljavo, podkomčt* Ljubljana na dan 29. marca 1957. ob 19. uri v prostorih Elektrotehniške fakultete na Aškerčevi cesti v Ljubljani. Na ta debatni večer so vabljeni vsi strokovnjaki in drugi, da bi lahko sklepj tega posvetovanja dali smernice za nadalnji razvoj cestne razsvetljave v Ljubljani, kakor tudi v vsej državi. Istočasno bo tud'5 ogled obstoječe in poizkusne razsvetljave v Ljubljani. Ta debatni večer naj vodi geslo: »Graditi dobro im ceneno«. sveta za plan in finance Vlado Božič. Letošnji družbeni proizvod bo kar za 581 milijonov dinarjev večji kot lanski. Družbeni jplan in proračun sta bila soglasno sprejeta potem ko so vnesli nekaj manjših sprememb fri dopolnitev, ki se nanašajo predvsem na kmetijske probleme. K razpravi se je prva priglasila republiški poslanec za Gorico Cvetka Vodopivčeva, meneč, da kaže 1.4-odstoten dviig kmetijske proizvodnje sicer težnjo k napredku in povečanju, vendar pa bo morala širša uporaba agrotehničnih ukrepov v bodoče omogočiti hitrejši napredek. Tudi s perutninarstvom im preši če rej o bi se narodni dohodek lahko precej povečal. Dani pa so tudi pogoji ra večjo proizvodnjo mleka. Poslanec Jaka Avšič je bil mnenja, da bi bilo potrebno zagotoviti nekaj sredstev tudi za izdelavo načrtov za perspektivne gospodarske investicije, da bj bili tako projekti pri rokali takoj, ko bi bide dane materialne možnosti. i USLUZNOSTNA obrt. TURIZEM . .. V večji meri bo v okraju potrebno razvijati tudi usluž-nostno obrt, saj obrtnih delavnic občutno primanjkuje. Nadalje so še padle pripombe glede pavšalne obremenitve kmetov in bi občinski ljudski odbori ne smeli z občinskimi" dokladami KINO V E V Č 3 Vraia 16 Ss-'i&£,/ M*i£yk, 'v >'~ r ‘r^A-^o • r sr^ m Kiss • liki MUGTf:R 169. Vhod Je moral biti svo-jčas precej SJrok. Skala, ki ga je zapirala, se je pozneje utrgala na strmini in se zavalila predenj. Zdaj jo je Kosmatinka ocenjevala. Se bo dala odvaliti? Ce se posreči, bodo Imeli najlepši brlog, kar si ga morejo želeti. Prijela je in potegnila. Skala se je zamajala. 170. Medvedka je t ostrimi kremplji odstranila travo In zemljo izpod težkega kamna. Zdaj mora pasti. Objela ga je in napela vse svoje moči. Skala se je nagnila. Zdaj sta priskočila mladiča. Zlezla sta v razpoko in se uprla z vsemi štirimi. Še' en napor in vhod v votlino je bil prost. 171. Ogledali so si brlog. Bil je najboljši, kar si jih lahko medved poželi. Prostoren, hladen in skrit nepoklicanim očem. Kosmatinka je najprej prevohala vse kote, potem pa pomirjena legla z glavo proti Izhodu In zadremala. Mladiča sta se stisnila k njej in kmalu so vsi trije sladko sanjali. ffrr KOLEDAR Torek, 26. marca: Maksim. * 26. marec leta 1943 je dan velike partizanske zmage nad Italijani v Jelenovem žlebu. Brigadi Matije Gubca in Ivana Cankarja sta se spopadli z močno italijansko skupino, ki je štela kakih 400 mož. Po dve in polurnem boju sto bili fašisti docela poraženi. # Spomnimo se rojstva Sloveniji:.-ga pisatelja Janeza Mencinger--*a, ki se je rodil na današnji dan leta 1838 na Brdu pri Boh. Bistrici. Njegovo največje delo je utopistieni roman »Abadon«:, znana pa je tudi »Moja hoja na Triglav-. Pisal ie tudi pripovedke. pot °;se, k u 11 u r n o - z g oti o v i n -SKe eseje in satire. >? Ing. Habiču Janezu čestitamo k diplomi. - Kolegi. Na kemijskem oddelku Tehnične fakultete je diplomiral za ing. kemije 1ov. Predcvič Igor. Čestitamo! Prijatelji. Ing- Brinšku Tonetu iskreno čestitamo k diplomi. - Prijatelji. ZDItAVMSKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU od 28.—30. marca 1957, nočna od 20. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan Zdravstveni doni Center: Dr. Pupis Hubert, tel. 31-052, Titova c. 25 3 II. — Dr. Zargi Eado, tel 23-363, Beethovnova 4. Zdravstveni dom Bežigrad: Dr. Setina Miloš, telefon 31-231, Velikovška 7. 2.6 avstveni dom Šiška: Dr. Mihael Sajevic, teL 21-131. Černetova 31. Zdravstveni dom Vič: Dr. Jemc Edvard, tel. 21-494, v slučaju odsotnosti zdravnika klicati tel. 21-539 ali 20-497. Zdravstveni dom Rudnik: Dr. Krejči Fedor, telef. 20-767, Privoz 18. v primeru odsotnosti zdravnika klicati tel. LM 20-500- Zdravstveni dom Moste: Od 22. marca do 30. marca dr. Radšel Alenka. Ljubljana, Krekova ul. 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 30-300. Zdravstveni dom Šentvid: Telefon 731 ali 741 SLAVISTIČNO DRUŠTVO TSZ-p.suje dve nagradi iz Kidričih-:;; ateijevega sklada. Pogoji: 1. Natečaja se lahko udeleži diplomiran ali nediplomiran mlajši slavist s tiskano razpravo s slavističnega področja ali če tako razpravo predloži društvu v rokopisu. 2. Nagradi: 15.000 in 10.000 d:n. 3. Rok oddaje: 1. maj t. 1. 4. Izid natečaja bo objavljen na o.očnem zboru 12. maja. - Odbor. T-F.I ZDRAVLJENJU HEMERO-IEOV fzlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. Š tem se ublažijo bolečine in krči. Prijetno učinkovito prirodno sredstvo za to je rogaški »D ON AT« vrelec. ?: hrevajte ga v trgovinah, ki ga cicbe v Ljubljani pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu«. UPORABLJAJTE TUDI VT mmBSsmMm KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! S M INKE »EVELINE v 8 -j- 1 MODERNIH BARVAH — ENAKOVREDNE NAJBOLJŠIM FRANCOSKIM — poskusite na vzorcih v drogerijah in Na-Ma (Ljubljana. Kranj, Maribor)! »TEINT BELL« kozmetična marka napravi Tvoj obraz mladosten in svež. Žrtvuj nekaj minut za masko predno greš v družbo in ne bo ti žal. vs&msssgmm % »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEX«! GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Torek, 26. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red G. Sreda, 27. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Abonma red C. Četrtek, 28. marca ob 20: Kreft: »Krajnski komedijanti«. Abonma red B. Petek, 29. marca ob 15: Kreft: »Kranjski komedijanti«. Zaključena predstava za gimnazijo v Postojni. Sobota, 30. marca ob 20: Brecht: »Kavkaški krog s kredo«. Izven in za podeželje. Nedelja. 31. marca ob 20: Cankar: »Hlapci«. Zaključena predstava za »Svobodo« Mosta. * Občinstvo opozarjamo, da so v prodaji od 25. marca 3957 dalje po običajnih opernih cenah vstopnice za vse predstave poljskega Državnega gledališča iz Lodza, ki bo gostovalo v Ljubljani od 6. do H. aprila. Razpored poljskih predstav v Ljubljani je naslednji: 6. aprila zvečer v Drami: Gabriela Zapolska: • Morala gospe Dulske«. 7. aprila popoldne v Drami: Gabriela Zapolska: »Morala gospe Dulske*. 7. aprila zvečer v Drami: Jean Anouilh: .Antigona«. - S. aprila zvečer v Operi: Ferdvnando de Rojas: »Celestina«. - 9. aprila zvečer v Drami: Jean Anouilh: »Antigona«. - 10. aprila popoldne v Drami: Gabriela Zapolska: »Morala gospe Dulske«. - 11. aprila zvečer v Operi: Ferdynando de Roias: »Celestina«. Vse predstave poljskih gostov bocio izven in za podeželje. OPERA — LJUBLJANA Torek, 26. marca ob 19.30: Verdi: »Othello«. Gostovanje tenorista Josipa Gostiča in baritonista Stanoje Jankoviča Abon red E Sreda, 27. marca ob 19.30: Čaj- kovski: »Labodje jezero«. Abonma red H. Četrtek. 28. marca ob 19.30: Verdi: »Othello«. Gostovanje tenorista Jos. Gostiča in baritonista Stanoje Jankoviča. Abonma red K. Petek, 29. marca ob 19.30: Dvor-žak: »Rusalka*. Abonma red U. Sobota, 30. marca ob 19.30: Čajkovski: »Labodje jezero«. Abonma red F. Nedelja. 31. marca ob 19 SO: Puccini: »Tosca«. Gostovanje madžarske sopranistke’ Paule Ta-kacs. Izven in za podeželje. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Sreda, 27. marca ob 20.30:' L. Bobič: »Družina Bio«, komedija. Red D. - Vstopnice so. tudi v prodaji. Petek, 29. marca ob 20: O. Stuart: »Čudovite pustolovščine«, komedija. Gostovanje v Kamniku. -(Predprodaja vstopnic od srede dalje pri Slov. knjižnem zavodu v Kamniku. Sobota. 30. marca ob 20: L. Bobič: »Družina Blo«, komedija. Izven. Nedelja, 31. marca ob 16: Grimm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven. — Ob 20: L, Bobič: »Družina Blo«, komedija. Večerna predstava. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Gledališka pasaža Torek, 26. marca ob 20: Anny Tichy: »Vselej sta dve možnosti«. Premiera. Izven. Sreda, 27. marca ob 20: Sidney Hotvard: »Pokojni Christopher -Bean«. - Abonma red Sreda. -Vstopnice so tudi. v prodaji. -(Davenport Angel Arčon.) Četrtek, 23. marca ob 20: Anny Tichy: »Vselej sta dve možno- sti«. - Abonma red Četrtek. -Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 29. marca ob 20: Anny Tichy: »Vselej sta dve mož- nosti«. Abonma LMS 1. * Danes ob 20 bo 8. premiera v letos, sezoni komed. Anny Tichy: »Vselej sta dve možnosti«. Delo je zrežiral Jože Gale, igrajo: Janez Presetnik, Franček Drofenik, Danilo Bezlaj, Miro Veber, Alenka Svetelova, Saša Miklavc in Miro Kopač. Scenograf ing. arh. Niko Matul, kostumer Alenka Bartel-Seršova. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Četrtek, 28. marca ob 17: F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka«. Sobota, 30. marca ob 17: F. Bevk: »Lenuh Foležuh«. — Ob 20.30: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. Nedelja-. 31. marca ob 11: J. Malik: »Žogica Marogica«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 36 Nedelja, 31. marca ob 17. A. Pa- pler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10. do 12. ure na upravi Resljeva cesta 36, tel. 32-020 in pol'* ure pred vsako predstavo (tudi ob nedeljah) pri gledališki blagajni. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Torek, 26. marca, ob 16. uri: Alojz Remec: »Magda«. — Red D in izven. Četrtek, 23. marca, ob 16. in 20: Alojz Hemec: »Magda«. Gostovanje v Škofji Loki. Sobota, 30. marca, ' ob 20. uri: Alojz Remec: »Magda«. Gostovanje na Visokem pri Kranju. Nedelja, 31. marca, ob 16. uri: Ar-mand Salacrou: . »Noči jeze«. — Izven in za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Torek, 26. marca, ob 20: Stefan Z\veig: »Volpone«. — Red torek. Četrtek, 28. marca, ob 16. in 20: Večer baleta in opernih arij. — Gostovanje članov opere SNG iz Ljubljane. Ob 19.30: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje-v Vojniku. Petek. 29. marca, ob 20. uri: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Laškem. Nedelja, 31. marca, ob 14. uri: Miloš Mikeln: »Petra Seme pozna poroka«. Gostovanje v Topolšici. PREDAVANJA Turistično društvo Ljubljana priredi v četrtek, dne 28. marca 1957 ob 20 v stekleni dvorani hotela »Union* predavanje inženirja Kumbatovič - Kalana z naslovom »Vtisi s Kitajskega« z diapozitivi in filmom. Vstop prost. P Združenje rezervnih oficirjev RAZPISI Predprodaja vstopnic v Mest- JU„oslavi:e pododbor »24 talcev« nem domu, rezerviranje tel. .>2-360. v*bi vse rezervne**ofi- cirje in podoficirje svojega pod- Vesti iz Kamnika Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo gostovalo v petek, dne 29. marca ob 20. uri v Kamniku z duhovito Stuartovo komedijo »Čudovite pustolovščine«. - Predprodaja vstopnic bo od srede dalje pri Slov. knjižnem zavodu v Kamniku. Vsem slovenskim lovcem javljamo žalostno vest, da je preminul Slan Lovske družine Pšata. Zadnjič mu bo zapel lovski rog v torek, 26. marca, ob 17. uri. Lovski tovariši | Upravni odbor in delovni kolektiv Lovske zadruge za gi Slovenijo sporoča žalostno vest, da je nepričakovano omahnil ALBIN ŠIFRER puškarski strokovnjak, naš zvesti sodelavec Za slovensko lovstvo zelo zaslužnega tovariša-lovca bomo c-proTm'1’’ na njegovi zadnji poti v torek, 26. III.. ob 17 uri. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ročja na predavanje: »Hemijsko oružje« s filmom, ki bo v sredo, 27. marca 1957 ob 19.30 v dvorani SZDL v Zarnikovi ulici 3. Vabila, ki ste jih prejeli, prinesite s seboj. P Obveščamo rezervne oficirje občine Bežigrad, da bo redno mesečno predavanje v sredo, 27. marca, ob 19. uri v prostorih vojašnice ob Titovi cesti (poleg pošte). Tema: Vloga inženerije v sodobni vojni. Zbor ob glavnem vhodu. Udeležba za člane obvezna. Ostali rezervni oficirji vabljeni. — Občinski odbor ZROJ-a Bežigrad. “F Slovensko kemijsko društvo obvešča svoje člane in vse zainteresirane, da bo predaval v sredo, 27. marca, prof. dr. Božo Težak iz Zagreba, o temi »Mehanizem precipitaciie in koagulacije.« Predavanje bo ob 18. uri v predavalnici Kem. inštuta »Boris Kidrič«. Ljubljana - Hajdrihova 19. Vljudno vabljeni. -F Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudnoznanstveno ________ r. rl r 7VT iho Tl n T*— RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri občinskem ljudskem odboru Maribor - center razpisuj e na podlagi čl. 40 splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ štev. 26-55) mesto šefa stanovanjske uprave Center. Pogoj: ekonomist, pravnik ali gradbenik z večletno prakso na vodilnem položaju. Pravilno kolkcvane prošnje s priloženim življenjepisom, spričevali in podatki o prejšnjem službovanju, vložite na tajništvu Obč. LO Maribor do 13. aprila 1957. Komisija za volitve in imenovanja Obč. LO Maribor-Center -R ZAHVALE ZAHVALA* Vsem, ki ste ml oh Izgubi mojega dobrega, nepozabnega moža PROF. CIRILA PETERNELJA pomagali in z menoj iskreno sočustvovali. darovali cvetje in ga spremili k njegovemu poslednjemu domu, moja prisrčna hvala! Posebna zahvala še prof. dr. VI. Guzelj u, ostalim zdravnikom ki-rurgične klinike in strežnemu osebju, kateri so napravili vse. da so mu lajšali bolečine in da bi mi mojega dragega moža ohranili pri življenju, dalje stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so ga razveselili v bolnišnici z obiski, ravnateljstvu, profesorskemu zboru, govorniku, dijakom in pevcem,VII. drž. gimnazije, bivšim maturantkam, ki jih je imel tako rad, vojnim do-brovoljcem, komornemu kvartetu za zadnji pozdrav, prof. dr. R. Moletu za prisrčne besede ob odprtem grobu, p. dr. Romanu in študentoma frančiškanoma za asistenco pri pogrebu, vodstvu in uslužbencem podjetja Gruda-ex-port-import za skrb in dobroto ter razumevanje, ki so mi ga izkazovali ob bolezni in smrti dragega moža, kot tudi- vsem mnogoštevilnim za darovano cvetje, pismeno ali osebno 1 izražena sožalja ter za sočustvovanje in za spremstvo na zadnji poti. -Vsem iskrena hvala: Žalujoča žena Ivanka Ljubljana, dne 25. marca 1957. ZAHVALA Za vse izraze sočutja, ki ste mi ga izrazili ustno in pismeno ob smrti mojega nadvse ljubljenega in nepozabnega moža FRANCA PODBOJA vladnega svetnika v pok. se vsem naj prisrčne j e zahvaljujem. — Posebno zahvalo izrekam prim. dr. Rakovcu in sobnemu zdravniku dr. Ravniku za ves trud in plemenito požrtvovalnost, ki sta jo pokojniku posvečala do zadnjega trenutka. - Nadalje se najtopleje zahvaljujem zastopniku Sloven. planinskega društva Marselu za njegove ganljive poslovilne besede, njegovemu sošolcu proštu dr. . F. Kimovcu za zadnje spremstvo, kakor tudi številnim darovalcem cvetja, s katerim so zasuli njegov zadnji domek, ter vsem, ki so nepozabnega pokojnika tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 25. marca 1957. Žalujoča žena Marija v imenu sorodstva. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, očima in bratranca CVETKA LUKEŽlCA se iskreno zahvaljujemo za zdravniško pomoč, primariju dr. Lavriču, dr. Žaklju, dr. Hafnerju, dr. Cehu, dr. Kocjančiču, dr. Vrhma-nu ter strežniškemu osebju. Posebno zahvalo pa smo dolžni predstavnikom oblasti, ZB, SZDL, pevcem, godbi, govornikom, sodelavcem železarne Jesenice, sostanovalcem ter prebivalcem BI. Dobrave in okolice za izkazano sožalje in vence ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav vsem iskrena hvala! BI. Dobrava, Jesenice, Sentpe-ter, Gradišče. Argentina. Žalujoči ostali 20.10 Poje Ljubljanski kom. zbor p. v. M. Skoberneta. 20.30 Radijska igra - William Shakespeare: Vihar (prva izvedba). 21.30 Igrata velika zab. orkestra Vallv Stott in Morton Gould. 22.15 Iz komorne glasbe. 22.15—23.00 UKV program: Ritem današnjih dni. II. program za torek 12.30 Pisana vrsta zah. skladb. 13.00 Napoved časa, poročila ln vremenska napoved — 13.10 Slike Iz albuma orkestralne glasbe — 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.35 Po.io otroški in mladinski zbori — 15.00—15.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in obvestila — 22.15—23.00 Ritem današnjih dni. ? poziv • • • Podjetje za vzdrževanje • : prog Jesenice poziva vse i • delavce in uslužbence, ki i • so bili v letu 1956 v de- • • j • • lovnem razmerju s oon- • T jetjem in imajo po Ured- • • bi o spremembah in do- j ? polnitvah uredbe o plačah ; ? delavcev in uslužbencev j ? gospodarskih organizacij j • (Uradni list 11/56) pravico : • do dela p-lač iz dobička t • iz leta 1956, da v roku : i treh mesecev po objavi T i tega poziva ustmeno ali ? i pismeno uveljavijo pri * • podjetju svoje pravice. ? j Delavci in uslužbenci, ki ? j do tega roka svoje pravi- ! ; ce ne bodo uveljavili, • • zgubijo pravico do dela • ? plač iz. dobička za 1. 1956. • • — Podjetje za vzdrževa- • • nje prog, Jesenice. 1457-R • • . • MALI OGLASI SPREJMEMO MOŠKE IN ZENSKE za sprevodniško službo Pogoj: stanovanje v Ljubljani, najmanj 6 razredov osnovne šole, starost nad 18 let. Predložite kratek življenjepis s prošnjo. Električna cestna železnica, Ljubljana. R-751-1 TRGOVSKO PODJETJE Z ŽIVILI sprejme trgovsko pomočnico takoj ali pozneje. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Živila«. R 813-1 BOLNIŠNICA ZA DUŠEVNE IN ZrvCNE BOLEZNI Ljubljana-Polje sprejme začasno v službo, t. j. od 1. 4. do 31. 12. 1957 3 bolniške strežnike. Hrana v bolnišnici. Plača po pravilniku z dopolnilno plačo. R 760-1 HIŠNIKA za hišo v centru iščemo. Pogoji: da je sposoben opravljati manjša popravila v hiši, da ima stanovanje za zameno, žena da opravlja hišniš-ka dela. Ponudbe v ogl. odd. pod »Hišnik za center.« 5S57-1 SPREJMEMO TAKOJ dobrega, vsestransko verziranega trgovskega pomočnika, špecerista z odsluženim vojaškim rokom. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite upravi Trg. podjetja »Prehrana« Tržič. R 7*8-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, starejšo (upokojenko), z lastnim stanovanjem, samo za čez dan, k dvema otrokoma sprejmem. Zglasite se med 15. in 16. na Dolenjski cesti štev. 13. pri Žigonu. 5311-1 S-CEVNI RADIO z magičnim očesom. 4 valovne dolžine, prodam. Naslov v ogl. odd. 5S51-4 CEPIVO proti štaupi Behring-werke prodam. Naslov v ogl. Odd. 5S43-4 HIŠO V SELCIH pri Crlkvenici. dam v najem kolektivu za štiri mesece. Trg padlih žrtev 11. R 835-8 LOKAL ZA TRGOVINO iščemo za takoj ali pozneje v centru mesta. Pismene ponudbe pod »Lokal« v ogl. odd. 5345-8 ZAMENJAM veliko sončno sobo, 7x5 m, izven Ljubljane za enako ali manjšo v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Na- cfrarifl« ff C 1 _ Q IZGUBLJEN UHAN vrnite proti nagradi. Skubic, Rožna dolina C. V/13. 585.5-10 IZGUBLJENO PRIZMO z grezi-lom na cesti Ljubljana — Brezovica — Podpeč vrnite proti nagradi na naslov v ogl. odd. 5844-10 UPRAVA ZA CESTE LRS Tehnična sekcija Novo mesto razpisuje delovno mesto kvalificiranega strojnika za parne valjarje. Plača po uredbi z dopolnilno plačo. Nastop službe takoj. R 836-1 MARIBOR Torek, 25. marca. Dežurna lekarna: »Melje«, Meljska cesta 2. NAROMDNO GLEDALIŠČE Ob 19.30: Švara: »Slovo od mladosti«. Gostuje Miro Brajnik, tenorist ljubljanske Opere. Izven. SPORED ZA TOREK »UNION«: meh. film »UMIRAM SREČNA«. Predstave ob IS. 17, 19 in 21. »KOMUNA«: amer. risanka »NASI ZVESTI PRIJATELJI«. Tednik: F. N. št. 12 in pos. št. Moša Pijade. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. »SLOGA«: amer. film »OBSO- JENI«. Tednik: F. N. pos. št. Moša Pijade. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi: Glenn Ford. - Ob 10 matinej« istega filma. »VIC«: amer. vistavision film v barvah »UJEMITE TATU«. Predstavi samo ob 15 in 17. V glav. vlogi: Grace Kelly. - Ob 19 in 21 amer. vistavision film »URE OBUPA«. V glav. vlogah Hum-phrey Bogart in Frederic March. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.30 do 11 in od 14 naprej, za matinejo v kinu SLOGA pa od 9 naprej. »SOCA«: amer. barv film »KVARTOPIREC Z MISSISSIPPIJ A«. Tednik: Sorodnik. Predstave ob 16, 18 in 20 Prodaja vstopnic samo od 14 naprej. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: jugoslov. film »EŠALON DR. M.« Predstave so vsak dan ob 10 in 15. »SISKA«: jugoslov. film »MILI- JONI NA OTOKU«. V gl. vlogi: Metka Gabrijelčič. Predstave ob 16 ln 18. Brez tednika. Zadnja predstava odpade. Na sporedu samo še danes in jutri. »TRIGLAV«: meh film »TRIJE PUSTOLOVCI«. Tednik. V glav. vlogi: Dagoberto P.odriguez in Joaquin Cordero. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. FILMSKO GLEDALIŠČE LJUDSKE UNIVERZE Ljubljana, Gospodarsko razstavišče: franc, film »PREPOVEDANE IGRE*. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic in abonmaja vsak dan od 8 do 14 ln uro pred predstavo v recepciiskem biroju Gosnodar. razstavišča. »LITOSTROJ«: amer barv film »NOCOJ BOMO PELI«. FN št. 10. ob 18 in 20. - Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Kamnik »DOM«: anel. film »JAZ IN GOSPOD MINISTER«. BLED: meh. film »MEHIKA V PESMI«, ob 20. Novo mesto »KRKA«: amer. film »ABOT IN COSTELO V TUJSKI LEGIJI«. Kranj »STOR2IC«: ameriški film »VESELO UDARI PO SKRBI«, ob 16. 18 in 20. Kranj »TRIGLAV«: amer. barvni film »TUJEC V SEDLU«, ob 20. Jesenice »RADIO«: avstru film »ZDAJ SMO PA TAM«. Ob 18 in 20. Jesenice »PLAVŽ«: amer. barvni film »SIN ALI BABE«, ob 18 in 20. RADIO 5.00—3.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 8.00—3.05 Domače vesti. 8.05—3.15 Objave. 8.15—8.45 Domači napevi. 8.45—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 14.33—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17 90 Prenos sporeda Radia Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10 do 17.20 Objave. 17.20—17.30 Nekaj plesnih melodij. 17.30—17.40 Iz naših mest in vasi. 17.40—18.00 Igra Maribor, godalni ansambel. 18.00 do 23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. UMETNOSTNA GALERIJA Razstava ilustracij in knjig »Mladinske knjige« je odprta od 9. do 18. ure. KINO Ptuj: Jugoslov. film »Deklica in hrast«. Murska Sobota: ob 20 ameriški film »Ujeto mesto«. rvomajska loterija Jugoslovanske loterije Emisija 400.000 srečk. Cena: Cela srečka 400, polovična 200 dir* Emisijska vrednost 160,090.000 din 70% fond dobitkov 112,000.000 din RAZDELITEV FONDA DOBITKOV RADIO SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 19.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00 in 22.55. 5.00—7.00 Pester glasbeni spored — vmes ob 6.30—6.40 Reklame in obvestila. 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš jedilnik. 8.05 Zborovske skladbe jugoslov. skladateljev. 8.40 Igrajo mali za- predavanje asist. dr. Mihe Likar- bavni ansambli. 9.00 Radijski roja: Virusi in tumorji. Predavanje, man - A. Vinogradov: Paganini - spremljano z diapozitivi, bo danes XV. 9.20 Stari in novi Morzart: _ nr, - . —: .. nniennAclmmi nrpHn- n t — 1 — T_ Tl: k ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. -P Ljudska univerza v Ljubljani in Zavod za napredek gospodinjstva prirejata ciklus predavanj »Dom in gospodinjstvo«. V četrtek, dne 28. marca 1957 bo predaval ing. SKABERNE Leon »Ekonomski faktorji v gradnji stanovanj«. — Predavanje bo ob 20. uri v dvorani Prirodoslovno-matematične fakultete vhod iz Gosposke ulice. -P OBVESTILA OPOZORILO obiskovalcem muzeja v Bistri pri Vrhniki Muzel Je za brezplačen ogled odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 12. in od 14. do IB. ure. V ponedeljkih Je muzej brezpogojno zaprt zaradi čiščenja, na kar zlasti opozarjamo šole. Uprava muzeja Mala nočna glasba; Peter Iljift Čajkovski: Mozartina. - 10.10 Od popevke do popevke. 11.15 Za dom in žene. 11.30 Naši solisti vam igrajo . . . 12.00 Slov. narodne poje Akademski oktet, vmes igra domači kvintet, pojeta Mojca Lotrič in Jure Novak. 12.30 Kmečka univerza - ing. Miljeva Kač: Škropilnice in kemična sredstva za zaščito hmeljišč. 12.40 Johanes Brahms: Madžarski plesi. - 13.15 Zabavna glasba. 13.30 Dvospevi iz Verdijevih oper (Trubadur, Traviata, Aida in Othello). 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zab. glasba, vmes reklame. 15.40 Tečaj franc, jezika - i8. lekcija. 15.55 Tečaj angl. jezika - 45. lekcija. 16.10 G. Mahler: Simfonija št. 1 v D-duru. 17.10 Zabavna in plesna glaba na tekočem traku. - 13.00 Športni tednik. 13.39 Iz solistične aiasbe. 19.00 Radijski dnevnik. -19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Domače aktualnosti. 1 premija 2,000.000 2,000.000 1 n 1,500000 1,500.000 1 #f 1,QGG. 000 1,000.000 1 ff 800.000 SOC. 009 1 n 600.000 600.000 1 tt 4G0.000 409.000 1 it 300.000 300.000 1 rt 200.GOO 200.009 32 dobitkov po 100.000 3,200.000 40 n tt 80.000 3,200.000 80 ir tt 60.000 4,800.000 80 ff n 50.000 4,G03.GG0 80 it n 30.003 2,400.000 120 n n 20.000 2,400.GC0 400 n n 15.000 6,090.000 400 tt n 10.000 4,000.000 400 ir n 8.000 3,200.000 4.000 n n 4.000 16,600.000 4.000 n n 3.000 12,0OC.OOO 4.000 tt n 2.000 8,000.000 4.000 ff n 1.000 4,008.000 40.000 tt n 800 32,000.000 57.640 dobitkoy in premij v vrednosti 112,000.000 dinarjev. PRIČETEK PRODAJE RO 28. MARCA 1957. Za izplačilo dobitkov in premij jamči država. Loterijske načrte in pojasnila dobite pri zastopnikih za prodajo srečk Jugoslovanske loterije. NAC1N ŽREBANJA BO ISTI KOT PRI NOVOLETNI LOTERIJI IN PRI REDNIH KOLIH JUGOSLOVANSKE LOTERIJE, ne pa tak, ko! je bil pri lanski Prvomajski loterijL S str. J SLOVENSKI POROČEVALEC J gT. 71' — 2«. MARCA 1957 »%%%wU - —w Končano je X1L Šahovsko prvenstvo Jugoslavije Gligorič šestič šampion Včeraj popoldne Je * vezni šahovski sodnik Carev ustavil v Somboru še zadnje tri ure in s tem naznanil konec 12. šahovskega prvenstva Jugoslavije. Zdaj je vse jasno: prvak je Gligorič za svetovno prvensvo sta se kvalificirala še Karaklajič in dr. Trifunovič. za prihodnji finale ni treba skrbeti še Matuloviču in dr. Nedeljkoviču — in to je najvažnejše. Grlgorič si .1e torej pripel že iesto šampionsko zvezdico. Čeprav mu ie ves šahovski in ne-iahovski svet že vnaprej določil to mesto (vloga favorita ni vselej prijetna!). so bili tudi med dobrimi šahovskimi poznavalci taki, ki so deiali, da je po verjetnostnem računu na vrsti kdo drug — in ne stari prvak. In ker je novi šampion tudi edini, ki ni niti enkrat spodrsnil v 22 partijah. je njegovo prvo mseto. poldrugo piko pred ostalimi, vredno vse časti in priznanja. Če je Puc držal obljubo, cla bo Ivkovu v zadnjem kolu z njim slaba predla in ga v nadaljevanju tudi položil na pleča, potem raj zaslužen, Je splaval po vodi. To naj bo v pouk vsem, ki še niso v mojstrskih vrstah, pa bi radi bili. Slovenski vrstni red je pravičen: Pirc, Puc in Cuderman. Toda če bi njihovo razvrstitev merili po razočaranju, bi bilo ravno narobe. Od Cudermana ni nihče pričakoval dobrih 409*. Pa jih je le napravil. — Puc svojega cilja ni dosegel ( mislil Je na 10. mesto), vendar bi mu bil zelo. zelo blizu, da ni nekajkrat spodrsnil. Toda z zmago nad Jvkovim (in že prej nad dr. Trifunovičem) je dosegel vsaj to. da je slovenska kvota na polfinalih večja za enega moža. Rehabilitiral pa se Je tudi s tem, da je olimpijce nasekal kar s 4:1. Tako mu je zagotovljeno vodilno mesto v B-repre-zentanci. — Pirc je mnogo preveč remiziral, zlasti z belimi figurami, čeprav uporablja sisteme, v katerih je gotovo najbolj doma. Z malo več podjetnosti bi bil moral doseči toliko točk, da bi zadoščalo vsaj za šesto mesto. Tako pa deli komaj 8.—9. mesto, kar Je menda njegov najnižji plasma na državnih prvenstvih Posledice so neizogibne — polfinale, če se ne bo tudi zanj, kakor že za katere druge, našla kaka izjema. In ostali? Od tistih, ki so mimo reda zašli v šamoionat. se jr izkazal samo še Vukovič, medtem ko so Djuraševič. Rabar. Jano-ševič itd. odpovedali. Tudi Milič je opešal, toda zanj je opravičilo bolezen. Tako. dobili smo okostnico za obe državni reprezentanci, prvo in drugo. Vsakdo pa bo v njej zavzel tisto mes*o. ki ga zasluži. In tako je približno tudi rrav! F. B. TURNIR ZA NASLOV EKIPNEGA PRVAKA LRS Namesto Odreda - Ljubljana V nedeljo so na Jesenicah odigrali finalno tekmovanje za ekipno prvenstvo- Slovenije v namiznem tenisu. Naslov' prvaka je' zasluženo osvojila ekipa Ljubljane. Uspehu tega namiznoteniškega kolektiva ni prav nič oporekati saj so se njegovi mladi igralci prav tukaj pokazali z najboljše strani. pe Je na drugem mestu znašel triumvirat Ivkov, Karaklajič in dr. Trifunovič. Vsak izmed njih Je bil enkrat poražen, dvakrat po Pucovi in enkrat po Gligoričevi zaslugi. Pri tem je Ivkov prav do Zadnjega trdno stal na drugem mestu (konkurenca Gligoriču je bila bolj demonstrativna kot pa strogo resna!), medtem ko se je dr. . Trifunovič postavil šele pet minut pred 12. uro. V petih kolih Je namreč nabral nič mani kot 4 točke, pri tem pa še »izpustil« Gl: eoriča Vsaj njegova izjemna uvrstitev na šampionat se je izkazala nra\Tilno. Peti je obstal M a tu To vi č — kar mnogo zanj, medtem ko je na šesto mseto priromal zadnji dan dr Nedeljkovič. nekdanji član naše prve vrste. Najbolj razočarana sta gotovp TJdovČič in Vukčevič. TJdovčič je bil tako rekoč že z obema nogama ne samo v prihodnjem šam-pionatu. ampak tudi y conskem turnirju. Toda njegovega finiš ni bilo. V tolažbo mu je lahko, da ima prav - toliko zmag kot prvak. — Vukčevič j e v igri na mojstrski naslov postal žrtev lastnega igračkanja. Po zmagi nad Kabarjem se je bil povzpel nad polovico, nato na začel remizirati v dobrih desetih potezah Pa sta prišla poraza in mojstrski naslov, že sko- Zanimivo je, da je bil naslov oddan pravzaprav že v dvoboju I. kola. in sicer v štiri ure trajajočem boju med Triglavom in Ljubljano. Ljubljančani so zma-gali z najmanjšim možnim izidom (5:4). Nadaljnji razvoj dogodkov je bli porazen za lanskega prvaka Odreda, ki je nepričakovano Izgubil z Jeseničani. Oslabljena ekipa brez Kocjana je ob dobri igri Podobnika in s slabima Ti Germanom in Ošabnom končala to preskušnjo s padcem na četrio mesto. Po vsel priliki bo morala za naprej sodelovati v kvalifikacijskem tekmovanju za TI. ligo. Jeseničani so odpravili Odred s 5:2. Mod svetle točke jeseniškega turnirja spadajo prav gotovo domači igralci, ki so bili najbolj borbena ekipa in so si z doseženim tretjim mestom odprli možnost za vstop v I. ligo. Proti Kranjčanom so sicer izgubili najtesneje. toda malo je manjkalo, da ni bil rezultat obraten. Izmed ostalih omenimo še igralce ravenskega Pužinaria, ki bodo 1*-tos delali družbo v kvalifikacijskih tekmah za TI. ligo. in pa ljubljansko Ilirijo, ki sta zadovoljivo nrestala prvi start med najboljšimi. izini: T. kolo: Ljubljana : Triglav 5:4. Jesenice : Kovinar 5:0. Odred : Ilirija 5:1, Fužinar : Partizan 3:5. II. kolo: Triglav : Fužinar 5:2, Odred : Jesenice 2:5. Ljubljana :. Ilirija 5:0, Kovinar : Partizan 2:5. III. kolo: Odred : Partizan 5:0. Jesenice : Ilirija 5:2, Fužinar : Ljubljana 0:5, Triglav : Kovinar 5:0: IV. kolo: Triglav : Odred 5:1, Jesenice : Ljubljana 2:5. Fužinar : Kovinar 5:0. Ilirija : Partizan 5:2. V. kolo: Jesenice : Partizan 5:0, Fužinar : Odred 1:5. Triglav : Ilirija 5:1, Kovinar : Ljubljana 0:5. VI. kolo: Triglav : Jesenice 5:4, Odred : Kovinar 5:0. Ljubljana : Partizan 5:0, Fužinar : Ilirija 5:0. VII. kolo: Odred- : Ljubljana 2:5, Fužinar : Jesenice 1:5, Kovinar : Ilirija 2:5, Triglav : Partizan 5:0. Jugoslovanski atleti Mihalič, Štritof, Stefanovič, Pandurovič, Pavlovič, Mugoša in Škrinjar potujejo jutri v Pariz, kjer bodo Sl. marca nastopili na velikem krosu lista »Humanite«. Jugoslovanska teniška trojica Plečevič, Panajotovič in Nikolič se odpelje jutri v Luksemburg, kjer se bodo od 29. do 31. t. m. srečala z igralci Davisove ekipe Luksemburga. To naj bi bila priprava obojih teniških zastopnikov za nastop proti igralcem iz Mehike oziroma Poljske v letošnjem tekmovanju za Davisov pokal. V prijateljski košarkarski tekmi so v nedeljo mladinci Triglava premagali ekipo Medvod 66:57 (24:23). V Litiji so ponovno začeli igrati košarko. Moštvo Litije bo ver- ietno tekmovalo v vzhodni po-:raj inski ligi skupno z Novim mestom, Ribnico in Ljubljano II. Na prvenstvu Jugoslavije v sabljanju je zmagala v sablji ekipa Jugoslavije iz Beograda! Sabljači mariborskega Branika »so ostali med petimi udeleženci zadnji. Dve nogometni tekmi Litijanov. V nedeljo so v Litiji mladinci Litije in Save iz Tacna igrali neodločeno 2:2. Tekma ne bo štela kot prvenstvena, ker ni bilo od- rejenega sodnika. Prvo moštvo Litije je v Ljubljani izgubilo proti Poštarju 2:3 (0:2). PLANINCI SMUČARJI. Planinsko društvo Univerza Ljubljana vabi planince-smučarje na skupinski izlet pod Storžič v soboto in nedeljo. Odhod je v soboto popoldne. Prijave in podrobne informacije v društevni pisarni, Miklošičeva 5a do petka zvečer. Odbor PDU. Teniški klub Olvmpia ima redni letni občni zbor v četrtek ob 17. uri v prostorih pod Cekino-vim gradom. PO JULIJSKIH ALPAH IN AMERIŠKIH KANJONIH bo vodil poslušalce v zanimivem predavanju znani alpinist Mirko Kambič iz Ljubljane. Predavanje z barvnimi diapozitivi, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Maribor, bo 26. marca v Domu JLA v Mariboru ob 20. uri. Vstopnice so v predprodaji v pisarni Planinskega društva. Nad Ravnam: na Koroškem je bil včeraj smučarski četveroboj med mariborsko, zasavsko, celjsko in koroško podzvezo. Med 60 tekmovalci je prvo mesto osvojila mariborska podzveza s skupnim časom 12:20.2 pred zasavsko (!), koroško in celjsko podzvezo. Najboljši posameznik pa je bil Ivan Sevčnikar (M). Žalostna obletnica Ena na.lvečjih smučarskih nesreč zaradi plazov se !e primerila pri nas spomladi leta 1337. ko je oh koncu meseca marca s planin grmelo nešteto plazov. Strašno je bela smrt kosila dne 29. marca na severni strani Storžiča. Takrat se Je odpravilo 28 mladih smučarjev na Škarjev rob, kjer je hotelo tržiško planinsko društvo prirediti svoje alpske smučarske tekme. Dve skupini sta naglo napredovali po novo zapadlem snegu in se že bližali nastopnemu mestu — bilo je okrog 12. ure — ko je nad njo "silovito zabobnelo in je močan piš zajel prve idoče. Hodili so v dveh skupinah. Od prve skupine je ostal živ samo eden, kmalu za njo pa se je tudi vsa druga skupina znašla v snežni reki. Devet mladih tržiških smučarjev je moralo tam pustiti svoja mlada življenja. Tržiški smučarji, ki so se oni strašni dan rešili iz snežnega objema so se te dni poklonili spominu teh 'žrtev pred 28 leti. 2. V Ljubljani je bilo obenem končano ekipno prvenstvo Ljubljane za mladince in mladinke (vsesa 10). Tudi na tem turnirju so se igralci Ljubljane plasirali na prvo mesto in enako tudi mladinke. Mladinci Odreda so zapravili zmago zaradi neresnosti nastopajočih. ki so zapustili turnir in prepustili igranje slabšim klubskim tovarišem Vrstni red moštev: mladinci: Ljubljana I.. Odred I.. Odred II. Ilirija I, Slovan. Ilirija II. Ljubljana II: mladinke: Ljubljana,. Ilirija. Odred. * Pod pokroviteljstvom NTK Odred so pred dnevi odigrali prvenstva na treh ljubljanskih gimnazijah. Na V. gimnaziji na Poljanah je igralo skoraj 60 igralcev; v finalu je Aleš premagal Perneta 2:0. Na klasični gimnaziji je bil Lajevec pred Jambrekom. na II. gimnaziji pa je zmagal Vizler pred Tumo Za namiznoteniško igro je po naših srednjih S»lah mnogo zanimanja (N. D.) SABLJAČI VABIJO MEDSE »A 11 e z !« »En guarde!« »»AUezU Na dani znak se kot dve kači premakneta tenki rezili floretov in nasprotnika skušata po gibih že vnaprej uganiti zvijače in namere drug drugega. Po kratkem tipanju se rezili zvijeta in po dvorani se razleže zvok kovine — hitreje kakor more človek spremljati, dokler ni slišati sodnikovega: »TouchčJ« Eden izmed nasprotnikov je zadet. V Sloveniji je okoli 150 aktivnih sabljačev — floret, sablja in meč —. in vsi so ta čas tik pred glavno sezono. Konec je bilo tedna v Zagrebu ekipno prvenstvo Jugoslavije 13. in 14. aprila bo prvenstvo v Mariboru, 20. aprila pa bo velika preizkušnja za mlade sabljače v Varšavi, ko se bodo pomerili mladi pristaši viteškega bojevanja z vsega sveta. Slovenci smo lahko zadovoljni. V Varšavi naš bodo zastopali kar trije mladi sabljači, in sicer Simon SIMONITI (Partizan, Tabor), ki je s 17 leti že trikrat državni , reprezentant, Andrej ZAJEC (Partizan, Tabor) in Peter LUBEJ (Branik, Maribor). Da so se v državno reprezentanco mladih uvrstili kar trije izmed petih sabljačev, ki so odpotovali v Beograd (za več ni bilo denarja), je vsekakor razveseljivo in o tem naši listi nemara niso pisali dovolj. Tudi to, da sta med plasiranimi dva člana Partizana na Taboru je vredno pozornosti. Kakor večina športnikov imajo seveda tudi sabljači svoje težave. Pomanjkanje orožja, predvsem električnega. Jim dela precejšnje težave. Partizan na Taboru, na primer, ne more v en trening uvrstiti več kot 20 ljudi prav zato, ker ima samo toliko orožja. Električno rezilo, ki se zlomi, se ne da več popraviti, novo pa stane 2000 dinarjev. Se dobro, da izdelujemo navadna rezila doma. Za vse ostalo — maske, električne naprave, ročaje — si pomagajo pač, kakor vedo in znajo, saj Je vse to uvozni material. Kljub temu si vsi po vrsti želijo, da bi se njihove vrste pomnožile in so pripravljeni sprejeti medse vsakogar, ki čuti veselje za ta plemeniti šport. Naraščaja je še vedno precej malo, pa tudi izkušenih starejših tekmovalcev, ki bi lahko postali trenerji in sodniki, ni preveč. Da bo šlo uspešneje nameravajo spomladi prirediti sabljaški tabor z mednarodno udeležbo v San Nikoloju. Vsak večer, razen ob sredah, se v spodnji dvorani na Taboru zbira skupina mladih ljudi iz vse Ljubljane. Oblečejo se v bele drese, si nadenejo maske in sl privežejo na desnice orožje. Zdaj jih še ni toliko, toda veseli bodo vsakogar, bi ga pot zanesla mimo... Budiičnos! : Odred Jutri ob 15.30 uri bo na stadionu Odreda ob Titovi cesti nogometna tekma za - pokal FLRJ med moštvom I. zvezne lige Budučncstjo iz Titograda in enajstorico Odreda. V predtekmi (ob 13.30 uri) bosta igrali moštvi Krima in Odreda B. Tekma bo ob vsakem vremenu. Vstopnice so po 85, 105 in 125 dinarjev. Vabljenil MARIBORSKI DOGODKI V prijateljskem boksarskem dvoboju v Mariboru je istoimenska ekipa premagala Lokomotivo iz Zagreba 12:6. * Na pokalnem turnirju mariborske odbojkarske podzveze so odbojkarice Branika premagale najprej Maribor 3:1, nato pa še Ljubljano z enakim izidom in zasedle prvo mesto pred Mariborom in Ljubljano. * V tekmi v malem rokometu za podzvezno prvenstvo je Branik premagal ekipo Sanitete JLA 25: 11 (12:4). IZ IHANA Ihanski Partizan je imel pred kratkim občni zbor, na katerem "so ugotovili, da je v zadnjem letu lepo napredoval. Predvsem je bilo društvo delavno v smučanju, saj je priredilo zadnjo zimo kar 18 nastopov s skoraj 180 udeleženci in poslalo tudi na republiška tekmovanja nekaj kakovostnih tekmovalcev. Jedro društvenega članstva pa sestavljajo v glavnem pionirji in mladinci, iz katerih bodo v dogledni bodočnosti zrasli dobri člani, brž ko bo društvo imelo dovolj vodnikov, ki jih zdaj pogreša še mnogo bolj kakor v začetku. -Najboljše člane so na zborovanju nagradili s praktičnimi darili. Društvo bo še naprej vodil tov. Logar, njegov načelnik pa bo tov. Podlipnik. da sta na mednarodnem smučarskem tekmovanju v spomin Bronka Czecha in Helene Maru-szarszeve v Zakopanih na Poljskem v nedeljo v teku na 30 km startala tudi Jugoslovana Janez Pavčič in Zdravko Goričnik, ki sta zasedla 23. oziroma 25. mesto; da sta na ameriškem nogometnem prvenstvu v Limi reprezentanci Cileja in Ekvadorja igrali neodločeno 2:2 (2:1). ZATEKEL SE JE VOLČJAK — psica. Naslov v ogi. 6dd. 5858-14 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl naš ljubi brat in stric JANEZ URBANČIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 27. marca 1957, ob 17. uri iz hiše žalosti, Rakek, Škocjanska 2, na pokop. Rakek. Rakek, Ljubljana, Kal, Logatec, dne 25. marca 1957. Žalujoči: sestri Anica, Fani in brat Jože z družinami ter ostalo sorodstvo. DANES SVEŽE MORSKE RIBE V LJUBLJANSKI RIBARNICI IN V SlSKI! Umrla nam ]« naša draga mama PEPCA OBLAK Pokopali smo jo v nedeljo dne 24. marca 1957 na pokopališče v LcfškJ vasi. Žalujoča hčerka Anica, sinova Karel ln Jože z družinama. Podhosta pri Dolenjskih Toplicah. Računovodstvom gospodarskih organizacij! Obveščamo vse gospodarske organizacije, da bo naše podjetje tudi to leto dalo v prodajo obrazce za periodične računei, neposredno po njihovi objavi oz. predložitvi odgovarjajočih predpisov. Vsi obrazci, kakor tudi dosedanji, bodo izdelani po uradnem tekstu in v predpisanem formatu, za razliko od ostalih izdajateljev bodo nosili oznako našega podjetja. Da bi olajšali pripravo predpisov o razdelitvi skupnega dohodka tn uporabo obrazcev Za periodične račune, bo naše podjetje pravočasno izdalo tudi to leto svoja dva že znana priročnika: »PRIRUCNIK ZA SASTAVLJANJE PERIODIČNIH OBRAČUNA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1957 GODINU« laž. Ivana Apostoloviča in Vlajka Djonliča, v redakciji Nikole Petrovič* (cena v predplačilu 650 din) in »PR0PISI 0 RASP0DELI UKUPN0G PRIHODA PRIVREDNIH ORGANIZACIJA ZA 1957 GODINU« — t družbenim planom za 1957 In ostalimi predpisi — inž. Božidara Race-a in Dragomira 2ivanoviča (cena v predplačilu 550 din) V želji, da se izognemo zastoju v pravočasni dostavi obrazca za periodične obračune in naznačene priročnike in tudi zaradi določitve naklade, ki bo omejena z ozirom na število prejetih naročil, prosimo, da nam pošljete naročila takoj, neposredno na naš naslov. V naročilu je treba natančno označiti vrsto dejavnosti, in ali ima podjetje svoje prodajalne, pogone in podobno. Obenem obveščamo, da naše podjetje izdaja in ima stalno na zalogi vse vrste obrazcev in poslovnih knjig za ustanove in gospodarske organizacije. Posebno priporočamo veliko izbiro naših izdaj (v latinici in cirilici) za potrebe vseh gospodarskih organizacij,, kakor tudi naše znane originalne izdaje: obrazcev in kontrolnikov za zunanje trgovinska podjetja, analitične kartice in dnevnike za evidenco plač in zaslužka, glavno zbirno knjigo, evidenco zavarovancev — likvidacijski karton plačilne liste itd. Ob tej priliki prosimo vse gospodarske organizacije, da nam pošljejo svoja naročila in predloge za vse vrste novih obrazcev in da se v slučaju predpisovanja novih obrazcev takoj obrnejo na nas s svojimi naročili, in naj ne čakajo na naše oglase, ker bodo s tem prihranili na času in nam omogočili hitro in pravilno dostavo. »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« IZDAVAČK0 ŠTAMPARSKO PREDUZECE Beograd, Prizrenska 6 1454-H Poštni predal 479. — Tekoči račun 1031-T-582 Telefoni: 27-953, 28-107 in 2G-065 S »Josui!« je zaklical. Ni bilo odgovora. Prižgal je bil luč, ko je vstopil, in je sedaj stekel v spalnico. Ni je bilo tam. Postelja je bila lepo postlana, tla čista. Široko je odprl vrata garderobe in videl, da visijo v njem samo njegove obleke. Odšla je. To spoznanje je padlo nanj s prestrašujočo težo. Odšla je! Kako naj jo najde? Tako dobro je poznal možnosti obupa v njenem japonskem srcu. Oživila je nekaj njemu povsem nepoznanega, nekaj, kar je skrivala pred njim pod svojo skrbno vljudnostjo in svojo poslušno ljubkostjo. Kaj je videla in koliko je razumela, ne bo nikoli zvedel. Sesedel se je na rob postelje, nenadoma oslabel, premagan od bridkosti in očitkov. Zatem je skril obraz v svoje roke in se preklel v srcu, ne zato, ker je odšla, marveč zato, ker je sredi skesanosti in prepadenosti in sramu vedel, da je vesel, da je odšla. ČETRTI DEL Josui se je počasi sprehajala po ulici. Sedaj, ko je čakala Lenniejevo rojstvo, je delala dolge molčeče sprehode, ne da 71 bi komu govorila in ne da bi kdo govoril njej. Spominjala se je te ulice. Bilo je presenetljivo, kako dobro se je spominjala Los Angelesa, kako se ji je vse povrnilo v spomin. Bilo je domače, a vendarle ne dom, kajti odkrila je, da se ji je bil jasneje od vsega drugega vtisnil v spomin njihov nagli odhod, jeza in razjarjenost njenega očeta, ko je zvedel, da morajo zapustiti mesto. Enkrat je šla pogledat hišo, katere se je tako dobro spominjala. Sedaj je stanovala v njej čista in mirna črnska družina. Ni vstopila, toda videla je otroke, kako se igrajo na malem dvorišču, kjer se je navadno ona igrala s Kensanom. Celo njihova stara gugalnica je bila tam; njen oče je bil namestil jeklene vrvi in še sedaj so bile prav tako močne kot nekdaj. Majhni črni otroci so vriskali od radosti, prerivajoč se okrog gugalnice. Danes pa je morala napraviti nov korak v svoji dolžnosti. Vstala je bila zgodaj, se skrbno okopala in oblekla temnomoder kostim, ki si ga je šele pred kratkim kupila; jopica se ji je gubala preko vsega životka. Denarja, ki ji ga je njen oče pustil v banki v San Franciscu, je bilo ravno dovolj za to in za sobo v cenenem penzionu, katerega je vzdrževala neka Mehikanka, ki je govorila nekaj angleščine, pa tudi dovolj za hrano. Za vse ostalo se je morala zanesti na usmiljenje. Naj naredi usmiljenje, česar ni mogla narediti ljubezen, takisto kot naj usmiljenje dovoli, kar je zabranjeval zakon. Skrbno je bila povprašala nekega tujca za pot do agenture za otroško socialno skrbstvo in sedaj se je bližala hiši v neki stranski ulici S cenenimi najemniškimi stanovanji. Vstopila je, ker so bila vrata odprta, in se usedla v čakalnici. Tu sta bili še dve drugi ženi — ne ženi, marveč dekleti. Ena je bila stara morebiti štirinajst let, brezbarven otrok trudnih oči. Bila je noseča, nabreklega života, bledih ustnic. Ni imela privlačnosti ne ljubkosti na sebi, sploh ničesar razen preproste ženskosti, ki jo je prodala nekemu fantu v zameno za majhno zadovoljstvo, morda za zmenek za kino, morda samo za sladoled. Kdo. ve? Njena siromašna oblačila so bile krpe. Kos razcefrane in umazane zateznice ji je visel izpod svilenega krila. Drugo dekle je jokala; bila je svetlolaso dekle, srebrno pobarvanih las, a njena šminka je bila razmazana od solz. Bila je drobna in je kašljala, ko je jokala. Njene noge v cenenih najlonskih nogavicah so bile tanke liki palice; roke so bile obložene s cenenim nakitom, a poročnega prstana ni nosila. Josui je sedla ih ljubko prekrižala roke in začela čakati. Mlado dekle so poklicali v pisarno, a čez čas je prišla zopet venkaj in bila videti vesela. Vstopilo je svetlolaso dekle in Josui je zaslišala, kako jo je premagal glasen jok. Cez dolgo časa je prišla venkaj, si potegnila pajčolan čez '»aripel obraz in takisto odšla. Pisarniško dekle je dvomeče pogledala JosuL »Vaše ime, prosim?« »Gospodična Sakai,« je dejala Josui. »Vstopite,« je reklo dekle. Tako je vstopila v majhno pisarno in zagledala starejšo žensko prijaznega obraza, ki je sedela za oguljeno pisalno mizo. »Gospodična Sakai.« »Da, prosim.« »Kaj lahko storim za vas?« »Slišala sem, da pazite na otroke,« je rekla Josui negotovo. Kajti kako naj bi sicer človek začel praviti, kar je imela povedati? »Pričakujete otroka?« Starejša ženska je bila uradna, a prijazna. »Da — toda ne še sedaj. Vendar pa moram vse pripraviti.« »Kaj nimate družine?« »Nikogar nimam,« je rekla Josui. Zenska je zapisovala, kar je govorila, s čedno, čisto pisavo. »Želite obdržati otroka?« »Ne,« je rekla Josui. »Sama sem. Ne morem ga obdržati.« Vadila se je bila izgovarjati te besede in zato so prišle skoraj povsem lahko. Oh, Lennie, Lennie, ki ga je nosila v najgloblji globini svojega bitja, kako mirno je ležal, ko da je vedel, kaj je rekla! »Sem gospodična Bray,« je rekla ženska prijazno. »Mi lahko .poveste kaj več o sebi?« »Sem povsem sama,« je odgovorila Josui. »Ničesar ni, kar bi vam imela povedati.« »Bi mi hoteli povedati, kdo je oče?« je vprašala gospodična Bray. »Želim vam le pomagati.« »Amerikanec je, belec,« je rekla Josui. »Jaz sem ameriško-japonskega porekla.«