Mnto »ojne
bohde
in
znamke

DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORN1N43 DAILY NEWSPAPER
<2	CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1945	LETO XLVIII—VOL. XLVIII
bilanci so se "JičeiMozeloin M10 mest
arm?'/6**' ~~ Tretja ame-Jia	seka Siegfried
lMn £llj Široki fronti, je ulj j I Watu prodrla danes t.„ 11 P°1 v nemške pozi-ava?°iila 10 nem*kih
bedi; napad so Ame" LCUl Preko reke Mo-
onto ,e.m koncu zavezni-;in	so pričeli Ka-
ivi ; , ' ofenzivo pred 'red boj nekoliko poječi cel m Calcar so se »enilki nekoliko umaknili ojaeili'v protinapadom. 9 divj - mci svoje pozimi t. Z!'1ami- tako važna
13 u fronta.
e re^j"161-'^0 armado je t(.r brn Potokov še vedno
pi-ičak kake Vftčje ope" e na ■ UJe Se splošne
Sl0Sa<hli fronti ta"
iane2evpadle in ko li Shk0 osuši> da bo-kl naprej.
Vidu
* nioo v spomin prve
C^fti. za pokojnega
>n'ce ni v spomin pr-•St ^ J°hn Fortu-
ob 7 LdneVnici nje" ia , pokojnei
Hic0 . •	v spomin
^ Vegove smrti.
C °Hsku
1» ^ III tS.Svete iz North1 i'hn^na obisku
/'•Brain ' dr" in Mrs-'
•<fch'3566 Boyn-
' »stala T Hei^hts- Tu-So<j0 ° L marca, že-0 k? ese'ih dnivna-
Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama
so nekje vM S kowdrali'''našega :
K v Jaka, stotnika . 1 žeili v^'orja. Lepo ^ O v Cleveland, > se lon na oddihu v l Cestit! °glasil ^di v
Leo ^ kar
h.
j
rtie tašn®^ iz 922 Cjela zadnji te-
>k ° V vojnega
H j> da ie njen so-
Si^ Frank J.
fSan v akli.
N aH ekje v Franco	pismo je
t>arja. Vče-le>vk0	dobila
, Ubltn;id' c,a je bil
^tl ' g°r.i °menje-^^kHcanl9.av-
CH tani ' Texas, Lanske!
{So pa čez
* PHdeljen law i> „ . #>. J.^SaV0jak°m je
I Vl ^arši, Mr. in
klrs. Frank Unetič žive na 15814 rrafalger Ave. Njegov brat Sdward, ki služi pri mornarici, e prišel te dni domov na dopust.
Naj mladi slovenski junak nirno počiva v tuji zemlji, pre-jstalim pa izrekamo naše. iskre-io sožalje.
m mi m
Mrs. Julija Sadar iz 1187 E. 175. St. je bila obveščena, da je bil njen soprog Frank povišan v poročnika. Povišan je bil v po-? ročnika ravno ob času, ko se je vrnil iz bolnišnice v aktivno službo. Dobil je hude opekline na roko. V armadi služi že šest let in je sedaj nekje v Belgiji pri diviziji težkega topništva
Tudi dva njegova brata služita Strica Sama in sicer je Cpl. Joseph v Franciji, mornar Albert pa na Havajih.
ni n m S Filipinov pošilja najlepše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem Sgt. John V. Oblak, ki je bil nedavno povišan v sarženta. Kdor bi mu rad pisal, dobi naslov pri njegovi materi Mrs. Oblak, 15220 Saranae Rd. Piše tudi, da se je tam sestal z nekdanjim sošolcem, s katerim sta sedela skupaj v farni šoli sv. Vida, namreč kapetanom (zdravnikom) Joseph Modicem iz 62. ceste.
Državniki so tudi trmasti včasih j
Ves svet zdaj opazuje in calca, kako se bo končala spana, ki jo vlečeta predsednik Roosevelt in francoski general de Gaule. Mr. Roosevelt je povabil de Gaulla v Alžir, de Ganile je povabil našega predsednika pa v Pariz. Toda noben ne odneha. Kar je čudno je to, da je de Gaidle letel preko vse Evrope v Moskvo prižigat fajfo Stalinu, a v Alžir, ki je samo par sto• milj od Pariza, pa noče. To bo morda Frnacozom še narobe hodilo, ker naš predsednik je včasih zelo trmast, pa tudi pozabi ne kmalu. -o-
Ohijske lisice imajo še vedno dosti prijateljev
Columbus, O. — Poslanska zbornica je z velikm naporom sprejela predlog, da okrajni komisarji plačajo za ubite lisice, rdeče in sive, od $1 do $5. To naj bi veljalo za dobo dveh let. Predlog je bil poslan v senat za nadaljno akcijo.
Ta predlog je povzročil zelo vročo debato. Poslanci iz severnih krajev so zahtevali, da je treba pokončevati lisice, ali pa bo izginila kokošjereja v državi. Poslanci iz južnih krajev so pa trdili, da je lisica odlična žival in nudi lep šport ter da se je ne sme pokončati. Poslanci iz severnih krajev so zmagali. Ne ve se pa še, kaj bo napravil s predlogom senat.
--—o-
Še na mnoga leta!
[ . Poznana rojaka, Malči in Louis Oswald, ki vodita dobro idočo trgovino na 17205 Grove-wood Ave., praznujeta danes 20 letnico srečnega zakonskega življenja. Vsi Meniševci in drugi ■ številni prijatelji jima kličejo: še na mnoga leta!
ROOSEVELT JE SPREJEL 3 KRALJE
Arabski kralj je potoval 800 milj daleč, da je obiskal predsednika
Washington. — Na svoji boj-ii ladji nekje v Sueškem preko-. pu je predsednik Roosevelt sprejel v avdijenci egiptovskega kraja Farouka, etijopskega vladarja Haile Sellasie in arabskega iralja Ibn Sauda. Kralj je napravil pot 800 milj in šel zdaj prvič iz Arabije, da se je sestal i predsednikom Zed. držav. To, la je za ta namen prvič'v svo-tem življenju zapustil meje svo-iega kraljestva, je izkazal Mr. Sooseveltu gotovo veliko čast.
Po arabskega kralja je šel imeriški rušilec, ki je bila prva x>jna ladja, ki je kdaj zaplula / pristanišče Jidda ob Rdečem nor ju, kjer se je vkrcal na la-Ijo Ibn Saud. Za kralja je bila pripravljena kabina, toda hotel e spati na prostem po arabskem ibičaju, zato so mu na krovu postavili bo&ato opremljen šo-or.
V Aleksandriji sta se zopet ;estala k dogovorom Roosevelt n Churchill. Tukaj je Church-11 še enkrat obljubil, da bo šla Anglija z vso silo v boj proti Faponski, čim bo vojna z Nem-:ij o. končana.
Potem se je predsednik usta: al v Alžiru, kjer sta ga obiska-a ter mu poročala ameriška poslanika Caffery iz Pariza in iirk iz Rima. Tukaj je predsed-lik pričakoval tudi načelnika 'rancoske vlade, generala de 3aulle. Toda ta se je izgovoril, la ga doma zadržujejo važni podi. Predsednik je bil zelo razočaran nad tem.
Mr. Roosevelt je obiskal tudi :rdnjavo Sevastopol na Krimu, Kjer si je ogledal razdejanje, pd tam ga je ameriško letalo prepeljalo v Egipt.
Kje je predsednik v tem tre-nutku, je še tajr/ost. Toda iz Bele hiše se zatrjuje toliko, da bo napravil ' na tem potovanju 14,000 milj.
--o-
Senator Boyd je za
lažjo pokojnino Columbus, O. — Državni senator Wm. M. Boyd je vložil predlog, ki zahteva, da se odpravi za dobivanje starostne pokojnine zahteva po državljanstvu in' da se zniža potrebno bivanje v državi od 5 na eno leto. Predlog tudi zahteva, da se odpravi sedanja maksimalna vsota $40 za pokoj nino.	•
-o-
Mladinski dohodki Vladni davčni urad sporoča, da staršem ni treba na svoji poli za dohodninske davek navajati dohodkov svojih mladoletnih otrok. Zakon namreč pravi, da so taki dohodki, kar se.tiče davka, last mladine. Kdor mladoletnih je torej lansko leto zaslužil $500 ali več, mora sam zase vložiti davčno polo, ravno tako kot odra&li.
K rojstnemu dnevu! Dobro poznana in priljubljena Mrs. Jennie M. Stanonik i i 6002 Dibble Ave. praznuje jutr: svoj rojstni dan. številne prija^ teljice ji želijo vse najboljše! Trinajsta obletnica
V petek ob 8:15 bo darovanj v cerkvi sv. Vida maša ža po ko j nega Franka Stermole v spo min 13. obletnica njegove smrti
I Kongresnik zabavlja čez vladne uradnike, da zapravljajo čas
Washington. — Poslanec Wil-! son iz Indiane je V zbornici na-šeškal vladne uslužbence, da za-j pravijo najmanj 40% uradnega časa z brezdeljem. Vprašal je,1 j zakaj vlada ne napravi tako, kot | na farmah, kjer mora delavec na delo ob času in ostati mora ves dan pri delu.
"Vse to' stane ditvkoplačeval-' ce milijone dolarjey in čas jp že i ' prišel, da se to sprtivl v red," je! grmel poslanec. P^rav ta poslanec je nekoč predlagal, da bi morala dekleta; ki so vi vladni službi,' biti zvečer ob desdtih doma, da
I
bi zjutraj lahko ob pravem času vstala in imela še dovolj časa, I da se nališpajo.
Povedal je dalje strmeči zbornici, da je mnogo yladnih uslužbencev, ki si vzamejo cele ure za kosilo, potem zopet za malico in popoldne se pa v uradu in na stroške davkoplačevalca nališpa-: jo (dekleta), da gredo lahko zvečer ven, ne da bi jim bilo treba porabiti za to kaj svojega časa. j Vlada bi lahko i imela 40%! manj uslužbencev, če bi ti vestno delali svoje delo, je rekel poslanec. Pa uslužbenci sami niso toliko krivi kot njih predpostavljeni, ki to trpe, ali celo pripo-1 ročajo, je $odal kongresnik. -o--
Na Luzonu so imeli Japonci 92,000 izgub
Manila. — Glavni stan gen.! MacArthurja naznanja, da znašajo izgube Japoncev na otoku! Luzon tekom zadnjih šestih tednov najmanj 92,000 mož. Ameriške izgube pa znašajo v istem času 12,929 mož in sicer 2,676 ubitih, 10,008 ranjenih in 245, pogrešanih.
Ostanek japonske garnizije v Manili je zdaj potisnjen v kot, ki obsega nekako 1,200 jar-dov v širini in 800 jardov v! dolžini. V ta sektor zdaj bruhajo ameriški howitzi izstrelke iz največje bližine.
Japonci drže v tem sektorju kakih 7,000 civilistov. Ameri-, ško poveljstvo je apeliralo na Japonce, naj te civiliste izpuste, toda niso nič odgovorili.
-o-
Lloyd George je zelo nevarno bolan
London. — David Lloyd George, angleški ministrski predsednik tekom prve svetovne vojne, je zelo nevarno zbolel. | Star je 82 let in telesno že precej oslabel.
-o—--
Ameriško sodišče je dalo zapor nemškemu županu
Aachen. — Otto Meyer, bivši župan mesta Bardenburg, tri milje severno od mesta Aachen, je bil po ameriškem vojaškem sodišču obsojen na deset let ječe, . ker je bil spoznan krivim, da je . dajal zavezniškim uradnikom , napačna pojasnila, t	-o---—
PRIJAZEN FARMAR IMA - ŠTEVILNE OBISKE
Curay, Col. — Farmar Sim Noel je vrgel štirim sestradanim ) srnam, ki so prišle do farme, nekaj sena. Drugi dan zopet. Tc se je kmalu razneslo med "žlah-. to" in zdaj mora farmar vsal z dan krmiti več kot 20 srn. i	-o—-
Dodatno naznanilo
Glede pokojnega Joseph Gu banca se še sporoča, da zapu a šča pokojni v. Clevelandu po »- leg že navedenih še mnogo dru i- gih sorodnikov, v starem kraji i. pa dve hčeri, Josephine in Ano
Marini niso bili še v takem ognju v vsej svoji zgodovini 168 let •
Od južne strani ima I Konev samo 51 milj ( se do Berlina
London, 21. feb.—Prva ukra-	t
jinška armada po poveljstvom	g
maršala Koneva je prodrla vče-	l
raj 10 milj proti severozapadu	z
ter osvojila najmanj 80 nem-	j ških naselij.
Včeraj so trdila poročila iz	t Moskve, da so vdrle ruske čete
v predmestja Breslave v Šlezi-	z
ji. Nemško poročilo to potrju-	r
je, toda dostavlja, da so nem-	ž
ške čete vrgle Ruse iz teh pred-	n
mestij. Rusi so poslali nemški	P
garniziji v Breslavi ultimat,	e
naj se poda, toda naciji niso na	E
to odgovorili.	n
Nemci tudi poročajo, da sku-	u šajo Rusi prodreti v Moravijo na južni fronti in sicer v kotu,|
kjer se stikajo meje Poljske,	11
Šlezije in Moravije.	1
Najvažnejša fronta je zdaj južnovzhodno od Berlina, kjer	1 operira na 65 milj široki fron-ti maršal Konev. Ta se je pognal na 51 milj do Berlina in	y je samo 13 milj še od meje Sak-	^ sonske, kjer je glavno mesto
-o----d
Republikanski poslanci * bodo preiskovali vzroke I pomanjkanja živil
Washington. — Posalnec Jen- I kins iz države Ohio pravi, da je ^ pomanjkanje mnogih vrst živil neizogibno v prihodnjih par me- P secih, zato se je zbrala skupina n j republikanskih poslancev v po- v seben odsek, ki bodo preiskova- " li ta resni problem živil.	S j V tem preiskovalnem odseku v bo 40 republikanskih poslancev n | iz vseh krajev dežele in katerih t vsak je ekspert v tem oziru. Od- v 1 seku bo dodan kot tajnik še po- t seben živilski izurjenec. č -o-
Vabilo na sejo
Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ima v petek večer 23. februarja svojo redno mesečno i { sejo v gl. uradu SDZ.	j
Vreme	"
Vladni vremenski urad na- 5 poveduje za danes popoldne J ali zvečer deževno. Včeraj je ' kazal toplomer največ 30 sto- r I pin j, najmanj 17.
|	-o-
ZDAJ VPRAŠAJO PA ZA CENEJŠE LICENCE
1 Clevelanddki gostilničarji so. 1 izjavili, da se prav radi pokorijo vladni odredbi, da bodo zapirali o polnoči. Toda nekateri imajo dovoljenje, da točijo do ene, nekateri pa do 2:30 zjutraj. 1 In kdor pozna to obrt, bo priznal, 1 da je od polnoči naprej največji
-	promet. Zato pravijo gostilni-5 čar j i in to popolnoma upraviče-" no, da bi morala tudi od svoje 1 strani država nekaj napraviti in
sicer to, da bi znižala ceno dovoljenja ali licence.
Gostilniške licence so samo v
-	New Yorku dražje kot v državi
-	Ohio in ker se naša država tako
-	baha z velikim preostankom, bi
-	tudi v tem oziru lahko nekaj stoli rila za gostilničarje, ki bodo ». zdaj zelo prizadeti.
MORDA BODO ZAPIRALI CELO OB ENAJSTIH
Kot smo poročali, je prišla iz Washingtona odredba od direktorja za mobilizacijo, da bodo gostilne in drugi javni prostori, kjer si ameriška publika išče zabave in razvedrila, zapirali o polnoči od pondeljka naprej.
Ukaz je ukaz, pravijo in se bo točno izpolnoval.
Kar je pa naše Clevelandčane začelo zdaj skrbeti je to, če bodo morali zapirati gostilne morda že ob enajstih zvečer, živa isti-na. Vlada namreč vodi zdaj vse posle po vojnem času, ki je za eno uro naprej od clevelandske-ga. To pomeni, da je po vladnem času že polnoč, ko kažejo ure clevelandskih meščanov šele enajsto.
Torej nastane' važno vprašanje: ali nas bodo metali iz ošta-rij po vladnem, ali po cleveland-skem času? Direktor za mobilizacijo je rekel, da bo policijska ura o polnoči, ni pa rekel, če bo to po vojnem ali standard času.
To nam bodo gotovo še o pravem času raztolmačili, da ne bo kake pomote.
Ampak naj bo to že tako ali tako, eno je pa gotovo in to je, da se bo morala ta nova policijska ura točno izpolnovati, kakor pravijo mestne, državne in zvezne oblasti.
-o-
PONOČI ČLOVEK NITI V JEČO NE MORE
Fort Sheridan, 111. — Kor-poral Weiss je dospel ponoči v neko mestece, kjer je vzel v varstvo tiekega vojaka, ki se je "pozabil" vrniti v taborišče. Svojega jetnika je hotel spraviti do jutranjega vlaka v mestno ječo. Ko je razbijal po vratih, mu je nek zaspan glas povedal, da ječarja ne bo do zjutraj, naj si torej poišče prenočišče kje drugje.
-o-
Iz raznih naselbin
Bessemer, Pa. — Po dolgi in mučni bolezni naduhi, kateri se je pridružila še paraliza, je umrl Anton Zakrajšek, star S5 let in z Ilove gore, fara Kopanj. Prvič je prišel v Ameriko pred več kot 40 leti. Zapušča ženo in nečaka. Dne 4. feb. pa je umrla Ivana Zakrajšek.
Hutchinson, Pa. — Dne 30. jan. je odšel k vojakom Albert Juvan. Doma je zapustil ženo in hčerko. Njegov brat je že 21 mesecev preko morja; bil je v Severni Afriki in Siciliji, sedaj , pa je nekje v Italiji. — Na tritedenski dopust je prišel Sgt. Albin Vrtačnik, ki se je po prihodu domov poročil s Catherine Marie Kosec iz Yukona.
Beamsvilie, Ontario. — Med okoliškimi kanadskimi rojaki je v teku akcija, da si postavijo
■	Narodni dom. V kratkem bo
■	sklicana seja vseh rojakov, na i kateri se bo o stvari razpravlja-i lo.
Eveleth, Minn. — Jennie Mi-kulič, je odšla v službo strica T Sama kot bolničarka Rdečega i križa.
> Luzerne, Pa. — Nicholas C i Vratarič, sin gl. odbornika S. N - P. J. Franka Vratariča, je bi' p 24. jan. že drugič ranjen \ Franciji.
Japonci naskakujejo s pravim fanatizmom na otoku Iwo, da preženejo marine
Guam, 20. februarja. — Ameriški marini bojujejo najhujši boj v vsej svoji zgodovini 168 let, ko osvajajo japonski otok Iwo Jima. Danes se je marinom posrečilo zavzeti južno letališče na otoku. Marini so prešli že ves otok, ki je na južnem delu širok kaki dve milji in pol.
Admiral Nimitz poroča, da so marini naskočili in zavzeli japonske utrdbe, pri čemer so naleteli na tak fanatičen odpor, kot še nikjer na Pacifiku.
Danes zgodaj zjutraj je naskočilo marine kakih 900 Japoncev na letališču. Napadalce je sprejela 27. divizija marinov in kar jih je ostalo, so jih marini pognali v beg. Svetlobo so dajali marinom žarkometi z ladij ob obrežju.
Ves otok meri nekakih devet štirjaških milj in ameriški marini ga imajo v dveh dne bojah v oblasti nekako eno četrtino.
Na severnem, širšem delu otoka so zabarikadiraiHi Japonci, ki neprestano pošiljajo salve v ameriške vrste.
Japonski radio trdi, da s« je r.a otoku izkrcalo že 20,000 marinov in da so pripeljali s seboj tudi tanke. Nad 800 Ameriških ladij je pri otoku, trdijo Japonci.
Poročilo iz glavnega stana ne poroča števila marinov na otoku, niti ne omenja tankov. Admiral Nimitz poroča, da se nove" čete marinov neprestano vsiplje-jo na otok.
Nek časopis v Tokiu je zapisal: "Zdaj lahko vidimo, da sovražniku ni nemogoče, da se izkrca celo na naši lastni domači zemlji."
-o-
Francozi pridno kupujejo v naši deželi
Washington. — V prvi polovici letošnjega leta bo znašal nakup civilnih potrebščin za Francijo najmanj $300,000,000. Od 1. aprila naprej bodo dobili Francozi več prostora na ladjah za nakupljeno robo. Fran-: cija bo letos nakupila v Zed. dr-' žavah blaga za najmanj en bilijon dolarjev.
-o-
Zaroka
Mr. in Mrs, John Stopar iz
-	21170 Tracy Ave. naznanjata, da [ se je zaročila njiju hčerka Justine z Raymondom E. Arickson iz
r 6207 White Ave., Cleveland, O. j Bilo srečno!
V Arizono
Anton Jelarčič, poznani pro-
-	dajalec zemljišč, odpotuje danes 3: v Phoenix, Arizona, za nekaj
' mesecev. Tamkajšnje podnebje
1	zelo prija njegovemu zdravju.
2	-o--
5 Kupujte vojne bonde!
p.. ................
; / Ne odlaiajle! \
/	Nabavite si t \
_ \ BESEDNJAK DR. KERNA /
a (( dokler je še zaloga. ) a / Naročite ga lahko v na- \ j ši upravi. Pošljemo tudi ( \ po pošti, če pošljete $5.00. ) r. / Naslov:	\
il ) Ameriška Domovina (l v \\ 6117 St. Clair Ave. )) II Cleveland 3, O. ill
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEflderson 0G28	Cleveland 3. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:	•
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland.	Do pošti, celo leto $7.50. ] Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. .
Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland,	po pošti četrt leta $2.25. ' Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 lor 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months.
Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months.
$2.00 for 3 months.
Single copies 3 cents.	_
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879.	_____
~~~~ ~~ No. 42 Wed., Feb. 21, 1945
Krimska konferenca in Jugoslavija
Poročilo -o krimski konferenci velikhi ,treh je polno lepih besed. Mnogo se govori o svobodi in demokraciji narodov, ki so in ki bodo "osvobojeni izpod nacističnega jarma. Da, gvori se iznova celo o načelih Atlantskega Carterja. Toda prav usoda tega čarterja nas opominja, da moramo biti ob lepo donečih besedah poročila o konferenci v Jalti-zelo previdni. Prav ti, ki spet govore o Atlantskem čarterju, so večkrat mirno pohodili načela tega čarterja v zadnjih letih. Kdo je vprašal narode balkanskih dežel, kakšno vlado hočejo? Nihče! Brezobzirno so izročeni zmagovalcu na milost in nemilost. Nihče ni vprašal prebivalcev Poljske, vzhodno od Curzonove linije, kaj hočejo. Meč zmagovalca odloča. V Teheranu je bila Grčija prideljena angleški interesni sferi, za Jugoslavijo sta naredila kupčijo Stalin in Churchill.	v
Zato smo tudi ob lepih besedah krimske konference neverni Tomaži. Ne verjamemo dokler ne vidimo dejanj. Kdor enkrat ni držal besede, o njem j£ težko misliti, da jo bo drugič. Ne tečemo, da nista Churchill in Roosevelt — zlasti zadnji — imela dobrega namena, da se držita'načel Atlantskega čarterja, ki ga je svet pozdravil kot nekako odrešenje. Recimo, da je bila višja sila, ki se je uprla njuni volji. Recimo, da sta bila prešibka, da izsilita spoštovanje do načel omenjenega čarterja. Toda, če sta bila preslaba, da izpolnita obljube čarterja, ali naj verjamemo, da bosta dovolj močna za izvedbo lepih obljub krimske konference?
Kaj obljublja krimska konferenca narodom v osvobojeni Evropi? Velike tri sile se obvezujejo, da bodo podpirale te narode pri rešitvi političnih in gospodarskih vprašanj z demokratskimi sredstvi. Pomagale bodo ustvariti demokratične ustanove ,ki si jih narod sam želi in izbere. Prav posebno hočejo pomagati, da pride do notranjega miru v osvobojeni Evropi. Dati hočejo dalje prvo pomoč v potrebah in stiskah po končani vojni. Vzpostaviti hočejo povsod začasne vlade, ki bodo predstavljale'vse demokratske elemente in poskrbeti hočejo, da pride čimprej do stalnih vlad, ki bodo izšle iz svobodnih volitev in bod.o res odgovarjali ljudski volji. In končno hočejo omogočiti, da bodo volitve res svobodne. — Gotovo lepe obljube.
Za ureditev napetih razmer v Jugoslaviji so se veliki trije še posebno potrudili. Priporočili ali bolje določili so, da se sprejme Tito-Subašičev sporazum, ki mu je bil boter * Stalin in je dobil tudi Churchillov blagoslov. Dodatno k temu sporazumu veliki trije priporočajo, da se pozove v začasni parlament poleg Anti-fašističnega zbora osvobodilne fronte (AVNOJ) tudi bivše poslance zadnjega pat4amenta, ki se niso kompromitirali s kolaboracijo s sovražnikom. Tako bi se razširila skupščina, ki da prve postave novi Jugoslaviji. Toda $se te zakone more kasneje odobriti konstituan-ta, ki bo izbrana pri svobodnih volitvah.
Tudi na te besede o Jugoslaviji je težko polagati velik pomen. Svobodi in demokraciji so zavezniki sami postavili tako oviro, da jo bo narod sam težko odstranil. Kajti naj-poprej so veliki trije postavili ljudstvu gospodarja — Tita, sedaj pa govore o odločitvi ljudske volje. Pravimo zavestno, da" so ga postavili za popolnega gospodarja. Kajti kdo je kdaj Tita izvolil, kdaj in kako ga je ljudska volja določila? Moskva ga je hotela in Anglija ga je radi Rusije potrdila. Dali so mu moč in oblast in dali so mu predvsem orožje, da lahko tiste, ki ga ne priznajo, strahuje. Kaj je še treba komunistu, da se drži na oblasti — tudi proti volji večine?
Jugoslavija že ima tedaj gospodarja. Ne pozabimo: Ta gospodar je komunist, ki nikoli ne bo izgubil izpred oči svojega cilja, to je komunistične diktature. Ker je izšel iz ruske šote, bo znal biti previden. Ne bo zahteval vsega naenkrat, znal bo navidezno odnehavati, razumel bo, da se mora včasih prilagoditi razmeram. Ker je danes moderno govoriti o demokraciji, bo mnoge pustil deklamirati to pesem, čeprav se jj sam v srcu smeje. Ker je lepo slišati, da so zbrani skupaj okrog njega zastopniki demokratskih skupin, si bo pustil zažigati kadilo od raznih beguncev iz starih strank. Prenašal jih bo, da se jih kasneje na kak način iz-nebi. Toda ob vsem tem ne bo nikoli izpustil vajeti iz rok. Končno se bo zgodila volja komunistov. Kdor se bo upal upreti volji gospodarja, bo zletel na cesto, če ne — v večnost.
v Ameriški žurnalist J. C. Smith pipe v S. E. Post (17. febr.), da se je mudil med partizani v Dalmaciji 18 dni. Pravi, da je vprašal vodilno komunistko, kako bo z novo jugoslovansko vlado. Pa se mu je odrezala: "Ko pride čas, bo že Tito odločil."
Da, kot so danes razmere bo že Tito odločil. In zanj Stalin. Zato tako težko verjamemo, da bi Amerika in Anglija mogli sedaj kaj rešiti za pravo demokracijo v Jugoslaviji.
Naj opozorimo v ilustracijo na dve stvari. Zakonodajna skupščina — pravi krimska konferenca — naj se pomnoži s člani nekdanjega parlamenta, ki niso kolaborirali s sovražnikom. Kdo odloči, kaj se pravi kolaborirati in kdo bo presojal poslance, ali imajo ta greh nad seboj ali ne? O tem konferenca molči. Ker molči in ker je Tito gospodar položaja!, bo odločal on. Ali bo pustil, da pridejo v skupščino ljudje, ki mu niso všeč, če ne bo k temu prisiljen? Pa jih končno lahko pusti, ker ima še ena vrata odprta. Število dose-
danjega Antifašističnega. zbora .osvobodilne fronte ni dolo-1 čeno. Če jih je premalo, da bi preglasovali kake neubogljive poslance, se to število pojnnoži, pa je domovina rešena. Tito ima v vsakem slučaju varno večino.
Druga zanimiva točka so volitve. Za volitve je po sporazumu določeno, da bo vsak lahko volil, kdor ni kolabori-ral s sovražnikom. Kdo v tem slučaj odloči, kdo je kriv in kdo ne? To bodo storili sodniki. Ti pa so v smislu sporazuma postavljeni od Titove administracije. Voliti bo torej mogel, kdor bo priden in ubogljiv ter Titu neškodljiv.
Taka je torej situacija, v katero so veliki trije postavili Jugoslavijo. Mi verjamemo, da bosta Roosevelt in Churchill skušala nekaj storiti, da bi prišla ljudska volja res do izraza. Tudi vemo, da nam prav vsega, kar so govorili na krimski konferenci, niso povedali. Bojimo se pa, da sta za-padni velesili napravili s postavitvijo Tita za gospodarja v Jugoslaviji tako napako, da je ne bosta mogli več popolnoma popraviti.
Prazno bi bilo slikati trenutni pofožaj v bolj rožnati obliki kot je. Toda pri tem ne pozabimo, da bodo resnično demokratski elementi storili vse, kar le mogoče, da se otresejo komunistične tiranije. Morda se polagoma tudi Amerika in Anglija otreseta prevelikega strahu pred ruskim komunizmom. Glavno pa je, ko gledamo v bodočnost, da tirani izginjajo, narodi pa ostanejo. Tudi naš narod tam doma ne bo vrgel puške v koruzo. Trenutni udarci mu ne bodo vzeli poguma. Morda bo Slovenec v stari domovini v prihodnjih mesecih, morda tudi letih, prestal mnogo hudega, toda bodimo uverjeni, da se bo znal organizirati za nove borbe, če treba tudi podtalno, in da se Ijo tiho pripravljal za končno zmago svobode in prave demokracije.
BESEDA IZ HARODA
Zapisnik seje treh kraljev
Ga — Mi — Bo.
Boltežar
Kar je povedal Mitiel, je i-menitna resnica. Jaz jo prav lahko z vsakim prstom posebej otipam. Najbolj mi je všeč, ko je rekel, da se bo črta ločil-nica spet kmalu postavila med nami po dolgem. Ta delitev "počez" je bila čisto nenaravna in more samo nekaj časa trajati. Kdor hoče biti zares socialist, ne more ostati dolgo nepartizan. In kdor je zares katoličan, ne more ostati dolgo partizan. Dokler se agitira med nami z okajenimi gesli, stvar še nekam gre. Ko se pa gesla počasi očistijo, mora tudi priti spet do" ločitve duhov "po dolgem." Seveda bodo nekateri mimogrede pomečkani, ko se bo črta ločilnica še nadalje sukala od desne na levo, pa tisti ne bodo prišli veliko v poštev. Ampak, preden vzamem svinčnik v roke in vama. draga so-brata in sokralja, na sliki pokažem, kako bo ta reč na koncu izgledala, moram nekaj drugega povedati. Spomnil sem se namreč, kako sem bral v katoliškem listu, ki se imenuje "Križ" in ki ga berejo Hrvatje. Vidita, hočem reči, slišita, takole sem bral. Pa preden povem, kako sem bral, bi raci pripomnil, da se takoj nisem strinjal. Zdaj se mi pa zdi razlaga prav pametna, vidita, tako se pride do jasne misli, če se večkrat na sejah kaj pomenimo.
Torej, v "Križu" sem takole bral. Ampak še to moram povedati, da si stvari nisem zapomnil v hrvaškem jeziku. Ce berem hrvaško, že razumem, zapomniti si pa ne morem hrvaških besed. Po naše rečeno, je bilo torej nekako takole:
"Vedno bolj se kaže, da sta na svetu samo dvp veliki središči za bodočnost sveta. Na e-ni strani je Moskva, na drugi je Rim."
Saj razumeta, sobrata in sokralja, kaj se to pravi. V Moskvi je Kremlin in tam je Stalin, v Rimu je Vatikan in tam je papež. Iz Moskve in Rima prihajata danes dva nasprotna vetra, pa sta oba zelo močna. Tako močna sta, da bosta potegnila za samo počasi vse ljudi, eden te, drugi one. Socialisti se bodo znali umakniti sili vetra iz Rima, pa bodo podlegli . vetru iz Moskve. Nekateri mi-. slijo, da to ne bo res. Pa bo, > ker drugače biti ne more. Naj i se le upirajo, kolikor hočejo, . v sredi ne bodo mogli ostati. . In ta je natanko tako, kakor . piše tako imenitno "Pisano Po-
- 1 je." Tudi razni Molki ne bodo
•
mogli dolgo pobijati partizan-stvo in komunistično diktaturo, poleg tega pa prodajati socializem. To je preveč nenaravno.
In kaj naj rečem o katoličanih, draga,sobrata in sokralja? Katoličani niso katoličani, če ne verujejo v Boga in papeža. Po domače rečeno, če ne poslušajo, kaj prihaja iz Rima, pač pa poslušajo, kaj prihaja iz Moskve. Nekaj časa to morda gre, pa za dolgo ne poj de. Vrniti se bodp morali, kamor spadajo. In še radi se bodo vrnili; večinoma prav gotovo, ko jim bo počasi vse bolj jasno in jasno, kakšen je zares dandanes svet.
No, vidita, takrat bo črta ločilnica spet stala pokonci in bo ločila sanio dva tabora. Zmerom bolj se kaže, da bo kmalu' tako, če že ni. In če zdaj vzamem svinčnik v roke in pokažem na sliki, kako bo, moram narediti takole:
Ali me razumeta, draga sobrata in sokralja, ali me res razumeta?
Kaj bi te ne, «e je Gašper na-mdrnil, saj sta ti in Mihel vse te misli meni iz glave vzela in besede iz ust.
Boltežar se ni zmenil za br-1 co, pa se je obrnil na Mihelna.
Ali me čisto dobro razumeš, ' bratec Mihel?
Kaj bi te ne, je kislo odgovoril Mihel, saj si vse te bese-i de vzel meni iz ust.
Boltežar je bil precej popar-■' jen, ko je videl, kako sta oba i sokralja slabe volje. Pa se ni hotel prepirati, ampak je re-. kel:
. Predlagam, da se seja zaklju-. či. Ona dva sta samo malo po-i kimala in predlog je bil soglas-t no sprejet.
t ----
j Domača fronta
" Poziv šolam da se odpovedo običajnim pomladanskim počitnicam
I Washington.—John. w. Stu-i debaker, US Commissioner of
-	Education, podpira nedavni po-» ziv urada za Defense Transpor-i | tation vsem šolam, kolegijem in ,! univerzam, da se za letos odpo-• vedo svojim običajnim pomladanskim počitnicam. Rekel je:
-	"ODT zahleva od organizacij, 3 da prekliče j o svoje konvencije,
cJS/l^) Ce
V^^fiS^ verjamete —pa ne
l||IHIMM|liran'
Prvi dan naše samouprave se je bil izmaličil. To je bilo pričakovati, ker tudi naša hiša ni izjema za geslo: vsaka šola nekaj košta. Jean in Jim sta bila prvi dan po pogrebu doma in sta me zagvišala, naj kar brez skrbi pridem lačen domov, ker večerja bo točno na mizi. In je tudi bila, se reče, če je bilo tisto, kar je prišlo na mizo, večerja.
Ko sem pridihal v vežo, me je' že pri vratih čakal Jimmy, ki se! je očividno trudil, da bi im^l va- j žen in svečan izraz naobrazku. j
-1
a od vseh posameznikov, da se odpovedo vsakemu nepotrebne- j mu potovanju. V skladu s tem > stremljenjem, da se rezervira' vsa razpoložljiva sredstva za i potovanje oborožeinim silam in j potrebam vojne, prosi ravna-i telj ODT, da perkličejo šole, j kolegiji in vseučilišča svoje o-bičajne pomladanske počitnice, ako jih obiskuje večje število j dijakov, katerih domovi so izven občine, kjer se nahaja šola.! Zahteva je 'obenem zaslužna in j umestna. Ako pride do običaj-; nih počitnic, bo potovalo pri-' bližno 300,000 mladih ljudi domov. Prepričan sem, da bodo mladina in starši z veseljem doprinesli to malo žrtev." — (OWI).
"Daddy," je začel, ko sva si izmenjala uradne pozdrave, "Jean je pa . . ."
Revček pa ni mogel končati, kajti tam iz kuhinje se je stegnila močna roka njegove sestrice in ga potegnila brez posebnih predpriprav v kuhinjo z važno pripombo: "šerap!" Mali je za. pri usta kot se zapre past z ujetim polhom. Radovedno sem pogledal našo novo gospodinjo, kaj naj vse to pomeni. V obraz je bila rdeča kot zrela češnja in zdelo se mi je, da ji je treba pokazati samo rogovilce s prsti, pa se bodo odprle zatvornice v njenih plavih očeh in po obrazu se bo vlil hudournik solza, pa morda ravn« v posodo, v katero je nekaj mešala'in drezala tam pri peči. Zato sem svojo radovednost potlačil in čakal, da se bo položaj sam ob sebi razčistil. Jimmy je pa mencal po stolu in videlo se mu je, da si je on vso stvar vse drugače predstavljal in da se stvari ne razvijajo po njegovi volji ali pričakovanju.
Pa so se kmalu razčistili poj-j mi in tudi Jim je dobil zadošče-i nje. Jean je namreč postavila na mizo večerjo, katero so predstavljali lepo zarumeneli pork čopsi s potrebnimi pripombami, ki napravijo rihto popolno.
"Bodo morda nekoliko pretrdi i pork čopsi," je pripomnila ku-! harica. "Napravila sem jih j menda prekmalu, pa sem jili I grela v peči, da boš imel gor-j ke," je hitela dopovedovati. Am-j pak njen glas je bil nekaj drhteč \ in boječ, kar je pomagalo, da sc i mi vstale v srcu temne slutnje ir
sumnje. Pogledal ^ ki je z onstran wize tal'oči od mene na P® če" kaj poznam člov? posebno pri takih' K1 pravili diplomatske1 komaj čakal, da bo® nostno pojedino p1'1' Tukaj bo nekaj; . zagvišno presodil, . čen človek, ki se ne ti nevarnosti v ob" , je nikjer ni, sem J
eno roko vilice, v ' V tistem hipu ser si je Jean vsa ob11?.. . zakrila obraz, mal1' žaj odprl.usta, J'J . vsak slučaj pripr®!! rem si torej
najifl
i poprimem vilice "'j . v meso. To se Pr
) sem jih zasaditi, ^ j
so vilice
spodletele!
, je veselo zletel s ^ ) zi-
1 "Hi, hi, hi . • ) iz ust našega »asl. je prišlo iz ust * umetnice nekaj . bilo podobno'stok" je preveč najedel' J Ujel sem pork ^ i vim pogumom ' kot bi rinil vilice j "Saj sem rek'a,( i j čkino pretrdi," _ j gospodinja, h "Aha,'saj bodo1":
Ir lo pretrdi," sem r '- j no in vdano, ke'' -5 je treba deftti lZ' č | bi že bili takrat t* o: če bi jih bila sPeK u' kuharica!
Kaj pa je en I
p»	_ 'M
centov ekstf
k .	9
iK^	'mL* IfllmHlrMi mil
jj^r	v	vhhhmbmhhhhhhhrrrm
runaway prit*
TUKAJ je položaj, ko "en par	na ceni zdaj in kar je
še . Ji
ekstra centov" lahko mnogo.	on povzroča inflacijo—naVIJ. j
škoduje našemu vojnemu naporu.	cene. Ne pomagaj tega del^J'j
Napravi vas lahko črnoborznika.	podpiraj črne borze.
Kadar plačaš ved,kot je dovolje-	kako lahko pomagaš, da s® ^
na cena ali kupiš blago na racioni-	cene nizko in pomagaš dobi*1
ran ju brez znamk, daješ pogum za	no,: večje cene.
„ \	. \ .	,	v	1- ČEKIRAJ dovoljene cef
Kadar je ka,i ponudeno za vec
kot dovoljeno ceno ali brez znamk	kadar kuP"Jes-	^
za racioniranje, PAZI! Raketir	2. NIKOLI ne plačaj v
tega ne stori tebi na uslugo—am-	kot je legalna cena.
pak da te ogoljufa. Ogoljufa te	. toc'
3. VSELEJ plačaj svoje 1
T"	ke racioniranja v poW
. . • Črna borza ne obstoji
K-aj je samo v temnih ulicah in	T ,1...... „0/.;,, fi„ nnm-iiraš v ,1
ČRNA kleteh- če t>lačaš več- kot g ' P ^IrtK1' dovoljeno ceno ali kupiš	času pomanjkanja je—& BORZA ?racionirano blago brez , •	k reSnlL pointov, si ernoborzar.	ne KUP1 mce3ar- aK0 v 1 -——-—-	potrebuješ.
Izogni se navijalnih cen JUTRI	j
ako plačaš samo dovoljene cene D^
WAR EFFORTS COMMITTEE OF CLEVELAND ADVERTISING CLEVELAND BETTER BUSINESS BUREAU RETAIL MERCHANTS BOARD
Junaštvo iti i zvestoba
»vinski roman iz časov francoske revolucije.
vaKor je bil navajen, ■ ki sJe kralj k našim če-'
0	ga sprejele v stro-1 g- Potem se je na
do tfni strani> odko-jn začuli podobne M ° grožnje njegove-^ Vseeno je kralj
>atap m P0^um0m
Wra,iZpredmestja
n ki mu je tako
1 v "?"1 Pa' ki je skozi Si dld posta voda j alne j - v®«ao bolj silila na
&orala' da Je kon"
i °8led- Slabe volje in v J je vrnil Ludovik e ni " Duha narodne j m°&el premeniti; n e se jasneje, da se <
^esti r°dne brambe ne i** iz mestne hi- 1
Poveli!,VaVratno ustre- :
D mka Mandata, po
kta u°Vi- "Komuna" 1 V nft ,ot "sovražnika (
80ga in ženila; ' eg nina stopnicah umo- .
v''gli g°Vega sinčka in	!
kjeV eno> Revolucij-	] tv0 ledaJ izročila nad-
tejll Orodne brambe	'
4lufm Zad"Ji dvom, 1 sroUr Mestna svet- (
Nah 6' ki sta bila 1
Dm J sta Posameznim	(
)sta\ tala bojno po-	1
*C?°rofiila Mandato-	]
*av "iku Povelje, z	1
ljudsko mno-	A j Sena.Padla grad.
Daj 8Je Prvikrat izrekla	1
si2bo.kraljeva rodbina	'
^inoJV postavodajal-	1 '^al'1 se mi> da jo
Po m Stni svetovalec	1
Val	misli je mož :
t0da ni bl1 '
Wmann j« rekel	;
j h J®, lz^bljen, če	'
l^ali m obotavlja-	5
b s J res odločil za %o,	1
IUhko dajala misel,	;
I id bo| Prepreči preliva-	£ |«He J eotovo reši živ-
i1
r Wi sestaviti v
KS rodbiuo na p°-;
I So to p'no skupščino. I ?Ž0 »renadirji ' Ni. J a sv. Tomaža , Ni 0tli dvojni vrsti so INi. J lla desni, mi na .
C krai|7eljeval J'e Er- " ftv<V !n njegovim I" Uariv 11 le kraljica,
r><i^žir Vodinj'a Eliza-
^estnJ So se Jim še
i W ar iet0Vald' d'"
■	Hd« dz i» Bach-
i0'ti k ' So ^ hoteli ta-^rS1' kakor hitro
VCUana varnem-
Je Poveljeval •Xj'bnajstarejši pol-r tuka° Pa s temi vrli-se *> zgoraj?" je resi .^islii^1 Pomikati
■	ittia,- P'emenitni-Sol^ilne obleke," v fnegg . °ederer. "Na/j
i'1 °cliri m naJ mirno £	iz grada/'
meni, naj V•• ika , sP°ročim ple-Svo^inajeposlu-
[\ih Pa in ž njim
1	leUr ^ • Seveda je
"jimi: "Tu Hj-m-^m, dokler 'ali i4 SW 1 Pa me smrt
k ^<eprig°yarjati
fV>inHruseljskega
»i! kak0 • °knu'i'n vi-glavni tok
14*° tuutilnt Nicaise na
Siti nov° pesem
J6ttii s° 1'juli: "Do-^rt tiranu!
, bmrt Švicarjem! ' V hipu je bil
•	| trg preplavljen. Peljali so veli-
■	ko število topov s seboj ter njih
•	žrela obrnili proti velikim vra-
•	.tom. Nato so začeli upiti, naj J takoj odpremo veliko železno
ograjo, in ne da bi počakali odgovora, so jo poskušali s silo zlomiti. Glasno so zazvenela na njo kovaška kladiva, in že so začeli predrzneži na desni in levi plezati na grajski zid.
V istem času sem v strahu videl, kako so bataljoni narodne brambe zapuščali svoja mesta. "Kralj je proč," so rekli; "mi nimamo tukaj nič več opravila." Mnogo jih je prestopilo kar k sovražniku, pred vsemi topni-čarji, ki so takoj obrnili topove proti gradu. Tedaj so zarožljala krila velikih vrat in padla iz tečajev na tla. Kriče se je valila množica v kraljev dvor.
"Izgubljeni smo!" sem rekel ter hitel proti velikim stopnicam. Še enkrat sem zaklical Valdouleurju, naj se reši. Kc je hrup naznanjal prihod usta-šev, je bil prišel k meni do okna. Mesto odgovora je napel svoje samokrese in molče položil pred se na rob okna.
Ko sem došel v stopnišče, je maršal Boisseu baš flkazal Švicarjem in maloštevilnim narodnim brambovcem, ki so bili še ostali na svojem mestu, da naj se umaknejo iz dvorišč v grad. Komaj, komaj se je to posrečilo polkovniku Duerlerju in njegovemu oddelku. Rame ob ramenu so se postavili na stopnice pred portalom, v stopnišču in v vseh oknih pritličja in gornjih nadstropij. Celo Visoki balkoni in strešni obzidki so bili napolnjeni s strelci. Boisseu je zapovedal Duerlerju, naj se ne pusti pregnati s svojega mesta. Trdna odločnost naših mož, bli-ščeči bajoneti in puškine cevi so zadrževale ustaše nekaj časa; niso'si upali udariti. Porabili smo te trenotke in zagradili stopnice s tramovi.
Še enkrat je poskusil maršal j Boisseu, pogoditi se. Toda upit-I jc drhali, ki je zahtevala, naj jo puste v grad, je prekričalo njegove besede. Tedaj so tudi orožniki ,ki so še bili v stopnišču, prestopili k sovražniku. Nataknili so klobuke na svoje bajonete in zaklicali:
(Dalje prihodnjič.)
WVWWW^A^
DOHODNINSKI DAVEK
Kakor mnogo zadnjih let smo tudi letos pripravljeni, da vam pomagamo izpolniti pole za dohodninski davek
INCOME TAX
Lastnikom hiš in trgovcem bo v njih lastno korist, če se r posvetujejo z nami glede njih dohodninskega davka. Čas, ki ( ga potrošite v našem uradu, se i vam bo izplačal. Zato se odločite čim prej mogoče. Radi bi videli, če pridete takoj k nam. i Zapomnite si, da vam damo mi " kompletno postrežbo. Naša " dolgoletna izkušnja v tem po-1 slu vam je na uslugo vsak čas.
3	To leto računamo ocJ $2.00 in
j	naprej.
'	Za kompletno in zaupno po-
'	strežbo se* zglasite osebno pri
.	Marian Mihaljevichu. Uradne
1	ure so od 9 zjutraj do 7 zvečer.
i
■	Mihaljevich Bros; Co,
El	6424 St. Clair Ave.
n
i-	^ ^ _ ^ A m ^ .
!	^^^^^^^^
Doma in v svelu
POVEST Spisal Zvoran Zvoranov
1 France je molčal. Slišale so
-	se le njune stopinje po snegu i in tiho ihtenje dekleta.
Zamislila se mu je in začel jo j je tolažiti: "Nikar ne govori ) tako, Anica! Oče se že vda, sa-
-	mo potrpljenja je treba. In če i jaz ob nedeljah stopim včasih i h Grozdu to ni še nič slabega!" ) "Če ti je kaj mari tvoje in
-	moje dobro ime, te prosim, France, ne popivaj toliko," ga
i je prosila Anica.
-	"Glej, Anica, kar me ti pro-
•	siš, vse storim. Tudi če bi mi i ukazala ne vem kaj — poslušal
bi te. Ni bilo prav, da sem pil — to sam vidim. Toda bilo je 1 v obupu. A sedaj ti obljubu-jem, da ne prestopim več praga pri Grozdu!"
Za njima se je zaslišalo govorjenje.
Nemara so bili zakasneli Za-poljčani, ki so hiteli, da bi dospeli še o pravem času k pol-nočnici.	, i
Umolknila sta in pospešila korake.
Vedno več ljudi je prihajalo, iz stranskih poti in stez so se /sipale cele gruče hribovcev, ki j je niso ustrašili dolgih in ne- . /arnih poti k polnočnici v faro. France in Anica sta se ločila.
i
Pred cerkvijo je dobil on Grudnovega Toneta in druge znance ] pred vrati, Anica pa je bila ze stopila z drugimi dekleti v cerkev.
A kmalu so zapeli zvonovi, :epo in milo, kakor pojo samo v božični noči, fantje so se od-irili in vstopili.
Zvonček je zacingljal pred oltarjem in sveta maša se je pričela.
(Dalje prihodnjič.)
:
i
■BH& JhHB i
V BLAG SPOMIN
DRUGE OLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB-' LJENE SOPROGE IN MATERE
CECILIJE ; MODIC
1 ki jc vdana v božjo voljo za vedno j zatisnila svoje mile oči dne 21. februarja 1943.
3
Dasi že dve leti bivaš v sv. raju, pa : v ljubezni si še vedno med nami. Še vedno gledamo proti nebu, kjer je se-
•	daj Tvoj dom.
Leti dve je že minilo, a kar Te več med nami ni, božja voljfy. t0 je bila, da si zdaj nad zvezdami.
I Truplo blago je v grobu, q v kraju večnega miru, duša pa pri ljubem Bogu bližje gleda Stvarnika.
i- Prosi pa za nas ostale, . da vsi pridemo v nebo, '' tam bomo zopet se združili, e veselje naše zopet bo.
Žalujoči:
'BLAŽ MODIC, soprog; ROBERT, PRED, CHARLEY, sinovi; ,	JOSEPPHINE, hči.
Cleveland, O. 21. feb. 1945.
V BLAG SPOMIN
TRINAJSTE OBLETNICE SMRTI ] NAŠEGA NEPOZANEGA OČETA IN SINA
Thomas Odlazek •
ki je odšel v večnost dne	'
20. februarja 1932.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni,	'
tam sonce sreče ti ne vgasne.
Žalujoči ostali:	2
r
TOM in FANNY ODLAZEK, starši; ,. TOM, sin.
Cleveland, O., 21. feb. 1945.
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
I
j.....—■
tG^XZjLiS&J.*'**! ''"»maja««
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St. HE 2730.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE VELIKO PRERA-NE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Oražem
ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči 21. februarja 1940.
Danes je minilo pet let. dragi in nepozabni soprog in oče, kar si nas zapustil same . v tej dolini solz. Nismo Te še pozabili in Te nikoli ne bomo.
Prišel bo pa čas, ko bomo zopet združeni v srečni večnosti. Počivaj v miru in večna luč na Ti sveti do zopet-nega svidenja nad zvezdami!
Počivaj v miru v grudi tej nezabni Josip dragi! Spomin na Tebe za vselej ohranjen nam bo blagi!
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI.
Cleveland, O., 21. feb. 1945.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE.
Rodney Adams Heating Service
Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite
KE 5461
21601 Westport Ave.
(x)
Naznanilo preselitve
Cenjenim odjemalcem in prijateljem naznanjamo, da smo preselili našo gostilno iz 528 E. 152nd St., V SVOJE LASTNE MODERNE PROSTORE NA 523 E. 152nd ST., kjer bomo lahko boljše postregli.
YANK0VICH BAR
SLOVENSKA GOSTILNA Zahvaljujemo se vsem dosedanjim posetnikom in se priporočamo tudi v naprej.
SPOMLAD SE BLIŽA
Zatorej je sedaj najboljši čas, da si izberete in naročite fin ženski ! spomladanski STERLING COAT ali SUIT direktno iz tovarne po najniž-; jih cenah v Clevelandu na WILL-CALL. Se vam priporoča
BENN0 B. LEUSTIG
j 1034 ADDISON RD.	ENdičolt 3426
UČITE SE ANGLEŠČINE
•	iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena	^ flfl
in stane samo:	9 t«UU
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan v	razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Težaki	j
Stalno, važno. delo. 48 ur na teden, i Plača od ure.
Cleveland Electric Illuminating Co.
soba 918 75 Fublic Square _(45)
Lahko delo za čiščenje v našem oddelku za peko
6% ur na dan Nič ob nedeljah Dobra plača Uniforma in hrana zastonj Vprašajte za Mr. Watts
Colonnade Cafeteria
524 Superior E. Leader Bldg. ____(47)
Gospodinje
Delajte doma v prostem času Lep denar Royal Crown Co.
2123 E. 9th St. Erie Bldg. 2. nads. __ (47)
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
MALI OGLASI
_i__
V SLOVENSKI NASELBINI PRI SV. FRANČIŠKU
Proda se hiša hitremu kupcu, za 2 družini, 10 sob, 2 furneza, 2 porča, dva vhoda spredaj; hiša se nahaja v bližini Superior in 71. cesta; cena $7,-000, pokličite po 6 uri zvečer.
Dve hiši na enem lotu, 14 sob. kopališča, furnezi; Te hiše se zelo dobro obrestujejo; cena samo $6.800.
JOSEPH LUSIN
HEnderson 0054
Ohijska vina!
Prodajamo na debelo in drobno .
Joseph J. Smole, Jr.
6112 Glass Ave.
(W., S.-x) I —--------j
KADAR vaša električna lede.] niea potrebuje popravila, pokli-i čite
Franks Refrigeration Service
15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed.. Fri. — 50)
Popravljamo
Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. • St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem . pritisku krvi, j ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC
(specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 10 zj. do 4 :30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. • Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
Sprejme se ženske
za
lahka tovarniška dela 'V naših SERVICE DEPARTMENT Visoka plača od ure Plača vsak teden Prioritetna tovarna
Oliver Corp.
Nasledniki Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. ____(44)
Tovarniško delo
MI IMAMO ODPRTO ZA IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA
DEKLETA
na vseh 3 šiftih. Dobra plača od ure. To je klic na vse dobre Amerikance, da pomagajo dobiti to vojno.
Eaton Mfg. Co.
E. 65. St. &- Central __(46)
Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE
OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE
Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime.
LEMPCO PRODUCTS
DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS _(42)
HOTEL STATLER
Mi imamo sledeče stalne pozicije odprte: Pomivalce posode
(moške in ženske) Za delo v kuhinji (moške in ženske)
Kuharje
(možke in ženske) Delo v pralnici (moške in ženske) Counter pomočnico Žensko za pastry
Zglasite se v HOTEL STATLER E. 12. St. in Euclid
(42)
-----1____
Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke.
TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
,1898
~TT
■BOHiSBBBSŠ&MB
1944
g	J^aznanilo in Z*ah*Oala
Globoko potrti od te prevelike žalostne nesreče, ki nas je doletela, ko je v plinski katastrofi tako nagi izgu^! la svoje življenje naša iskreno ljubljena in nikdar pozabljena soproga in dobra skrbna mati
Jennie Itterbar
rojena
VIDERVOL
ko se je v strašni eksploziji plinskih tankov dne 20. oktobra 1944 ogenj razširil s tako naglico, da ji ni bilo niog^ se rešiti in je izgubila svoje življenje naša prisrčno ljubi je na soproga in mati v najlepši dobi življenja, stara 46 |e
Rojena je bila v vasi Prigorica pri Dolenji vasi pri Ribnici. Po opravljeni slovesni pogrebni sveti maši v ce' kvi Sv. Vida je bila pložena k večnem počitku v prezgodnji grob dne 25. oktobra 1944 na Calvary pokopališč'
Naša prisrčna zahvala naj bo tem potom izrečena Rev. Francis Baragi za molitve ob krsti in za spremstvo iz Jos. Zele in Sinovi pogrebne kapele v cerkev, za opravljeno slovesno sveto mašo in ganljive cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tola-žilni govor v cerkvi. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Andrew Andreyu, in Rev. Prazniku za navzočnost in asistenco pri sveti maši.
Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so nan? v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih prihiteli v pomoč in tolažbo in nam v tem obupnem položaju staH ob strani, nam žrtvovali svoj prosti ča$, ali nas obdarili z*darilom v gotovini, ali z drugimi različnimi potrebnimi darili namreč: Rev. Andrew Andrey, družina Joseph Ponikvar E. 118. St., družina Vidervol E. 43. St družina Zlatorepec E. 76. St., družina Terezija Gorencic E. 61. St., Mrs. Julia Brezovar in Mrs. Christine Glavan E. 60. St., Wenzel družina, Mr. in Mrs. Joseph Grdina, družina Slamnik, Mr. Peter Klun, Lampl Sportswear, Fisher Body Co. Ccit Rd., Slovenian Relief Commission in vsi, ki ste prispevali v ta sklad, kakor tudi vsi drugi, ki ste kaj dobrega storili in nam bili v tolažbo v teh nalibolj težkih in obupnih dnevih.
Obenem se tudi iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste prišli Magopokojno pokropit, vsem, ki so z nami čuti-in molili ob krsti ter se udeležili pogrebne svete maše in spremili našo drago pokojno na njeni zadnji poti na pokopališče.
V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem, ki so v blag spomin dragi pokojni okrasili krsto s krasnimi venci cvetja in sicer: Mr. Anton Vidervol družina, Mr. in Mrs. Anton Lončar, Lampl Sportswear, društvo Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z., podružnica št. 25 Slovenske ženske Zveze, Mr. in Mrs. Emil Bukovec, Mr. in Mrs. Victor Hočevar in družina E. 53. St., Wenzel in Branisei družine, Fisher Body Co. Prisrčna zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše in
sicer: Mr. Anton Vidervol, Mr. in Mrs. Frank Vidervol, Mr. James Vidervol, Mrs. Angela Horsfall, Mr. in Mrs. Edward Stiff-ner, Mr. in Mrs. Frank in Mae Baraga, Mr. in Mrs. Joseph Hočevar E. 43. St., Miss Angela Tekavec, Mr. in Mrs. James Merhar Norwood Rd., Mr. in Mrs. Joe Kostansek, Mr. in Mrs. John Merhar E. 41. St., Mr. in Mrs. Cernilogar, Mrs. Julia Brezovar, Mrs. Frank Glavan, Mrs. Mary Vesel, Mrs. Frances Zlatorepec, Miss Gussie Zlatorepec, Mr. in Mrs. Ralph Basler in družina Postdate Ave., Mrs. F. R. Munson, Gorencic družina E. 61. St., Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar E. 118 St. Ponikvar Sisters E. 118. St., Mr. in Mrs. Adolph Klemen družina W. 114. St., Rev. Andrew Andrey, Mr. in Mrs. Louis Vertousnik Kempton Ave., Mr. in Mrs. Victor Hočevar in družina E. 53. St., Mr. John Wenzel in Branisei družina, Turk družina Norwood Rd., Mrs. Frances Knaus in družina E. 62. St., Mrs. Christine Verbic in hči, Mr. in Mrs. Mike B:rfcic, Mr. in Mrs. Nousak, Mrs. Tolar E. 39. St., Mr. in Mrs. Anton Strnisha, Mrs. Rose Rtpar E. 60. St., Mrs. Jennie Jernej-čič in družina, Mr. Ivan Zupan, Mr. Albert Wenzel, Mr. in Mrs. Frank Sober. Misses Sophie in Antoinette Jerman, Mrs. George Rakar. Miss Rose Slamik, Mary Yereb Peck Ave., Mr. in Mrs. Louis Oblak E. 66. St., Mr. in Mrs. Anton Vahcic Bliss Ave., Mrs. Catherine Strnisha, Miss Zora RaphfUn, Mr. in Mrs. John Fortuna in družina E. 47. St., Mr. in Mrs. John Omansky, Mr. in Mrs. Pat Polocinski, Mr. Dale Garver, Suselj družina E. 162. St., Mrs. Zaitz in družina E. 60. St., Miss Florence Zobec E. 66. St., Mr. in Mrs. John Gnidica, Mr. in Mrs. Joe in Rose Verbic Luther Ave., Mr. in Mrs. Jos. Hočevar E. 67. St., Mrs. Mary Abram E. 71. St., Mr. in Mrs. Smrdel E. 53. St., Mr. in Mrs. John in Jennie Hudoklin, Mr. in Mrs. John Jezek, Mr. in Mrs. Tony in Sophie Mordus E. 70. St., Mr. in Mrs. Frank Terdan, Mr. in Mrs. John Geromi E. 67. St., Mr. in Mrs. Frank Zobec Glass Ave., Mr. in Mrs. John Velic družina E. 60. St., Mrs.
Ursula Lushin E. 85. St., Mr. in Mrs.^ ton Levstik E. 67. St., Mrs. Frances J® Cherokee .Ave., Mrs. Margaret K Thames Ave., Mrs. Mehalenic, Mrs. ,, heric, Mrs. Mary Janes, Miss Justine ™ var, Mr. in Mrs. Frank Modic E. Mrs. Johanna Levstik, Miss Mary PfiCl Mr. in Mrs. Frank Skuly Addison Rd, J\ Mary Bradač E. 167 St., Mrs. Mary * man E. 78 St., Mrs. Margaret Bizel in ^ žina, Mrs. Frances Mosnik, Mr. Job" , cek, Miss Rose Troha in Miss Mitzi W Mr. in Mrs. John in Rose Kromar & St., Mr. in Mrs. Picelj, Mr. in Mrs. J<* Kotnik družina, Mr. Urban Zakrajšek 'j in Mrs. Mary Stanovnik Bcmna Ave-in Mrs. Charles Merhar in družina, Mrs. Jim Verbic in družina Bonna " Mr. in Mrs. Edward in Stella Kopo^ družina Metta Ave., Mrs. Mary Obl^ ranac Rd., Mrs. Mildred Wolf, družin? ton Kozel E. 61. St.
Ravno tako želimo izreči našo zahvalo Mr. Frank Vidervol, Mr. J°jJ Ponikvar, Mr. Anton Mordus in Mr./ Zlatorepec, ki so dali svoje avtomob,|e razpolago pri pogrebu.
Prisrčno zahvalo želimo izreči ^ cam podružnice št. 25 S. ž. Z. in cW\ društva Sv. Cirila in Metoda št. 18 S- ^ ki so se zbrali k skupni molitvi ob k^JJ - kojne ter se udeležili svete maše in Q ba, posebno pa izrekamo prisrčno nosilkam krste, ki so pokojno častno JJ mile v cerkev in na pokopališče ter j o Z žile k prezgodnjem večnem počitku. ^ na hvala tudi uradnicam in uradnik^ vse točno urejeno in tako hitro izplaČ"? smrtnine.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vseIJf so izrazili sočutje osebno ali pa s PoS mi sožalnimi kartami in pismi.
Našo prisrčno zahvalo naj tudi pogrebni zavod Joseph Zele in pJJJ za vso prijazno naklonjenost in za izV^ vodstvo pogreba. Slučajno, če siti« h naši volji pomotoma kakšno ime i2^ prosimo oproščenja, ker naša želja je KJ vsem, ki ste nam bili na en način ali 0 tako zvesto naklonjeni, našo najtop1 zahvalo.
• : v j Preljubljena in nikdar pozabljena zvesta soproga in naša draga skrbna mati, od žalosti se nam trga naše boko ranjeno srce, ker Tebe, predraga, ki smo Te vsi takoiskreno ljubili, smo morali tako nanagloma izgubiti in0!J la si nam samo naš najdražji spomin, ki bo za vedno ohranjen v naših srcih. Zastonj Te sedaj iščejo naše oči, ker kruta usoda je zahtevala Tvoje drago življenje in tako prenaglo si nas morala že zapustiti in ostali sit»° % boko potrti od te prevelike izgube. Počivaj v miru, blaga duša, in uživaj večnb veselje v večnosti, saj sveta ver» tolaži, da na božji klic od tukaj vsak na oni svet odhaja in v svetem raju bomo enkrat vsi se spet združili.
Žalujoči ostali:
FRANK MERHAR, soprog, OLGA in JEANNETTE, hčeri Številno sorodnikov tukaj in v stari domovini.
Cleveland, Ohio, 21. februarja, 1945.	fjj
Kinez bliskoma pogleda tož-.č nika ter se nemudoma spomni, črnca.
"Razen tega je priznal Tse-|< Kung," poprime zopet sodnik j \ besedu. "Vi vidite sedaj, da nam j ] je znana cela zadeva, in sedaj]; gre samo še za vaše priznanje. < Pomislite, da v&m nič ne kori- ' sti tajen je ob teh okolščinah. >
Kinez je bil za trenotek kar ves trd, zakaj, skoro docela ga ] je zmedla preteča nevarnost.
Paddy ni trenil drugam z očesom, njegovi pogledi so se ] zapikali v obtoženca, in Mary ] je vsled velike razburjenosti , komaj mogla še sopsti. Saj je 1 vendar vse odvisno od tega, ka- ] ko se izjavi mornar.	^ 1
"Jaz ničesar ne veiti o tem," < je ponovil obtoženec. "Tse Kung ; je velik lažnjivec."	1
"Ali hočete navsezadnje tudi i mene narediti za lažnjivca?" } vzklikne črnec ves jezen.	i
"Kaj pa hoče črnec? Jaz ga i ne poznam," reče Fu-Tang. ^ ■ "Jaz pa vas dobro poznam!" i govori dalje Paddy z veliko jezo, "jaz vas poznam prav do- ( bro. Tudi sem slišal razločno , in natanko besede, ki jih potrjuje Tse-Kungova izjava."	,
"Usmilite se, priznajte svojo krivdo," se obrne do Kineza, "nedolžen človek mora trpeti kazen za vas!"
Dasi je tolmač Kinezu prevel te ebsede, .vendar pa ni vse to nič pomagalo. Nanj niso naredile nobenega vtisa. Ostal je hladen in trmast še nadalje.
"Kaj torej pravite k temu?" ga vpraša sodnik.
"Jaz ne morem ničesar reči, ker ničesar ne vem o tem," se izjavi ozpet mornar. "Tse-Kung je velik lažnjivec." —
Ničesar se ni dalo izsiliti iz Kineza. Dejal si je, da je naj-j bolje zanj, če vse utaji.
Mary je vila roke iz obupa, j Stari Paddy je komaj še brzdal j svojo jezo. Še enkrat je hotel živahno mahaj e s svojimi črnimi rokami pregovoriti Kineza, naj prizna resnico. Toda Hart-well je naredil konefe temu burnemu prizoru ter ukazal črncu, naj itiolči.
"Sodnik," se sedaj obrne do pomorščaka, "vi ostanete toliko časa v ječi, dokler ne priznate zločina, ali dokler ne prinese temeljita preiskava vse resnice na dan. Po zaslišanju raznih prič je doslej dognano, da ste svojega tovariša smrtno j ranili. To zadostuje', da vas ob-j držimo v preiskovalnem zaporu, j Ce se pa odločite k priznanju, I potem se .utegne vsa stvar zasu- i kati vam samim v korist. £ e pa I hočete vztrajati ob svojem taje-nju, potem je vaše stališče zeio kočljivo."
Ko je mornar izvedel iz tolmačevih ust pomen sodnikovih besed, se ni videlo, da bi bil jetnik pripravljen povedati resnico. Zastrantega ga je sodnik Hartwell ukazal odvesti zopet v njegovo celico.
"On je kriv, Mylord, moj mož je nedolžen!" se obrne Mary vsa bupana do Hartwella. "Da bi že vsaj doživela tisti dan, ko bo moj nesrečni mož zopet na prostem."
Hartwell je skomignil z ramami;
"Zasedaj ne moremo ničesar drugega storiti v tej zadevi," odgovori sodnik. "Če se pokaže, da ni storil Becker tistega zločina, nego ta Kinez, potem se da obravnavo nadaljevati. Ali doslej še ni nobene trdne podlage za to."
"Paddy,kaj nama je storiti seda i?" vpraša Mary obupno
črnca.
On p^ je sklenil roke. "Zaupajva v božjo milost in dobroto, Mrs. Becker," ji odgovori. "Gospod naju ne zapusti. Končno pride Vse na dan. Bolje je trpeti krivico, kakor jo pa delati! Nikar ne obupajte! Tarn gori je tisti, ki vse vidi in vse ve!"
In po teh besedah zapustita Paddy in Mary sodno dvorano.
Nepričakovana obsodba Oddelek kaznjencev, h kateremu je spadal Freddy, je delal pod paznikom Allanom na otokovem obrežju, kjer je bilo trega popraviti tamkajšnji pomol. Allan je bil neprijazen, trd in sirov človek, ki je zelo strogo postopal s kaznjenci. Mnogi so to tudi zaslužili, zakaj, trpeti jim je bilo za razne velikezločine. In Allan ni delal nobene izjeme. Do Freddyta je bil še strožji kakor do ostalih ter posebno pazil nanj, zakaj, vedel je, da je ta kaznjenec osumljen pobega.
V strašni vročini so se delavci kar kopali v znoju, ko so odstranjevali te>žko kamnje ali porivali vozove, naložene s peskom.
Allan je imel kakor vsi pazniki vedno nabasano puško pri sebi. Pravico jo je imel rabiti, kadarkoli je ta ali oni kaznjenec odrekel pokorščino ali se poizkusil zoperstavljati'.
(Dalje prihodnjič.) -o-
če so otroci dobri, očeta k možu postavijo, če so pa hudobni, ga na beraško palico pripravijo.
I i l ■ : '
L ■■ i	♦ \ „'	s*, .	s ' " š
pilll^iillBI
i i |f\, ...vt.^.A.	i
fiV,.*':' . ......... , . .w'^^Iv.. vc.
Mlada Graciela Rivera bo nastopila v vlogi Adele v ope-I reti "Rosalinda," ki bo pred-| vajana v Hanna gledališču, | pričetek 26. februarja, potem, | ko je bila predvajana na j Broadwayu v New Yorku sko-i zi dve leti.
Spomini na predvojno Evropo bodo obujeni v Johann Straussovi'h valčkih in opajajo-čih pesmih v opereti "Rosalinda," katero obdo pričeli predvajati v Hanna gledališču v pondeljek 26. februarja, s popoldanskimi predstavami v sredo in soboto.
To opereto so predvajali na Broadwayu skozi 2 leti in potem samo v Bostonu, Philadel-' phiji, Washingtonu in še par 1 drugih ameriških mestih. Ta nova operna družba šteje nad sto priznanih artistov. Mme. Yolanda Mero-Irion je generalna ravnateljica te nove operne družbe.
Vstopnice za "Rosalindo" so v predprodaji od četrtka 22. februarja pri Hanna box office, MAin 5000, s popularnimi cenami za popoldansko predstavo v sredo, ko je cena določena za vse balkonske sedeže po $1.20, davek vključen.