VE5TI IZ SLOVENIJE 0, TI PRAŠIČI! — 0, vj vsi, ki se tam v Ameriki zavzemate za Titove ljudi ,nikar se ob tej besedne pohujšajte. Čeprav so napilili partizani v Sloveniji martkako svinjarijo, vendar s tem ne mslimo njih primerjati prašičem. Gre za čisto prave prašiče iz kmečkih svinjakov na Slovenskem. O teh se je zlasti meseca septembra v komunističnih listih toliko pisalo, da nisi mogel vzeti ljubljanskega komunističnega lista v roke (in drugih listov kot komunistični ne sme biti), da ne bi na vsaki strani nekaj zvedeli o teh krulje-čih bitjih ali p njih gospodarjih. J’rav gotovo s. se Ljubljančanom vsaki dan sline iedile po krvavicah, klobasah, svinjski pečenki. Gotovo so gospodinje še po noči sanjale, kako bodo lahko zabelile koruzne žgance, ki se jih je moral v letih titovske svobode in naprednosti navaditi tudi Ljubljančan. TE PRAŠIČE, ki jih je napre- dno ljubljansko časopisje tako polno, so namreč v začetku sep tembra pobrali kmetom in jih odgnali v 3kupna pitališča, da jih tam vzgoje za partizanske mize. In tu se začne prepir in kreg s kmeti. Komunistično časopisje jih napada, oni pa se nimajo kje branit. Njih edina obramba je tih odpor. PROTI VELIKIM KMETOM. — Pri napadih na kmete, ki so se branili, da bi jim prašiče pobrali po malenkostni ceni, partizanski listi silno radj udarjajo po “velikem” mestu. Na Slovenskem v resnici niti ni pravih velikih kmetov, toda v propagandi proti kmetu se to dobro sliši. Tudi na Ruskem so komunisti predvsem napadali velike kmete, ki so jih imenovali kulake, končno 30 pa vse kmetije, male in velike, podržavili. Tako bo tudi na Slovenskem, če bo komunistično drevo zrastlo dovo'j visoko. Takrat ne bo razločka _______(Palle na 4. »trmi) Pozdravno pismo škofu dr. Rožmanu iz Chile V Chile nas je že kar lepa ko domačo, skupinica beguncev. Prišli smo sem v raznih časovnih razdobjih. Vedno je pa bila misel nas a globoko in tolažilno. Naj bo Vsemogočni zahvaljen za ta veliki dar. Mi Vam s svo- ’ strani obljublj Truman odklonil razgovore s Sovjetsko Unijo Ne gre v Moskvo in ne pošlje odposlanca — Zeli, da Marshall ostane — Zahteva razveljavljenje Taft-Hart-ley-evega zakona — Ne govori o Kitajski. Key West, E a. — Predsednik Truman je na posebni, izredni časnikarski konferenci gladko zavrni1, da bi Združene države znova začele kakršnakoli pogajanja v zadevah Nemčije, dokler Sovjetska Rusija ne preneha z blokado Berlina. Rekel je, da bi sicer rad srečal diktatorja Stalina v Washingtonu, da pa ne bo nikoli zapustil Združenih držav zato, da bi se srečal z ruskim voditeljem. Tudi nima nobenih načrtov, da bi poslal Stalinu kakega posebnega odposlanca. Predsednik je tudi povedal, da želi, da državni tajnilr George Marshall ostane na svojem mestu dokler le more in želi, ker sta popolnoma soglasna, sta vedno delala v soglasju in ker smatra Marshalla za enega največjih dobrih delavcev za Ameriko. Predsednik je izjavil, da bo zahteval čimprejšnje razveljavljenje Taft-Hartleyevega zakona in uveljavljanje enakopravnih civilnih pravic, a poleg te- VELIK BAZAR BODO IMELI V BARBERTOPRJ V petek in soboto večer ter v NOVI SNOBOVI William A. Kastelic Po kratki bolezni je umrl v St. Luke’s bolnišnici William inuva r KUL/AJ ALINA JE KRAS NA ST. CLAIR AVE. v peiea in sodom večer ter v St. Luke’s bolnišnici William I Mandeln°va trgovina z obu-r.edeljo popoldne in zvečer bo ]A. Kastelic, star 34 let, stanu- valom> ki se Je dozdaj nahajala v cerkvepi dvorani Presv. SraJjoč na 15930 Slaramac Rd. Ro- na 6107 st- clair Ave- »e Je pre-Jezusa Vv Barbertonu velik ba-|jen je bil v Clevelandu, delal P®1'18 v moderno urejene, mno-zar. Preskrbeli so vsega v izo- je pri Fisher Body Co. Prizad- S° večje prostore na 6125 St. bilju, da bo lahko vsak nekaj njih volitvah je še kandidiral^ a'r Ave- v Lauschetovo hišo. lepega in dobrega nesel domov, na listi demokratske stranke za izložbena okna kažejo, da člana državne legislature. Bil j* ta nova prodajalna zares preje priden javni delavec, posebno pa aktiven pri C.I.O. Delni čar pri Slovenskem domu na Holmes Ave., član društva Sv. Jhžefa št. 169 KSKJ, in Slovenske Moške Zveze podružnica št. 3.' Tu zapušča žalujočo soprogo Carolino, rojeno Malnar, sinove William, Bruce, lepega in dobrega nesel domov, kot purane, razno blago in druge koristne stvari. Pri vratih bodo tudi lepi dobitki in raznih drugih nagrad bo v izobilju. Farani in drugi so prijazno vabljeni, da poseti-jo bazar in se pozabavajo v prijetni družbi. Razume se, da bo raznih okrepčil dovolj na razpolago. Pismo iz Nemčije Eschwege, Nemčija. 3. nov. Sedšj IRO zastopniki znova zaslišujejo vse tiste begunce, ki so jih prepeljali iz Italije iz nerazumljivih razlogov. Pravijo, da bodo čez kakih deset dni zvedeli za rezultat. Vse izgleda, da bomo morali prezimovati v tem taborišči*.! Kakšno bo to prezimovanje? 3 km. smo oddaljeni od ru3ke cone, živimo ob slabi in nezadostni hrani, smo brez zimske obutve in obleke, peri la in odej, brez vsakih denarnih sredstev, v lesenih, za sneg in mraz občufji-vih barakah Možnost, da bi se zaposlili tukaj ne obstoji. Okraj ima na Matt, brata Matt, sestre Mrs. Alice Opalich, Josephine Klemenčič, Dorothy Urbančič in urejena tako, da se lahko kosa z vsako v mestu. Tudi znotraj je prodajalna opremljena z najmodernejšimi policami in pro-dajalnimi mizami. Velika odprtija teh modernih prostorov bo jutri. Vsak je prijazno vabljen, da si pride ogledat te krasne prodajalne prosto- James, mater Agnes, očeta re, pa če kaj kupi ali ne. Vsak bo dobil tudi primerno darilce. Ta Mandelnova prodajalna z obuvalom za vso družino, ki se več drugih sorodnikov. Pogreb1 nahaja tam, kjer "je" Mio "prej bo v soboto zjutraj ob 9 uri iz Lauschetovo kegljišče, 6125 St Svetkovega pogrebnega zavoda C'air Ave., je zares izdatno iz-v cerkev Marije Vnebovzete na boljšala zunanje lice naše St. Holmes Ave. potem pa na poko- Clair avenije. nik premirja' Pri tej priliki je bilo ranjenih 96 policistov in 45 demonstrantov. Aretirana sta bila tudi dva komunistična državna poslanca, eden »med njih Pierre Villon je bil ranjen in je še vedno v bolnici. Izpuščena sta bila na svobodo in bo sodno postopanje proti njima izvršeno kasneje. pališče Sv. Pavla, kjer bo truplo položeno v družinsko grobnico. Pogreb vodi F. Zakrajšek. ------o----- Generalna stavka v Parizu Pariz. — Komunistični voditelji so oklicali generalno stavko v Parizu kot odgovor na nastop policije proti komunisti-čnim demonstrantom na praz- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Za okrašen je St. Clair Ave. — Seznam nadaljnih trgovcev, ki so prispevali za okrašenje St. Clair Ave. za božično sezi-jo:: Ogrinc’s Meat Market, Kay Shore Store, Rogel krojačnica, Oblak Furniture, Kunstel Nite klub, James Slapnik cvetličarna, Kekič Grili, Pintar Meat Market, Mramor Grocery, Er-ste Winery, John’s Soda Bar, Miller Bros. Shoe Store, Tanko Meats & Grocery, Ohio Furniture, Slovenska dobrodelna zveza, August .Kollander, Zdešar Service Station, Korošec Winery, Vi Martin Style Shoppe, Dolnar Cafe. Prva obletnica— V nedeljo ob 7 il5 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Alojzijo Vrček v spomin prve obletnice njene smrti. Prevzem gostilne— Mr. in Mrs. John Cdpič sta prevzela gostilno od Franka Chiligoy, 16017 Waterloo Rd. Ustavite se tam in boste vedno dobro postreženi. Srečna vrnitev— Jennie Kuret, rojena v Ameriki in ki je odšla leta 1939 s starši v Narin pri St. Petru na Krasu, se je zdaj vrnila srečno v svojo ameriško domovino v Cleveland k bratu Franku in nji izmed nas ne bo rešen in onih težko preizkušenih bratov, ki so ostali doma. Zanimali smo se za vsako novost glede Vaše osebe. Kako smo se razveselili ob novici Vaše rešitve iz Celovca v ameriško cono, kajti upali smo, da nam Vas bo Previdnost na ta način ohranila. In res, naše upanje in moiltve niso bile zastonj. čitali smo v “Ameriški Domovini” dne 2. julija t. 1. preveselo novico, ki ste jo Vi Prevzvi-šeni sami tako lepo izrazili: “Ko stopam na dan ameriške osvoboditve na svobodna ameriška tla, se znova čutim človeka.” Bogu hvala. Z neskončnim hrepenje-njem in sveto zavistjo smo prebirali novice v Ameriški Domovini, kjer opisuje člankar slovesnosti ob in po Vašem prihodu in si želeli, da bi bili tudi mi deležni Vaše navzočnosti, da bi slišali Vašo očetovsko besedo ta- Trl na dan Zdaj, ko je komunistična Titova vlada podržavila skoro vse trgovine, je tako slabo razdeljevanje živeža, da je zdravje naroda resno ogrožano. To je vzrok, da je danes v Jugoslaviji najvišji odstotek jetike. Tako dela vlada, o kateri vedo toliko dobrega povedati naši ameriški tovariši. • * * V Clevelandu so pogruntali neko “vdovo," ki je že od leta , ; m ______________ niji, zlasti v zadnjih' krvavih letih in se držali zvesto smernic Vašega očetovsko-pastirskega pisma na pot beguncem, da bomo vredni bratje naših mučencev in otroci katoliške Slovenije. Naj nam Vsemogočni dodeli, da bi Vas kmalu videli v naši sredi in naj nam ob svojem času izpolni po Vaših molitvah in trpljenju to, kar si naša srca najbolj žele in po čemur tako hrepene: da bi Vi, Prevzvišeni, nas vse zmagoslavno popeljali v našo razbi-čano in tolikanj ljubljeno Slovenijo, ki smo jo zvesti svetim idealom, morali zapustiti, k prestolu milostne Kraljice naše Marije Pomagaj rja Brezjah, kjer bo Vam zadoščeno za vse klevete, laži in obrekovanja, nam vsem pa zasigura-no mirno in po Božji volji urejeno življenje na zemlji, ki jo je Bog okrasil s polnimi prgišči lepote. V prihodnjih dneh pričakujemo novih priseljencev in upamo, da bomo Slovenci v tej skupini bolj številni. Poseb-no, pričakujemo tisto tolikanj obljubljeno in pričakovano de-setorco slovenskih gospodoy duhovnikov z g- Kozinom na čelu. Vas, .prevzvišeni gospod no pozdravljajo družina Marinčič, družina Birk, družina J. R. Živko, Dušan Lapajne, usmiljenke: S. Vincencija Kaplja, S. E mauela Celestina, S. Ana Potošnik, S. Pendencija 1939 namestnem relifu, dasi je Verbič, S. Julija Tominec, S. te dni kupila hišo za $17,000. Ludvika Peternel, S. Solpicija je on kampanji, c,,-; • ■; 1 • ■ Ne, bo pa sklical, je dejal predsednik. na nikako izredno zasedanje sedanji kongres, da bf se razpravljala izredno težka situacija na Kitajskem. Predsednik je obžaloval, da po zakonu nima možnosti za kakršnokoli posredovanje ali aktivnost v sedanji mornarski stavki. Povdaril je, da sta z novoizvoljenim podpredsednikom Bark-leyem popolnoma soglasna glede vse politike USA in posebno glede bodočega zakonodajnega dela. Predsednik ni dal pa nobenega odgovora ali bo državni tajnik za obrambo Forrestal kmalu odstopil ali ne. Istotako ni dal nobene izjave glede vprašanja Palestine ampak je samo rekel, da je dal USA delegatom v Parizu naročilo, naj vzdržujejo in branijo predloge pok. posredovalca Bernardotte. Glede Kitajske je predsednik izjavil, da je v stalni zvezi s predsednikom Chiang Kaishe-kom, da pa je za stvar bolje, da se za enkrat o njej ne govori, o jo seveda prednost pred nami tujci. Socijalni odbqr v Rimu nam je dal na pot nekaj pomoči v denarju, ali to je hitro skopnelo, ko smo pa morali sami financirati pot zastopnikom, ki so šli pojasnjevat naš slučaj ameriškim oblastem v Nemčiji. Druge podpore do danes nismo prejeli. Večina beguncev je brez vsakih sredstev. Malo je takih, ki imajo sorodnike in od njih dobivajo pomoč. Od društva Slovencev v Buenos Aires-u smo dobili nekaj nakaznic za maščobo, pa imamo teškoče glede nabave in vrednost paketa daleč ne odgovarja cehi. Odboru smo zelo hvaležni za skrb in pomoč, vendar pa smo prisiljeni sporočiti, naj nam v bodoče bonov ne pošiljajo več. Bodite prepričani, da je naš položaj res obupen v vseh ozirih, sicer se ne bi v mrzli zimi tako kompaktno odločiti za stra-dalno stavko, ki smo jo zdržali šest dni. Naš položaj se je od tedaj spremenil toliko, da nas je zaslišala IRO komisija. Spor med Francijo, USA in Anglijo __________ 1 Jtariz. — Francoski zunanji škof iskreno in sinovsko uda- m‘nister je formalno protesti- Naj nam no kdo hitro pove, kako se pride na relif 1 Založnik, S. Mertina Šarabon, S. Terezija Baš, S. Domicija-na Krajnc, S. Marija Camloh, Dozdaj smo mislili, da je da- S. Karolina Korbar, S. Krišto- nes največja svetovna senzacija fora Krištof, S. Andria Vozel, to, ker gre ongava žosi zastopat ameriški SLOVANSKI kongres na Madžarsko. Ne, to je zdaj že second hand, odkar se je na angleškem kraljevem dvoru peč podrla. salezijanski bogoslovci: Franc Petek, Anton Grilc, Franc Prevc. BUT. DAJ 8B8TU SPOMNI SB BIODNCXV 8 18X01 DOLABJIM ral pri USA in Vei. Britaniji proti izročitvi porursk« nemške industrije Nemcem. Povdarja v svojem pismu, da je francoska vlada davno že odločila, da naj vsa ta industrija bo v mednarodnih rokah, da naj o njenem lastništvu končno odločajo zavezniške sile in ne nemške vlade. Francoski parlament je odobril to stališče francoske vlade. Pričakujejo, da bodo francoski zastopniki vztrajali pri tem stališču tudi na londonski konferenci in da bo to najhujši spor, ki ga mora premagati konferenca, ki naj bi sicer razpravljala j samo tehnično 3tran uprave za-padne Nemčije. Kitajski komunisti Nanking, Kitajska. — Vlada objavlja, da so komunisti pretrpeli nadaljne poraze v bitki 33 milj vzhodno od Suchova. Valda smatra, da bo centralna bitka za komuniste pomenila odločilen poraz in da je močno zaustavljen njihov pohod proti glavnemu mestu Kitajske. Bitka je trajala pol dne in celo noč. Železničarji dosegli 10 r 11 d r pov centov povišanja Chicago. — Tri železničarske unije s0 dosegle sporazum s podjetji, da se poviša plača za 10c na uro od 16. oktobra dalje. Tega povišanja bo deležno 250 itisoč strojevodij, kur-ačev in vlakovodij. Povišanje bo skupno znašalo okrog 40 milijonov dolarjev na leto. PARIZ. — Francoski parlament se je sestal in vlada mu je predložila vrsto načrtov, zakonov, ki vsi imajo en in isti cilj, da bi onemogočili in preprečili delo saboterjev, agitatorjev za politične štrajke in pa nezakonito črnoborzijansko trgovino^ Minister notranjih zadev je parlamentu obširno razložil dokaze, da je bil zadnji premogarski štrajk čisto političen manever francoskih komunistov, ki ga je Kominforma naročila, vzdrževala, organizirala, podpirala in plačevala. Predsednik vlade bo po obširni debati, ki bo trajala več dni, zahteval glasovanje o zaupnici za vse, kar je vlada storila, da je stavko premogarjev zlomila. • * • NANKING, KITAJSKA. — Komunistične čete so že toliko napredovale, da so ameriške oblasti poslale zadnji poziv vsem Amerikancem, ki žive v Shanghai-u, Peipingu in Tientsinu, da naj takoj odpotujejo ali pa osebno prevzamejo vso odgovornost za svojo varnost v razmerah, ki so nepreračunljivo nevarne. Vsi člani družin na ambasadi se morajo izseliti. Večina gre na Manilo, da bo tam čakala nadaljne odredbe. Najbolj slabo se razvija vojna situacija pri Suchowu, ki je 200 milj severno od Nankinga. Komunisti že trdijo, da so to mesto popolnoma obkolili. Na eni strani so prodrli že 50 milj naprej proti jugu. Vladne objave pa pravijo, da vojska še vedno uspešno zadržuje komunistično napredovanje. . , PARIZ. — Varnostni svet je kljub, ugovorom egiptovskega, sirijskega in drugih zastopnikov sprejel sklep, ki naroča Arabcem in Judom, da morajo prenehati z vsakim nadaljevanjem bojevanja in pooblašča posredovalca Zveze narodov, da kasneje določi v katerih prostorih smejo biti še judovske ali arabske vojne edinice in kje naj deluje judovska, kje pa arabska uprava. Rusija in Ukrajina sta se vzdržali glasovanja. • * • BELGRAD. — Zastopniki jugoslovanske vlade so v svojih govorih začeli odkrito izjavljati, da bo jugoslovanska zunanja politika morala iskati zveze z zapadnim državami, če bo Sovjetska Rusija nadaljevala svoje dosedanje delo proti Jugoslaviji. Tito je v Ljubljani o tem govoril in priznal, da Jugoslavija doslej od Sovjetske Unije ni dobila nobene gospodarske pomoči, pač pa je kot članica vzhodnega bloka morala dajati svoje blago in svoje surovine drugim državam, ne da bi zato dobila povračilo. Tito je s tem odgovoirl Kominformi na njene zadnje napade. Rekel je da bo njegova vlada navezala stike z zapadnimi silami, da bi dobila potrebno blago, s katerim bi mogla zgraditi močno državo in narod. Tito pravi, da je v to prisiljen, ker druge komunistične države bojkotirajo Jugoslavijo, in vodijo proti njej “nerazumljivo gospodarsko borbo.” • • • ATENE. — Konstantin Tsaldaris, ki mu je kralj poveril seatavo vlade, še vedno ni uspel. Razne parlamentarne skupine nočejo sodelovati s populisti. Grška javnost smatra, da je položaj v parlamentu zašel v slepo ulico tako, da se ne vidi možnost za rešitev rednim parlamentarnim potom. Najuglednejši listi že pišejo o verjetnosti kake izven parlamentarne vlade in celo zagovarjajo vlado z diktatorskimi pooblastili, ki naj bi ostala začasno, dokler se ne reši notranje politično in gospodarsko stanje, dokler se dežela ne pomiri in ne preneha civilna vojna. je omogočilo, da je mogla sem. Dobrodošla na svobodni ameriški zemlji, Jennie! Komunisti proti svobodi in zborovanja Pariz. — Odbor Zveze Narodov je sprejel člen statuta o osnovpih človeških pravicah, ki določa svobodo tiska in svobodo govora. Vse sovjetske države so glasovale proti, člen se glasi: “Vsak ima pravico svobodno iraziti svoje mnenje. Ta pravica ysebuje tudi pravo, da vsak sme vzdržati svoje mnenje ne da bi se ga smelo ovirati. Vsak sme iskati, sprejemati in sporočati obvestila in ideje z vsemi sredstvi in brez ozira na državne meje.” Ruski in ostali sovjetski zastopniki so skušali preprečiti tako besedilo in so predlagali številne spremembe, češ da je treba preprečiti fašistično propagando, propagando za napadalno vpjno in propagando sovraštva med narodi. Enako so sovjetski zastopniki glasovali proti svobodi združevanja in zborovanja. Ta člen se glasi: “Vsak ima pravico svobodnega združevanja in zborovanja.” Pri tej priliki, je angleška socijalistka ugotovila, da Sovjetska Unija hoče zatreti vso svobodo kakor jo je zatrla v svoji državi, kjer je prepovedala vse organizacije in vsako zborovanje, ki ne odobrava komunizma. Kritizirala je sovjetsko ustavo, ki določa, da je: “Komunistična 3tranka vodilna sila vsega državnega in javnega življenja in vsake ljudske organizacije.” Harriman prišel poročat Washington. — Ambasador W. Averell Harriman se je vrnil v Washington, da neposredno poroča predsedniku Trumanu o dosedanjem napredku evropskega obnovitvenega prta grama. 1 AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 17, 1918 effl Ameriška Domovina —* “1-------i.t.iiiiraiiitaiiiiMf 1117 St Clair At«. (JAMBSKEM VE C, [MllOf) Cleralaad I. Ohia NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta »5.00; ta četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50. me November me SUBSCRIPTION RATES « a 1 * t i s 1 I 3 4 5 6 7 t 9 18 II 12 13 1 14 15 M 17 « 19 20 21 22 23 M 25 26 27 20 29 30 < United States »8.50 per gear; »( for 6 month*; »8 for S months. Canada and all other countries outside United States »10 per year. »6 for 8 months, »8.50 for 3 months. Entered n eecond-claes matter Jaauary 6th, 1008, at the Poat Office at Cterskad. Oble, under the Act of March 3rd, 1071. No. 226 Wed., Nov. 17, 1948 in Afriki in v Ameriki. Ko bo zrušena v Evropi, bo prenehala njena moč tudi po drugih kontinentih. Posebej glede titoslavije bi ob tej priliki rekli, da pričakujemo, da bo Amerika postopala z njo kot komunistično državo. Tam narodi, med njimi naš Slovenski, v trpljenju čakajo osvobojenja od komunistične okupacije, ki je strašnejša kot je bila nacistična. Tam narod ne vpraša v kaki meri je Tito slučajno v sporu z Moskvo in koliko je - kar ridB0 ves spor samo farsa za naivne zapadnjake, narod vc in kr- sH,ar. ki vavo čuti, da je v sužnosti in da se njegovemu življenju Titov spor ali nespor nič ne pozna. Diktatura je, noben žarek svobode je ne prodre. Odpri «rce, odpri roke.. P. Bernard AmbroM Po volitvah v težko delo proti komunistični nevarnosti Volitve so minile. Nova vlada Amerike bo v kratkem zavzela svoja mesta. To ja dogodek, ki je nanj čakal nestrpno ves svet. < Zadnja leta se je vsej ameriški politiki poznalo, da njeno politično vodstvo ni bilo enotno in urejeno .Težje stvari so se, zato morale odlagati. Daši je v zunanji politiki bilo kolikor toliko soglasja med obema strankama v kongresu vendar je bil predsednik zelo oviran v vseh svojih akcijah. Vsak čas se mu je lahko zgodilo, da ga senat desa-vuira, če bi bil odločil kaj takega, kar bi zahtevalo velikih, nepreračunljivih žrtev Amerike. Ta strah je ležal kot Damoklejev meč nad celo administracijo. Med volitvami ni nihče prikrival, da bo prihodnja parlamentarna doba težka. Velike stvari, ki čakajo na ameriško odločitev na ameriško odločno akcijo, niso nikake šale. Ne bo se moglo doseči nič s še tako lepimi besedami in modrovanji. Samo dejanja bodo odločala. Iz Pariza smo dobili oznanilo o prvem takem odločilnem dejanju že zadnje dni pred volitvami. Obrambni pakt med Združenimi Državami, Kanado in Zapadno Evropo je stvar, ki bo delala zgodovino sveta. Rekli smo že, da je to največja obrambna zve?a kar jih je kdaj človeški rod sklenil. Ugotovili smo, da je sedaj Amerika prvič na tem, da sprejme direktno obvezo, da bo čuvala sedanj((Rtanje v za-padno-evropskih državah proti vsakemu napadalcu. Po poročilih so v teku pogajanja, da se napravi drugi velik obrambni blok v Sredozemlju. Države ki leže ob Sredozemskega morja hočejo skle- Če je pa tako,’ pa začnimo od kraja! In rea pravijo, da je tako. Namreč tako je, da moramo še delati za naše begunce in brezdomce. Ta ali oni med vami ve, zakaj je pred desetimi meseci ta kolona — začasno — prenehala, če pa kdo ne ve, je pa vseeno dobro. Zdaj torej spet stopa na dan. Kot vidite, zdaj ta kolena ne misli biti več — “zaplo-tarska.” Saj tisti prijazni gospod, ki so moji koloni svoj čas dali to lepo ime, so že davno sami šli — za plot. Naj se dobro imajo tam in — no, oni že vedo, kam spadajo. * » » Torej o beguncih je treba še pisati. Pa še veliko pisati! In delati zanje. Tako dolgo je še treba pisanja in dela, da ne bo več na mestu beseda “begunci,” ampak se bo reklo o njih : “Novi Amerikanci,” “Nov* Kanadčani,” “Novi Argentinci” — itd, če bi se izkazalo, da gftspodarji' niso to, kar sme človek dandanes od delodajalca pričakovati. • * » Vladne organizacije same so poskrbele, da dekleta po prihodu v Kanado niso same sebi prepuščene. Kar je katoliških begunskih deklet — se zavzemajo zanje kanadske ženske, članice organizacije “The Catholic Women’s League.” Za vsako posebej vedo, kje služi, kako se' ima, kdaj jo lahko katera obišče ali pokliče po telefonu, kdaj ima prosto popoldne, in tako dalje. Naročajo dekletom, naj jim povedo, če je katera "unhappy," da bodo posredovale zanjo pri gospodinji, ali pa tudi pri oblasti, če bi bilo treba. • * * Ravno te ženske so tudi organizirale za te dekleta večerne šole za angleški jezik. Dekleta niso ravno strogo dolžne poha-jati teh šol, vendar vsaka, ki ne druga večja razstava pod pokroviteljstvom skupnih podružnic Slovenske ženete »veze. tipamo, da bo privabila vse članice in vse tiste, ki se zanimajo za lepa ročna dela. Kaj b0 vse na razstavi je težko poročati ob tem času, ker zbi- stvari, ki bodo vzbudile mnogo zanimanja med posetniki in obenem delale čast našemu spolu in organizaciji Ob kratkem povedano, razstava bo nekaj izredno pomenljivega za vse. Na tej razstavi bomo imele tudi na stotine krasnih ročnih del v prodaji, ker bo takrat rav-pravi čas za nabavo božič- Naša nova znanca, Švjcar in Nemec, sta bila vesela fanta in zares prav prijetna družabnika. Samo nekoliko preveč jahava sta bila. Svoji domovini sta hvalila na vse pretege, vse drugo na svetu je bilo v njiju nlh ^ril,'vam" vsem toplo pri- očeh pod ničlo. Tudi o Arne- . - u.l,: mntn ima O Da! Odkar je bila zaspala ta Pride, dobi "piko” in njen “an- moja kolona, se je begunsko vprašanje pomaknilo v zelo drugačno luč. Na stotine (bivših) beguncev je, ki nam niso več tako da’eč kot so nam bili. Med nami in njimi ni več ona ogromna “luža.” Sem med nas v A- gel varuh” od Cath. Women”s League hiti poizvedovat, zakaj je ni bilo. Sicer pa dekleta ko-’ maj. čakajo tistih dveh večerov na teden, da gredo v šolo. Prvič zato, ker bi že vse rade znale po angleško “talkati,” drugič ■iko se jim polagoma pot od- (pa zato, ker tako lepo sku| poročamo, da si jih izberete na tej razstavi. Oba večera bo tudi lep program, ki bo zanimal splošno občinstvo. Podan bo tudi tako zvani “Style show,” to je, da boste lahko videli najnovejšp modo oblek za neveste in druži- Ker vse želimo lepe udeležbe od strani članic, zato vas prosimo, da radevolje sežete po vstopnicah, katere bodo poslane vsem članicam clevelandskih podružnic. Na vstopnice bo razdanih več krasnih ročnih del. Torej priporočajte poset tudi svojim domačim in prijateljem. Za odbor, Ella Starin. • Slovo pri odhodu v Florido gih deželah v Južni Ameriki jih najdete nič koliko. In v naši bližnji soseščini jih lahko srečate — v Canadi. Naj začne moja prebujena kolona pisati o tistih, ki niso več begune), ampak s ponosom in velikim zadovoljstvom slišijo na ime: Novi Kanadčani! Koliko pa je že takih? Če ne več, kakih 600 prav gotovo. Pa vse kaže, da jih bo s časom več in več. Slišati je bilo, da je to obljubil odločilen minister v Ottawi. Pravijo, da je zinil nekako takole: Canada bo beguncem še bolj na široko odprla vrata. Saj se je že dovolj izkazalo, da so Novi Kanadčani, ki smo jih rekrutirali izmed beguncev, najjačja trdnjava proti komunizmu! Pravijo, da je Canada že u-vozila na svoje ozemlje 57,000 beguncev različnih narodnosti. ske države že imajo. .. , Države skrajnega evropskega severa še niso odločene, v katero zvezo naj vstopijo, gotove pa so da bodo na nek način vstopile v zvezo zapadnih sil in na ta način podprle demokracijo ali kot posebni skupina ali pa kot člani za- PadnAmerikaeje torej postavila pilota svoje zgradbe v zunanji politiki. Okoli nje se združuje ves svet, brez nje nič ne more. Ogromna moč sovjetskega imperija sili k tako ver likemu obrambenemu združevanju. Svetovni komunizem se bori s strastjo obupanca. Pete kolone mrzlično delajo po vseh kontinentih. Sovjetska peta kolona je komunistična atomska bomba. Neredi, upori, vstaje in civilne vojne naj ,,o komunističnem planu razrušijo demokratične sile pred-no bi te sploh bile pripravljene, da se upro svetovnemu na valu sovjetske Rusije. Ta propaganda je prišla že toliko \ ušesa in mišljenje javnosti, da se cele organizacije upajo izjavljati vnaprej svojo nelojalnost napram domačim via-dam in državam za slučaj, da bi bile prisiljene z orožjem braniti svoje domovine. Izdajstvo domovine komunistom ni več zločin že tudi v Ameriki. Sovjetska Rusija je zadnji čas v Franciji pokazala kaj hoče. Dva svetova se oblikujeta klub vsem napor,om diplomatov, ki so se po vojni prizadevali, da delitev preprečijo. Za dalekovidne ljudi je bila delitev neizogibna takoj, ko se je Sovjetska Zveza postavila na stališče totalitarne vlade v vseh deželah, ki so vsled nesrečne politike popuščanja prišle pod njen upliv. Diplomati so zamudili, da bi se tej politiki takoj zoperstavili po vojni, ko je pokazala svoje prve rožičke. Morda je bilo takrat že to nemogoče, ker je svet bil preveč prepojen s propagando o slavi rdeče armije. /To zamudo bodo sedaj morali ljudje vseh držav drago plačati ali popraviti jo je vsaj deloma za narode v svobodi še mogoče. Amerika hoče iz te tesnice izpeljati svet z mirnimi sredstvi. Morda bo šlo. Morda pravimo, ker ne vemo kaj vse se dogaja v življenju za železnim zastorom. Č; je zgradba sovjetskega režima trhlejša in slabejša, kot se je kazala vsa zadnja desetletja v Sovjetski Rusiji, bo gotovo odjenjala že pod silno močjo gospodarskega in diplomati-čnega pritiska, ki ga more izvajati taka obrambna zveza kot smo jo omenili. Eno pa je gotovo. To namreč, da mirovna politika ne more končati z zmago zapadnih velesil, če bodo v svojih mirovnih prizadevanjih kazale, da se skrajnih polsedic boje in b,odo pred njimi odstopale. Stalin je ponovno povedal, da šteje argumente samo po bataljonih. Moralne vrednosti za nobenega komunista ne veljajo nič. Za tak ogromen svetovni spopad je važno pred vsem, da je vodilna sila demokracij trdna. Tega so se zavedali na-' ši kandidati in že med volitvami pogosto in več kot je to v navadi, povdarjali potrebo po složni Ameriki, po združenju vseh sil brez ozira na strankarsko opredelitev. Da bi le pri tem ostalo. Amerika mora iti v napad združena, enotna, samo v tem slučaju imamo upanje, da se bomo izognili vojne — morda. Samo enotna, močna Amerika bo mogla biti apostol sloge in enotnosti med vsemi drugimi. Treba je združiti razdrapano Evropo. In v Evropi je rešitev vprašanja. Dokler je Moskva v Evropi močna, bo močna tudi v Aziji prebrale. Pa že zdaj si lahko, sr# ki se seveda vithotapiti v srce. « • • Torej, zdajle je šo'a in če Vas obiskovalcev iz Amerike, ni preveliko število, se lahko stisnete v kot razreda in tiho kot miška poslušate, koliko angleščine so punce že “pobrale” v teh kratkih tednih. Ko bo pa ob pol desetih šole konec, bodo dekleta prav rade nekoliko posedele vaši druščini in pokramljale z vami. Ampak da se ne bo ta ko’ona preveč zavlekla, bom skušal prihodnji teden uganiti, o čem boste klepetali. Zdaj samo to še zapišem, da vam bodo pred slovesom prav rade eno zapele. Samo namignite jim, pa se bodo za hip spogledale, potem pa kot iz enega grla ruknile na primer tisto: “Slovenka sem, ostati. . . Slovenka čem No in — kako se imajo ti Novi Kanadčani? Ali se hočete sami osebno prepričati? Najhitreje boste to dosegli, če stopite v Toronto in poiščete kak četrtek zvečer najnovejše Kanadčanke, slovenske služkinje, ko pridejo skupaj v večerno šolo za angleščino, šele kakih šest tednov so tam. šola je zanje v Holy Rosary School. Dobili jih boste kakih 30 skupaj, to se pravi, da se bo dalo marsikaj poizvedeti. “Kako se imate, dekleta?” boste vprašali. Trideset smejočih se obrazov bo uprtih v vas in po vrsti vam bodo dekleta odgovarjala: "I no, kar dobro je, kar gre, hvala Bogu!” • a « Služijo največ po privatnih h šah, pri katoličanih, protestantih, judih. Službe so jim preskrbele vladne agencije še preden so dekleta dospe'e v Toronto. Kajpada, glede službe so nekatere bolje naletele ko druge. Eno leto morajo ostati na svojih mestih, potem bodo svobodna in si bodo lahko samovoljno Zamaknjeni boste poslušali in če ne boste med poslušanjem začutili “žganca” v grlu, we.l, potem vas jaz ne poznam. * * • No, še tq za danes. Preden boste rekli dekletom, tem slovenskim ‘Novim Kanadčankam,’ lahko noč, jih mimogrede vprašajte: “Ali mislite, da vas bodo prišli kdaj obiskat škof Rožman?” Stavim, da vam bodo roke same od sebe silile proti ušesom, tak gromek “jaaa”’ bo planil iz tridesetih dekliških grl. Iz vsega tega vidite, da vas r,i treba skrbeti, kakšno pot bodo hodile po tujini ta slovenska dekleta. Zato vam in njim: Na svidenje! * Razstava ročnih del SŽZ Cleveland, O. — Podružnice Slovenske ženske zveze v Clevelandu in okolici se pripravljajo za veliko razstavo ročnih del, katera se bo vršila 4. in 5. decembra 1948 v Slovenskem domu na Holmes Ave. To bo Zbogom, mesto Cleveland, Težka je bila ločitev od tebe, ki si mi dalo zavetišče skoro polovico mojega življenja. Zbogom, sorodniki, prijatelji in znanci. S težkim srcem se poslavljam od vas, ker je to zadnje svidenje na svetu. Pojdeva počivat po trudu,, Vlivat lepc- ___________________»rika. Kdor te proti Arfteriki, je največji izdajalec, ki bije po dobrotljivi roki Strica Sama,- ki nim daje vsega v izobilju. Begunci niso bili nikaki izdajalci, bili so samo proti komunizmu. Saj proti taki vladi, kakor je Titova, je vsak, kdor ni slep ali toliko nadut, da noče videti, kaj se dogaja tam v Jugoslaviji ki pošilja žito v druge kraje in to brez plačno, ljudstvo pa strada. Koliko pritožb se bere, kako ljudje bolehajo, ko morajo jesti tisti težki koruzni kruh. Nesrečni narod, narod oslabelih in bolnih ljudi. Ni pa tako, seveda, pri tako zvanih partizanih tam okrog višjih glav. Ako ste bra-_ li opis pojedine, ki jo je opisoval nekdo, ki je. bil povabljen na kosilo k Titu. Kaj vse je bilo na mizah in kako je tekel šampanjec od miz! Siromaki pa niti koruznega soka nimajo dosti. Ko je neka žena poslala 100 funtov bele moke sorodnikom, so pisali potem, da ko so spekli kruh, da je zadišal sosedom, pa so prišli prosit v dotič-no hišo samo za košček belega kruha, tako so si ga zaželeli. Ali ni to peklensko življenje, ko je vendar bel khih naša vsakdanja hrana, tam ga pa nimajo, ko si ga vsak tako želi. Tudi po zadnji vojni je bilo en čas 3labo, pa vendar bel kruh so imeli. Jaz sem bila takoj po vojni v domovini, pa je bilo do3ti belega kruha. Sedaj je pa že toliko časa po vojni, pa je vedno slabše. Tako ni bilo niti pred tisoč leti, da bi bila taka beračija, da morejo iz hiš samo tisti, pišejo, ki imajo obleko iz A-merike, ki so jim jo poslali sorodniki. Pa tisti zapeljanci, naši komunisti, vse verjamejo tistim nazadnjaškim listom, ki so proti Ameriki pa ki jim po-hane piške iz ust gledajo. V Floridi je neka taka prismoda, ki bere tisti gnus, pa je naredila roko v pest in rekla: “Prokleta Amerika!” Jaz sem ji rekla: “Ali veš, kaj si sedaj potrebna, da bi te samo za te besede zve- riki nista imela posebno dopadljivega mnenja, kar je bilo pa odpustljivo, saj je še nista videla in bosta gotovo drugačnega menja, kadar bosta enkrat v dolarjih. Glede Amqyike se nisem hotel pričkati ž njima, ampak glede rojstnih domovin se pa nisem pustil zapostavljati. Nista mi verjela, ko sem jima pravil, da je Bog najprej ustvaril slovensko zemljo, potem dolgo nič, zatem je nabral nekaj starih kišt in jih raztresel po nekem kraju in rekel, da naj bo to Švica. Ko je pa ustvarjal Nemce, mu je zmanjkalo ilovice, pa je šel in pobral, kar mu je ostalo smeti pri ustvarjanju Slovencev in iz tistih smeti ustvaril Nemce. Hudo sta zamerila, toda moj Vrhničan, ki sem ga po naše opozoril, naj zamahne, če bo treba, je parkrat pljunil, zavihal ro- mogoče. Nisem jima ostal dolžan in sem vsako njiju bahanje vrnil s tako primero o Sloveniji, da jima je zaprlo sapo in potem nismo več primerjali svojih domov. Švicar nam je hotel imponi-rati s svojimi gorami. Saj ne rečem, da jih nimajo zares precej krepkih, ampak tudi Slovenija nima 'kakih krtin, če se dobro pogleda. Pripovedoval je zlasti o čudovitem odmevu med švicarskimi gorami. Ba-hal-se je, da če zavpiješ z ene gore proti drugi, vzame več kot pet minut, predno prileti odmev nazaj. “To je že nekaj, “ampak to ni še nič v primeri z odmevom pri nas na gorenjskem. Tam se nahaja nek znamenit kraj, ki slovi po vsem, svetu zaradi svojega čudovitega odmevanja glasu. Čudno, da še nista nič slišala o tistem kraju. Imenuje se Rateče, ki leži pod strašno visokimi gqrami. Tam gospodarji ne kličejo svojih družin zjutraj k vstajanju. Tam stopi gospodar zvečer ven pred hišo in zavpije tje pod gore: “Alo 1 Le pokonci, zapanci!” Po tem gre pa spat. In zju- kave in nekaj rekel po naše, ki traj, nekako ob petih, prileti sicer nista razumela, Bdelo se ge]e 0bi vedeli, da. je Poljančeva hiša prva in vzvišena na Kresinju. Tako je bilo pa narobe: dika je stopila iz hiše in podala gospodarju roko. Kakor tihoVbpec je iprišel domov in vsa vas je za slovesno snidenje prikrajšana. Poljanec je potisnil sina noter, obesil v veži koso, odložil oselnik ter stopil v hišo. “Kako pa je kaj v Ljubljani?” je vprašal kar tako, da je pač nekaj spregovoril. Vid mu je razkladal vsakdanje stvari, kar ni Poljanca prav nič zanimalo. Nekaj mu je kanilo na — Učenjaki trdijo, da se mrčes dvigne do 20,000 čevljev visoko v zrak. Farmarji gotovo inaiu. mu je bi ne imeli nič proti temu, če glavo ter mu pregnalo dobro vo- bi vedno tam ostal. Komaj so se otroci dobro spravili v hišo, je že prinesla mati krožnik ocvrtih j a je, zraven porinila na mizo hlebec kruha 'ter velela sinu, naj sede. Ni bilo pravega razpoloženja, vedra beseda se kar ni mogla vžgati. Ce bi se mali bosci ne prerivalli venomer okrog Vida in ne delali kolikor toliko trušča, bi bilo v hiši kar tihotno. Vid jih je spraševal o šoli: v kateri raizred hodijo. Manica in Jožej k učitelju: Jožej v tretji razred, a Manica v zadnjega; Lenčica je pa še majhna, hodi k' učiteljci v drugi razred. !N|o, dobro, kje je pa Tone. Tonč je že opravil šolo, zdaj pase. Vid se zamisli. Tonč pase, hm, naj lepše življenje na svetu 1 Cernu je bilo treba Vidu v mesto, zdaj ne more naprej ne nazaj. Mati ga molče opazuje. Potem ga prične malo otipavati; vleče iz njega to in ono, a fant je z odgovori skop in skrajno previden. Vendar Poljanka hoče dognati stvar in ji priti do dna, ker se ji zdi pametneje, da dožene zdaj ona, kakor bi dognal šele drevi gospodar. “Kje so pa oče?” vpraša nenadoma Vid. “Kosijo,” od vrnejo otroci. “Ste pričeli že s košnjo?” “E, njivo detelje bosta pokosila s .hlapcem,” odverne mati. “Drugi teden pa zares pričnemo s košnjo,” se moško odreže šolar Jožej. “V nedeljo bomo vzel nnd ko- ^UK[ TCNDM • AiQpg'pEliC'C “Ne vem, oče bodo .povedali. Zdaj kosita z Jernačem šele za poskušnjo, drugi teden bodo prijeli zares. Uu, to bo koscev 1 Naj prvo bodo prijeli ograde, potlej Težmarico, n a zadnje Rjavo reber in senožet v Suhem plazu.” “Ja, kako pa ti vse to veš?” se mu čudi Vid. “■Oče so povedali.” Tako so prijazno kramljali ti ljubi otroci, dokler niso končno zaslišali zunaj očeta. Tedaj so jo ucvrli iz hiše, ker so se bald da bi jih oče ne našel brez dela. Glejte Poljanca, zunaj pred hišo nekaj naroča hlapcu. Velik je, mišičast, nekoliko mesnatega obraza, toda mršave brke značijo, da je mož morda hude jeze ali pa trmast. Vsekakor je s svojim strogim ponašanjem gospodar, ki mu je vsa družina v strahu. Kos0 dene z rame, in medtem ko si odvezuje oselnik s pasu, stopi na vežni prag Vid. — “Bog daj, oče,” reče fant ber pogumno stopi pred očeta. “Lej ga, lej, ti sd?” se začudi oče ter smehljaje se stisne sinu roko. “Ja, kdaj si pa prišel?” “Nu, popoldne.” “Popoldne? Si sporočil? Kdo ti je pa šel naproti?” “Nihče, počemu bi hodil.” “Nihče?” Poljancu se za spoznanje stemni čelo. Ne da bi kaj sumil, le nekoliko užaljenega se čuti. Sin študent, na katerega je tako ponosen, ti pride sam in ne pusti očetu veselja, da bi šel s konji in ga ponosno odpeljal s postaje, kakor je bila doslej navada. Ni mu bilo toliko na tem, da je sin morda težko vlekel svoje svtari.v klance, temveč očeta je prikrajšal, to je tisto. Čeprav bi šel ponj hlapec, vseeno, Poljančev sin bi se moral pripelajti s konji, kakor se spodobila bi ljudje videli, kako prihaja iz šole Poljančeva dika, edini študent na Kresinju. In Poljanec gospodar bi stopi] na ljo. Potem ga je vprašal, če je imel dovolj denarja in ali je vse svoje stvari poravnal, kakor je bilo treba. Poljanec ne mara, da bi sin puščal za sabo dolgove. Brez skrbi, fant je vse poravnal, nekaj mu je še celo ostalo. “Do jeseni boš zdaj doma, ne?” ga vpraša bolj mimogrede ter korači ipo hiši. “Nu, seveda,” odvrne sin ter se naglo ozira skozi okno, da bi nekam hlastnil. “Drugi teden pričnete s košnjo, kakor pravijo.” “Drugi teden, če bo vreme,” odvrne stari. “O, vreme ipa letos dobro kaže.” “Bomo videli.” “In trava je tudi kar lepa,, kakor sem videl.” “Kje si jo videl?’ ’ ‘‘Nu, spotoma.” (Dalje prihodnjič) iAII^l9KADOMOVUU^}OVEMBER^7Ji9^ VSI STE PRIJAZNO VABLJENI NA VELIKO ODPRTIJO note HANDELNOVE TRGOVINE s čevlji 6125 ST. CLAIR AVE. 11»: (v Lauschefovi hiii) V NAŠIH NOVIH PROSTORIH V LAUSCHETOVEM POSLOPJU Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI MllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllilHIIIIIIIUIIIIIIiniIttllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII' Naprodaj mošt v sodih Naprodaj je mošt iz Concord grozdja, novi 50 gal. sodi. Cena je $50 sod. Takoj dopeljemo, če pokličete EX 4020 ali HE 4U1 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NAZNANILO! Cenjenim prijateljem in znancem sporočamo, da smo prenovili prostore naše GOSTILNE ter dobili licenco za prodajanje žganja. Postregli bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in 'žganjem ter Dknsnim prigrizkom. Se priporčoamo za obisk vsem prijateljem in znanjem posebno pa lovcem, ki bodo prišli sedaj na lov v naše kraje. JOHN KOŠUTA TRUMBULL INN ______________Rt. 534 — 9 mUJ Južno od Geneva, O._______ -AND rte KOUSI B IR 10 CONI »-in najhnjše šele pride je bo v četrtek 18. mmp - ndHL , Mi smo preselili, «vojo prodajalno s čevlji za 4 vrat* vzhodno od dosedanjih prostorov. Prodajalna v teh novih prostorih je mnogo večja in popolnoma preurejena tako, da bomo dali nasjm številnim odjemalcem lahko boljšo postrežbo. ■' Pridite v našo novo prodajalno, da vam pokažemo najfinejše izbero vzorcev obuvala in sicer najbolj popularnih Red Goose, Acrobat, Crosby Square, Jarman Foot Fashion in druge znamenite izdelke najboljše kakovosti, po specialno nizkih cenah ŽENSKE! Zdaj je prilika, da si nabavite galoše na zipper. Mera do 10. — Spec. cena za odprtijo $2.79 51 GAUGE NYLON NOGAVICE malo neregularne 3 pare odjemalcu šj v Specielna cena za odprtijo TI OTROŠKI ČEVLJI j i i za dečke in deklice vse mere do 3 Specielna cena za odprtijo $3.97 ŽENSKI KOZDHASTI SUPERJl reg. |1.49 Specielna cena za odprtijo MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS črni ali rujavi najnovejše mode, Jarman kakovosti reg. $10.95 Specielna cena za odprtijo $t.95 DELOVNI ČEVLJI visoki ali Oxford Specielna cena za odprtijo $4.65 OTROŠKI KLOBUČEVINASTI SUPERJl Močna klobučevina Specielna cena za odprtijo 97c DEŠKI OXFORDS zelo trpežno narejeni najnovejše mode Specielna cena za odprtijo $(.97 ŽENSKI NOVELTY ČEVLJI najnovejše mode reg. $8.95 Specielna cena za odprtijo $(.95 MOŠKI PRAZNIČNI OXFORDS famoznega izdelka, jako trpežni Specielna cena za odprtijo $5^5 OTROŠKICALOŠI s strap — vseh mer Specielna cena za odprtijo $2.29 Ob lej priliki izjavlja vaj trgovec Mandel sledeče: VSAK BO DOBIL odiemaM bodo tudi vnaprej dobili vedno naj- DDIMCDMn n ADII rcibo,i*e obuval°in P° najnižjih cenah! Saj sami ve-rKImcKNU VAKILlE!S|e, da se vam obuvalo, kupljeno pri nas, izvrstno prilT nogi!”