Leto III., štev. 302 V LJubljani, petek dne 22. decembra f922 Poštnina pavšalirana lzh»|> Ob 4 ztutral. Stane mesečno 10*— Din sa inozemstvo 20*— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Posamezna ftev. stane 1 Oln Upravništvo: Ljubljana, Prešernova uL št 64. Telet št 36 Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št L TeL št 22. Cel}«, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekot. uvoda »ter. 11.644 LJubljana, 21. decembra. Prva jugoslovanska narodna skupščina je danes umrla v precejšnji starosti, a nasilne smrti. Mi Jugoslovani imamo navado poniževati vse, kar je naše. In tako ee je tudi o tej skupščini govorilo in se govori, slabše nego zasluži. Ni bil namreč tako čisto za nič ta naš parlament, kajti potem ko je odglasoval ustavo, je izvršil preko zakonodavne-ga odbora pregled ogromnega števila uredb, mnogo na njih izboljšal in dopolnil. Skupščina je predelala in prvič odglasovala državni proračun. Sprejela je celo vrsto prav koristnih zakonov. Predpisala si je nov volilni red in že je pristopila k pozitivnemu upravnemu zakonodavstvu. Mi smo pesimisti in ni nam na umu, da hvalimo, kar hvale ne zasluži. Tudi nočemo, da se nam očita, da pišemo po oni stari »de mortuis nil nisi be-ne»; toda resnica je, da je pokojna naša skupščina v dveh letih relativno opravila več, nego avstrijski -irajhsrat* v dvajsetih letih in marsikateri evropski parlament v isti dobi. Ko se je v težavah rodil to jesen zakon o vojni škodi, smo rekii: Skupščina psuje, a svršava posle. Skupščina je trpela na veliki napaki ki se je vanjo zasadila na dan njenega rojstva in ki jo je danes pokopala: ni imela večine in največji dve stranki sta imeli od 419 mandatov le po 90 poslancev. Samo ta fakt zadošča, da bi danes ta skupščina, stoječ pred narodno poroto, dobila odvezo. Eno se ji mora zameriti in zato bi Črebalo kazniti krivca: ni od glas ovala dveh čisto zrelih zakonov. Ni stt-šila službene pragmatike in ne invalidskega zakona. Ž njimi bi bila dostojno zaključila svojega življenja pot. V tem pogledu je vest demokratske parlamentarne delegacije čista. Ona je te zakone prinesla, forsirala jih je in do zadnjega dne jemala nase odgovornost in ponižanja, da omogoči, da se ti zakoni sprejmejo. Krivci so drugod. Krivci so državnopravni sanjači, ki mislijo, da bo hrvatskemu seljaku bolje, če se njegov upravni šef imenuje »ban*, ki mislijo, da bosta uradnik in delavec bolj sita, če pojde meja ene oblasti par kilometrov bolj na levo ali desno. Krivi so radikalci, ki so zlorabili trenotni položaj, ia gredo na volitve brez kontrole in v momentu, ko se jim je zdelo da jim to prija. Narodna skupščina je delala brez Hrvatskega bloka in brez komunistov. V obeh ozirih bo v novem parlamentu bolje. Trdni zakon narave je že sedaj prepričal široke mase na Hrvatskem, da je abstin-mčna politika greh na narodu. In tudi delavstvo se bo moralo prebuditi iz moskovskih sanj v jugoslovansko realnost. V enem in drugem oziru je demokratska stranka s svojim programom naravni posrednik, da olajša nasprotja in premosti prepade med plemeni in razredi. Trda in neizprosna, ko gre za državo in njen obstoj, je jugoslovanska demokracija ču vari ca svobode in hoče napeti vse moči. da se spravi s sveta nesporazum z delom Hrvatov in našim delavskim razredom. Skupščine ni več. Doba brez nje ie nevarna, kajti še tako slaba skupščina je boljša, kakor nobena. Želimo, da bi doba njene vakance minila brez večjih potresov za našo domovino. Stare skupščine ni več, živela nova narodna skupščina! Razpust narodne skupščine •PRED DOBO NAJHUJŠE REAKCIJE«. Volitve 18. marca. — Nova skupščina se sestane dne 16. aprila 1923. Beograd, 21. decembra, r. 2e pred j ni mogel vzeti v zapisnik, ker pride v drugo uro popoldne so začeli po odredbi I smislu poslovnika v zapisnik samo to, šefa javne varnosti prihajati pred narod- j kar se v skupščini dela ali govori do za- Oster spopad med Grki in Turki v Lausanni VENIZELOS OSTRO NAPADA TURČIJO. §*av napad na Reko? Rim, 21. decembra s. Po spopadih med fašisti in reškimi legionarjl je D* Annunzio izdal dnevno povelje, v katerem poživlja k temu, naj se podpira nacionalna vlada in v katerem prepoveduje, da bi se osnovale nove vojaške formacije legionarjev. Rimska sekcija legionarjev je že sklenila svoj razpust. Berlin, 21. decembra, k. Tukajšnji informirani krogi smatrajo vesti o razpusta legij za dogovorjeno igro med fašisti in D'Annunzijem. Nasprotno se pojavljajo znaki, da pripravlja D'Annunzio novo ekspedidjo na Reko. VELIK POŽAR V BEOGRADU. Beograd, 21. decembra, r. Danes popoldne ob 18. uri j« izbruhnil požar v delavnicah Brodarskega sindikata na Čukarici Zgorele so vse delavnice ln gradivo, ki se je nahajalo v njih. škoda znaša okoli 50 milijonov Din. Sele ob 10. uri zvečer se je posrečilo požar lokalizirati. Ljudskih žrtev nI Le eden gasile: se je poškodoval. no skupščino detektivi in orožniki, ki so zasedli vhode v narodno skupščino. Od dveh do štirih so ti orožniki in detektivi pri vhodih v skupščino zaustavljali vse one, ki so hoteli v parlament, izvzemši poslance in novinarje, ki so imeli legitimacije za prisostvovanje seji narodne skupščine. Pri tem legitimiranju se je odigralo nekaj razburljivih prizorov, ker so nekateri poslanci ogorčeno protestirali proti zaustavljanju s strani orožnikov ter hoteli mimo njih v skupščino. Orožniki so jih držali za suknje. Konečno je policijski komisar uredil zadevo. Ostalo občinstvo Je bilo spuščeno po pet in pet oseb h komisarijatu skupščinske policije, kjer so dobili izkaznice za vstop na galerijo, in sicer pod kontrolo detektivov. Ob pol 4. popoldne so se pripeljali ministri na avtomobilih. Med prvimi je dospel v parlament predsednik vlade Pašič. Komaj je odbilo štiri, je g. Pašid že sedel v dvorani, kar drugače ni bila njegova navada. Bil je zelo nervozen. Ob štiri uri pet minut je Pašič pristopil k predsedniku skupščine ter zahteval naj otvori sejo. Dr. Lukinič je opozoril predsednika vlade, da se poslanci šele zbirajo. Kmalu nato so pristopili drugi ministri ter pritiskali, naj se seja vendar otvori. Ob 4. uri 15 min. je konečno dT. Lukinič dal znamenje in skupščinski zvonci so po kuloarjih pozvali k seji. Otvoritev seje. Med globoko tišino je ob 4. uri 26 min. zazvonil predsedniški zvonec in predsednik dr. Lukinič se je dvignil s svojega mesta. «Otvarjam 16. redni sestanek narodne skupščine ter prosim g. tajnika Vukosavljeviča, da prečita zapisnik zadnje seje.» Ko se je to zgodilo, je vprašal predsednik, ali ima kdo k zapisniku kaj pripomniti. Obsoda radikalcev v Imena Invalidov in uradnikov. Za besedo sta se prijavila posl. Agatonovič (dem.) in Lazič (zemljor.). Posl. Agatonovič je izvajal: G. predsednik, predno je bila zaključena zadnja seja, smo bili svedoki manifestacije, ki se nam je zdela upravičen protest. Culi smo ga z galerije od predstavnikov invalidov iz vse države. (Glasovi Iz opozicije: Tako je.) Protest je bil izliv ogorčenja proti od god i t vi skupščine, in to tem bolj, ker so invalidi imeli za sprejem Invalidskega zakona obljubo same krone. (Hrupni glasovi: Tako je! ploskanje pri opoziciji.) S pristankom vseh strank, razen radikalcev, se je začelo delati na to, da se sprejme ne samo zakon o invalidih, nego tudi uradniški zakon in da se uredi stanovanjsko vprašanje. (Opozicija zopet burno ploska.) V pavzi, ki je nastala vsled odobravanja v Agatonovičevem govoru, je videti Pašiča kako vleče iz notranjega žepa po-lo papirja, jo pokaže Lukiniču ter zahteva besedo. Dr. Lukinič: »Obžalujem g. ministrski predsednik., ne morem. G. poslanec Agatonovič ima besedo!* Medtem je ploskanje potihnilo in posl. Agatonovič nadaljuje: Radikalna stranka, ki je sestavila vlado iz svoje srede in ki je v narodu pičlo zastopana, je očitno pokazala vsem, da teh zakonov noče izvesti. (Opozicija burno ploska in odobrava Agatonovičeve besede.) Po mojem naj globjem prepričanju, je delo radikalne stranke škodovalo vsi državi, posebno tudi kmetijstvu, ki čaka da se po vojni sprejmejo zanj koristni zakoni. Jaz govorim, gospodje, v imenu kmetskega naroda, ki je dal vse za to državo, govorim v imenu invalidov, govorim v imenu urad nikov in končno govorim v imenu stanovalcev. (Posl. Agatonovič je zastopnik kmečkega okraja, član mednarodne invalidske organizacije ter profesor.) Cini ra-dikalske stranke ustvarjajo neznosno stanje v naši državi. (Burno odobravanje.) Najenergičnejše protestiram proti nastopu radikalne vlade. Zato vas prosim, g. predsednik da to manifestacijo in protest invalidov, ki sta se čula s skupščinske galerije, predno je bila zadnja seja zaključena, stavite v zapisnik, da se bo to vedelo in da bodo odtrovmrost in vse posledice nosili oni, ki so to stanje povzročili. (Viharni klici: Tako je! Ploskanje pri celi opoziciji.) Ves čas, ko je govoril posl. Agatonovič, je bilo opažati, kako je predsednik vlade Pašič nemiren in razburjen. Neprestano je potegoval iz žepa akt in ga kazal predsedniku skupščine, ki je hladne prešel preko te Pašičeve nervoznostl Tajnik posl. Vukosavljevič je nato naglašal, da so dejstva, ki Jih Je navajal poslanec Agatonovič točna, toda da tega ključka seje demonstracija invalidov pa se je VTšila še le po formalnem zaključku se]e. Dcba najhujše reakcije. Za posl Agatonovičem je dobil besedo načelnik zemljoradniškega kluba poslanec Lazič, ki zatrjuje, da je zapisnik slaba slika prošle seje, ker je on s svojimi tovariši ko je bil prečitan ukaz o ostavki vlade in je predsednik proglasil da se seje na nedoločen čas odgode, predlagal, naj se spreime v zapisnik to, kar se Je zgodilo. Nadaljeval je: »Uvideli smo, da Je Pašiču višja korist stranke, nego Interesi države. (Burno odobravanje opozicije.) To je najhujša reakcija, kar Jih je bilo kedaj videti. Pašič živi v duhu, ki je svoj čas vladal v tej deželi, ko je delal še kar je hotel. A narod bo sodil o njem, o Pašiču in o radikalcih*. (Viharno ploskanje.) Radikalci kličejo: Mi ne bežimo pred narodom! Mi gremo na volitve! Lazič nadaljuje: Toda s čim greste na volitve? Ali niste zadrževali reše-nja agrarnega vprašanja? Ka) ste delali z dobrovoljci? Zakaj ste pokopali uradniški zakon? Kaj je s vprašanjem prehrane pasivnih krajev? Vse ste ovirali gospodje, samo ena energija je bila v vas: razbiti parlament. Na radikalskih klopeh nastane velik šunder in nekateri ministri hitijo k predsedniku parlamenta, češ, to ni debata! Dr. Lukinič opomni govornika, naj se drži predmeta. Posl. Lazič nadaljuje: Skupščinski tajnik nI sprejel v zapisnik, da sem zahteval, nai se najpreie reši invalidsko in uradniško vprašanje ter uradniški zakon, in naj se šele potem razpusti skupščina. Z3to smo jaz in moji tovariši protestirali proti radikalni reakciji in protestiramo nadalje proti nasilju, ki se vrši v tem domu! (Minister Markovifi potegne uro ter glasno pravi: »Se pet minut*.) Poslanec Lazič: Minister Mar-kovič pravi še pet minut. Jaz pa pravim, vi boste kot vlada živeli samo do takrat, dokler ponovno semkaj ne pridemo! (Burni klici: Narod Vas bo sodil! Veliko odobravanje in ploskanje.) Dr. Lukinič vpraša nato ali skupščina sprejme zapisnik. Zapisnik je bil sprejet. Ukaz o novi vladi. Nato je tajnik prečital akt predsednika vlade Pašiča z ukazom o imenovanju nove vlade. Ko se je pri čitanju akta omenilo ime kralja, so poslanci vzklikali kralju. Z levice so se čuli klici: Živio narod! Ko se je omenjalo ime Pašiča, so radikalci vzklikali: »Živio Pašič!*, a opozicija je oglušujoče orila: »Dol z njim!* Ukaz o razpustu. Sedaj se je Pašič znova oglasil za besedo in jo je tokrat tudi dobil. Dejal je: Prosim vas. da prekinete debato, ki kritizira vlado. Gotovi smo. da bo sodil narod. (Ploskanje pri radikal-eih, hrup pri opoziciji: »Vi ste že obsojeni!*) Pašič: Naša stranka se ne boji volitev. (Krik pri opoziciji: Poznamo Vaše metode. Volitve z žan-darji!) Medtem je gosp. Pašič izročil predsedniku Lukiniču polo papirja. Nastala je tišina. Dr. Lukinič vstane in izjavi; Gospodje, izročen mi je ukaz Njeg. Veličanstva kralja. Nato prečita ukaz, da je narodna skupščina razpuščena. da se razpisujejo volitve na dan 18. marca 1923 in se po-zivlje prvi sestanek nove narodne skupščine na dan 16. aprila 1923 v Beogradu. Predsednik: »Zaključujem sejo.* Tekom vse seje je bilo pri opoziciji opažati bojno razpoloženje in veliko živahnost, dočim ee je radikalcem videlo, kako so deprimirani. Med glasnimi debatami 60 poslanci zapuščali sejno dvorano ter se. zbirali v 6vojih klubih. PO RAZPUSTU PARLAMENTA. Beograd, 21. decembra, n. Radikalski klub je imel danes po razpustu skupščine sejo, na kateri je predsednik vlade Pašič v daljšem govoru poročal o položaju. Klub je sklenil, da bo vsak poizkus za revizijo ustave odbil z vsemi možnimi sredstvi Na seji klerikalnega kluba so razpravljali o načinu volilne borbe. Sklenili so, da jugoslovanski klub izda poseben proglas na narod, v katerem bo pojasnil svoje stališče. Končno je zahteval dr. Korošee od poslancev z ozirom na razne pojave razdvojenosti skrajno disciplino. — Lausanne, 21. decembra, u. V podkomisiji za manjšine je prišlo danes do tako ostrih kontroverz med turško in grško delegacijo, da se je morala seja ob Bplošnem razburjenju, zaključiti. V de- do. Ugotovil je, da je grška vojska s silo odvajala turško prebivalstvo iz Male Azije. Agitacija, ki se je vodila ir Aten. je bila vzrok krvolitja v Mali Aziji in je zanj Venizelos najbolj odgovo bati o vprašanju izseljeniškega vpraša- i ren. Glede grških zakonov je Venizelos nja je Venizelos ostro napadal Turke in predložil napačne podatke. Zakoni med jih obdelava! s takimi očitki da ga je • Grki se sklepajo po grškem obredu, ven moral predsednik večkrat poklicati k re- i dar pa se morajo overoviti pri turških du. Zlasti je Venizelos očital Turkom ' oblastih, kakor se to zgodi tudi v dru-nepopustljivost v izseljeniškem vpraša- | pih državah, celo v onih, kjer jje cer nju. To je tembolj nerazumljivo, ker so kev ločena od države. Kar se tiče šo'. Turki sistematično izganjali grško pre- I imajo manjšine popolno svobodo pouka bivalstvo iz Male Azije. | v svojem jeziku in se turški jezik pou- Riza Nuri bej je prosil za besedo, ki ' ouje le kot stranski predmet. Da se pre-mu jo pa je predsednik Montague odre- j prečijo nadaljnje kontroverze. je Mon-kel, da spor še bolj ne poostri. Venize- j tague zaključil sejo. los je kljub temu postal v svojih očitr kih še bolj oster ter izjavil, da so Turki zelo nestrpni v verskih zadevah. Zakoni med Grki se morajo celo sklepati pred turškim muftijem. Vsled teh izpa<-dov je Riza Nuri bej vendar dobil bese- Komisija za dardanelsko vprašanj* danes ni zborovala Kakor se Suje iz angleških krogov, je sporazum v vseh bistvenih točkah že perfekten in je treba rešiti le še nekaj vpra-šanj podrejene važnosti. Mariborski občinski svet NADALJEVANJE PRORAČUNSKE DEBATE. - KLERIKALNA DEMAGOGIJA. Maribor, 21. decembra, r. Nocojšnja seja je pričela z enourno zamudo. Začetek je bil skrajno mučen. O proračunu bi imel poročati občinski svetnik Kolbesen, proti čemur pa so protestirali klerikalci, ker je Kolbesen v znani preiskavi zaradi prejete provizije. Socialisti so se o tem predlogu vzdržali glasova-nja. Narodni socialci in demokrati pa še niso bih vsi navzoči in tako so klerikalci prodrli. Občinski svetnik Kolbesen je nato zapustil sedež v občinski klopi in se podal med auditorij. — Potem pa ni bilo poročevalca, ker nihče ni hotel prevzeti toga neprijetnega posla. Končno je začel s proračunskim govorom predsednik socialističnega kluba Bahun, ki je pred vsem odklanjal odgovornost sa občinsko gospodarstvo, češ da socialisti nimajo absolutne večine. Nato je primerjal proračun Maribora z ostalimi mesti in zagovarjal posebno važnejše postavke, ki so potrebne za redno poslovanje in razvoj mestnega gospodarstva. Bahun priznava, da je imelo »Jutro* prav, ko je poročalo o proračunu Maribora s pristavkom. da mestna podjetja ne smejo biti pasivna in se naj zato reorganizirajo, posebno naj se preuredita pasivna plinarna in kopališče. Bahun pa svari pred nepremišljenim črtanjem prispevkov za vojašnice, gledališče, šolstvo in zlasti za realko, ki bi jo lahko država potem zahtevala, če bi kazalo mesto tako malo umevanja za prosveto. Končno se obrne s krepko lekcijo proti klerikalcem, naj ne govore vedno skozi okno volil cem proti davkom kot delajo t» opoziciona-lne stranke v parlamentu. Stvarno proračunsko poročilo je podal v kratkem obrisu župan Grčar. (»Jutro* je svoječasno že prineslo poročilo s Ste- ni omenjeno. Verstovšek očita župan« malomarnost pri mestnem gospodarstvu. Napada demagoštvo socialističnih zaveznikov z njihovo socialno pravičnostjo ki daje manuelnim delavcem po 12.000 kron mesečne plače, inteligentom s šfcu dijami pa največ do 6000 K, na drugi strani zopet pri električnem podjetju na stavljencem le po 1400 K mesečno. Občina naj se otrese realke, ki jo mora vzdrževati država-. Tudi vojašnice na.] pusti občina raje razpasti, kot da jih popravlja za erar. Mestno kopališče na; se zaradi pasivnosti proda zasebnik" pod pogojem, da vzdržuje obrat v pol nem obsegu. V zmislu svojih izvajanj je stavil dr. Verstovšek naposled celo vrsto konkretnih predlogov. Predsednik demokratskega kluba, občinski svetnik Kejžar, je odločno zavT-nil opozicionalno gesto klerikalcev napram proračunu, ki so ga kot zaveznik; socialistov tudi sami pripravili. Demokrati so bili ves čas izven mestnega sveta in odsekov, zato tudi kontrolirat: niso mogli gospodarstva. Graja vladajočo večino, ki je tako malomarno nosila prevzeto odgovornost, da odseki največkrat zaradi nesklepčnosti niti delovati niso mogli Apelira na občinske svetnike naj v interesu razvoja slovenskega Maribora v bodočem letu končno začnejo z gospodarsko politiko in opustijo demagogijo z vednimi govori skozi okno. Dr. Semec ogorčen zavrne Verstev -škov medklic: »Koliko pa ste demokrati delali?* — «Pri mestnem svetu ste nas izrinili, v odsekih pa naj bi delali za vas, a vi bi komandirali!** Dr. Verstovšek je nato umolknil. Podžupan Roglič je v svojem govoru trdil, da ima mesto vsaj za tretjino us-službencev preveč, ako bi vsi uslužbenci vilkami o proračunu). Šele ob 9. uri I res po 8 ur dnevno delali. V imenu na zvečer se je pričela generalna debata, j rodnih socialistov napoveduje opozicijo. ki jo je načel občinski svetnik dr. Ver stovšek. ki je kljub svoji bolehnosti prisostvoval seji in je tudi nocoj takoj pričel z običajnim ostrim kritičnim govorom opozicionalca, čeprav sedi s socialisti v vladni večini na magistratu. Graja previsoke postavke ia mestne uslužbence, ki s faktičnim stanjem sploh niso v skladu. PotočUo izkazuje en milijon Din več, kot bi se naj faktično izplačalo. Tudi v ostalih postavkah je proračun pomanjkljiv, o nekaterih najvažnejših podjetjih sploh nobene besede ker večina še doslej ni stavila na dnevni red njegovega predloga, da smejo napredovati le oni mestni uradniki, ki so zmožni slovenskega uradnega jezika. O načinu kritja še ni bilo poročila, ker se v finančno-gospodarskem odseku vladajoče stranke v tem oziru še niso mogle zediniti. Po 10. uri je župan zaključil sejo, ki se bo nadaljevala .jutri večer. Zupan bo najprej odgovoril na današnja izvajanja zastopnikov klubov, nakar se bo pričela specialna debata. Borza dne 21. dec. Zagreb, devize: Dunaj 0.13 — 0.135, Berlin 1.3S — 1.43, Pešta 3.75 — 3.95, Milan 475 — 480, London 435 — 440, Newyork 91 — 92, Pariz 685 — 700, Praga 274 — 276, Švica 1700 — 1725, Varšava 0.53 — 0.55, valute: dolar 89 — 91, avstr. krone 0.13, češke 274, franki 640 — 650, lire 470 — 473, Beograd, devize: Bukarešt 52.50 — 53 Berlin 1.33 — 1.34, Dunaj 0.125 — 0.135, Pešta 4.15 — 4.20, Solun 110 — 115, Sofija 66 — 68, Pariz 662 — 678, Praga 285 — 297, Ženeva 1670 — 1700, Milan 482 — 485, Newyork 90.30 — 93.30. Po današnji borzi so imeli zastopniki bank sejo, na kateri so razpravljali o načinu poslovanja, da se izognejo konfliktom s trgovci Curih: Berlin 0.0775, Newyork 529, London 24.49, Pariz 39.37, Milan 26.85, Praga 15.80, Budimpešta 0.2225, Zagreb 1.45, Bukarešta 3.10, Varšava 0.03, Dunai 0.0075, avstr. krone 0.0076. Sofiia 3.90. Praga, devize: Berlin 4b — oo, Curih 636.25 — 638.75, Milan 171.25 — 172.75. Pariz 25025 — 251.75, London 155 — 156.50, Newyork 33.4250 — 33.8250. Beograd 38.75 — 39.25, Soiija 25.30 — 25.70. Dunaj 4.65 — 5.15, Varšava 17 — 22. Budimpešta 1.41 — 1.51, valute: n. marke 48.50 — 58.50, švic. iranki 64125 — 643.75, lire 169.25 — 170.75, franc. franki 248.75 — 25025, dolarji 33.55 — 35.95. dinarji 35.75 —■ 36.25, avstr. krone 4.70 — 5.20, poljske marke 16.75 — 21.75. Berlin: Italija 34 164 — 34.336, Lop-don 31.022.25 — 31.177.75, Newyork 673.312 — 676.688, Pariz 50.124 — 50.375 Švica 127.181 — 127.819, Dunai 9.62 — 9.68, Praga 19.950 — 20.050, Budimpešta 294 — 296, Sofija 49.12 — 49.38, Beograd 75.31 — 75.69, Bukarešta 40. Inserati za božično številko «Jutra». ki izide v nedeljo zjutraj, se sprejemajo le do sobote ob 10. Samo nujne inserate (osmrtnice in slicao) moremo uvrstiti še kasneje. Iz klevefriiškega brloga KAZENSKA RAZPRAVA PROTI DR. KRAIGHERJU PRED LJUBLJANSKIM SODIŠČEM. Zupan Ivan, ravnatelj mestnega užit- Ljnbljana, 21. decembra. Dr. Kraigher, ki Je v pozni uri pri Pasi vina se razgrel proti drju. Žerjavu. češ, da je korupten človek, vodi kot obtoženec pred sodnijo dokaz resnice. Zbral je vse čenče in marnje, ki jih je slišal po raznih klevetniških brlogih ter je serviral sodišču menda dva tucata »slučajev*. še to se mu •/-ni korupcija, če napreden politik ščiti naprednega človeka proti partizanskim mahinacijam političnih nasprotnikov! Pri tem je bil svoj čas sam imenovan za ravnatelja državne bolnice po zaslugi naprednih ljudi, za kadrih protekcijo se je tako trudil. Današnja razprava pred ljubljanskim sodiščem ni vzbudila zanimanja. . ' i bi se ž njo sploh več ne bavili, kaj-ii dr. Žerjav stoji mnogo previsoko, <:a bi mogle čenč arije o njegovi «ko-i uptnosti* sploh še vplivati pri paketnih ljudeh. Za revolverske liste je išabrodošla prilika, da o razpravi pijejo izkrivljena poročila. Mi se ž njo h;ivimo le v dokaz, kako majhne eo naše prilike in s kakšnimi protivniki mora pri nas politik boriti. D os ©danit «dokaz resnice® Kraigherjev je po-v - em skrahiral. Sodišče je bilo jako velikodušno. Nam je to prav, le časa 1 škoda. Sodišče je kot dokaz dopu-rilo vse. kar se brblja po mestu in ' ar bi v skrajnem slučaju bila politična kritika, nikakor pa dokaz ko-ruptnosti. Činov, ki političnim nasprotnikom i;iso prijetni, zagreši vsak politik obi-Takšen zločin je n. pr. zagrešil dr. 2 "rjav, ko je kot poverjenik za pra- ■ ugodje delal proti imenovanju nekega -lorikalca v korist starejšemu in bolje alificiranemu prosilcu, kateremu so ■ 3 poklicane sodne instance dale ; .sdnost in katerega imenovanje se je ■ I klerikalne strani doseglo edinole s /litičnim pritiskom. »Korupcija* je, n vlada potrdi sklep občinskega sve-ut ljubljanskega radi prodaje sveta na Taboru »Sokolu*. Privaten razgovor v vagonu na vožnji v Beograd je re-- m dovolj, da se o njem izgubi pol i -e. Znana čenčarija drja. Periča, da dr. Žerjav želel, da klerikalno - so-ialistična koalicija v Ljubljani pri i::eni ne intervenira, je nov dokaz korupcije*. Na Češkem je socijali-•ični minister odklonil celo uradno -j-rejemanje poslancev, katerih stranka ga je osebno blatila in napadala, i a so njegovi somišljenilu smatrali, ■ a je to v redu! Dr. Brejc je moral na (ian kot priča za informacije, ki jih je njegova stranka poslala v pomoč Kraigherju. In groza! Baje je dr. Žerjav predlagal dr. Lukana za poverje- ika agrarne reforme proti volji klerikalcev, in še strašnejša stvar: Koroška Bleibergunion je zato sklenila -a sebe tako neugodno, za jugoslovansko državo pa tako ugodno po-odbo, ker je dr Brejcu baje rekel i raneje enkrat dr. Druškovič, da je ninskega urada: Slika postanek SSDU, katero so ustanovili Curhalek, Skobelj, Kobler, Zupane in priča. Namen je bil strokovno združiti delavstvo, ki je bilo po razpustu komunističnih organizacij brez orientacije in ga odvrniti od pogubnega komunističnega vpliva. Dr. Žerjav je naprošen, šel priči sicer na roko z nasveti tn pregledom pravil, ni se pa sicer nikdar vtikal v njeno delo. Na to se prečita izjava odsotnega In-ženerja Dragotina Gustinčiča (komunista), ki je povedal, da je popolnoma neresnično, da bi mu bil dr. Žerjav dal kakšne obljube materijelnega značaja, čt bi on, Gustinčič, odnehal od komunistične agitacije. Pač pa pravi, da mu je pol leta popreje tedanji poverjenik Prepeluh ponujal štipendijo za študij v inozemstvu, kar je on tolmačil tako, da se ga hoče iz domovine odpraviti. Naslednja priča g. Albin Prepeluh, je to zadevo pojasnil. Z Gustinčičem sta se prijateljsko posvetovala, ali naj nadaljuje študije ali pa se posveti politiki, ter mu je Prepeluh svetoval, da naj raje konča svoje študije ter obljubil, da se hoče potruditi za štipendijo. Obrnil se je tozadevno na dr. Žerjava in dr. Korošca, v zahvalo pa ga je Gustinčič kmalu nato v «Napreju» napadel, češ, da ga hoče odstraniti iz domovine z obljubo štipendije. Da bi bil torej dr. Žerjav hotel odstraniti Gustinčiča s štipendijo, (kakor poskuša dokazati dr. Kraigher), je docela izmišljeno. Priča dr. Roman Ravnihar, prokurist Jadranske banke, izpove, da mu ni popolnoma nič znanega o tem, da bi bil dr. Žerjav plačal ravnatelju celovške Blei-berger Bergvverksunlon kakšno napitnino za to, da je pristal na nacijonalizacijo oziroma na nakup svinca. Na to se je obravnavala zadeva imenovanja g. Polenška predsednikom okrožnega sodišča v Novem mestu. Prečitali so se spisi, iz katerih Izhaja, da je dr. Žerjav kot takratni poverjenik za pravosodje ugovarjal imenovanju Polenška, ker je njegov protikandidat bil strokovno bolje usposobljen, starejši ter priporočen od vseh merodajnih Instanc, tako nadso-dišča, kakor Stola sedmorice in poverje-ništva. Dalje radi tega, ker je g. Polen-šek politično pTeveč prononsiran pristaš SLS, kar bi utegnilo izpodkopati zaupanje v nepristranost sodišč, dočim je bil njegov protikandidat politično indiieren-ten, a zaveden Slovenec. Dalje radi tega, ker se je g, Polenšek med vojno kompromitiral s tem, da se je izjavil za odpravo notarijata v Trebnjem in s tem povzročil vpoklic notarja Tavzesa v vojaško službo. Končno radi tega, ker je bil v disciplinarni preiskavi radi obdolžitve, da je sprejemal od strank darove. Iz spisov izhaja, da se je zgodila preteriranemu kandidatu krivica. Sledi zaslišanje dr. Aimana, odvetnika v Ljubljani, o zadevi Delniške tiskarne. Priča obširno pojasnjuje, kako so se vršila med njim kot zastopnikom Jadranske banke in g. Otmarjem Bambergom nekdo dal enemu njenih uslužbencev . . , ,. , „ . , .-,>.000 K! Kdo, zakaj, komu. za to Pogajanja za nakup tiskarne. Pogaianja ta gospod ni več zanimal, a pozne-!<• si je »mislil* da je dr. Žerjav moral rr, to vedeti. Ko se je enkrat peljal fbe dovolj pojasnjena, da predloži <>i svoje strani protidokaze. A že ti edoki, ld bi imeli dr. Žerjava »not i o tlačiti*, so morali na laž postaviti kijko za bajko, ki so jo v potu obratov po ljubljanskih ulicah in neka teti ;> uradih nabrali združeni nasprotniki. Trudijo se še dalje. Tako bo treba nekaj potrpljenja, a vse to ne bo pomagalo: Dan zadoščenja prihaja., •jitipodje klevetniki! so privedla do končnega popolnega spo razuma. G. Bamberg si je izgovoril del delniške glavnice, sinu je zagotovil v podjetju mesto ravnatelja in članstvo v upravnem svetu. Vsa transakcija se je izvršila popolnoma brez vsakega pritiska, zlasti je neresnično, da bi se bilo grozilo Bambergu s sekvestracijo aH drugimi re-presalljami. Ista priča izpoveduje dalje o tem, kako ie dobila družba «Ekonom«, dovoljenje za izvoz 12 vagonov fižola in kako je dr. žerjav to priliko porabil za to, da je imela od tega tudi splošnost korist. Ekonom je namreč na njegovo priporočilo odstopil del blaga, ki ga je uvozil uradniškim organizacijam Samopomoči in Splošni gospodarski zadrugi po znižanih cenah. Dovoljenje za Izvoz je takrat dobil lahko vsakdo, ki se je javil pravočasno, dokler ni bil kontingent izčrpan. Prečitala se je na to izpoved poslanca Drofenika (SKS) o podpori, ki jo je pre-skrbel dr. Žerjav SKS za kritje stroškov volilne borbe (1920). Izpoved se krije z navedbami priče Železnikar. Na to je bil zaslišan generalni ravnatelj g. Gustav Pire, ki o trditvi Kraigher- fvo) pomot. Dr. Perič je zadobll utls, da dela dr. Žerjav na čimprejšen razpust tedanjega občinskega sveta, ne pa da hoče nasprotovati akcijam v prid Ljubljani, — da pa aktivno ce bo podpiral akcij, Izhajajočih iz koalicije, in takšnih, ki bi bile njej v prid. Sledi g. Ivan Kocmur, ravnatelj Osrednjega urada za osiguranje radnika, ki odklanja pričevanje z ozirom na svojo službeno prisego, katere ni odvezan. Priča g. Ignacij Mihevc pripoveduje, da se je dr. Žerjav hudoval nad Ivanom Kocmurjem, ker je zavedel socialistc v koalicijo s klerikalci. Tudi je baje nekoč nekdo, čegar ime pa ostane uradna in Mihevčeva tajnost, prišel k Mihevcu v kavarno Union in mu povedal, da bi bilo dobro, če Kocmur odloži svoj občinski mandat. Kocmur pa ni upošteval tega nasveta. Na to ie Mihevc pripovedoval, da Je dr. Žerjav pravil Kristanu, da bodo vrgli Kocmurja in da bodo pri prihodnjih volitvah »vrgli ven 1 milijon dinarjev*. To da je Anton Kristan povedal Mihevcu. Mihevc se nato pritožuje, da je bil od-slovljen iz svoje službe kot pisar III. klase in domneva, da se je to zgodilo iz političnih motivov. Dr. Fettich izjavi na to, da so pripovedke Mihevčeve o pritisku na Kocmurja radi odstopa bajka, in predlaga zaslišanje načelnika in vseh nadkomlsarjev oddelka za socialno politiko, nadalje pojasni, da je bil Mihevc odpuščen iz službe, ker se je izkazala njegova popolna nesposobnost, ker je zagrešil zlorabe uradne oblasti v slučaju Frana Dolenca in ker je samolastno izostal iz urada in se vkljub pozivom ni vrnil na službo. Predlagal je tudi zaslišanje priče inž. Mihorja, trg. Frana Dolenca in rekvizi-cljo spisov od ministrstva za socialno politiko glede Mthevčevega odpusta. Na to pristopi priča dr. Janko Brejc, odvetnik in bivši deželni predsednik. V stvari slika zadevo trga Tabor In sokolskega telovadišča, kako je dr. Žerjav postopal povsem korektno, kajti za prodajo se ie izrekla občina in vsi odločujoči uradi in tudi nI bilo proti sklepu mestne občine nobene pravilne pritožbe. Priča Je pa mnenja, da bi dr. Žerjav ne bil smel odobriti te pogodbe, ker je bil tik pred odstopom in ker bi dr. Brejc kot Žerjavov naslednik ne bil nikdar potrdil te pogodbe! — Priča preide na zadevo »BleibergeT Bergvverksunlon* in pravi, da ne ve, kako se Je dotična pogodba sklenila, da je bil pa zelo vesel, ko je vnovič prevzel predsedstvo deželne vlade in izvedel, da se je posrečilo skleniti tolikanj ugodno pogodbo s tem podjetjem, da Je bil tako zagotovljen izdaten fond za koroški plebiscit. Nekega dne je dr. Brejc vprašal prezidijalnega tajnika dr. Dru-škovlča, kako je mogla družba pristati na pogodbo, ki je za Slovenijo tako ugodna, in mu je dr. D. na to odgovoril, da so podkupili ravnatelja in mu dali 50 tisoč kron. Druškovič mu nI rekel, da je dr. Žerjav s tem podkupovanjem v kakšni zvezi, toda dr. Brejc je bil mnenja, da se kaj takšnega ni moglo zgoditi brez vednosti dr. Žerjava. Priča preide na imenovanje dr. Lukana za poverjenika za agrarno reformo, če?, da je po njegovem mnenju dr. Žerjav, ko je bila koalicijska vlada, interveniral pri ministru dr. Poljaku za imenovanje dr. Lukanovo in on, dr. Brejc, je mnenja, da je to nelojalno. Končno potrdi, da se je svoječasno dr. Žerjav toplo zavzemal za imenovanje dr. Kraigherja za ravnatelja državnih dobrodelnih zavodov proti kandidatu SLS dr. Brcclju. Zadnja priča g. Franc Smodc} ne izpove nič bistvenega, izjavi le, da so imeli pri SLS utis, da je dr. Žerjav nepravilno razveljavil volitve občnega zbora Kmetijske družbe. Na to je sodnik razpravo v svrho zaslišanja nadaljnlh od obeh strank predlaganih prič in rekviziclje uradnih spisov preložil na nedoločen čas. Eno je seveda že sedaj dokazano: da se iz tako lahkomiselnih trditev in potvorjenih dejstev že dolgo ni doprinašal noben «dokaz resnice*. jevi, da bi bil dr. Žerjav na nepravilen Razpravo je vodil okrajni sodnik dr. 1 način razveljavil volitve odbora Kmetij-t tojkovld, zastopnik dr. Žerjava ie bi!! družbe, ni vedel ničesar izpovedati, i jvetnik dr. Fettich, zastopnik toženca1 Sledi centralni nadzornik Juž. železni-: . Kraigherja pa odvetnik dr. Frlan. ce. S- dr. Aleksander Fatur. Izpovedal je, : iranki nista prisotni. Razprava se je vr- ;da mu je dr. Žerjav nekoč na vožnji v Mla od 8 in pol do 14. in od pol 17. do i Beograd izrazil svoje začudenje, kako da 19. ure. Avditorija ni bilo. !so se mogli državni uradniki ekspenirati Saša Železnikar, urednik Kmetijskega i za znano separatistično izjavo nekaterih i .sta, ne ve iz lastnega ničesar, slišal pa j kulturnih delavcev. O trditvi, da se je ie, da so vodilni funkcljonarji SKS do-Ur. Žerjav vozil kedaj po Južni železnici h;ii od dr. Žerjava 400.000 K za kritje i z neko neveljavno legitimacijo, nI vedela .vroškov volilne agitacije leta 1920 (kon-|ta priča ničesar izpovedati. Pač pa so :ituanta). Bilo je v interesu JDS, da do- ™eli organi Južne železnice nalogo, da ne priznajo veljavnosti legitimacijam, izdanim od ministrstva saobračaja, tudi za progo Južne železnice. Dr. Ludvik Perič je bil zaslišan o svo- ____________________jem obisku pri ministru Žerjavu, ko je izšla"iz JDS, marveč je docela delav- le ta ležal bolan v Beogradu. Vstopil je ■ l a organizacija ln namenjena za var-jv sobo, zagledal dr. žerjava ležati v po-o delavskih strokovnih interesov. šteli! očividno zelo utrujenega in slabega, Raznik Ivan, pisarniški pomočnik (član tako da je govoril le s težavo in v pre-.-čeistva komunistične zadruge): Slika sledkih. Dr. Žerjav se je spusti! v poli--eaiania z nekaterimi člani SSDU zara- tično debato s pričo ter mu očital, da so ; društvenih prostorov, češ da mu ie socialisti v zvezi s klerikalci in s tem neki ^kobel pripovedoval, ki je to zopet proti svojim načelom. Končno je izlavi! f dnSS izvedel, da želi dr. žerjav, dr. PeriCu, da naj se dokler traja ta koa-,,„ bi SSDU se z njegovo pomočjo nase- hcija, ne obrača nanj, ker tako dolgo m Žfa v komunističnem domu. treba računati n, njegovo (dr. žeriavo- SKS mnogo mandatov, da s tem iz • > dbije tla SLS na deželi. Curhalek Josip, mehanik, izpove, kako - e je osnovala Samostojna strok. del. Uni-Slika ustanovitev SSDU. ki nikakor Politične beležile -f- Politično in gospodarsko društvo za šentpetrski okraj v Ljubljani vabi svoje somišljenike na sestanek, ki se vrši danes ob 8. zvečer v gostilni pri Bončarju na Sv. Petra cesti -f Glasilo «Jadranske banke« že tri dni besni in rohni na demokrate. In to odkar so bili tu ex>spodje tribuna-ši iz Zagreba, Klerikalci se vesele tega novega bruhanja. »Jugoslavija* se očividno boji, da bi napredni volil-ci pozabili na prepire ob ljubljanskih mestnih volitvah in šli na dnevni red preko onih, ki le od prepira žive. -f- Prozorna igra. Pod tem naslovom objavlja zagrebška »Rijee* uvodnik. v katerem se peča s politiko blokašev z ozirom na radikalski kabinet. Blokaško časopisje poudarja potrebo koncentracije vseh opozicijor.alcev proti novemu Pašicevemu kabinetu, istočasno pa zahteva, da zapusti Sve-tozar Pribičevič demokratsko stranko. «Riječ» piše, da so blokotribunaSi samo figurice v rokah gg. Pašica in Protiča. kajti razbitje demokratske stranke je glavno prizadevanje teh dveh politikov. Čim bi šel iz demokratske stranke gosp. Davidovič ali gosp. Pribičevič, bila bi stranka razbita. Dokler pa je demokratska stranka ena celina, ae moreta gosp. Pašid in eosp. P roti č ustvariti svoje hege-monistične koncepcije. Radikalci so sedaj v stiski in so mehki navzlic temu. da §o se polastili vlade. Kaj bo po volitvah, nihče ne ve. »KlJeC* svetuje blokašem, da naj sedaj hitro iz-poslujejo od gosp. Pašiča »hrvatsko državico*, da ne bodo potem zopet javkali, da eo jih »Srbi prevarali*. G. Pašič in Protič sta dosedaj tako spretno igrala svoje uloge, da sta prevarala vse. kogar sta hotela prevarati. »Riječ* zahteva tudi, naj blokaši toliko ne skrbe za demokratsko stranko. Ona zna sama. kaj ji je storiti. -j- Le krepko po sebi. Iz narodnogospodarskih krogov nam poročajo: Novi finančni minister Stojadinovid je smatral za prvo svojo dolžnost da po stari jugoslovanski navadi krepko pljune v lastno 6kledo. Kdor v- inozemstvu čita njegove besede, ta pač hiti, čda se iznebi dinar,ja. Kurzi so promptno padli in bankirji so zadovoljni. Drugače pa je s trgovci, ki izgleda, da niso na srcu gosp. Stojadi-novidu. V interesu naše trgovine moramo odločno protestirati proti temu koraku gosp. Stojadinovida. ki misli, da se kredit države izboljšuje s tem, da se pred vsem svetom s službenega mesta pretirava in to na način, ki se odpušča strankarskemu časopisju, ne pa državnemu funkcijonarju. Prva izjava gosp. Stojadinovida nam bo veliko škodovala. + V zmoti Je «Clllier Zeitung*, ko se veseli Pašičeve vlade. Cel uvodnik je posvetila spremembi v vladi in pravi na koncu, da tudi sa Nemce na Slovenskem nekaj pomeni, da ne bo nobena domačih strank vladna stranka in zato «wenigstens bei uns wird es also richtiger zugehen kSnnen*. Privoščimo glasilcu naših maloštevilnih Nemcev nedolžno veselje. Volitve bodo takointako pokazale, da ti Nemci ne pomenijo veliko. Oni sicer ne bodo imeli nič opraviti z vlado in njenimi strankami, ampak našli bodo proti sebi naoijonalno zavest državnega naroda, ki ne identificira vsakokratne vlade z državo in ki bo znal vedno stati na braniku narodne države. brez ozira na to, katera stranka se slučajno nahaja na vladi. -f Ostavka varaždinskega velikega župana. Veliki župan županije varaž-dinske in mesta Varaždina ter vršilec dolžnosti poverjenika za Medji-murje, gosp. Juraj Gašparac, je potom pokrajinskega namestništva zaprosil, da se ga razreši od službe vsled spremenjene politične situacije. -f Radikalci in invalidi. Kakor do-znava »Riječ*. so radikalci vznevolje-ni. da je gosp. Kumanudi d označil invalidom 30 milijonov dinarjev ter so od novega ministrskega sveta zahte-li, da to naredbo anulira. Toda novi minister socijalne politike g. dr. Peric je pozdravil korak gosp. Kumanu-dija ter z aktom št. 8621 zahteval, da so omenjena vsota takoj nakaže soci-jalnemu ministrstvu, še več,_ zahteval je, da mu novi finančni minister preko te vsote nakaže tudi denar ra ostale invalide. Kaj bo gosp. finančni minister odgovoril svojemu partijskemu dragu, se še ne ve: verjetno pa je, da mu tega pri najboljši volji ne bo smel odbiti. -f Rapallska pogodba je največja nesreča, ki nas je od dneva našega ujedinjenja zadela. In niti te pogodbe noče Italija izvršiti. V zadnjem času se je govorilo, da ima naša vlada namen registrirati t0 nesrečno pogodbo pri Zvezi narodov in 5 dati na ta način mednarodni značaj. Sedaj pa poročajo beograjski listi, da naša nova vlada ne misli na to. temveč hoče lepo mirno počakati, da fašistovska vlada izvrši njene določbe. _ Po svetu - Pcložaj v Bolgariji. Po atentatu na bolgarskega notranjega ministra Raj-ka Daskalova je nastopilo v Sofiji ostali državi navidezno premirje, ker skuhajo vojaške in policijske oblasti z najmočnejšimi odredbami preprečiti nadaljnje nemire in atentate. Toda premirje ni stalno in vsa znamenja dajo slutiti najbližjo mogočnost državljanske vojne. Ministrski svet je zaključil, da bo v slučaju nadaljnje akcije revolucionarnega komiteja — preiskava je dognala, da so atentat Izvršili člani komiteja — za vsj državo proklamirala vojaško diktaturo z vojnim ministrom Tomovom na čelu. Zdi, pa se. da želi vlada s takimi pretnjami izzvati samo končni obračun s svojimt nasprotniki. Tako piše glavni organ vladne stranke. »Zemljedelsko zname*, dobesedno: »Črne in krvave stranke počenjajo vse mogoče za smrt najzvestejših zaščitnikov zemlioradniškega naroda: Alek- i sandra Stambolijskega, Rajka Daskalova ; in Nedeljka Atanasova. Tod istega dne, i ko pod zločinsko roko pade kateri izmed I voditeljev zemljoradniške zveze, zgrabijo 'združeni zemljoradniki iz vasi in mesta, kar komur pade v roke, in ne po naredbl, temveč po velikem in neizbežnem zakonu silobrana se bo z ognjem in mečem, v morju krvi in pepela obračunalo z inspi-ratorji, pomagači in krivci današnjegt težkega stanja.* Po takih besedah — dostavlja «Riieč». ki prinaša ta članek — ni težko zaključiti, da se Bolgariji bližajo najmračnejši dnevi. — Bivši generalni pobočnlk cesarja Franca Jožeia in šef cesarske voja-i ške pisarne Artur Bolfras je v sredo umri v Badenu pri Dunaju. Dosegel je ; starost 84 let Skozi 27 let je bil glavni i vojaški in osebni zaupnik predzadnjega Hab3buržana in je še le po njegovi smrti : odšel v pokoj. Ž njim je umrl eden zad-i aiih Franc Jožefovih starih generalov. Prosvcta Ljubljanska drama. Petek, 22.: »Svatba Krečinskega*. E. Sobota, 23.: »Idiot*. Začetek ob pol 8. C. Nedelja,.24.: Zaprto. Ponedeljek, 25.: ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Svatba Krečinskega*. Izv. Torek, 26.: ob 15.: »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. ob 20.: »Jack Straw», Izv. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Kralj na Betajnovi*. O Ljubljanska opera. Petek, 22.: »Madame Butterfly>. Gostovanje gospe Ade Poljakove. C. Sobota, 23.: »Sevilski brivec*. D. Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 1.: ob 15. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Ob 20.: »Liliom^ Ponedeljek, 25.: »Carmen*, Izv. Torek, 26.: »Gorenjski slavček*. Izv. Sreda, 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: »Madame Butterfly». Go-stovanie gospe Ade Poljakove. B. Mariborsko gledališče: Sobota, 23.: »Nečak*. B in kupvjal. Nedelja, 24.: Zaprto. Ponedeljek, 25.: ob 15. »Jalnuševčani*. Izv. Znižane cene. Ob pol 8. url: »Gol-gota». Izven. Znižane cene. Torek, 26.: ob 15.: »Snegulčica*. Izven, Mladinska predstava. Znižane cene Ob pol 20.: »Baron Tremk*. Izv. Četrtek, 27.: »Faust*. Premijera. * Repriza Boltove opere «Mefistofeles» Sinoči so se nekateri tehnični n edo starki odpravili, nekateri efekti zvišali ter se je vsem dejanjem dalo hitrejši potek. Predstava se je zaključila zato četrt ure prej. Ko se vse ugladi, se pridobi še nekaj časa. Izvedba je bila zopet izvrstna. Gg. Zathey in Šimenc izvajata svoji veliki partiji z vervo in temperamentom ter sta sinoči zopet glasovno briljirala. Izvrstna in silno simpatična je Margareta naše vedno vzorno marljive, ambiciozne ter tako mnogostransko uporabne gdč. Zikove. Njena naravna igra in njen prisrčni spev v liričnih in dramat-skih momentih sta ji tudi v tej partiji prinesli velik umetniški uspeh. Gdč. 23-kova, že tretje leto ljubljenka našega občinstva, je danes glavna sila ženskega solistovskesa osobja. Cujemo, da gostuje prihodnje dni v Narodnem divadlu in kar bojimo se, da nam je ne ugrabijo Pražani Gdč. Thalerjeva si je s svojo igro in s svojim petjem zaslužila vse priznanje. Njen grški kostim je zbujal občudovanje. Gdč. Sfillgojeva in g. Bra-tuž sta bila povsem na mestu, zlasti prva s svojim zdravim, prijetnim materialom. Zbori in orkester so bili zopet dovršeni. Publiko, ki hoče imeti popoln užitek, opozarjamo, naj si poprej prečita. besedilo ali vsaj vsebino libretta. Div-na skladba ugaja tem bolj, čim večkrat jo človek 6uje. Cerkveni koncert v Celju so priredili dne 16. decembra Zikovci v protestantski cerkvi. Kakor navadno koncerti Zikovcev v Celju, je bil tudi ta zelo dobro obiskan. Najboljša točka na sporedu je bil brezdvomno »Andante canta-bile* iz Čajkovskega kvarteta v D-duru. Pevske točke moškega zbora so bile sicer dobro naštudirane, niso pa mogle ooleg Zikovcev priti do prave veljave. oGledališkl list® v Ljubljani izide za Božič kot dvojna številka in prinaša zanimivo veliko poročilo o proslavi 401et-niče beograjskih gledaliških veteranov. Gsvriloviča- Stanojeviča in Todoroviča. Poleg tega znano priljubljeno »Razno*, med drugim o operi »Mefistofeles* in repertoar do novega leta. Cena dvojni številki 4.50 Din. Sokolstvo «Sokol L» v Ljubljani. Bratje — sestre! Opozarjamo Vas, da priredi naš gospodarski odsek v nedeljo na sveti večer božičnico za ono članstvo, ki nima prilike fcožičevati doma. Tombola, šah, Marjar.ca, rabutanje božičnega drevesca, čaj. Silvestrovali fcodemo tudi na Taboru. V petek, dne 5. prosinca pa imamo letni društveni ples v dvorani Filharmonije. Toliko v obvestilo, sicer pa vesele praznike vsem skupaj. — Zdravo! Predsednik zabavnega odseka. Šport Zimsko športna sekcija S. K. Ilirije v Ljubljani opozarja svoje člane, ki mislijo tekmovati, da najkasneje do 27. t. m, 'pošljejo svoje izpolnjene verifikacije s i prljavnino 5 Din sekcijski tajnici gdč. Sepetavčevi, Ljubljanska kreditna banka. S. K. Primorje v Ljubljani. Izvršujoči člani vseh sekcij naj oddajo klubove-mu gospodarju do 30. t. m. v Florijan-ski ulici 21/1 svoječasno prejeto opremo. Ista se pozneje za zimski trening na novo porazdeli. S. K. Slavija — Udmat Javlja svojim članom, da se vrši klubov redni občni zbor 6. januarja ob 10. v gostilni Pečar z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši skupščina pol ure kasneje ne oziraje se na število udeležencev. Tajnik. Smučarski tečaj v Bohinja 1922;2S. JZSS je odredil za letošnjo zimsko sezono dva smučarska tečaja za novince. Prvi se bo vršil od 27. t. m. do 6. januarja 1923. a drugi mu sledi od 6. do 14. ja* nuarja. Da moremo pravočasno vse prit praviti, prosimo, da se interesenti čimprej? prijavijo. Prijave sprejema in daj« j brezplačno ui pojasnila Jugoslov. ziw-' skosportn' Liubliana, Narodni doni Domače vesfi * Iz našega poslaništva v Prag5. Bivši raž poslanik v Pragi dr. Bogu-Ttiil Vošnjak je odpotoval iz Prage ter se vrne v Slovenijo. Naše poslaništvo v Pragi vodi sedaj kot upravnik poslaniških poslov gosp. Branko L^z-.revič. 4 Obrtniški dan. V torek so se v vseli krajih Hrvatske, kjer obstojajo obrtniške organizacije, vršili shodi cbrtnikor, na katerih so bile sprejete resolucije za zakonito uvedbo deset-tirnega delavnika v obrti in proti no katerim trdotam zakona o osiguranju '1 slavcev. 4 Redek jubilej. V Ulčinju v Čri:i pori je slavil te dni Gjuro VuSkovič liOIelnico svojega svečeniškega službovanja. Jubilant, znan narodni delavec, je še čil in zdrav. Stari borec za velike ideale, je prejel ob zatonu svojega življenja najlepšo nagrado: ■i oživel je oslobojenje in ujedinjc.ije naroda, po katerem je tako hrepenel. * Odlikovanje pevskega zbora mo-ravskih učiteljic. Kralj Aleksander je odlikoval pevski zbor moravskih učiteljic, ki je z velikim uspehom prirejal koncerte po naših mestih, z redom sv. Save in. razreda. Pevovodja zbora gosp. Ferdinand Vach je bil odlikovan z itdom sv. Save IV. razreda, več članic zbora pa z redom sv. Save V. razirda. * Popravljanje naših obmejnih poti. Gradbenemu ministrstvu je odobren večji kredit za popravo vseh obmejnih poti v kraljevini. * Prošnja invalidov - slepcev. Prejeli smo: Hotelirji, kavarnarji in gostilničarji, kupujte plačilne bloke, ki smo jih izdali in založili, da lajšamo bpdo svojim sotrpinom. Naročajo se v samozaložbi v pisarni Podpornega društva slepih v Ljubljani, Wolfova ulica 12. En blok ima sto listov in stane samo 50 Din. V nobenem javnem prostoru ne bi smeli manjkati nari plačilni bloki! Našo javnost, ki obiskuje te omenjene lokale, prosimo najvljudneje, da vedno zahteva, svoj m.čun na listkih iz naših blokovl Nadejamo se obilo cenj. odjemalcev in pripominjamo, da ima naše plačilne bloke v zalogi tudi naš redni član, siepi trafikant g. Plelko, Sv. Petra e^sta b. * Izpit za rezervne artiljerljske podporočnike v dijaški bateriji v Nišu je položilo letos 25 kandidatov, med njimi tudi štirje Slovenci, in sicer Jožko Muri iz Jezerskega. Rudolf Sevnik iz Župelevec pri Brežicah, Rafael Lipov-šck iz Sevnice in Joško Pukl iz Ljub-l>re. V?] štirje Slovenci so napravili izpit s prav dobrim uspehom. * Odlikovanja uradnikov socialne po-(Itike. »Službene Novine* priobčujejo od likovanja načelnikov ministrstva socialne politike ter šefov poedinih oddelkov ra socialno politiko. Odlikovani so med drugimi z redom sv. Save m. razreda: dr. Dragiša Djurič, direktor direkcije ,-iržavne statistike; dr. Adolf Čuvaj, načelnik Generalnega izseljeniškega komi-sariata v Zagrebu; Adolf Ribnikar, Sef oddelka, za socialno politiko v Ljubljani; Radovan MatjaSič, načelnik ministrstva; dr. Rudolf Signjara, ravnatelj v Zagrebu ter dr. Maks Birkovič pri oddelku socialne politike v Sarajevu. * Vojaška odlikovanja. Z medaljo za vojaške vrline so odlikovani: poročniki vojnega broda jI. razreda Vladimir An-dolšek, Mirko Pleiweis. Janko Debelak in Vladko Naglic. Enako odlikovanje so dobili: artiljerijski poročnik Pavel Zobec, pešadiiski podporočniki: Josip Dež-man. Alojzij Kot, Ivan Oblak, Fran Užar Konjeniški podporočniki: Miroslav Než-mah, Rudolf Kiler; artiljerijski podporočniki Franc Golob. Peter Kučej in Jan ko Hrast * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl predvčerajšnjim gospod Anton Benigar, l judsko šolski ravnatelj v pokoju, v starosti 76 let. Služboval je dolgo vrsto let v raznih krajih na Krasu, med drugim v Tomaju celih 34 let, po svoji upokojitvi pa še 7 let v zavodih šolskega doma v Gorici. Leta 1913 se je preselil v Ljubljano, kjer mu je po kratki bolezni smrt prerezala nit življenja. — V Notranjih Goricah je po kratki bolezni umrla v 70. letu starosti gospa Marija Kušar, mati narodnega poslanca g. Ku-šsrja. — Blag jima spomin! * Davčn.m obvezanrem v Ljubljani. Davčna administracija v Ljubljani bi imela javno razglasiti izvršeno odmero posameznih vrst davkov in mora ta razglas obsezati imena zavezancev, ki jim davek še ni odmerjen (čl. 158 zak. o državnih razhodkih in dohodkih 1922/28). Davčna administracija pa je razposlala le neka obvestila onim, ki jim je dohodnina odmerjena. Priporočati moram, da se vsak, ki ni dobil obvestila, prepriča, ali ga res ni v izkazu izvršenih odmer, in to do 81. decembra. Pri mestnem magistratu so ti izkazi v ekspeditu v drugem nadstropju. Dr. Robert Kermauner, zastopstvo davčnih zadev. * Društvo slovenskih notarjev v LJubljani je imelo prošlo nedeljo svoj I. občni zbor, ki je razpravljal važna stanovska vprašanja, predvsem sestavo modernega notarskega reda po vzgledih kulturnih držav, ki skrbno negujejo to velevažno institucijo. Izvoljen je bil v to JJSlanski redakcijski odbor. V društveni odbor so bili voljeni pg: predsednik notar dr. Andrej Kuhar, podpredsednik notar dr. Ivo Sorli, blagajnik notar Niko I-anček ta mik kandidat dr. Grobelnik. odborniki pa notarji: dr. Barle, tir. Mau-rer, dr. Horvat. Presečnik, Jereb, dr. Bartol, Ušlakar in dr. Grašič. Njegovemu Veličanstvu kralju je bila k rojstne-mn dnevu odposlana udanostna brzojavka. * Opozorilo bivšim a.-o. oficirjem. V zmislu dopisa našega poslaništva na Dunaju št. 4582/M z dne 11. novembra t. L naj vpošljejo vsi bivSi avstro-ogreki oficirji, ki so bili člani bivšega a.-o. centralnega gospodarskega sklada (Zentralwirt-schaftsfond) svoje sedanje naslove navedenemu skladu, ki se nahaja Wien L, Sei leretatte 24. Sklad hoče zaključiti svoje poslovanje in bo poslal vsem 51anom svoje deleže. Dotičniki, ki imajo kak dolg, se naprošajo, da vpošljejo odpadle zneske potom kake banke, ker drugače sklada ni mogoče likvidirati odnosno upnikom njih deleže vrniti. Z ozirom na današnje razmere vrednosti avstrijske krone je vsakomur mogoče svoj dolg poravnati. * V zadnji seji občinskega celjskega sveta se ie sklenilo zaprositi pokrajinsko upravo za Slovenijo za dovoljenje, da bosta odprti v bodoče dve kavarni v bližini kolodvora vso noč. Ena bi nudila nočnim potnikom potrebno zavetišče v zimskem času do 11. ure, druga pa od tega časa naprej do jutra S tem bi ee opomoglo zmrazovanju kateremu 90 izpostavljeni pri nočnih .'lakih dopo-tujoči in odpotujoči tujci v Celju. * Atera Remlc-dr. Pegan zopet pred sodiščem. Vsem bo še v spominu ta afera, ki se vleče že skoro dve leti. Kakor znano je tožil dr. Pegan g. I. Remca, ker mu je ta očital moralno propalost zaradi medvojne denuncijacije g. Ribni-karja in notarja Carlija. G. Remic je nastopil dokaz resnice in bil oproščen. Dr. Pegan se ie pritožil, oeš da se mu glede postopanja proti g. Ribnikarju ne more očitati ničesar nečastnega. Sklico-val se je pri tem na dr. šusteršiča, ki pa je bil v inozemstvu in zato ni mogel biti zaslišan. Deželno sodišče v Ljubljani je v tej točki dr. Peganovemu pozivu ugodilo in ker se je v tem vrnil dr. šusteršič, se bo vršila danes ob 16. uri pred vzklicnim senatom prizivna razprava, pri kateri bosta kot. priče zaslišana dr. Šusteršič kot takratni deželni glavar in dr. Triller kot takratni deželni odbornik. * Zanimiva razprava se je vršila te dni pred sarajevskim vojaškim sodiščem pred katerim so se morali zagovarjati redovi Godlnič, Sokol in Muža iz Kru-ševca v zagrebški iupaniji, ker se niso pravočasno javili na vojaško dolžnost. Obtoženci so se soglasno branili s tem, da so bili kot rekruti že na potu. Ko so v Zagrebu izstopili so prišli v razgovor z nekim seljakom, ki jim je zatrjeval, da ni treba iti služit vojake, češ Radič, ki bo skoraj postal predsednik hrvatske republike, tega ne dopušča. Ker mu niso verjeli, jih je seljak peljal k Radiču v njegovo knjigarno. Radič je izjavil, da sedanja država ne bo več dolgo. Hrvatska bo postala samostojna republika in samo njej se je treba pokoriti. «če hočete služiti, lahko služite kot dobrovolj-ci. V ostalem se bodo hrvatski vojaki iz srbske armade kmalu vsi vrnili domov*. Rekruti, katerih število se je v knjigarni medtem povečalo na 12 so vzeli te besede za čisto resnico ter so se brez pomisleka — vmili domov. Šele maja meseca jih je orožništvo prijelo... Vojaško sodišče se je prepričalo, da je zagovor preprostih kmetskih fantov iskren in je obtožene vojake obsodilo na dva meseca zapora, v katerega je vračunan čas njihovega pridržanja pri vojaškem sodišču. V drugih državah bi bil seveda zapeljivec še isti dan izročen sodišču. * Prava egiptovska tema zavlada že v zgodnjih jutranjih urah po naših ulicah. Že pred šesto uro ugasnejo plinove svetilke celo po Kolodvorski ulici, ki je v jutranjih urah najbolj obljudena. Po cestah se križajo mesarski vozovi, mle-karice z vozički in ljudje, ki hitijo na kolodvor. Opozorili bi mestni magistrat, da vsaj v prometnih ulicah pusti dalje časa goreti svetilke, kajti pripetiti se zna kakšna nesreča- * Polnočnice v Zagrebu. Zagrebška duhovna oblast je zaradi škandalov, ki so se prošlo leto dogodili v poedinih cerkvah, odredila, da se letos ne bodo vršile polnočnice v Zagrebu. * Obilen ribji lov v Šiber.iku. Kakor poroča časopisje so te dni ujeli v šibe-niški luki ogromno množino rib. V štirih dneh so nalovili 47 kvintalov rib. Ribe so bile prodane v Šibeniku in okolici ter v Splitu nekaj kvintalov rib je bilo odposlanih tudi v Zagreb. * Nova vinska klet v kazinskem poslopju. Novi restavrater in kavarnar v kazinskem poslopju g. Krapež je sinoči otvoril pod restavracijo veliko, jako okusno prirejeno klet. Vhod je nasproti glavnemu vhodu; stopnišče je obito z lesenimi opaži. Nato slede zračni hodniki, ki služijo hkratu kot gostilniški prostori, na desni je velika dvorana, na levi večja soba z ložami za zaključene družbe, poleg točilnica, jako prostorno in udobno keglišče i. dr. Vsi prostori so okusno poslikani, prijetno razsvetljeni, opremljeni z izdatnimi ventilatorji ter se razgrevajo s pečmi. Klet napravlja prav prijeten, domač, vendar eleganten vtisk. Ne dvomimo, da postane ta klet zbirališča vseh naših naprednih slojev. * Avtomobltna prometna d. d, Ljubljana, naznanja eenj. občinstvu, da bo vozil avtobus za čas božičnih in novoletnih nraznit.iv iziemoma iz Ltobliant preko Trojan do Vranskega s sledečim voznim redom: Odhod iz Ljubljane ob 16. uri ln sicer dne 22., 23., 26. in 30. decembra ter 1. in 2. januarja 3923. — Odhod z Vranskega ob 6. uri zjutraj in sicer 23., 24., 27. in 31. decembra ter 2. in 3. januarja 1923. Zaradi tjvent. snežnih žametov ne prevzame družba nobene odgovornosti, če bi ne mogla vzdržati zgoraj navedeni vozni red. * Novo delikatesno trgovino urejuje v Celju trgovec g. Plahuta v prostorih poleg nove stavbe Jadranske banke. Ker jo namerava urediti moderno in v vsakem oziru strokovnjaško, to podjetje kot edino slovensko v Oelju najtopleje pozdravljamo. * Bomba v Trstu ranila 35 oseb. V sredo popoldne sta se na Carduccijevem trgu v Trstu sprla med seboj fašista Mario Brelich in Mario Forti. Po kratkem prepiru se je razvil spopad. Nekaj časa sta ee metala po tleh, končno pa je Brelich potegnil iz žepa bombo in jo vrgel na tla. Učinek je bil strahovit Carduccijev trg je ob imenovanem času poln pasantov, ki so se iz radovednosti še zbrali okoli obeh fašistovskih petelinov. Bomba je eksplodirala in ranila 35 oseb, med njimi 10 težko. Težko ranjene so prepeljali takoj v splošno bolnico, dočim so dobili ostali prvo pomoč na rešilni postaji Napadalec Brelich je po atentatu pobegnil, a so ga še istega dne aretirali in izročili sodišču. Mario Forti je bil ranjen. Občinstva se je seveda polastila silna panika in je razbežalo na vse strani. Svoje dejanje je izvršil Brelich iz sovraštva, ker je bil izključen iz fašistovske zveze zaradi njegove prepir-ljivosti. * Pogreša se. Pod tem naslovom smo v št. 300 našega lista poročali, da je 44 let stari Franc Kovačič, rodom iz Litije, odpotoval od svojega svaka v Mostah pri Radovljici v Ljubljano in da se od tu ni več vrnil. Poroča se nam. da se je pogrešanec že vrnil in da se mu ni pripetila nobena nezgoda. * Drobne vesti. Gospodični Olgi Sve-čin, stanujoči v Šolskem drevoredu št. 2 v Ljubljani, je bilo ukradeno mnogo obleke in čevljev v skupni vrednosti 110.000 kron, carinskemu uradniku Viktorju Kregarju na Starem trgu pa obleke za 10.000 kron. — Ljubljanska policija je aretirala Franca Kočevarja iz goriške okolice, ker je bil in flagranti zasačen, ko je nekemu delavcu ukradel kovčeg, v katerem je bilo 5600 kron gotovine. Gospodarstvo NOVA UREDITEV PROMETA Z I DEVIZAMI. Finančni minister je izdal v sredo nastopno naredbo: 1.) Ukinja se tako zvani kliring na borzah v Beogradu in Zagrebu. Radi tega je ustavljeno službeno določanje tečajev s strani finančnega ministrstva. Poslovanje na borzi se bo vršilo odšle) po zakonu o borzah ter po borznih statutih in uzancah. 2.) Ukinja se naredba finančnega ministrstva I. št. 16.366 z dne 29. septembra 1922, po kateri je bilo bankam zabranje-no vsako izvenborzno poslovanje z devizami in po kateri je bil določen tečal obračuna kakor tudi bančna provizija. 3.) Generalnemu inšpektoratu in vsem odborom pri Narodni banki se nalaga, da rešijo vse doslej vložene prošnje za uvoz ter nakup deviz, in sicer na podlagi nastopnega rešenja ministrstva pod I. št. 1957 z dne 25. februarja 1922: »Odbori pri Narodni banki imajo v vsakem posameznem slučaju preceniti umestnost in potrebo za uvoz dotičnega blaga ter imajo izdajati posebna odobrenja samo za blago, o katerem se smatra, da je potrebno odobrenja.» To se ima izvršiti v najkrajšem roku, a najdalje v 5 dneh od danes naprej. Istočasno se bo vtšIIo poslovanje tudi po novih prošnjah, ki bodo dospele na odbore. Odborom pri Narodni banki se postavlja direkcljska oblast za rešenje teh prošenj. Iz gornjega sledi torej, da se ukinjajo navodila, Izdana pod I. št. 19.011 z dne 14. oktobra 1922 in zaupno I. št. 172 z dne 23. novembra 1922. 4.) Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami z dne 25. septembra 1921 s spremembami z dne 25. februarja 1922 kakor tudi ostale naknadne naredbe ostanejo razen gori ukinjenih še nadalje začasno v veljavi. IMENOVANJA V VOJAŠKI SLUŽBI. »Vojni list« objavlja dolgo vrsto imenovan! v naši armadi in mornarici. Med drugimi so napredovali: v pehoti: v čin podpolkovnika: major Oton Lininger; v čin kapetana I. razreda: kapetana II. razreda Dragotin Majer ln Josip Krasnik; v čin poročnika podporočniki Oton Lešnei, Fran Ve.:diš, Božidar Košar, Emil Kečet, Božidar Corn, Vladimir Drinovec, Josip Prokeš, Slavko Gortan, Vilko Arbes, Peter Tomac, Josip Celegina, Vilko Prem-rov, Ivan Mrak in Fran Finžgar. V konjenici so napredovali v čin poročnika podporočniki Miroslav Nežmah in Stanko Turk; v artiljeriji v čin poročnika: podporočniki, Franc Stropnik, Maks Drenik, Alfonz Tomlnšek, Zdenko Gorjup in Franjo Rus; pri tehničnih četah v čin poročnika: podporočnik Gragotin Ga-berščik; v žandarmeriji v čin polkovnika: podpolkovnik Dragotin Hurkijevič, v čin kapetana I. razreda: kapetan II. razreda Davorin Marvič; v sanitetski stroki v čin podpolkovnika: majorja dr. Anie Hočevar in dr. Rudolf Kobal; v veterinarski stroki v čin majorja: kapetan I. razreda dr. Svetislav Valenta; v intendantski stroki v čin podpolkovnika: majorja Viktor Kristan in Milan Rajokovič; v administrativni stroki v čin poročnika: podporočnik Dragotin Slošek, v čin kapetana II. razreda: poročnik Fran Brus. V vojni mornarici so napredovali: v čin poročnika bojnega broda I. razreda: poročniki vojnega broda II. razreda Er-vin Fink, Anton Klinar in Ciril Vilfan: v čin poročnika bojnega broda II. razreda poročnik fregate Anton Lenarčič, Vladko Naglič in Anton Debevec; v čin poročnika fregate poročnika korvete Oskar Jeglič in Janko Kregar. Napredovanja rezervnih častnikov: pri pehoti: v čin rezervnega kapetana II. razreda: poročniki Viktor Babnik, dr. Janko Olip, Otmar Skale, Anton Kos, Josip Novak, Vekoslav Mcdvešček, Josip Kordiš, Fran Stuhec, Aleksander Mlakar in Ivan Kostinčer. V čin rezervnega poročnika podporočnik Joško Vongrinc, k! je obenem aktiviran v žandarmeriji; pri artiljeriji v čin rezervnega kapetana II. razreda: poročniki dr. Kamilo Firinger, dr. Milan Spehar, Viktor Uršič, Slavko Vesnlk, Franjo Magdič in Josip Gorše; v čin rezervnega poročnika podporočnika Mirko Mikec in Viktor Mrljak; v sa-mteti v čin rezervnega sanitetnega kapetana II. razreda: poročniki dr. Tone Jamar, dr. Vladimir Jelovšek !n dr. Ljude-vit Novak. Za rezervne sanitetne poročnike so imenovani doktorji medicine: dr. Janko Drobnič, dr. Dragotin Mulej in dT. Pavel Janežič; v čin rezervnega podporočnika so Imenovani narednlkl-dijakl: Martin Toman, Rudolf Turk, Ivan Kepec, Martin Rebolj, Janko Rozman, Vinko Sla-mič, Zvonimir Vrhovec, Marij Kuret, Miroslav Gruden, Slavko Curlln, Juli! Lav-renčič, Josip Knvačič, Edo Pire, Vladimir Žagar, Robert Kastelic, Fran Kogovšek, | Valter Rot, Anton Dular, Ciril Lušin, Ka-rol Javoriek. Dragotin Fakin ia Josip Štois TRŽNA POROČILA. Novosadska produktna borza (20. t. m.) Pšenica baška 408.75 — 420, ba-natska 310, Ječmen baški 282.50, koruza suha 290, nova 210 — 240, v storžih 15o — 167.50, fižol baški beli 362.50 — 3bi>, moka »0» 587.50 — 592.50, «2» 562.50 — 567.50, »6» 500, «7» 426, otrobi baški 162.50. Zagrebški tedenski sejem (20. t. m.) Dober obisk. Trgovina živahna. Cene za kg žive teže v kronali: voli I. 33 — 34, (prejšnji sejem 34 — 36), II. 23 — 28 (26 — 28), III. 16 — 20 (18 — 24), krave II. 22 — 25 (18 — 24), III. 12 — 15 (13.50 — 18), teleta I. 46 — 48 (41 — 42), II. 38 — 40 (36 — 38), svinje I. 71 — 74. II. 60 — 68, III. 54 — 58. Seno se Je tržilo od 850 — 900, otava istotako, detelja 1000, slama 500 — 550 za 100 kg. = Priprave za novosadsko poletno razstavo so se pričele. V seji pripravljalnega odbora je predložil inž. Popovič načrte 60 manjših in 110 velikih paviljonov. Proračun znaša S in pol milijona Din. Nekateri razstavljalci bodo imeli lastne paviljone. = Izmenjava kron na RekL. Italijanska vlada je nedavno stavila Reki na razpolago 25 milijonov lir v svrho izmenjave starih kronskih bankovcev, ki so na Reki v obtoku. Ključ, po katerem se naj izmenjava izvrši, še ni določen. Baje pa se ne nameravajo izmenjati kron ski bankovci, opremljeni s SHS žigom, ki so večinoma v posesti tamošnjih Jugoslovanov. Teh bankovcev je mnogo milijonov in bi bili naši tamošnji bratje precej oškodovani. Dolžnost nase vlade je, da napravi tozadevno potrebne korake. = Avstro-ogrska banka. Kakor javljajo z Dunaja, se predvideva za drugo polovico januarja 1923 generalna skupščina Avstro-ogrske banke. Na tej skupščini se bo sklepalo o nadaljnji usodi Avstro-ogrske banke, ki naj bi po želji delničarjev obstojala še nadalje kot privaten zavod brez emisijske pravice. = Aktivnost češkoslovaške trgovinske bilance. Češkoslovaška trgovinska bilanca za prvo polovico 1922 je po podatkih statističnega državnega urada aktivna za okoli 3 milijarde češkoslovaških kron. = Povišanje obrestne mere pri Češkoslovaškem bančnem uradu. Iz Prage javljajo: Dne 19. decembra je poviša! Bančni urad finančnega ministrstva obrestno mero v eskomptnem prometu od 5 na 7 odst.. v lombardnem prometu pa od 6 in pol do 7 na 7 in pol do 8 odst. Ta obrestna mera ostane v veljavi, dokler traiaio nerealnosti v poslovanju z devizami in valut« mi. = Letošnja bolgarska produkcija sladkorja znaša 15.000 ton proti 12.500 tonam v letu 1921. Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik In izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Vremensko poročilo Ljubljana, 21 decembra 1922. Ljubljana 30G m nad morjem i Kraj j opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine [ mm Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . ; Dunaj a a Praga . . Inomost. . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 768'4 760-i 764-0 758-7 768-2 765-9 755-8 757-4 7-7 8-4 7-6 80 8-0 -10 3-0 2-0 brezvetra »» i» » » zapad sev. zapad brezvetra oblačno M dež oblačno megla oblačno dež 12-4 1-0 i 1-0 10 1 5-0 V Ljubljani barometer višji, temper. visoka. Soince vzhaja ob 7 43, zahaja ob 16-15 atena!« da 80 baaadl Oln. S1—, retSIh aadal]n|lh S beaadl ' Ol«. — Trgo»tk» oglaal, dopiaoran!*, •*-0raml6nina d* 80 baaadl 6 Din. Makih nadaljnjih S baaadl 8 Olfc - Pl«6» aa «apra|. (Lahko tudi » — anamkah.) Na rpraUnla aa odgovarja >«, ako |a »praianl« prtlo»ona anair.ka ta odgovor. — • Dva čevljarska vajanoa stara 14 d > 16 let, sprejme v takojšnji pouk Ivan Iva-netič, čeri jarski moister, Uršna Sela, pošta Se^iiČ (Slovenija . Vodja žage, ; izurjen v lesni trjrovini, dober ' računovodja, verriran v gozd nih pos ib, star 24 let, neporočen, ki se razume tudi na električne stroje, išče primerne službe. Naslov v npravi »Jutra> pod šifro »Lesna stroka*. 4438 drožbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št 3. Stavbne parcele, okrog 800 m1 v Spo dnji Šiški pri Ljubljani, naprodaj. Pojasnila pri anončni družbi Aloma Company, Ljubljana. 4 <53 Ivan Jereb, trgovec in posestnik, Dobrava, Gorenja vas. «6t Iščem službe 4217 kaboršmkoli pač, zmožen slovenskega, nem-kega. itali-■ janskega jezika v govoru in pisavi. Vzamem vsako mesto bodisi r Ljubljani ali na deželi. Zaposlen sem bil kot skladiščnik in samosteu odgovorni nradnik pri večjih tvrdkah. Sem zmožen knjigovodstva ia korespondence. Pismene ponudbe pod «li. P*, na upravo »Jutra*. Mlajša gospodična r starosti od 15 do 18 let. ki ima veselje do umetniškega sodelovanja pri potujočem gledališču, se Eprejme takoj i roti dobri plači. Naslov v upravi »Jutra*. 4342 dva Kupi »e para dobro ohranjenih poniklanih drsalk št. 23 iu 25. Ponudbe pod »Drsalke* na upravo »Jutra*. 4348 Flaalnl stroj, dobro ohranjen, se kupi. Ponadbe na upravo »Jutra* pod »Pisalni stroj«. 4319 3v« trgovski omari za galanterijo kakor 2l/3 metra dolg pndel se proda. Vpo-gledati je: Slom-kova ul. 27. 4442 60 delnlo 4352 Jadranske banke h K 875.— naprodaj. Ponudbe pod »Delnice* na upravo «Jutra«. Na stanovanje ln hrano se sprejme soliden gospod. Kje pove uprava »Jutra*. «to Dve mesečni sobi, lepo meblirani, vgaj ena s posebnim vhodom, iščeta zs takoj ali pozneje dva brata. Najemnina postranska stvar. Dopise pod šifro «I)ve sobi* na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št 3. 435C Donašalko, izurjeno, t dobrimi spričevali, išče za takoj restavracija-hotel »Štrukelj*. 4332 Fofiten mladenič *>&i i'če službo, po možnosti s Stanovanjem, kot sluga pri kakem podjetju v SloTtniji. Gre tudi na deželo. Ponudbe Proda se nov zimski in letni površnik ter kapa za K 3600'— in hlače za K 1100—, velikost srednja. Naslov ▼ upravi »Jutra*. 4445 Vakovo some za potice nudi po nizki ceni Sever & Komp., Ljubljana, "VVclfova nI. 12. 4301 Kebllrana soba s posebnim vhodom, po možnosti tudi s hrano, se išče Ponudbe pod«Soba»na uprave »Jutra*. 4444 Pol dneenta fantov in Bohin a želi znanja z drugo polovieo ducenta deklet v svrho skupnega zimskega športa (sanke in smuči). — Dopisi »Smuk*, Boh. Bistrica. 448» Tri tisoč kil orehov imam naprodaj, cena po dogovorom, dobava takoj, istotako proidaja jabolka in ku- tpon Ti zaklioem: Blazneš, trikratni blaznež, dragi, zaslepljeni, ljubljeni blaznež! Še imaš čas, še ee lahko vrneš, in jaz te prosim, nazaj, nazaj s svoje pogubne poti! . . . Za življenje, za glavo ti gre, dragi Pietro! Morda za rvoje življenje in . . . gotovo, zanesljivo, . . . tudi za življenje mnogih drugih ljudi ... za življenje vseh teh, ki hodijo isto pot s teboj!» Ko to govori, prevzame govornika neizogibnost bodočnosti kakor pijanost. Pretirano čustven, kakor so vsi rrebivalci gorkih, solnčnih dežel, se vda tudi Andrej Ferrati svojemu juž-njaškemu čustvovanju in še vedno v bratovem objemu se razburi do solz. — Zares, vedno sta se iz STca ljubila. Pietro in Andrej. In kakor se čudno sliši, od dneva, ko sta si priznala, da sta pristaša povsem nasprotujočih si političnih idej, in ko sta se ločila i duševno i po oddaljenosti in načinu življenja, od tega trenutka dalje je njuna brateka "ljubezen postala še močnejša. Pietro je živel po New Yor-ku, Chicagu. St. Louisu in se povsem posvečal svoji anarhistični stvari, drugi pa je služil Siturgicu od zore do mraka, dan na dan. in 6 tem sodeloval na prebrani štiristo milijonov ljudi .. . kajti en sam dan stavke bi pomenil glad in pomanjkanje za vse te milijone! . . . Tako sta torej živela ločena in vsaksebi in od stare skupne bratske prošlosti jima ni ostalo nič druzega, ko spomin in dvojno obžalovanje, da nimata niti najmanjše nade, da bi se ta proSlost mogla kedaj povrniti in ponoviti. Zato sta podvojila svoje nežne občutke in mislila na pro- šlost, kakor na izgubljeni raj. Kajti ves čas svojega skupnega delovanja pri Siturgicu sta. živela povsem složno, imela sta skupno gospodinjstvo, delala sta skupaj, 6kupaj sanjarila in delila svoj zaslužek, svoje veselje in žalost, svoje sanje, vse . . . Dva brata, ki sta od nekdaj siroti, brez stari-šev, brez sorodnikov, od deške dobe drug drugemu vse, sta občutila drug za drugega izredno nežnost, ki je ne more slutiti, kdor je 6am ne pozna. Toda nekoga dne je Pietro Ferrati našel svojo pot v Damask, kakor nekdaj Pavel, in tudi pri njem ni izpreobrnje-nje prižlo manj naglo. 6koraj kakor strela z jasnega- Moralično in duševno pomanjkanje ročnega delavca je njega, matematika in torej tudi mistika, zadelo v sredo srca, ko je je spoznal. Že dolgo je sicer vedel, da je mogoče, da trpe ljudje glad, vendar ga to znanje ni posebno spravljalo iz ravnotežja. On sam in tudi Andrej sta večkrat opustila svoje obede, da sta lahko delala kakšno uro na dan več. Tudi to mu ni mnogo pomenilo, da so ti glad ni ljudje skoraj omacrovali pod bremenom svojega vsakdanjega dela in da so zvečer klonili utrujenosti. Kaj pomenja trpljenje teh ljudi proti ogromnim bremenom, ki sta si jih prostovoljno naložila vztrajni in delavni Pietro in Andrej! Kaj pa pomeni utrujenost mišic proti neprimer- no večji utrujenosti in izčrpanosti možganov! Nič in manj ko nič! Da pa ljudje ne znajo brati ali da znajo sicer, ne da bi znali to svoje znanje uporabljati, in da se omejž na to, da težavno zlogujejo vsako jutro podlistek svojega dvakrajcarskega dnevnika. ne da bi imeli le najmanj pojma o kakršnikoli iznajdbi, o fiziki, kemiji, mehaniki, analizi, o politiki, o umetnosti, ... da takšni ljudje sploh žive in da morejo živeti, in da so še zadovoljni s tem 6vojim življenjem, . . . to treba odpraviti, to treba izboljšati, spremeniti, in to nalogo si je stavil Pietro Ferrati prostovoljno, navdušeno. Brez obotavljanja, kar na življenje in smrt se je lotil izvršenja te nalog? in uresničenja utopije: Zasužnjeno človeštvo je treba osvoboditi, prosve-titi. izobraziti, je napraviti vrednega svobode in mu to svobodo priboriti iz lastnih moči in z lastnimi sredstvi,... najbolj prismojena vseh utopij, obenem pa največja, najveličastnejša. Oba brata se razgovarjata jedva pol ure, po več letih ločitve, in že je Pietro Andreju vse to razložil na 6voj ognjeviti in strastni način, ne da bi mu Andrej odgovoril le besedico ali tudi le s kretnjo. Le z glavo maje in jo nazadnje skloni, kakor da mu je polna pretežkih misli. Ko Pietro končno umolkne, odgovori mu Andrej: Objave * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub-liani. Danes v petek, dne 22. t. m. ob 6.15 uri se vrši važen sestanek vsega zbora in pevska vaja. Na programu je tudi neodložljiv razgovor glede koncertnega zle-ta v Celje. Poživljamo, da se sestanka vsi člani in članice polnoštevilno vdele-že. — Odbor. * Silvestrov večer Sokola v Celju. So-solsko društvo priredi tudi letos Silvestrov večer v celjskem Narodnem domu. Na dnevnem redu je več telovadnih točk, burka encdejanka in običajna alegorija. * Sokolsko društvo v Brežicah priredi dne 31. t. m. ob 20. uri v dvorani Narodnega doma »Silvestrov večer» z obširnim sporedom: godba, encdejanka, ša-lospevi, alegorija itd., ter vabi k obilni udeležbi. — Vstopnina 5 Din. — Na praznik, dne 2. svečana 1923 pa priredimo