PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 264 (9569)
TRST. petek. 12. novembra 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RAZPRAVA V ZBORNICI O POROČILU ANDREOTTIJA
STRANKE LEVICE SO POTRDILE SVOJA STALIŠČA IN KRITIZIRAJO BREZBRIŽNOST DEMOKRISTJANOV
Neprepričljiv zagovor Gallonija - Obstoj vlade zagotovljen, ker ni druge izbire - «Treba je delati za novo politično vodstvo»
RIM, 11. — Končno imamo jasno sliko o ukrepih, ki jih namerava sprožiti vlada, čeprav smo pravzaprav priča «mašenju lukenj», ne pa odpravljanju vzrokov krize. Zato se bomo še dalje vzdržali, toda vztrajamo tudi, da je vlada kot taka neučinkovita in neustrezna položaju. T° je, v bistvu, ocena levice (KPI in PSI) v parlamentarni razpravi o Andreottijevem «knjigovodskem» poročilu. Razprava je, kljub pričakovanju, bila medla, kakor Andreottije-vo poročilo. Demokristjani so spregovorili s posegom namestnika tajnika Gallonija, ki se je v glavnem branil, v celoti podprl vlado, sicer Pa bil brez konkretnih predlogov. Galloni se je zagovarjal predvsem Pred kritiko, da je KD brezbrižna.
Claudio Signorile (PSI)
Če je kdo imel ta vtis, poudarja Galloni, ni razumel, da je KD s *v°j°. zadržanostjo- hotela samo dokazati svoje upoštevanje stališč tistih strank, ki so se vzdržale glaso-vanja o zaupnici in tako omogočile obstoj'vlade KD pa tudi ni sprejela vabila komunistov na skupen sestanek, ker ni hotela «spremeniti izvirnega političnega ravnotežja».
Nekdo je že med posegom komen-,rah da se demokristjani še vedno skrivajo za kulise. Ostreje jim je odgovoril socialist Signorile, ki je Andreottijevo poročilo označil za «zaskrbljujoče», ker je razočaralo, saj je Pojasnjuje, na kakšno gospo-vi* j '0 strategijo pravzaprav misli «da Kar pa je najhuje, dodaja Signorile, pa je zadržanje demokri-Manov, ki «se nočejo soočiti z vprašanjem ljudske podpore sedanjim
političnim naporom». To pa je «glavno vprašanje sedanjosti».
Te kritike drugi govorniki niso povzeli. Republikanci, socialdemokrati, predstavniki neodvisne levice in demoproletarci so se v glavnem u-kvarjali s posameznimi aspekti An-dreottijevega poročila. Pač pa so radikalci (Pannella in Adele Faccio) posvetili svoje bodice skoraj izključno levičarskim strankam.
S finančnimi problemi in še posebej deficitom krajevnih uprav se je ukvarjal La Malfa, ki je poudaril stališče PRI. Republikanci so namreč sklenili, da se ne bodo jasneje izrekli, dokler ne bo znan rezultat pogajanj med sindikati in zvezo in-dustrijcev o znižanju stroška delovne sile. Po mnenju socialdemokratov, za katere je spregovoril Pietro Longo, pa je prvenstvenega pomena sprememba mehanizmov premične lestvice, vendar tako, da bo kljub višanju tarif in drugih stroškov možno «stvarno» izboljšanje osebnih dohodkov delavcev.
Stranke «loka vzdržanih» so torej potrdile svoje stališče, da ne bodo zaenkrat izrekle nezaupnice Andreot-tijevi vladi, čeprav gre to pripisovati predvsem dejstvu, da trenutno ni nobene druge izbire.
«Dosegli smo vsaj en cilj,» je dejal Di Giulio (KPI), «in sicer to, da je vlada vendarle uredila skupek svojih ukrepov tako, da je sedaj parlamentu zadeva jasna. V nasprotnem primeru bi se morali soočati s posameznimi problemi ali ukrepi, ne da bi vedeli, čemu služijo in kaj jim bo še sledilo.» Tudi Di Giulio je kritiziral nejasnost Andreottija glede krajevnih uprav in njihovega deficita. Predvsem pa ni jasno, kam se bo stekal z davki in drugimi u-krepi nabran denar. «Ljudje pa hočejo vedeti, če bodo za sprejete odpovedi dobili nekaj v zameno.»
V resnici pa je Andreottijev načrt le poskus ustvarjanja finančnega ravnotežja v državi. Ko pa je treba ozdravljati bolezen pri njenem izvoru, je vse nejasno in zmedeno.
Ta ocena je pravzaprav skupna za vse stranke levice, ki se zavedajo, da ne preostaja drugega, kot «delati za to, da bi Italija imela čimprej novo politično vodstvo».
CANDIDA CURZI
Ravenna o Andreodijcvcin gospodarskem načrtu
RIM. 11. — Zvezni tajnik UIL Ravenna je v zvezi z včerajšnjim govorom predsednika vlade Andreottija dokaj negativno ocenil njegov poziv za znižanje stroškov za de-
lovno silo v teku enega meseca. Ravenna pravi, da je ta poziv dobrodošel, če hoče pospešiti konfrontacijo med sindikalnimi organizacijami in confindustrio, da pa je z druge Strane popolnoma negativen, če hoče izsiliti, da bi čimprej dosegli osnutek sporazuma. V tem primeru ga je treba zavrniti, ker omejuje pogajalno prostost, ki jo sindikalne organizacije odločno zagovarjajo. Ravenna je tudi ponovil vse kritike glede Andreottijevega gospodarskega načrta, ki jih je že izreklo vodstvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL. V bistvu očitajo predsedniku vlade, da nima jasnih načrtov, iz katerih bi izhajali cilji, ki si jih je vlada zastavila z varčevalnimi ukrepi.
GOSPODARSKO USKLAJEVANJE
Ossola v ZDA
WASHINGTON, 11. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Ossola je trenutno v ZDA, kjer se bo sestal s predstavniki skupine izvedencev, ki pripravljajo vse potrebno za prenos oblasti na novoizvoljenega predsednika ZDA Carterja. Namen njegovega potovanja, kot trdijo v uradnih italijanskih krogih, je posredovati predsedniku vlade Andreottiju čim natančnejšo sliko mnenj, ki prevladujejo med najožjimi sodelavci Jimmyja Carterja ter o njegovih načrtih za gospodarsko preosnovo ne samo v ZDA, temveč v vsem svetu.
PRED NEDELJSKIM JEZIKOVNIM PREŠTEVANJEM V AVSTRIJI
Nad stotisočglava množica v Ljubljani obsodila nasilje nad koroškimi Slo venci
Popolna podpora bojkotu preštevanja, ki sta ga sklenili osrednji organizaciji Slovencev, gradiščanski Hrvati in avstrijske demokratične sile - Obsodba protijugoslovanske propagande
Del množice s protestnimi napisi na Trgu revolucije v Ljubljani
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJuiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiinuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiMii
NACISTIČNI SKRAJNEŽI ZAOSTRUJEJO NAPETOST PRED NEDELJSKIM PREŠTEVANJEM
Provokatorski teroristični atentat na železniški progi Celovec-Pliberk
Za demokratične sile ni nobenega dvoma, da so atentatorji isti. ki so razstrelili partizanski spomenik v Komlju - Dr. Zwitter in dr. Grile obsodila provokacijo
CELOVEC, 11. -- Vajeti vodilnih koroških politikov, ki bi radi, da bi preštevanje manjšine potekalo v kar najbolj mirnem vzdušju, niso bile dovolj močne, da bi vzdržale pritisk skrajnežev: to noč ob 3.12 je močan eksplozivni naboj odtrgal okrog meter tračnice pri Grabšlanju na progi Celovec — Pliberk. Eksplozija je bila zelo močna in železniški promet je bil onesposobljen do poznega popoldneva.
Dosedanji izsledki preiskave so še zelo skopi saj policija nima ničesar v rokah razen ugotovitve, da je bil atentat delo profesionalcev. Teroristi so na pro«i povzročil: natanko tako škodo, kot so hoteli in so nato spretno zabrisali vsako sled za seboj, čeprav je prizorišče podlega izpada oddaljeno le 100 ali 200 metrov od vasice Žabiče in le kilometer od G"abštanja. Varnostni direktor Koroške dr. Pichler je v zvezi z atentatom izjavil, da je bila eksplozija zelo močna in jo je bilo slišati da--leč naokrog. Po eksploziji je policijski stroj stekel s polno paro in orožniške izvidnice, ki vs > noč stražijo mostove in podobne objekte, so začele ugotavljati, kaj se je zgodilo.
Da gre za teroristični atentat na I sodila podli izpad in ga ocenila kot železniško progo so ugotovili šele I poskus revanšističnili in šovinističnih dobri dve uri po eksploziji, ko je M ’	’ '
po
po progi privozil tovorni vlak. Stro jevodja, ki je srečno privozil čez pretrgano tračnico je obvestil načelnika postaje v Sinčji vas:, kateremu se je posrečilo pravočasno ustaviti krajevni potniški vlak. S tem je preprečil. da bi sc teroristični izpad spremenil v tragedijo, saj je potniški vhric,—ki ir P!ibe~ka pelje v CeL vec, v jutranjih urah vselej natrpan, ker se delavci iz okolice vozijo tedaj v službo.
Kdo so «neznani storilci»? Demokratične sile o tem ne dvomijo in poudarjajo, da jih je treba iskati med tistimi, ki so pred dvema tednoma razstrelili partizanski spomenik na Komlju. Policija je v tem pogledu previdnejša. Na izrecno vprašanje je dr. Pichler poudaril, da dokazov o tej povezavi še ni, vsekakor pa tudi to plat vprašanja vestno poglablja. Dodal je še, da bo poli cijska uprava nagradila s 50.000 šilingi t'stega, ki bo s svojimi informacijam! odločilno pomagal pri razkrinkavanju teroristov.
Slovenska javnost je ogorčeno ob-
tiiiiliiniii iiiiiniiiiii iniiiiiiiiii iiiiiiiiiiiniiii intuì illllllllliiilllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiHiiiiMiitiimiitiiiiiiiiifiiifiiitiiimiiiii.iii.iitiiiiiiitliiniiiiiiiitiiiiliililitlniiliiiliiiiiin
Vrtnica v gumbnici tržaških šovinistov
K° še ni bil član parlamenta ie ospod G.acinto Pannella (z umet-'S im vzdevkom «Marco») govo-' na Goldonijevem trgu Tržačanom med volilno kamjrinjo. V pre no obdelani sveti jezi je stre-
ški	9nev in gnus na trža-
-	'lanski	dnevnik, kateremu
očital vseh sedem poglavitnih grehov Očitno je, da se mu ta
tzn'\:ei ne gnusi' - *v
m °0)u pro,‘ osimskemu spo-umu prejel kar štiri stolpce na m«'|,,ra,ni in se Prijateljsko poten'1 °|Va Z od9°v°rnim urednikom »ega dnevnika.
,	b°™° se spuščali v razglab-
tn '1|e p ebk'b psevdo - argumen-hn rad,kalne9a poslanca, tudi ne o ocenjevali vloge radikalcev, V. so skočili zadnji na voz trža-ke iredente v upanju, da bi kdaj l zakllca'!: «Orjemo, orjemo», «-ahko samo ugotavljamo, da je
LPre,d nekai leti '94*1 Prvo vio-« I '	° je šlo za ribarjenje v
nem in zaostrovanje odnosov * Jugoslavijo, misovski kolovodja orgio Almirante. Ta sedaj ne “",e ?eč uspeha in je izčrpal svoje komediantske sposobnosti. '	° Sl ie »udi trzflška desnica o
nut ila novega tribuna in ga tudi asla. se posebno se seveda lahko pohvali s tem, da si je na o-guljen, šovinistični jopič lahko nadela radikalno vrtnico.
Pannella lahko seveda dela, kar se mu zljubi. Druži se lahko s komerkoli. Svoje usluge lahko ponuja m odstopa komurkoli. Pravico pa imamo, «M zapišemo veljavni pregovor: «Povej mi s kom hodiš. pa ti povem, kdo si».
D f; e,n° nas pri vsem ,em moti. Radikalni «prvoborec» se sedaj proglaša tudi za zaščitnika Slovencev. Ne, hvala! Takih zaščitnikov ka res ne potrebujemo. Tudi zato, ker vemo, kakšna čustva j do nas publika, ki mu bo v pleskala.
Splošna stavka v Trstu
Pogled na del množice, ki se je včeraj zbrala na zborovanju na Trgu Goldoni
PROTESTNA NOTA SFRJ AVSTRIJSKI VLADI
Jugoslovanski predstavnik seznanil tudi OZN z asimilacijskimi ukrepi avstrijske vlade
BEOGRAD. 11. — Tiskovni predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na današnjem rednem srečanju z domačimi in tujimi časnikarji na vprašanje o jugoslovanskih korakih zaradi odločitve Avstrije za preštevanje manjšin odgovoril takole:
«Jugoslovanski veleposlanik Vlahov je danes izročil avstrijski vladi protestno noto, ki jo bodo danes v zveznem tajništvu za zunanje zadeve izročili tudi odpravniku poslov avstrijskega veleposlaništva v Beogradu. V noti še enkrat ostro obsojamo neizvajanje državne pogodbe s strani Avstrije in zavračamo ukrepe, ki se jih zdaj loteva Avstrija, saj se z njimi krši in revidira ta pogodba. Noto bomo v skladu z našo običajno prakso v kratkem objavili v celoti.»
V Beogradu se je danes izvedelo, da je Jugoslavija nocoj obvestila tudi Organizacijo združeirh narodov o čedalje večjem slabšanju položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. To je v komiteju generalne skupščine OZN za kulturna, socialna in humanitarna vprašanja sporočil jugoslovanski predstavnik, ki je poudariC~3a sta ti dve naroduostni manjšini izpostavljeni pritiskom in grožnjam ter da se proti njima izvajajo asimilacijski ukrepi. Istočasno je poudaril, da so tudi makedonski manjšini v Bolgariji odvzete prav'ce in da v tej državi v celoti zanikajo obstoj makedonske manjšine.
Diplomatski urednik agencije Tanjug je v današnjem komentarju ocenil, da «dunajska vlada ne le popušča navalu nacistov v Avstriji in na Koroškem, temveč grobo izziva obdobje miru, ki se je ustvarilo v treh povojnih desetletjih. Zgodovina je že poučila Slovence in Hrvate v Avstriji, da je vsak popis ogrožal obstanek narodnostnih skupin v tej državi in da so se pred vsakim jezikovnim preštevanjem vrstili pogromi nacionalistov in šovinistov,» pravi Tanjugov komentator in zaključuje, da «z jezikovnim popisom izvršujejo avstrijske oblasti dejanje nasilne germanizacije in statističnega iztrebljanja narodnostnih manjšin v srcu Evrope v času, ko se vlagajo ogromni napori za popuščanje napetosti v duhu politike Helsinkov».
V. B. - D. B.
sil, da bi pred nedeljskim preštevanjem zaostrile napetost do skrajnosti ter vzburile hude izgrede. «Dinamit — je s tem v zvezi poudaril predsednik ZSO dr. Franci Zw!tter — ni nikoli bil naše sredstvo za politični boj. Teroristični atentat je sad sedanje psihoze, odgovornost zanj pa imajo tisti, ki so tako stanje dovolili. Ni dvoma, da gre za hudo provokacijo v zvezi s 14. novembrom, kar pa potrjuje pravilnost našega sklepa, da preštevanje odklonimo in ga bojkotiramo. V sedanjih okoliščinah ob hudem pritisku tevanšistič-nih sil je namreč nemogoče, da bi še tako tajno preštevanje dalo resnično sliko nacionalnih razmer na Koroškem.»
Na isti ton je bila uglašena tudi izjava predsednika narodnega sveta koroških Slovencev dr. Grilca, ki je odločno obsodil atentat in poudaril, da gre za podel poizkus vzburjanja nemirov pred 14. novembrom.
Avstrijski radio je v opoldanskem dnevniku poudaril, da sta v zvezi z atentatom možni dve domnevi: 1. Teroristi so skušali dokazati, da je na Koroškem stanje nevzdržno: 2. S SVOjO provokacijo skušajo vzburiti hude izgrede. Predsednik koroškega Heimatdiensta Joseph Feltner, šef osebja pri celovški pošti, pa je dejal. da so teroristi Koroški sovražni ljudje, ki so najbrž prišli iz tujine. Kaj pojmuje kot «tujino» pa je najbrž vsem jasno. Dovolj je seči po včerajšnji številki glasila ljudske stranke «Volkszeitung», ki je ponatisnilo članek dunajskega lista «Die Presse» izpred nekaj dni. časnik poudarja, da «v običajno dobro ob veščenih krogih» ugotavljajo, kako neumno je iskati teroriste, ki so razstrelili spomenik na Komlju v Avstriji. Gre za ljudi, ki vedo prav tako dobro, kako se razstrelivu stre že kot tudi kako se zabriše vsako sled za seboj. Takih izvedencev — pravi list — nimata ne Heimatdienst ne koroški Slovenci. Izsledili pa bi jih, če bi roka avstrijske pravice lahko segla čez Karavanke. Iz navedenega pa je tudi očitno, da dokazov, ki bi podkrepili domnevo ni, ravno zaradi profesionalne spretnosti teroristov, ki je lastna nacistom.
Na rep dolgemu članku o razmo-trivanju «dobro obveščenih krogov» je list pritaknil še izjavo šefa varnosti, da doslej nimajo indicev, ki bi lahko potrjevali domnevo, ter kratko lastno ugotovitev, da najbrž tako modrovanje ni osnovano
VOJ.MIR TAVČAR
BEOGRAD, 11. — Odbor za zunanjo politiko zveznega zbora jugoslovanske skupščine je na današnji seji obravnaval aktualni položaj na Bližnjem vzhodu. O tem je uvodoma govoril pomočnik zveznega tajnika za zuanje zadeve Gojko Sekulovski.
«iimmdifiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiniiimiimmiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiit iiiiiiiii||j||,mii, mm,,|,| luiiimiiiiHmiiiiiiiniiiuimiiimiiimiimiiiiiiiiuiimmiiiiniminiiiiiniiiiiinimnmimmummim,(mmim,,,,,,,,
Zasliševanje voditeljev družbe «Lockheed» v ZDA
Polemika med socialistom Feiisettijem in komunistom Spagnoiijem o koristnosti odprave
LOS ANGELES, 11. — člani preiskovalne komisije Martinazzoli (KD), Pontello (KDj in D'Angelosante (KPI) nadaljujejo zasliševanja visokih funkcionarjev družbe «Loclllieed» v zvezi z znanim škandalom o podkupovanju ministrov v Italiji. Tokrat je bivši podpredsednik družbe Kot-chian potrdil, da se je srečal marca 1969 s tedanjim preds. vlade Ru-
morjem in prof. Lefebvrom. Kot-chian trdi, da je šlo zgolj za «vljudnostni obisk», vendar je po mnenju kqmunista D'Angelosante,ja dovolj gradiva o Rumorjevi odgovornosti. Vsekakor bodo jutri zaslišali še Wil-liama Cowdena.
V zvezi ;s jxrtovanjem treh članov komisije v ZDA se je medtem vnela jjolemika med predstavnikom PSI Fe-
iisettijem in KPI Spagnoiijem. So cialistični član komisije namreč očita komunistom in demokristjanom, da v duhu zgodovinskega kompromisa zavlačujejo z zaključki preiskave in da temu namenu služi tudi nesmiselno potovanje v ZDA. Spagnoli je socialističnemu predstavniku odvrnil z ogorčenjem, da so komunisti že dolgo časa vodili sami boj v preiskoval.
ni komisiji, tudi takrat, ko so predstavniki PSI skupaj z demokristjani arhivirali nemalo škandalov. Vsekakor, jroudarja Spagnoli, bo komisija izid ameriške dodatne preiskave preučila v najkrajšem času in bo tedaj lahko dala svojo oceno. Vsekakor pa je za sklep o drugem «a meriškem potovanju» glasoval tudi Felisetti,
SKLEP BO DANES SPREJELO VOJAŠKO SOPISCE
Začasna svoboda za nacista Kapplerja
Bivši esesovski polkovnik, ki je odgovoren za pokol v Ardeatinskih jamah, je baje zelo bolan
RIM, 11. — Čeprav uradni krogi vztrajno molčijo, kaže, da bodo bivšega esesovskega polkovnika Herberta Kapplerja, človeka, ki je odgovoren za pokol v Ardeatinskih jamah spustili na začasno svobodo. Zadevni sklep bo vojaško sodišče verjetno sprejelo v teku jutrišnjega dne, vest pa bodo sporočili v soboto. Kapplerjevo zdravstveno stanje je namreč izredno resno, saj je že leto dni v vojaški bolnišnici Celio v Rimu.
Vest je bivšemu nacističnemu častniku sporočila danes njegova žena Annelise, ki bi ga hotela kmalu odpeljati v Zahodno Nemčijo.
Kot kaže je vojaški tožilec bil proti temu, da bi Kapplerja spustili na začasno svobodo, sodišče pa bo baje sprejelo svoj sklep prav ob upoštevanju dejstva, da je vojni zločinec zelo hudo bolan.
Zunanji minister Forlani v Bonnu
RIM, 11. — Italijanski zunanji minister Forlani je odpotoval v Bonn, kjer se je že sestal s svojim zahod-nonemškim kolegom Genscherjem. Jutri bo Forlani ja sprejel nemški predsednik Walter Scheel, sestal pa se bo tudi z zahodnonemškim kanclerjem Schmidtom. Med svojim obiskom v Zahodni Nemčiji bo imel Foidani vrsto sestankov s predstavniki nemških demokristjanov, obenem pa se bo pogovoril tudi s predsednikom socialdemokratske stranke Willyjem Brandtom. O cilju njegovega potovanja ni nobenega sporočila, ni pa težko domnevati, da se bo Forlani pogovarjal najbrž o zelo
hudem gospodarskem položaju Italije in s tem v zvezi o solidarnosti njenih evropskih partnerjev.
Pred 11 Irli s« enostransko proglasili neodvisnost Rodezije
SALISBURY, 11. - Ob enajsti ob letnici enostranske proglasitve rodezijske neodvisnosti je rasistični premier Smith ime! oster protikomunistični govor, v katerem je dejal. da je Rodezija edina, ki se dosledno bori proti komunistom. V svojih izjavah se je Smith posluži! vseh obrabljenih protikomunističnih fraz. ki sodijo v zgodovinsko rojxitarnico že izza časa ameriškega senatorja j saj smo se med prvimi v drugi sv Me Carthyja. V zaključku je cme- ' tovni vojni spopadli z nacifašizmom.
(loto Lguu
LJUBLJANA, 11. — Več kot stotisočglava množica je danes izpričala svojo popolno solidarnost s slovensko in hrvaško manjšino v Avstriji in ogorčeno protestirala proti preštevanju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Kljub izredno slabemu vremenu so se ob 12. uri razvili iz tovarn, iz šol in iz vseh občin ljubljanske regije protestni sprevodi, ki so se v morju transparentov in zastav združili na Trgu revolucije.
Pobudnik manifestacije je bila Mestna konferenc 2ZDL Ljubljane in prvi je spregovoril njen predsednik Vlado Bezin. ki je dejal, da se je ob tej priložnosti izkazala popolna enotnost vseh -elovnih ljudi in občanov Jugoslavije, vseh narodov in narodnosti, republik in pokrajin
Osrednji govornik, predsednik izvršnega odbora delavskega sveta tovarne Titovi zavodi «Litostroj» Stanislav Bradeško, je naglasil, eia ie odločitev o preštevanju manjšin logična posledica razvoja odnosov znotraj avstrijske- republike in nas preseneča edinok v tem. ker smo pričakovali od povojne samostojne Avstrije več smelosti in več pripravljenosti. Brandeško je nato izrazil vso solidarnost z manjšinama, ki sta s* dosledno odločili za bojkot preštevanja, da s tem opozorita na nesmiselno potezo avstrijske vlade, in nadaljeval: «Kako Li pa vsem tem še mogli pričakovati, da bi manjšina lahko postala dejavnik sodelovanja in obogatitve medsebojnih odnosov med državama. Kako na bi postala v tem prmeru kulturni most med večinskim in matičnim narodom, ko pa so ji to vlogo ves čas sproti podirali.»
«Jugoslavija kot matična država in sopodpisnica dritavne pogodbe ugotavlja velik razkorak med izjavami uradne Avstrije in njeno vsakdanjo prakso, ki dovoljuje popuščanje pred nacional 'stičnimi m šovinističnimi pritiski.»
Bradeško je nato poudaril politično propagandno dejavnost proti Jugoslaviji, ki ima za osnovno geslo antikomunizem: prav o tem bi bilo treba vprašati «kreatorje in nosilce take avstrijske politike», ah ne- bi bilo bolje, če bi energijo, ki jo vlagajo v kampanjo za štetje manjšin, raje usmerili v siner razreševanja manjšinskih vprašanj, konstruktivnega sodelovanja z Jugoslavijo in z vsemi drugimi sosedi ter tako resnično ustvarjalno prispevali k realizaciji državne |oogodbe kot temeljnega akta suverenosti republike Avstrijo. helsinških dogovorov in tako k miru in sodelovanju vseh držav in narodov Evrope. Propagandna gesla o preštevanju, s jxxit kanjem teritorialnih zahtev Jugoslaviji, z zanikanjem sorodnosti koroškili Slovencev s Slovenci matičnega naroda, s pu-merjanjem «blagostanja v Avstriji in Jugoslaviji, pa «niso neposredno nevarna za socialistično samoupravno Jugoslavijo, temveč predvsem za Avstrijo samo,» je dejal Bradeško, ki je ob koncu svojega govora naglasil, da bo samo er.otna samoupravna Jugoslavija najučinkoviteje stala ob strani tudi našim rojakom v Avstriji.
Pre-dsednis Mestne konference Zveze socialistične mladine Slovenije Alojz Šket je dejal, da dogodki v Avstriji dokazujejo, da mračne s le nacizma in fašizma še vedno poskušajo uresničiti svoje velike ,dealc in pri tem ne izb rajo sredstev, in laudani : «Zato z vso moralno pavico.
nil «črne oblake», ki se kopičijo na rodezijskem obzorju
Prva obletnica angolske neodvisnosti
LUANDA, 11. — Prvo obletnico an golske neodvisnosti sc danes v Luan di proslavili z velikim ljudskim sho dom. katerega : : je udeležilo več tisoč pripadnikov MPLA. V svojem priložnostnem govoru je predsednik Angole Agostinho Neto poudaril, da je obramba angolske neodvisnosti trenutno prva skrb MPLA in luand-ske vlade. Poudari je. da še niso bili premagani vsi sovražniki in da je treba odpraviti še zadnja žari šča odpora.
opozarjamo avstrijsko in vso napredno demokratično svetovno javnost na pojave, ki pričajo, da na-cionalšovinizem še ni zatrt, da je zakoreninjen v glavah poražencev in da .je hkrati tako n •oran, da se lahko danes posluži celo sreds.ev u-radne politike za to, da bi uresničil svoje cilje.» Šket je z zadovoljstvom ugotovil, da je tudi avstrijska demokratična javnost podprla predlog za bojkot štetja, rovarjenje po. licije proti slovenskim študentom i>a je ocenil z besedami. «Družba, ki vzgaja mlade ljudi s policijskimi gu-mijavkami, je gnila družba.»
Ob zaključka včerajšnjega zborovanja so sprejeli protestno resolucijo. ki j„ je prebrala sekretarka medoočinskega sveta ZSMS ljubljanske regije Alenka Brglez.
BOJAN BREZIGAR
V OKVIRU BOJA ZA NOVO OBNOVITVENO POLITIKO
Splošna stavka v deželi opozorila na pereča gospodarska vprašanja
Pokrajinska sindikalna zveza priredila na Goldonijevem trgu delavsko manifestacijo ■ Govoril je vsedržavni tajnik kovinarjev CISL Gavioli
Tržaško delavstvo je z včerajšnjo štiriurno splošno stavko in množično udeležbo na delavski manifestaciji v mestnem središču jasno izpričalo, da se globoko zaveda sedanjega kritičnega trenutka in da je s svoje strani pripravljeno na skupen spopad s hudo gospodarsko krizo in njenimi posledicami. Istočasno pa je tudi poudarilo, da ne pristaja na to, da bi moralo samo nositi največja in najbolj občutna bremena pri varčevalnih ukrepih. Zahteva skratka večjo družbeno pravičnost pri določevanju teh ukrepov.
To je osnovna zahteva vsedržavne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ki jo je vlada pri določevanju varčevalnih ukrepov tudi tokrat v veliki meri prezrla. V ta okvir je treba zato uvrstiti odločitev sindikatov, da s splošnimi stavkami, razčlenjenimi po deželah, izvede določen pritisk na vladne organe. Včeraj je bila na vrsti naša dežela. V vseh večjih krajih je bila stavka združena z delavskimi skupščinami po podjetjih in z večjimi manifestacijami.
V Trstu so se delavci raznih tovarn zbrali v jutranjih urah v bližini tržaške ladjedelnice ter se nato v sprevodu podali po mestnem središču. V prvi vrsti so s transparenti korakali uslužbenci podjetja Calza Bloch, ki jim grozi brezposelnost, medtem ko so osrednje oblasti doslej pokazale veliko brezbrižnost do reševanja hude krize, ki je pod težo dolgov zajela podjetje. V sprevodu je bilo tudi večje število delavcev tovarn CMI, VM, GM, ladjedelnice Sv. Marka ter pristaniščniki in pomorščaki, med katerimi je bilo posebno številno zastopstvo družbe Alto Adriatico, nad katero tudi visi kot Damoklov meč nevarnost brezposelnosti.
Na Goldonijevem trgu se je tako zbrala kljub dežju, ki je neusmiljeno lil, številna mnoz'ca, kateri so spregovorili sindikalni predstavniki Di Turo za sindikalno organizacijo UIL,
Longo za delavski svet tovarne Calza Bloch, član vsedržavnega vodstva kovinarjev CISL Gavioli ter predstavnik CGIL Gialuz. Osnovna tema, ki jo je obravnaval Gavioli, kakor tudi ostali govorniki, je bila gospodarska politika vlade. Poudaril je zahtevo sindikalne zveze, naj vlada korenito spremeni varčevalne ukrepe v že omenjenem smislu večje socialne pravičnosti. Delavsko gibanje je pripravljeno na žrtvovanje, jé v bistvu dejal predstavnik kovinarjev, vendar pod pogojem, da bo to pravično porazdeljeno med vse sloje, obenem pa da bodo zbrana sredstva namenjena za učinkovito industrijsko preusmerjanje, za obnovo in dvig proizvodnje, za reševanje perečih problemov Juga, za umne naložbe in za ohranitev delovnih mest. Odločno je nato zavrnil kakršnokoli revizijo premične lestvice, na podlagi katere izračunavajo tudi
niiiiiUilIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMliiiimiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiii
PRED ŠTETJEM MANJŠIN V AVSTRIJI
Izjava podpredsednika komisije za narodnosti v skupščini SR Slovenije
Narodnostna skupnost mora imeti popol-
no zašč;to ne glede na njeno številčnost
stavkali od 8. do 12. ure. Avtobusni promet je bil od 9. do 11. ure popolnoma paraliziran, nekoliko manjša pa je bila udeležba " trgovskem in javnem sektorju. Kot običajno so stavkali uslužbenci večjih prodajaln kot so Standa, Upim in Coin, medtem ko so bile manjše trgovine in drugi javni lokali odprti. Poslovali so tudi bančni zavodi.
DREVI V KULTURNEM DOMU
PONOVITEV STARE GARDE
Na splošne željo obiskovalcev se je SSG odločilo, da danes ob 20.30 ponovi izredno uspelo dramsko zgod bo tragikomične STAR E GARDE v imenitni interpretaciji naših igralskih prvakov. Mire Sardočeve, Jožka Lukeša in Silvija Kobala. To popularno in uspešno delo Alda Nicolaja, ki je doslej v zadnjih dveh sezonah obšlo vse evropske odre, je v inscenaciji Tržačana E. Zajca zrežiral Mario Uršič. Stalno slovensko gledališče je doslej predstavilo STARO GARDO tudi v širšem slovenskem prostoru ter zadnjič tudi v okviru spremlievalnih prireditev BORŠTNIKOVEGA SRE ČANJA v Mariboru. Število ponovitev se približuje številki 50, kar priča dovolj zgovorno o kvaliteti
draginjsko doklado, ter navijanje davka na dodatno vrednost, razčlenjeno višanje prejemkov v podjetjih in podobne ukrepe. Kar velja za vso državo, pa velja še v večji meri za našo deželo, ki ji je poleg splošne gospodarske krize zadal dodatni hud udarec katastrofalni majski in septembrski potres. V tem okviru so potrebni hitri in koreniti ukrepi, ki jih le obljubljajo, a jih zlepa ne izvajajo.
Podrobneje so o samem položaju v naši deželi ter o vprašanju korenite obnove prizadetih krajev spregovorili krajevni sindikalisti, ki so obenem opozorili tudi n \ hud položaj v raznih podjetjih, kot so Calza Bloch, Dreher, plovna družba Alto Adriatico in druge. Vse to tvori celoto, ki zahteva tudi globalno in načrtno reševanje, za katero je delavsko gibanje ob jasnih pogojih pripravljeno prispevati znaten delež.
Včerajšnja stavka je v celoti u-spela. V industrijskem sektorju so
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiij
ODGOVOR NA STRUMENTALIZIRANJE IZJAV POSLANCA FORTUNE
PSI ponovno pozitivno ocenjuje osimski sporazum v njegovi celoti
Tudi Združenje žena Italije (UDI) za takojšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma - Protislovja v stališču PdUP
SLOVENSKA PR OSVETNA ZVEZA prireja
fotografsko razstavo
KOROŠKI SLOVENCI V BOJU ZA SVOJE PRAVICE
Otvoritev razstave bo v KULTURNEM DOMU, danes, 12. novembra, ob 20. uri. Nastopil bo tudi pevski zbor iz Doline.
V zadnjih dneh je bil tisk poročal o stališčih, ki da jih je izrekel pred sednik poslanske komisije za industrijo posl. Fortuna o gospodarskem delu zadnjih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, ki jih ima parlament v kratkem potrditi.
S tem v zvezi nam je socialistično deželno tajništvo poslalo naslednje uradno sporočilo:
«Deželno tajništvo Socialistične stranke Italije potrjuje ugodno mnenje o osimskem sporazumu, vključno z deli gospodarske narave in priloženim protokolom, ki predvideva ostvaritev industrijske proste cone na meji. Deželno tajništvo PSI nadalje poudarja, da v zvezi z ustanovitvijo industrijskega področja obstajajo realni problemi ambientalnega, ekološkega, družbenega in urbanističnega značaja, ki jih je treba skrbno obravnavati in proučiti, in ki so že bili predmet sporočil tržaške federacije in deželnega odbora. Socialistična stranka je nadalje mnenja, da je to priložnost, da se okrepi borba za demokratično načrtovanje in javno nadzorovanje tudi krajevnih skupnosti nad gospodarskimi izbirami. Zato je treba razumeti tudi izjave tovariša Fortune v poslan-
Pred nedeljskim posebnim štetjem slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je dal podpredsednik komisije za narodnosti v slovenski skupščini Leo Fusilli naslednjo izjavo za Radio Koper:
«Neposredno pred samo izvedbo posebnega preštevanja manjšin v Avstriji lahko izrazimo samo obža lovanje nad to nesmiselno pobudo, ki je v očitnem nasprotju z novimi časi. Uresničila so se naša predvidevanja in občutja, ki smo jih imeli, ko smo prvič slišali za to posebno štetje, in pozneje, ko je dunajska vlada sprejela zadevna zakona.
Stalno naraščanje napetosti kot rezultat delovanja mračnjaških na-cbnalističnih sil, ki želijo občutno spremeniti nacionalno strukturo prebivalstva, je ustvarilo ozračje, v katereni se avtohtoni slovenska in hrvaška narodnostna skupnost počutita kot nezaželene v lastnem domu, kar vzbuja upravičen in od. ločen odpor med njunimi pripadni ki Gre za oster psihološki boj, ki se mu pridružuje rušenje par tizanskih spomenikov tistih borcev, ki so žrtvovali svoja življenja tudi za svobodo avstrijskega ljudstva. Ta zločinska dejanja izvajajo mrač nlaške sile. združene v Heimat dienstu, ki so bile premagane v drugi svetovni vojni in ki se še danes po tridesetih letih spet skušajo postaviti na noge z izzivanjem avstrijske demokratične javnosti.
Posebno preštevanje manjšin, na osnovi katerega naj bi le-te užival določene pravice glede na šte vilčnost. mora propasti Takšno neobičajno statistično ugotavljanje pripadnikov koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov je v očit nem nasprotju z vsemi mednarodnimi pogodbami, katerih sopodpisnica je tudi Avstrija in je zato povsem razumljivo, da ga druge države sopodpisnice ne odobravajo in obsojajo. V takšnem položaju se manjšina ne more počutiti svobodna in v državi, kakršna je Av. strija, ki ji rade volje zagotavlja le pravico do asimilacije, je prisi-
ljena bojevati se za svoj lasten obstoj.
Želim si le, da bi med demokratičnimi silami Avstrije prevladovalo spoznanje, da potrebujeta slovenska in hrvaška narodnostna skupnost popolno zaščito, ne glede na njuno številčnost. Le tako je mogoče pričakovati nemoten razvoj njunih pripadnikov, ki bi prenehali biti jabolko spora med državama ter postali pomemben čini-telj miru, prijateljstva in sodelovanja med obema sosednima deželama.»
9 Zaradi stavke uslužbencev telefonskega podjetja ne bo danes mogoče dobiti telefonskih povezav s tujino.
skl komisiji ne kot premislek PSI nad gospodarskim delom osimskega sporazuma, pač pa kot izraz globoko občutene nujnosti, ki jo vsi socialisti izražajo, po ljudski participaciji k izbiram in po demokratičnem nadzorstvu.»
Pokrajinski odbor Združenja žena Italije (UDI) pa je v zvezi z bližnjo ratifikacijo osimskega sporazuma izdal naslednjo izjavo:
«Pokrajinski odbor Združenja žena Italije, kot tolmač demokratičnih in antifašističnih čustev tiso-čev svojih italijanskih in slovenskih članic in izražajoč željo, da bi osimski sporazumi bili končno pozitivno rešeni v državnem parlamentu, obsoja mistifikatorsko obnašanje tistih političnih in družbenih sil, ki s podpiranjem zbiranja podpisov za integralno prosto cono, nudijo kritje jasnemu desničarskemu manevru».
Tržaška federacija Stranke proletarske enotnosti za komunizem v dolgem sporočilu najprej ugotavlja da predstavlja osimski sporazum glede dokončne ureditve meje «pravilno in realistično rešitev več kot 20-letnega spora med obema državama». Prav tako odobrava vse gospodarske sporazume, ki se nanašajo na vodno področje, na su hozemne in morske zveze, na razvoj pristanišča in varstvo okolja, o industrijski prosti coni na meji pa navaja nekatere dvome, zaradi katerih predlaga svoji parlamentarni skupini naj glasuje za ratifikacijo osimskega sporazuma z izjemo prvega člena v zvezi s katerim naj se v podrejenem smislu poglobi celotna snov.
Tržaška federacija PdUP nato pravi, da se zaveda, da je tržaško gospodarstvo v stalnem naza dovanju in da so zato potrebni nujni ukrepi za zavarovanje in za ščito ravni zaposlenosti.
Tržaška federacija PdUP nato obsoja zbiranje podpisov za «integralno prosto cono», in pravi, da so «realni cilji te pobude, okrog katere so se zbrale tudi sile jasnega reakcionarnega tipa, izolirati mesto, postaviti okrog njega pregrade, ločevati Italijane od Italijanov ter Italijane od Slovencev ter zaustaviti vsak poskus sodelovanja med obema narodoma.
Očitno je, da je tržaška federacija PdUP v kotradikciji sama s seboj, saj ravno osimski sporazum v svoji celoti s predvideno industrijsko cono na meji vred, ustvarja pogoje, da se mesto ne izolira in da se poglobi dvostransko sodelovanje v interesu tržaškega gospodarstva, pristanišča, pomorstva in pomorskih
iiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Martinovanje na Proseku
Letošnji praznik sv. Martina ni spoštoval tradicije, saj je bilo vreme še bolj kislo kakor zelje v pro-seških gostilnah in osmicah. V popoldanskih urah je vse kazalo, da se bo vreme izboljšalo, a kmalu se je ponovno vlil dež. Vse to pa ni kalilo vedrega razpoloženja ljudi, ki so prišli iz mesta in okolice na Prosek, da bi praznovali sv.
Martina. Kar štiri osmice smo našteli, v njih je bilo precej ljudi, a manj kot druga leta, več Da jih je bilo na cestah, kjer so si ogledovali blago na stojnicah; mladina in otročad pa se je gnetla na pro štoru, kjer so bila postavljena strelišča, vrtiljak in drugo.
Osrednja značilnost martinovanja na Proseku pa je prodaja pujskov in prašičev. Cene so letos poskočile. Tako je dvomesečni pujsek stai 40.000 lir, večje prašiče pa so prodajali po 1.500—1.700 lir za kilogram žive teže.
Tudi v šoščevi hiši, kjer je domače prosvetno društvo poskrbelo za pijačo in klobase je bilo vse polno gostov.
zvez ter zaposlitve. Zato je stališče PdUP v zvezi s prvim členom osimskega sporazuma oziroma industrijsko cono na Krasu objektivna podpora tistim reakcionarnim, desničarskim in šovinističnim silam, ki so že dovolj časa jasno povedale, da jim gre z gonjo proti industrijski coni na Krasu izključno za to, da bi preprečile ali vsaj ponovno za nedoločen čas odložile ratifikacijo osimskega sporazuma v rimskem parlamentu, ker enostavno nasprotujejo vsaki ureditvi odnosov z Jugoslavijo in resničnim interesom tržaškega gospodarstva in ljudi. Ta ugotovitev pa v še večji meri velja tudi za radikalnega prvaka Pannello in njegovo stranko, ki sta se z veliko vnemo vpregla v voz tržaške reakcije.
V stanovanju, v Ul. Giulia 78 so včeraj odkrili truplo 72-letnega upokojenca Floria Budue. Mož je imel slabo srce in je najbrž umrl pred približno enim tednom. Po telefonu ga je večkrat poklicala žena Lucilla Baudaz, ki pa ni živela z njim in ker ji ni odgovoril, se je obrnila na policijo. Vrata stanovanja so odprli gasilci.
predstave in tematiki zgodbe U-vrstitev tega dela v repertoar SSG je bila rezultat izhodišč kulturne politike, izpeljane na prilagajanju razvojnih teženj našega občinstva, ki kot svojo stalnico želi med drugim tudi plemenito sprostitev »n blestečo komedijsko osvetlitev problemov sodobnosti.
Če torej govorimo o znanem reku «na splošno željo», smo pri tem i-meli v mislih prav to, tolikokrat potrjeno željo naših ljudi, ki aktivno spremljajo naš repertoar že tri desetletja .. .
Iz istih nagibov bo SSG ponovilo v nedeljo, 14. nov., ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega doma, predvidoma zadnjič, izvirno domačo in sodobno komedijo Josipa Tavčarja IGORJU UGAJA BACH. Tudi ta repertoarna poteza je izpolnje vala najprej naš dolg do domače u-stvarjalnosti, ki je v komedijskem žanru še vedno prava redkost, po leg tega pa je ustvarila tisto ravnotežje v pestrem izboru igranih del, da lahko trdimo, da je repertoar Stalnega slovenskega gledališča v Trstu izbran za vse okuse in potrebe. Vendar pa zaradi takšnih izhodišč ni zašel v cenenost konfekcijske dramatike. Idejna zavzetost za neprestano spreminjanje zavesti v smeri vse večjega samokritičnega odločanja o naših življenjskih usodah, je merilo kvaliete, ki jo izžareva tudi duhovita Tavčarjeva komedija v izvedbi, za katero je bila od kritike in občinstva ne. navadno ugodno ocenjena. j. b.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA
PONOVITEV TRAGIKOMIKE Alda Nicolaja
STARA GARDA
Prevod	Borut Trekman
Scena in kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
Danes, 12. novembra, ob 20.30
ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU
SPD IGO GRUDEN NABREŽINA priredi
v nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri
SLAVNOSTNO
AKADEMIJO
y počastitev 10-letnice ŠD Sokol
Nastopali bodo moški zbor Igo Gruden, dekliški zbor Igo Gruden' Stane Raztresen, baletna skupina SPD Tabor z Opčin, harmonikarski duo Donna Kante — Klavdij Furlan in ansambel Tairrrs.
Prireditev bo v občinski telovadnici v Nabrežini.
Vljudno vabljeni
DELOVANJI DEŽELNIH ORGANOV
ODLOŽENA RAZPRAVA O ŠOLSKIH OKRAJIH
Deželni svet ta teden ne zaseda
Deželni svet ta teden ne zaseda, vrstijo se pa sestanki svetovalskih komisij in posebnih organov. Tako se je v torek sestala posebna komisija za vprašanja potresa, ki je na podlagi poročil predsednika deželnega odbora in pristojnih odbornikov razpravljala o vprašanjih v zvezi s prevozom potresencev iz obalnih krajev, kamor so se zatekli, na delovna mesta, v šole in na zapuščena področja. Komisija je izrekla ugodno mnenje zakonskemu predlogu o brezplačnem prevozu na javnih pro metnih sredstvih za delavce in študente in popolno ali delno kritje stroškov za druge potrebe po prevozih prizadetega prebivalstva. Ista komisija je obravnavala tudi napredovanje deželnega načrta, ki naj bi priskrbel montažne hiše za 35.000 prizadetih po potresu.
Odbornik Mauro je izjavil, da bi morali več kot 80 od sto teh hiš izročiti do konca leta, prikazal pa je težave v zvezi s preskrbo ogrevalnih naprav in s pomanjkanjem delovne sile. Začeli so tudi razpravo o spremembi deželnega zakona za pomoč prizadetim krajem, ki jih narekujejo nove razmere po ponovnih sunkih preteklega septembra.
Odbornik za načrtovanje je predsedoval seji tehničnega odbora za usklajevanje deželnih pristanišč, in
Potovalni urad AURORA
priredi
za božične in novoletne praznike naslednja potovanja in izlete: Od 20. do 27. dec. z letalom na Kanarske otoke (Tenerife).
Od 24. do 26. dec. z avtobusom na Bled.
Od 27. dec. do 3. jan. z letalom na Kanarske otoke.
Od 31. dec. do 2. jan. z vlakom v Maribor.
Od 31. dec. do 2. jan. z avtobusom na Krk.
Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cecerone, 4 — telefon 60261.
sicer Trsta, Tržiča, Torviscose in Porto Nogara. Naloga tega posebnega organa je pripraviti tehnično podlago za dejansko ostvaritev integriranega luškega sistema v okviru dežele in določiti vlogo posameznih pristanišč v tem sistemu. Odbor je sklenil naročiti kaki družbi, specializirani za načrtovanja, tehnično študijo s prometnega, trgovskega in urbanističnega gledišča.
Predvčerajšnjim in včeraj se je sestala tudi tretja svetovalska komisija deželnega sveta, ki pa še ni vzela v pretres predloga o določitvi šolskih okrajev, ker je svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka zahteval odložitev razprave. Obravnavali so zato le vprašanja v zvezi s strokovno vzgojo glede na nove pristojnosti, ki so prešle na deželo.
Aretiran zaradi pohujšanja mladoletnice
Pod obtožbo pohujšanja mladoletnega dekleta so v Trstu včeraj aretirali 50-letnega zdravnika Lorenza Fogherja, direktorja tržaškega centra za rakasta obolenja.
Lorenzo Fogher je baje pred nekaj dnevi med zdravniškim pregledom pohujšal 14-letno dekle. Ta naj bi se domov vrnila vsa iz sebe in je materi vse povedala. Zato je mati družinskega zdravnika prijavila in pretor dr. Mario Trampuš je izdal zaporni nalog za Fogherja. Tega so včeraj aretirali agenti letečega oddelka tržaške kvesture. V koronejskem zaporu ga je sinoči že zaslišal preiskovalni sodnik.
Avtomobilist povozil neprevidnega fanta
V bolnišnico so včeraj nekaj pred 21. uro sprejeti 18-letnega Luciana Capella (Ul.. Bàtterà 16), katerega je malo prej v Ul. S. Giacomo in Monte povozil 25-letni Claudio Corazzo (Ul. Grandi 11). Fant je s skupino prijateljev zvonil na zvonce raznih stanovanj, zbežal in neprevidno prečkal cesto. Poškodoval si je desno roko in koleno. Ozdravel bo v dveh tednih.
GLASBENA MATICA Sezona 1976-77 Drugi abonmajski koncert
Jutri, 13. novembra 1976 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Komorni orkester
«PRO MUSICA» iz Beograda
Rezervacija, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO
GLEDALIŠČE DEŽELE F-JK in
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE vljudno vabita
na slavnostno predstavo «IDEALISTA» v četrtek, 18. t.m., ob 20.30 v gledališču Rossetti, s katero bo Stalno gledališče F-JK počastilo
STOLETNICO ROJSTVA IVANA CANKARJA
Besedilo za gledališko uprizoritev je priredil Fulvio Tomizza po romanu «Martin Kačur — življenjepis idealista».
Vstopnice s posebnim popustom so v prodaji pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 11. do 14. ure in v' času vseh prireditev v Kulturnem domu.
Rezervacija možna tudi po telefonu 734265.
Istočasno bo v foyerju Rosset-tija slovenski gledališki muzej iz Ljubljane priredil razstavo Cankarjevega gledališča.
Prosvetno društvo IVAN GRBEC v SKEDNJU
priredi
danes, 12. t.m., ob 20.30
KOROŠKI VEČER
s predavanjem Borisa Raceta POLOŽAJ
KOROŠKIH SLOVENCEV
Na večeru bo tudi nastopil šentjakobski mladinski pevski zbor s koroškimi narodnimi pesmimi ter recitatorji.
K aktualnemu predavanju vljudno vabimo vse rojake.
Odbor
SPD TABOR — OPČINE
vabi
jutri, 13. novembra, ob 20.30 na predavanje
POTRESI
IN NJIHOVI VZROKI
Sodelovali bodo dr. Ivo Sosič, dr. Peter Suhadolc in Angel Vremec
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
NA SPLOŠNO ŽELJO OBČINSTVA
PONOVITEV IGRE
Josipa Tavčarja
IGORJU UGAJA BACH
Glasbena oprema Anton Natek Lektor	Majda Križajeva
Scena	Demetrij Cej
Jože Babič Kostumi	Marija Vidauuva
Režija	JOŽE BABIČ
V nedeljo, 14. t.m. ob 16. uri
ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU
Enotna cena s popustom 1.000 lir
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 12. novembra
EMIL
Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 16.38. — Dolžina dneva 9.37. — Luna vzide ob 21.16 in zatone ob 11.15.
Jutri SOBOTA, 13. novembra STANISLAV
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 16,1 stopinje, najnižja 14,3 stopinje, ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni pritisk 1011,6 mb ustaljen, brez vetra, nebo malo oblačno, vlaga 80-odstotna, padlo je 2,6 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 10. novembra 1976 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
UMRLI SO: 80-letna Vera Mahne, 51-letna Licia Mauri, 88-letna Anto nia Sossich. vd. Ferluga, 86-letni Ermanno Turel, 82-letna Emanuella Sibio vd. Moschetta, 88-letna Aristea Taboga por. Drioli, 75-letna Carmela Kovačič, 81-letna Anna Vascotto vd. Lorenzutti, 37-letna Caterina Tumi-nieri por. Rovella.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanz Ul. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Ca v na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Ce tauro. Ul. Rossetti 33; Madonna d Mare, Largo Piave 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7, ure; telef št. 732 627,
I
!
!
o
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje
ABONMA
za sezono 1976-77
Vpisovanje abonentov se nadaljuje pri glavni blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, tel. 734-265 vsak delavnik od 11. -14. ure. V okoliških vaseh vpisujejo abonente tudi predstavniki prosv. društev
o
9
o
9
o
9
o
9
'O«»' )«.' >♦(.)• 0»(	>«►<	0«*0^0»0
Gledališča
VERDI
Prva ponovitev Bizetove opere «Carmen» bo danes ob 20. uri. Nastopajo Olivia Stapp, Gianna Amato, Carlo Bini, Maurizia Mazzieri, Luisa Macnez, Rosetta Arena, Tito Turtu-ra. Ermanno Lorenzi, Alessandro Maddalena in Lucio Rolli. Režiser Sandro Bolchi, dirigent Reynald Giovaninetti. Abonmajski red B.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 je na sporedu predstava «Sestrični» Itala Sveva. Igrajo Vittorio Sanipoli, Mila Vannucci, Lucia Catullo, Massimo De Francovich in Maria Fabbri. Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
ROSSETTI — Teatro Stabile
Od jutri, 13. t.m.. dalje bodo pri osrednji blagajni v Pasaži Protti sprejemali rezervacije za «Idealista», ki ga je po Cankarjevem romanu «Martin Kačur* priredil Fulvio Tomizza.
Teatro Stabile — Teatro Laboratorio
(v mali dvorani Rossettijevega gledališča).
Drevi ob 20.30 bo na sporedu Strindbergovo delo «11 Pellicano». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Na razpolago so abonmaji za tri predstave (Strindberg. Beckett in Genet). Vstopnina 3.000 lir. Znižana cena za študente in abonente Teatra Stabile 1.500 Ur.
AMATERSKI ODER PROSEK — KONTOVEL
V nedeljo, 14. novembra, ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu
H. F. KUHNELT
«EN DAN Z EDVARDOM»
veseloigra v treh dejanjih
Vljudno vabljeni
Razna obvestila ,
Sestanek slovenskih študentov fakultete za književnost in filozofijo bo
danes, 12. novembra ob 16.30 v Ul. Università št. 7. Nadaljevali bomo raz-pravo o didaktičnem programu s posebnim ozirom na manjšinsko vpraša nje v akademskem letu 1976-77.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
*•	/tèóàiìs© " .'
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE T RŽA ŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A. '■	.
-TRST - ULICft F. RÌ.ZMO - '	SV-OUB
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 11. 11. 1976
Ameriški dolar: debeli	865.—
drobni	835.—
Funt šterling	1423
Švicarski frank	353,25
Francoski frank	173.—
Belgijski frank	22,90
Nemška marka	357,50
Avstrijski šiling	50,25
Kanadski dolar	860.—
Holandski florint	341.—
Danska krona	145.—
Švedska krona	200.—
Norveška krona	160.—
Drahma: debeli	18,—
drobni	18,-
Dinar: debeli	41.-
drobni	41,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Šolske vesti
Srednja šola «S. Gregorčič» v Dolini obvešča, da je razstava slik o Simonu Gregorčiču v dolinski «Torkli» odprta ves teden od 17. do 20. ure.
Ravnateljstvo srednje šole Fran Levstik sporoča, da bodo volitve v šolske svete v nedeljo, 13. t.m., v šolskih prostoreh na Proseku. Volilni sedež bo nepretrgoma deloval od 8. do 20. ure.
Kino
La Cappella Underground: 19.00—21.30 «Il mio uomo è una canaglia». Barvni film za vse. Igra George Segai.
Ariston 16.30 «I racconti immorali». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.00 «La liceale». Barvni film. Igra Gloria Guida. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 15.00 «Mary Poppins», Julie Andrews in Dick Van Dyke. Grattacielo 16.30 «Oh. Serafina». R. Pozzetto. D. Di Lazzaro, A. Ippolito. Barvni film. Prepovedan mladini , pod 18. letom.
Fenice 16.30 «Il deserto dei Tartari». Barvni film. Igrajo V. Gassman, G. Gemma, L. Terzief, J. L. Trin-tignant.
Excelsior 16.00 «Candidato all'obitorio». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Film je za vse.
Eden 16.00 «Bruciati da cocente passione». Barvni film. Igrajo J. Bir-kin, C. Spaak, A. Maccione, C. Pon-zom. Prepovedan mladini Ritz 16.CO—19.00—22.00 «Novecento — atto II». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 16.30—19.GO—22.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nicholson. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Capitol 16.30 «Pubertà». Barvni film. Igra A. Andrews. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Savana violenta».
Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Novecento» t. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Apache». Barvni film. Igra P. Potts.
Vittorio Veneto 16.30 «L'amica di mia madre». Barvni film. Igra Carmen Villani. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «I ribelli della Tortuga». Barvni pustolovski film. Igra Edmund Purdom.
Abbazia 16.00 «L’erede di Bruce Lee». Barvni film o karateju. Igrata Kao-Kun in Feng Ling.
Astra 16.00 «Gli anni dell’avventura».
Barvni film. Igra Robert Shaw. Radio 16.00 «Macchie solari». Barvni film. Igrata R. Lovelock in M. Far-mer. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Volta 16.00 «Emanuelle nera». Karin Schubert in Angelo Infanti. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Razstave
SPD Tabor - Opčine priredi do 14. novembra razstavo JOŽETA CESARJA, ki bo odprta v nedeljo, od 9. do 12. in od 16. do 20. ure; ob delavnikih od 18. do 20. ure.
V galeriji Tribbio je slikarska razstava znanega umetnika Salvatoreja Fiumeja.
Ob 4. obletnici smrti dragega očeta daruje hči Zorka 10.000 lir za opremo nove dvorane v Borštu. V isti namen daruje družina Auer 5.000 Ur za opremo nove dvorane v Borštu.
Ob izgubi očeta Guida izraža svojemu igralcu Rudiju Pobegi in materi iskreno sožalje ŠK Kras.
+ ..........................
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
ŠTEFANIJA ŠKABAR roj. GULIČ
(velika mati kraške ohccti)
Pogreb drage pokojne bo danes, 12. t.m., ob 15. uri,iz hiše žalosti, Veliki Repen 62, na domače pokopališče.
Žalostno vest sporočajo: sinova Miljo in Romano, snahi Renata in Zorka, vnuki Laura, Valentina, Alan in Luciano ter drugo sorodstvo
Veliki Repen, 12. novembra 1976
Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša zvesta sodelavka
ŠTEFANIJA ŠKABAR
Od nje se bomo poslovili danes popoldne ob 15. uri v hiši žalosti v Velikem Repnu 62, od koder jo bomo spremili na zadnjo pot na repentabrsko pokopališče.
Veliki Repen. II. 11. 197«

Zadruga «NAŠ KRAS»
GORIŠKI DNEVNIK
OB ZAČETKU AKADEMSKEGA LETA
POPOLNOMA USPELA 4-URNA SPLOŠNA STAVKA
ZAČETEK ABONMAJSKE SEZONE
Mnogo univerzitetnih študentov opravlja svojo službo in študira
Sindikalno gibanje zahteva naložbe v nosilne gospodarske strukture
Drevi v Gorici gostje glasbeni umetniki iz Beograda
Koncert komornega orkestra «Pro Musica» bo v palači Attems
Zaposleni študentje imajo večerne seminarje in tečaje
Da je šola v Italiji hudo bolna in da potrebuje nujnih in korenitih reform, je splošno znano, vendar pa se bomo sedaj dotaknili problema, ki je morda malo znan in vtes-njen samo v svoj naravni okvir, To je problem zaposlenih univerzitetnih študentov, ki iz najrazličnejših razlogov poleg študija opravljajo tudi kak poklic. V glavnem gre tu za bančne uradnike, nameščene v raznih zavarovalnicah ali tvrdkah, su-plente na šolah in drugo. Delovni urnik uradnikov v banki ali zavarovalnici se začne ponavadi ob 9. uri in konča ob 17. uri. čas katerega lahko tak študent posveti študiju, ostaja torej samo v preostalem delu dneva. Na razpolago ima poleg tega še sobote in nede lie, nato še praznike in druge proste dneve. Obdobje, v katerem se lahko taki študenti najbolj posvetijo svojemu študiju, je seveda dopust, ki traja približno mesec dni, in še tisti dnevi, ki pripadajo po delovni pogodbi delavcu, ki študira. Po vstopu v veljavo (leta 1970) delavskega statuta so se delovne razmere delavcev izboljšale, torej tudi razmere, v katerih delajo študenti. Bistvene izboljšave so predvsem neprekinjen delovni umik brez večjega premora za uradnike, delna izbira urnika za kovinarje, poleg tega pa še sindikalne ure in dnevi, v katerih lahko delavec študira in polaga izpite. Pri kovinarjih gre tu predvsem za t. i. «150 ur» in dinge olajšave, pri nameščencih v raznih uradih pa za olajšave pri urnikih, nekaj dni na leto za izpite in pripravo nanje ter v vsakem primeru prosta sobota. Morda so prav te izboljšave, katerim lahko dodamo tudi gospodarsko krizo, razlog, da število zaposlenih univerzitetnih študentov vsa ta leta močno narašča. In prav to naraščanje števila zaposlenih študentov .je privedlo k temu, da so se td študenti organizirali ter ustanovili svoj koordinacijski odbor, ki skrbi za vse tisto, kar tak študent potrebuje: vpis za univerzo, umike lekcij in seminarjev, dneve izpitov, učbenike in šolske programe, študentsko predstavništvo in še drugo.
Prvi, ki so čutili potrebo, da bi se združili in uredili svoj status, so bili študenti tržaške ekonomske fakultete, katerih je bilo največ
službeno zaposlenih. To se je zgodilo pred šestimi leti, v tistem naletu, ki je dal študentom «francoski maj», ko so vsi študenti množično stopili na ulice ter zahtevali svoje pravice. Pred tem so morali študenti posamezno hoditi k profesorjem, da bi jim razložili svoj položaj in prosili za raznovrstne razlage bodisi birokratskega kot tudi študijskega značaja. Nato se je problem toliko razširil in uredil, tako da so ti zaposleni študenti tržaške ekonomske fakultete izsilili od profesorjev večerne lekcije in seminarje. Lansko leto, ko se je ta problem toliko razširil in postavil kot politična zahteva vseh naprednih u-niverzitetnih sil, so na tej fakulteti uvedli štiri razdvojene tečaje, torej poleg običajnega jutranjega tudi večernega za delavce. Poleg tega je nekaj profesorjev in asistentov brezplačno opravljalo večerne seminarje za poglobitev težjih argumentov določenega predmeta. Boj zaposlenih študentov se še nadaljuje in se bo končal šele takrat, ko bodo dosegli zadostno število razdvojenih urnikov in uredili vse birokratske zadeve. Najbolj pa ga podpira bančni sindikat FABI, ki je ta boj tudi začel.
Zaposleni študenti so se organizirali tudi na tržaški pravni fakulteti in na fakulteti za politične vede, kjer je tudi največ zaposlenih na uradniških mestih. Mnogo študentov _ delavcev je tudi na filozofski fakulteti, ki imajo precej o-lajšav tako s strani profesorjev kot tudi ostalih študentov, saj opravljajo skupno samoupravne in še predmetne seminarje, katerih se lahko udeležujejo tudi v večernih urah. Na drugih fakultetah je iz objektivnih razlogov le malo zaposlenih študentov. Omenimo lahko še pedagoško fakulteto, kjer so mnogi študenti zaposleni kot suplenti na raznih šolah.
V lanskem akademskem letu je bilo na tržaški ekonomski fakulteti vpisanih 1068 študentov, od katerih 415 delavcev, skupno torej kar 38,86 odst. Na pravni fakulteti je bilo na 1445 študentov kar 444 delavcev, kar znese 30,72 odst. Poprečno največ zaposlenih je bilo na fakulteti za politične vede, saj je bilo na 618. vpisanih kar 324 zaposlenih, in sicer 52,40 odst.
Sedaj pa se moramo še vprašati, zakaj nekateri študenti sprejmejo nase dodatno breme celodnevne službe. Odgovorov je lahko veliko. Najbolj pogost primer je ta, da se študent vpiše na univerzo ter se takoj nato zaposli. Ker pa vemo, kaj pomeni danes gotovo službeno mesto, ga skuša na vse načine tudi ohraniti. To stori tako, da leto ali dve samo opravlja svojo službo, začasno pa opusti študij. Vmes pa pride tudi vojaščina, morda poroka, tako da s približno 25 leti začne študent drugič s študijem, medtem pa ima že zagotovljeno svoje službeno mesto.
Mnogo je tudi takih, ki se vpišejo na univerzo, da razširijo svojo splošno kulturo, drugi pa upajo, da bodo zvišali svoj socialni status.
Nazadnje pa ne smemo pozabiti na tiste, ki morajo ob študiju opravljati kako delo, da se s tem preživljajo. Takih je na tržaški univerzi dosti.
Dušan Jelinčič
Sodna obvestila preiskovalcem in obtožencem petoveljskega atentata
Državno pravdništvo iz Benetk je v prejšnjih dneh poslalo osem sodnih obvestil v zvezi s preiskavo o petoveljskem procesu, ki jo je sprožil obtoženec Romano Resen. Sodna oblastila so prejeli državni pravdnik v Gorici Bruno Pascoli, general karabinjerjev Dino Mingarelli, oficirja podpolkovnik Domenico Farro in major Antorv.o Chirico ter še Antonio Padula, Romano Resen, Walter Di Biaggio in odvetnik Livio Ber-not iz Gorice. Za zdaj so vse obtožbe pod najstrožjo tajnostjo. Govori se le o starih, že znanih obtožbah ir tudi o nekaterih novih.
Naliv in sodra včeraj na Krasu
Včeraj popoldne, kmalu po 14. u-ri, se je v Zgoniku in okolici vlila močna ploha, takoj zatem pa se je z vetrom usula še sodra, ki je v hipu pobelila vso pokrajino. K sreči so kmetje pospravili pod streho že skoraj vse pridelke, tako, da vreme ni pravzaprav povzročilo škode, le zelenjavo je sodra malo sklestila. * "'i -
■iinnMinm!..i..«||Mim.mimniiiiiimiiiiiiniiMiniiniu|niioiinnniim|||m|||iinnm»|||||H|i||i|i||||»n|n
Umrla je Štefanija Škabar
^aše gospe Štefanije ni več. Ime, h:-''e Najtesneje povezano s Kraško s°	0hcetjo, bo ostalo
- še spomin, a istočasno tudi m bol navezanosti na ljudsko izro-i ! °’ ki ga je naša Štefanija z ve-Ko ij"beznijo in predanostjo gojila se do konca svojih dni.
1809 aniia se Je rodila 21. januarja u4 v Skopem na Krasu, od koder e Je 21 let stara primožila v R Pen. Poročila se je s čevljarjem vanom Škabarjem, s katerim je zorno prenašala tegobe življenja evne kraške družine. V zakonu je P°v..a Pet otrok, od katerih sta dva e živa, dva sta umrla dome., eden §a Padel v partizanih. Številna uzina je zahtevala svoje in Steri..111''^. ie toorala ubrati pot tolikih tougih kraškdi žena: vsako jutro z m ekom v Trst, da sta z možem h," .° nasitila naraščaj. Celih dvain-, i- JS6t -et je brusila tlak tržaških ni am-Se,e po v°ini j' je bilo da-nehala ^ ahk° Z mlekarjenjem pre-
seSt6fa£?ja,ne bi bila Štefan i® a u- aktivno vključila v skfton k zadevala splošno : sko m vaško problematiko. M* no se je vključila v OF in nji ?Lje postala zatočišče in sl *Č6.partzanov. Znana je nje g Ji vsema, ko je imela v nemško patruljo, v sosedni s in partizane. Znanje nemški zika m njena prisotnost du dosegla, da so se partizani umaknili, Nemci pa so odšli, bi slutili, kdo je bil za kuhit vrati. Toda njena hiša j^ kiji mu postala sumljiva ir m< odpeljali v Nemčijo, od kode sicer vrnil, vendar je leto 195’ Po vojni je nadaljeval,, pr začeto delo. Bila je v vaški boru OF, od leta 1949 do 1 občinska svetovalka repent občine, ko je bil za župana p žc Bizjak. Kasneje je opustil na poliPčnem področju, zato je s toliko večjo vnemo pc drugim dejavnostim. Ko je misel o gradnji, oziroma re ciji Kraške hiše v Velikem je bdla prva med vaščani, k
lotila zbiranja stairih predmetov in opreme in ko je bila hiša končana, je Štefanija prevzela njeno oskrbovanje. Ni bilo nedelje in praznika, ko je ne bi videli na dvorišču hiše, kjer je domačim in tujim obiskovalcem razlagala njen pomen in njeno zgodovino. Postala je hišna gospodinja v pravem pomenu besede, a istočasno tudi nad vse prijazna in ljubezniva gostiteljica.
Kasneje jo srečamo kot «veliko mater» na kraških ohcetih. V to vlogo se je vživela tako pristno in sproščeno, da si kraške ohceti broz nje niti zamisliti ne moremo. Pa ne samo to: bila je glavna pobudnica, da so si žene in dekleta omislile narodne noše in tako sta danes Repen in Col po njeni zaslugi tisti vasi, ki se lahko ponašata z največjim številom narodnih noš.
In še bi lahko naštevali njene zasluge, a kdor jo je poznal in teh ni malo — ve, kakšne so. Toda omeniti je treba še njene izredne človeške lastnosti, ki so bile tej kraški ženi prirojene in ki jih je izpričevala vse do konca svojega življenja: bila je nesebična in neumorna delavka, resna in zanesljiva, a istočasno tudi polna šegavosti in dobre volje, ki jo je s polnimi rokami trosila okoli sebe. Bila je ljubezniva in prisrčna, gostoljubna in radodarna — skratka dobra in značajna kraška žena in zavedna Slovenka.
Sedaj, ko je ni več, lahko šele ocenimo njeno delo in šele sedaj vidimo, kako velika vrzel je nastala z njeno izgubo.
Draga Štefanija, prezgodaj ste nas zapustili! Vaša podoba bo ostala med nami v neizbrisnem spominu, saj je bilo vaše delo neločljivo povezano z našim. Ostali boste simbol in vzgled ne samo nam, temveč vsem, ki jim je Kras pri srcu. Naj vam bo lahka domača zemljica, ki ste jo tako ljubili, sinovoma in vsem ostalim sorodnikom pa naše najgloblje sožalje!
E. K.
DANES V MILJAH
Razprava o odnosih med večino in manjšino
V miljski dvorani «Lo Squero» na Trgu Repubblica bo danes ob 20. uri razprava o temi «Odnosi med narodnostno večino in manjšino v miljski občini». Razprave se bodo udeležili dr. Darko Bratina, profesor ekonomske sociologije na tržaški univerzi, dr. Karel šiškovič, ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta in Živa Gruden. V sodelovanju z društvom Slovencev milj-ske občine prireja večer center za politične in socialne študije «A. Gramsci».
V SREDO V ŠEMPOLAJU
Predavanje o kletarstvu
V sredo je bilo v šempolaju v gostilni Gruden predavanje o vinogradništvu, za katerega je dala pobudo občinska uprava. Predaval je inž. Milan Sirk, ki je izčrpno govoril o problemih, ki zadevajo vinogradništvo. Predavanja se je udeležilo lepo število vaščanov in prebivalcev bližnjih vasi, ki so ob koncu predavanja postavili predavatelju vrsto vprašanj. Prihodnjo sredo bo na vrsti drugo predavanje, ki ga bo v Mavhinjah imel dr. Zvonimir Simčič o kletarjenju.
Odbornik za zdravstvo tržaške občine je izdal tiskovno sporočilo, s katerim obvešča, da je uprava okrepila in izboljšala zdravstveno službo, namenjeno osnovnošolskim otrokom in malčkom v občinskih otroških vrtcih.
Nakupili so prenosno opremo za o-kulistične preglede, ki so sedaj v teku v vrtcih, nakar bodo zajeli prve razrede osnovnih šol. Po potrebi bodo preglede poglobili v otroški bolnici.
iiiiiifiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiftiviifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiif iiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiii
NA PROGAH TRST-BENETKE IN TRST-VIDEM
Vozni red nadomestnih avtobusov ob stavki železničarskega osebja
Sindikalne organizacije železniškega prevoznega sektorja so, kot znano napovedale celodnevno stavko. Vlaki torej ne bodo vozili do 21. ure. Železniška uprava je zato objavila vozni red avtobusov, ki bo nadomestil železniški promet.
Proga TRST - BENETKE
Odhodi iz Trsta: ob 6.40, 7.40,
9.40,	11.40, 12.40, 14.40, 16.40, 17.40 in 18.40.
Odhodi iz Benetk: ob 5.40, 6.40,
8.40,	9.40, 11.40, 12.40, 14.40, 16.40, 17.40 in 18.40.
Prihodi v Benetke: ob 10.10, 11.10, 13.10, 15.10, 16.10, 18.10, 20.10, 21.10 in 22.10.
Prihodi v Trst: 9.10, 10.10, 12.10, 13.10, 15.10, 16.10, 18.10, 20.10, 21.10 in 22.10.
Proga TRST - PORTOGRUARO
Odhodi iz Trsta ob 13.45, 18.00 in 20.30; odhodi iz Portogruara ob 5.25, 17.50; prihodi v Portogruaro ob 16.15,
20.30	in 23.00; prihodi v Trst ob 7.55 in 20.20.
Proga TRST - VIDEM
Odhodi iz Trsta ob 5.00, 6.25,
10.00,	12.45 in 17.50; odhodi iz Vidma ob 5.00, 7.35, 13.20, 18.05. Prihodi v Videm ob 7.30, 8.55, 12.30, 15.15 in 20.20; prihodi v Trst ob 7.30, 10.05, 15.50 in 20.35.
Na vseh zborovanjih so župani prikazali težavne razmere krajevnih ustanov
V včerajšnji 4-umi splošnj stavki v naši deželi, ki so jo oklicali pokrajinska sindikalna federacija CG IL, CISL, UIL in conski sveti, so sodelovale domala vse kategorije. Na Goriškem so bile med včerajšnjo stavko štiri področna zborovanja. Največje so priredili v Tržiču, ostale pa v Krminu, Gradežu in Gorici. Delavska manifestacija v Gorici je dosegla vrhunec z zborovanjem, ki so ga zaradi slabega vremena priredili v kinodvorani Vittoria na Travniku. Kot na drugih treh je tudi na zborovanju v Gorici spregovoril župan. De Simone je pozdravil zborovalce, podprl je njihove zahteve, zaradi katerih so oklicali stavko, potem pa je opisal hudo finančno krizo, ki mrtviči občinsko delovanje.
Predsedujoči na zborovanju Bregant je prebral pozdravne telegrame delovnih organizacij in solidarnostne telegrame študentov, ki so bili še posebej številni, potem pa je predstavnik pokrajinske federacije Gianni Petrali obrazložil program sindikalnega gibanja, kako odpraviti sedanjo gospodarsko in družbeno krizo. Petrali je visoko ocenil navzočnost županov na sindikalnih zborovanjih. Dejal je, da se župani zavedajo, da ne zmorejo več nalog, ki jim jih prisoja država, in sicer zato ne, ker jim hkrati z nalogami ne daje tudi zadostnih denarnih sredstev. Vse italijanske krajevne ustanove so zadolžene za 26 tisoč milijard lir ter je težave, ki za občine izhajajo iz tega stanja, mogoče odpravljati z naslonitvijo na delavsko gibanje.
Ko je govoril o vladnih davčnih ukrepih, je Petrali dejal, da mora vlada z izbiro novega razvojnega modela predvsem zagotoviti okrepitev nosilnih struktur, ki bodo sposobne za daljšo dobo zagotavljati proizvodni napredek. Zahteval je od vlade vlaganje v nekatere temeljne industrijske panoge kot so energetika, elektronika, telekomunikacije, kolektivni prevozi, mladinsko zaposlovanje ter predvsem kmetijstvo in Jug. Naložbe v kmetijstvo na Jugu lahko odpravijo primanjkljaj v plačilni bilanci, ki ga v veliki meri povzroča uvoz živil.
«Vlada doslej ni pokazala težnje,» je dejal Petrali, «da poišče sredstva za premostitev krize pri tistih, ki jih imajo, ampak jih ponovno zahteva od delavcev.»
Več kot 5.000 ljudi se je udeležilo včerajšnje stavke na Tržiškem. Stavkajoči so se zbrali na Trgu Republike, kjer jim je spregovoril član vsedržavnega sveta sindikalne federacije Scheda. Le-ta je podčrtal izredno gospodarsko stanje v državi' ter orisal prizadevanja sindikalne federacije za premostitev sedanje krize. Sedanji vladni ukrepi, je nadaljeval govornik, morajo bit.i usmerjeni v prizadevanja za razvoj gospodarstva ter v prvi vrsb za okrepitev industrije ter mladinske zaposlitve.
Stavkajočim je prinesel pozdrav tržiški župan Maiani. Krajša govora sta nato imela sindikalist Sniderò ter predstavnica dijakov.
Tudi v Gradežu je uspela 4-uma stavka. Zbranim je o sedanjem gospodarskem in političnem položaju v državi spregovoril Giovanni Pado-van, član pokrajinskega odbora sindikalne federacije.
Drevi v Gorici seja občinskega sveta
Drevi ob 18.30 bo spet redna seja občinskega sveta v Gorici. Svetovalci bodo predvsem razpravljali o letošnjem proračunu in lanskem obračunu mestne lekarne. U-vodoma pa bosta župan in odbornik za javna dela poročala o načrtu za gradnjo novega mosta 9. avgusta. Še pred sejo pa se sestanejo načelniki skupin, da odobrijo skupni osnutek resolucije ki naj protestira proti omejitvam u-porabe denarja s strani občine.
V	Milanu so sc sestale manjšinske organizacije
V	Milanu je bil v prejšnjih dneh sestanek predstavnikov sardinske, valdostanske in slovenske narodne skupnosti. Zborovanje je organizirala ustanova IDE ter so pri tem sodelovali med drugimi Equipe d’ Action Culturale iz Aoste, Union Progressiste Valdotaine iz Aoste, IDE Forum iz Cagliari ja, Federacija. regionalističnih gibanj iz Doline Aoste, Civiltà Mitteleuropea iz Padove in Slovenska skupnost iz dežele Furlanije-Julijske Benečije.
Zborovanje je imelo predvsem študijski namen. Govorili so razni vse-učiliški profesorji (Guidubaldi in Satta z univerze v Sassariju, Uber-tazzi z univerze v Parmi in drugi) ter politični in kulturni predstavniki. Med govorniki je bil tudi bivši deželni predsednik Doline Aoste Du-jany.
Poseben prispevek je dal tudi Inštitut za mednarodno sociologijo (ISIG) iz Gorice, za katerega je govoril dr. Emidij Susič, ki je prikazal nekaj načrtov za sociološki odsek «univerze manjšin», ki je bila ena izmed tem zborovanja. Za val-dostanski del je v tem oziru nastopil Claudio Magnabosco, ki je prikazal načrt za federalistične študije v Aosti.
Za Slovensko skupnost sta govorila dr. Drago Štoka in dr. Andrej Bratuž. Štoka je predvsem obravnaval tematiko evropskih volitev, ki bodo spomladi leta 1978, za katere se morajo manjšine že sedaj te-
meljito pripraviti. Podčrtal je tudi delovanje Slovenske skupnosti v našem političnem življenju in poudaril solidarnost SSk s koroškimi Slovenci, ki se borijo proti preštevanju. Bratuž pa se jo dotaknil kulturnega in idejnega aspekta slovenske prisotnosti v srednjeevropskem in širšem evropskem prostoru. Pri tem je še posebej prikazal Cankarjevo osebnost in njegovo umetniško ter socialno veličino.
Udeleženci zborovanja so nato sprejeli vrsto predlogov o bodočem sodelovanju in povezavi na čim širši ravni.
Zastopniki strank pri goriškem prefektu
Delegacija zastopnikov demokratičnih strank, ki so zastopane v pokrajinskem svetu, je bila včeraj pri goriškem prefektu dr. Barrassu. V delegaciji so bili predsednik pokrajine Agati, Piemonti (KD), Paiza (KPI), Trombetta (PSI), Drufuca (PRI), Gruntar (PSDI). Goriškemu prefektu so zastopniki strank prikazali zaskrbljenost demokratičnega prebivalstva zaradi nekaterih podlih terorističnih dejanj z jasnim fašističnim prizvokom, tako na Goriškem kot v deželi. O tej stvari je na zadnji seji razpravljal goriški Dokraiinski svet.
Od prefekta so zastopniki strank zahtevali, naj vrši policijska oblast širše nadzorstvo nad fašističnimi krogi, kajti podleže skrajne desnice je treba na vsak način izolirati in jim preprečiti, da škodijo posameznikom in organizacijam demokratičnega tabora. Prefekt dr. Barrasso je obljubil, da bo poskrbel za nadzorstvo določenih krogov, kar naj bi preprečilo nadaljnja podla dejanja.
Protest SSk zaradi omejitev programa na Radiu Trst A
Goriško tajništvo SSk je poslalo včeraj telegram parlamentarni komisiji za nadzorstvo nad radijskimi in televizijskimi oddajami ter protestiralo zaradi ukinitve večernih programov Radia Trst A. Istočasno zahteva odpravo diskriminacijskega uk^gpa v škodo slovenske manjšine.
Drevi občni zbor AGI -priznanja voznikom
Drevi ob 21. uri bo v dvorani goriške trgovinske zbornice drugo sklicanje goriškega avtomooilskega kluba (ACI). Pred uradnim delom, dnevni red predvideva poročilo u-pravnega odbora ter razpravo in o dobritev proračuna za prihodnje leto, bo v dvorani majhna slovesnost. Podelili bodo namreč posebna priznanja zaslužnim avtomobilistom iz goriške pokrajine. Pred več kakor 50 leti so opravili vozniški izpit
Kot smo že pred nekaj dnevi poročali, sta goriška občma in gori-ška pokrajinska uprava v precejšnjih težavah finančnega značaja, ker jima je goriška posojilnica, upoštevajoč navodila Banca d’Italia, blokirala račune in ne izpiačuje niti lire.
V zvezi s tem je bil prejšnji večer na sedežu pokrajine sestanek, na katerem sta predsednik Agati in odbornik za finance Lod’ obrazložila načelnikom skupin položaj, v katerem se je znašla pokrajinska uprava. Agati je načelnikom skupin prikazal vse korake, ki jih je odbor povzel na vseh odgovornih mestih zato, da bi se stvar rešila Obvestili so tudi izrednega komisarja Zamber. lettija, da ne bodo več megli nuditi pomoči številnim bolnikom s potresnega področja, ki so v goriški umobolnici, ker nimajo razpoložljivega denarja za nabavo hrane Tudi zaradi tega je položaj goriš*» pokrajine izreden in drugačen od onega v drugih krajih v državi. Poleg tega pa upajo, da bo dežela na kak način priskočila na pomoč in da bo goriška posojilnica ravnala na bolj dobrohoten način. V debato so posegli zastopniki strank Reverditc (KD), dr. Bukovec (PSI), Ri?z; (KPI), Tacchinardi (PSDI), Drutoca (PRI). Vsi se strinjajo s koraki, ki jih je s tem v zvezi povzel pokrajinski odbor, obsodili pa so omejitvene predpise vlade in Banca d’Italia, ki precej omejujejo prost > poslovanje krajevnih uprav. Izražena je bila tudi bojazen, da ne bi dobili pokrajinski uslužbenci konec novembra mesečne plače.
Drevi, pred sejo občinskega sveta, bo na županstvu sestane* načelnikov skupin v občinskem svetu Domenili se bodo o sestavi skupnega dokumenta. ki naj zahteva od pristojnih oblasti, da morajo banke sprostiti posojila krajevnim uprava o.. Tudi v goriški občini obstajajo velike težave z razpolaganjem denarja, Goriška
Bruno Abrami iz Gorice ter Luigi Lagana iz Gradeža, ki bodo prejeli častno priznanje.
Za tiste, ki imajo že štirideset let vozniško dovoljenje in so člani avtomobilskega kluba, pa so tudi pripravili posebno priznanje. To so Giacomo Comino, Giuseppe Martini in Giuseppe Del Neri iz Gorice in Guido Mueller ter Mario Martinelli iz Tržiča.
Posebno priznanje pa bodo podelili tudi voznikom — pripadnikom organov javne varnosti: orožniškemu podčastniku Salvatoreju Cuccioneju, skupini finančnih stražnikov, ki jo sestavljata podčastnika Bruno Cla-piz in Francesco Splendido, podčastniku javne varnosti Brunu Ti-relliju, zboru goriških mestnih redarjev, mestnemu redarju iz Gradeža Giovanniju Cicogni ter mestnemu redarju iz Tržiča Flaviu Gregorisu.
Mladinska dejavnost na Goriškem se je v zadnjih letih precej okrepila. Nastale so nove organizacije, ki so odpravile vrzel, ki je dolgo vrsto let bila opazna še posebno v mestu. Pred nekaj leti je skupina slovenskih dijakov ustanovila Mladinski krožek, okoli katerega se zbira večje število študirajoče mladine. Nastanek te organizacije je nedvomno prispeval k utrjevanju mladinske dejavnosti na Goriškem, ki je bila dotlej vključena v delovrnje raznih prosvetnih društev. Pred kratkim so v okviru dijaškoriom-skega življenja ustanovili še Domsko skupnost gojencev.
Na Goriškem torej delujejo štiri mladinske organizacije:	Mladinski
krožek, Domska skupnost gojencev, taborniki RMV ter športno združenje Dom. Štiri skupine običajno delujejo posamezno, zaradi česar se večkrat občuti pomanjkanje povezave mrd vsemi štirimi. Zaradi tega ie nastala zamisel, da bi ustanovili središče, » katerem bi skupno delovale goriške mladinske organizacije. Nastal je Mladinski center, ki je imel nalogo povezovalca in koordinatorja. To pa ni pomenilo, da se je posamezni organizaciji vzela njena avtonomija. Vsaka skupina je namreč ločeno delovala, ko pa je šlo za skupne manifestacije, je nastopil Mladinski center.
Do pred kratkim je Mladinski center opravljal to delo, ne da bi imel svojega odbora. Zaradi tega so se predstavniki štirih organizacij domenili, da bodo centru dali svojo obliko, oziroma, da mu dajo uradni pečat. Ustanovitvena seja centra je
občina je v zvezi s tem tudi zahtevala od trgovinske zbornice, naj ji ta nemudoma izplača letošnji prispevek petih odstotkov od davkov na proizvode proste cone Vsota ni sicer velika, pripomogla ca bi vsaj delno k rešitvi vprašanja razpoložljivosti z denarjem « strani goriške občine. Isti prispevek naj bi trgovinska zbornica izplačate tudi so-vodenjski občini.
V Krminu pa so bili prv» dni tega meseca v finančnih težavah. Vnovčili pa so nekatere prispevke in se daj so spet na zeleni vej' in se zdi. da konec meseca ne bodo imeli vprašanj z izplačilom plač uslužbencem.
Izgubljeno - najdeno
Goriški župan sporoča, da imajo na poveljstvu mestnih stražnikov pestro zbirko najdenih predmetov, ki še čakajo na lastnika. Poglejmo kaj vse so prinesli pošteni naj ditelji: žensko torbico, listnico z zneskom denarja, sedem navadnih denarnic z manjšimi zneski, dve zapestnici iz drage kovine, ročno žensko uro, verižico iz drage ko vine, sedlo za kolo, krmilo in dve kolesi, ogrodje moškega kolesa, pet ženskih koles, dve moški kolesi, dve zložljivi kolesi, kolo znamke «cross», šest motornih koles ženski dežnik, dve majici, šolski oredpas nik, tri pare naočnikov za vid petnajst zneskov denarja, nekaj šopov ključev.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik enega ali več omenjenih predmetov, jih lahko dvigne na poveljstvu mestnih redarjev v Ulici Mazzini. Zakon predvideva za to rok enega leta po zadnji objavi v časopisju
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in oonnči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolo, Ulica Prvega maja tel. 73328.
Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete so tudi letos pobudniki skupne slovensls abonmajske glasbene sezone, ki se pričenja danes. Prvi koncert bo v lepi baročni dvorani palače Attems na gori. škem Komu danes zvečer. Na koncertu, ki se prične ob 20.30, bo nastopil komorni orkester «Pro musica» iz Beograda, ki nam bo podal tako skladbe svetovno znanih kot tudi raznih jugoslovanskih mojstrov.
Drugi koncerti bodo, po eden na mesec, do sredine aprila, v raznih goriških dvoranah, največ v palači Attems, eden bo v Katoliškem domu. zadnji pa v dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu.
Že v prejšnjih letih so slovenske glasbene abonmajske sezone v Gorici vzbudile zanimanje naše publike za tako organizirano dejavnost. Zanimanje ter uspeh sta bila tem večja, ker se je naša publika spoznala z najrazličnejšimi zvrstmi glasbene umetnosti. Kot nam je znano, so naši ljudje tudi letos pokazali
bila ta teden v Dijaškem domu, kjer bo MC odslej imel svoj sedež.
Igor Komel je v uvodnih besedah orisal značilnosti Mladinskega centra ter nakazal nekaj smernic za bodoče delo. Prisotni so se domenili za statut centra, v katerem je med drugim poudarjeno, da se v to središče lahko vključijo vse mladinske organizacije, ki se zavzemajo za iste cilje, ki vežejo sedanje štiri že vključene skupine.
Na sestanku so tudi izvolili odbor. Za predsednika so imenovali Maura Dornika, tajnik je Mavricij Černič, blagajnik Marko Marinčič, odgovorni za šport Igor Komel, za politična in kulturna vprašanja bo odgovarjal Fabij Gergolet.
Kot prvo skupno akcijo bodo pripravili proslavo 29. novembra.
Ponavljajoče se težave
na goriških ulicah
Deževje, ki skoraj nepretrgoma spremlja letošnjo jesen, je že povzročilo precej nevšečnosti mnogim avtomobilistom in drugim občanom, ki so se na lastne oči prepričali o pomanjkljivosti kanalizacije na območju goriške občine. Za zdaj se ni bati usodnih poplav, ki so prizadele nekatere kraje v Italiji. Kljub temu pa številna «umetna jezera» na goriških ulicah povzročajo nemalo sla-slabe volje. Mnogi avtomobilisti, ki jim je avto «crknil» sredi kalne luže, pa so v teh dneh na veliko ben-tili zoper občinsko upravo. Najbolj zgovoren primer (ne)ure.enosti kanalizacije je prav gotovo pri Rdeči hiši. kjer je dovozna cesta proti mejnemu prehodu ob vsaki večji plohi pod vodo. Nekateri naši bralci s Podturna so nas opozorili na izredno slabo stanje cestišča v Ul. Gar-zarolli, kjer so se pojavile globoke luknje. Zdi se, da je občina popolnoma pozabila na omenjeno ulico.
Če se zapeljemo še malo dal je proti jugu, bomo naše vozilo kar pošteno namočili (kolikor motor ne odpove) v veliki luži pred železniškim prehodom, ki se nabira tam že od začetka gradnje nadvoza (samo nekaj let). In še bi lahko naštevali druge točke, kjer se morajo občani spoprijemati s podobnimi težavami.
Res je, da je sedaj za manjše krajevne poplave krivo predvsem odpa dio listje, ki se nabira na odtočnih gredah, po drugi strani pa ni mogoče zanikati tudi ostalih vzrokov. Tako se deževmea pri Rdeč. hiši nabira tudi v drugih letnih časih, ko ni odpadlega listja. Očitno, da nekaj ni v redu r. kanalizacijo.
Še bolj zgovorni je primer pri že lezniškem prehodu na Tržaški cesti, ki je ena najbolj prometnih vpadnic v Gorico. Obvoznica sploh ni opremljena z odtočnimi kanali. Kdo je kriv, če sc voda nabira v kotanji? Po drugi strani 1 j st zavedamo, da je težko uskladiti ozka proračunska sredstva s številnim, vprašanji boljše komunalne ureditve, vendar se ne moremo znebiti občutka, do je vmes tudi precej brezbrižnosti.
Hude posledice prometne nesreče v Gradišču
Pri prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj zgodaj zjutraj v Gradišču, so utrpeli hude telesne poškodbe trije delavci iz okolice Brescie, 38-letni Ennio Bodei, 38 letni Ragnoli Severino ter 42-letni Giovanni Bodei. Ob 5.30 jih je na U-lici S. Michele v Gradišču, v bližini mosta proti Zdravščini povozila 37-letna voznica fiata 1100 R GO 65671. ki .je pripeljala iz sre dišča mesta.
Trčenje je bilo silovito. Giova n-nija Bodeia so sprejeli v goriško bolnišnico s prognozo okrevanja v 30 dneh. Ragnoli se bo zdravil 20 dni. najhuje pa jo je skupil Ennio Bodei, ki se bo moral zdraviti kar 40 dni. Zapisnik je sestavila cest na policija.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S Giusto Korzo Italia 244 - tel. 83538.
iiiLuiiiiii n n iiiiiiiii n m mi m n n n m m iiiiiuiiiiiii mn! Kun n im,,,n (||,m ||||,m M|,|,|,|m|||,,Mn,||llu||||||
ZARADI BLOKIRANJA BANČNIH RAČUNOV
V finančnih težavah je tudi goriška pokrajinska uprava
Predsednik je o tem obvestil načelnike skupin - Možno je, da konec meseca uslužbenci ne bodo dobili plače
........................
PRED DNEVI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU
USTANOVITVENA SEJA MLADINSKEGA CENTRA
V njem delujejo Mladinski krožek, Domska skupnost gojencev, taborniki RMV in SZ Dom
zanimanje za to sezono, lahko pa povemo, da se abonmaji še vedno nabirajo tako v mestu kol v prosvetnih društvih na podeželju.
Beograjskim umetnikom pa izražamo dobrodošlico in prepričani smo, da se bodo med riami dobro počutili ter da bodo iz našega mesta odnesli najlepše vtise.
”1. novembra v Gorici istrski pevci in plesalci
Kulturni delavci iz Pulja bodo gostovali čez dva tedna, v nedeljo 21. novembra, popoldne, v telovadnici v dolini Koma. Za prireditev poskrbela Slovenska prosvetna zveza, ki je dvorano dobila od občinske u-prave. V tej dvorani je že bil lani, vedno v priredb: SPZ, folklorni nastop sovodenjske ir. t-žaške folklorne skupine ter števerjanskega ansambla narodne glasbe. Tokrat pa bosta nastopila dva pevska zbora iz Pulja, en hrvaški in en italijanski, poleg tega pa še hrvaška folklom, skupina, prav tako iz Pule.
Kulturna prireditev pomeni za našo publiko nekaj novega, saj bodo hrvaške in italijanske skupine prvič nastopale na slovenski prireditvi v Gorici. Večer p-ej bo podobni nastop v Trstu. Slovenske prosvetne skup ne iz zamejstva pa bodo vrnile obisk Puljčanom z dveiru nastopoma 4. in 5. decembr. v Pulju in nekje na puljskem podeželju. V Pulj bosta odšla en pevski zbor in folklorna skupina iz "rsta. Goriško pa bo zastopal moški zbor «Jezero» iz Doberdoba.
Naše bralce že sedaj opozarjamo na goriško prireditev ist-skih skupin.
Do oO. novembra nakaznice za gorivo
Čeprav je večina voznikov prav gotovo že porabila vso nakazano količino goriva po znižani ceni v okviru goriške proste cone, ne bo napak. če opozorimo, da nakaznice veljajo samo do konca meseca.
O GLASBENA MATICA □ SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA □ ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
«Glasbeni abonma 1976 77»
Danes. 12. novembra, ob 20.30 v palači Attems v Gorici bo koncert
KOMORNEGA ORKESTRA « PRO MUSICA »
iz Beograda Dirigent: Djuia Jakšič Solista:
Nikola Račkov klavir Balmt Varga violina
SPORED :
A. Corelli:
Concerto grosso op. 6. W. A. Mozart:
Koncert ra klavir in orkester v A-duru (KV 414)
A. Ivančič:
Simfonija v D-duru št. 9
Allegro moderato - Andante . Allegro D. Radič:
Pesem in igra ra violino in godala L Sorkočevič:
Simfonija v D duru št. S
Allegro Andante - Presto
V. Peričič:
Dve skladbi za godala
Andante con moto - Allegro
Kino
Gorica
VERDI 18.30—22.00 «Barry Lyndon». R O'Neal in M. Berenson. Barvni film.
CORSO 16.30—19.15—22.00 «Novecento atto 11.» Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Montv Fython». G. Chapmaw in C. Idle. Barvni film.
CENTRALE 17.00—21.30 «Amici miei». Ugo Tognazzi in Gastone Moschin. Baroni film.
VITTORIA 17.00- 22.00 «Storia segreta di un lager femminile» B Tnve in P. Gordon. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16 30— 22.00 «Savana violenta». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Complotto di famiglia».
Nova Gorica in okolica
SOČA «Bog oprašča. jaz ne» — italijanski barom film ob 18.00 in
20.00.
SVOBODA «Zločin v Orient Expres-su» — ameriški baroni film ob
18.00	in 20.00.
DESK1.E «Nočna gibanja» — ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriskega matičnega urada
RODIIJ SO SE: Marco Zambon, Giovanni Bramo, Elisa Carbone.
UMRLA JE:	66-letna gospodinja
Maria Dal Ben poročena Ramon.
Prispemjte za
DIJAŠKO MATICO
IMM
OB JUTRIŠNJEM ABONMAJSKEM KONCERTU GM
Komorna glasba in družba
«Komorna glasba jc le hip in zdi se skoraj čudežno, da je tako dolgo trajala»
m.
Seznanimo se nazadnje še z jutrišnjimi gosti koncertnega venca Glasbene matice in z njihovim sporedom.
Kamerm ansambel Pro Musica je edini tovrstni poklicni c.-kester v Beogradu. Območju njegovega delovanja pa sega preko mesta samega, a od leta 1973 tudi preko držav-nih meja. Umetniška pozornost njegovih 17 članov (14 godal, čembalo, orgle, dirigent in arhivar) gre v prvi vrsti mojstrovinam glasbenega baroka. Ta izbira je vzklila iz dveh potreb: iz potrebe po načrtnem zapolnjevanju neredkih vrzeli, ki na tem področju še vedno zijajo v domači glasberi poustvarjalnosti, in iz potrebe, da bi ustregli občeev-rooskemu pojavu v sodobnem razvoju glasbenega okusa, ki se še zlasti med mladimi poslušalci vnema za novo vrednotenje glasbenega baroka.
Ta dokaj protislovni pojav je — rrvmogrede povedano — navzoč tudi v naši sredi, zarirnivo pa bi bilo poizvedovati, v kakšni meri, iz kakšnih družbenih potreb klije, v kakšnih oblikah se iz-aža: bTa bi to stvarna in spodbudna naloga tistih mladinskih krogov pri nas. ki jim je pr; srcu ne le umetnost zvoka, marveč kulturna pojavnost sploh. Kot pričevanje že omenjene protislovnosti tega pojava naj iz Ador-novega dela, ki smo v prejšnjem članku iz njega tako bogato želi, navedemo še misel, ki jo avtor izpove ob razpredanju svoje razčlembe globokih preobrazb razmerja sodobnega poslušalca in ljubiteljskega poustvarjalca do komorne glasbe.
«Glede na užitek poustvarjalca komorne glasbe ob nenadnem odkritju lepote poedinega. določenega dela se (danes) razmerje s stvarjo samo spreminja v nekaj abstraktnega; in vmesto tistih. ki zmorejo izvedbo Beethovnovega «Tria duhov» ali počasnega stavka iz opusa 59, št. 1, se pojavljajo ne preveč izbirčni «amici rr.usicae an-tiquae». In zares je v p-edbachov-ski glasbi dejansko vprašljivo, vsekakor pa zelo težko dojemanje kakovostnih razlik.»
Daši se komorni orkester Pro musica posveča pretežno negovanju baročne glasbe, vendar ne zanemarja drugih obdobij in v tem okviru še posebej goji poustvarjanje jugoslovanskih glasbenih stvaritev. V
ponos si šteje dolgo vrsto krstnih izvedb na jugoslovanskih tleh iz o-pusov Vivaldija, Bacha, Slavenske-ga, Radiča, Mokranjca itd. Razumljivo je, da pomen; s svojo dejavnostjo tvorno vzpodbudo izvirne skledateljske ustvarjalnosti.
Dirigent Djura Jaksič je študiral violino na beograjski Akademiji za glasbo, dirigiranje in kompozicijo na praškem konservatoriju, muzikologijo pa na Karlovi univerzi. Kot gostujoči dirigent je ob laskavih priznanjih prepotoval pomembnejša evropska vozlišča. S komornim orkestrom Pro Musica je gostoval v Španiji, v pribaltskih sovjetskih republikah in v Parizu.
Violin:st Vladimir škerlak je po rodu Ljubljančan. V rojstnem kraju je končal akademijo za glasbo in se zatem na moskovskem konservatoriju izpopolnjeval pri Leonidu Ko-ganu. Obiskoval je z odličnim uspehom poletne tečaje Accademia Musicale Chigiana v Sieni; v toskanskem mestu je zatem tri leta asistiral violinskega mojstra Gullija. Kot solist je sodeloval z orkestrom Luzern Festival Strings po Evropi in v ZDA. Poučuje na luzemskem konservatoriju. Že vrsto let je Vladimir Škerlak stalni solist komornega orkestra Pro Musica.
Prvi avtor na sporedu, ki so ga beograjski gostje pripravili za sobotni nastop, je Amando Ivančič. Bil je pavlinski redovnik zanesljivo južnoslovanskega porekla. Najnovejše raziskave domačih in čeških glesbenih zgodovinarjev so dognale, da je leta od 1756 do 1758 prebil v Gradcu, zatem pa predaval na univerzi v Trnavi na Slovaškem. Njegov opus obsega vsaj 17 simfonij, številne trio sonate in nabožno glasbo (maše, oratorije, motete itd.). Po slogu je kolebal med roko-kojem in zgodnjo klasiko.
V	prvem delu sporeda se bomo še seznanili z dvema zastopnikoma sodobne glasbene ustvarjalnosti pri Srbih. Skladatelj in glasbeni teoretik Vlastimir Perišič v novoroman-tičnem duhu presnavlja prvine ljudske glasbene umetnosti. Iz njenega duha klije tudi umetnost Dušana Radiča in skozenj na izviren način tolmači sodobne tokove evropske glasbe. S svojo dejavnostjo je Radič v letih od 1955 do 1960 tvorno razgibal in osvežil domače glasbeno " življenje.
V	drugem delu sporeda se nam bodo beograjski gostje predstavili s slavnimi Vivaldijevimi «Letnimi časi».
Ravel Kodrič
•Violinist Vladimir škerlak, ki bo nastopil jutri v Kulturnem domu
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii ifiJiiiiittiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiinviiiitiiiiiimiiiiiniifiiiiiiiiiiiiii mn umu iniu««<iiiiiiitii mini m runu mn m •• iiimiiiiiiiiiimi iiiii»
ANGOLA JE POSTALA SVOBODNA IN NEODVISNA PRED LETOM DNI
SOVRAŽNE SILE SKUŠAJO IZPODKOPATI ŠE MLADO IN KRHKO LJUDSKO ORLAST
Prvo priznanje angolskega Radia, da imajo še opravka s sovražnimi gverilci Imperialističnim silam ni pogodu, da bi se tu utrdila mlada in napredna dežela
Angola slavi eno leto neodvisnosti in svobode. Ne pa miru. Čeprav je angolsko ljudstvo zelo drago plačalo svojo svobodo, saj se je moralo zanjo več let boriti proti tujim zasedbenim silam in na koncu tudi proti domačim plačancem. kar trem gibanjem, k: so bila pod tujim vplivom, po zmagi nad domačim in tujim sovražnikom v deželi ni zavladal trajen in popoln mir. Kakor so pokazati nekateri
■uKiiiiHmiiniHiiiiMiiiiiniiiitiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiuiiiimiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiii
EKOLOŠKI PROBLEMI V SVETU
REŠITI HOČEJO PARIZ IN NJEGOVO OKOLICO
PARIZ, 11. — Francozi so se, končno, prebudili. Prihodnje leto, ’eto 1977 bo leto boja proti onesnaževanju človekovega orol.ja za Pariz in širšo okolico. To je izjavil Lucien Lanier, prefekt za deželo Ile-de-France, ki je dal na razpolago francoskemu tisk i tudi «zeleno knjigo», v kateri so prikazane razmere v Parizu in okolici, seveda glede na ekološko vprašanje, glede na življenjske razmere v Parizu in okolici.
«Nujno je — beremo dobesedno v knjigi — zavreti divjo urbanizacijo. ki je v zadnjem desetletju zajela vse podeželje, ki obdaja Pariz. Hkrati je nujno ponovno u-stvariti človeku primerim zdravo o-kolje. v katerem naj francoski
meščan in občan najde možnost mirnega, zdravega, preprostega življenja.»
Potem ko se poudarja, da je v nekaterih predelih panske periferije onesnaževanje okolja doseglo že kritično raven, je prefekt Lanier zatrdil, da obdaja Pariz nič manj kot 382 občin, ki so zainteresirane za ta načrt in ki se bodo pridružile Parizu v njegovi kampanji, ki se bo začela z januarjem prihodnjega leta. Področje Ile-de-France bo imelo na razpolago precejšnje sklade, ki mu jih bo dala na razpolago državna blagajna. Doslej še ni znano, kolikšne bodo te vsote, ker bo to določeno s posebnim zakonom, toda t a vsak način še v letošnjem letu.
procesi proti domačim izdajalcem in še posebej proti tujim plačancem. se imperialistični svet nikakor noče sprijazniti z dejstvom, da hoče angolsko ljudstva, živeti svoje svobodno in neodvisno življenje. Odtod neprestano miniranje angolske neodvisnosti, miniranje svobode angolskega ljudstva. Dokazov o tem je veliko.
Pred dvema dnevoma je tudi Radio Luanda spregovoril o tem. Čeprav se je že dolgo vedem, da ima angolska vojska tu in taro opravka s tujimi ali od tujcev oiganizirani-mi skupinicami gverilcev, je u-radna Luanda o tem razumljivo, molčala. Sedaj pa je Radio Luanda objavil sporočilo angolskega o-svobodilnega gibanja MPLA, po katerem «angolski vladi sovražne tuje sile skušajo mfiltrirati svoje ljudi med angolske begunce, ki se vračajo v domovino». Iz tega logično izhaja, da so se med angolske ljudi, ki so lani ali še prej zaradi znanih vojaških razlogov pobegnili v tujino in se seda i vračajo v domovino, vrnili tudi ljudje, ki so za tuj denar pripravljeni boriti se proti sedanjim angojskim o-blastem.
«Imperialistične sile nadaljujejo proti nam vojno — je bUo tudi rečeno v omenjenem sporočilu MP LA. — Imperialistične sde nadaljujejo s svojimi poskusi, da bi na ozemlju Angole postavil: svoja o-porišča, baze, za vzpostavitev jeder za morebitne lutkovne oblasti gibanj FNLA, UNITA m FLEC. Najemajo plačance in jih pošiljajo sem ter jim dobavljajo orožje».
......................................................................i...iiiimmimiliiiiiuiiiilmiiimiiiiiiiiimiimilillimiiiimiiiiiiimi.....
KADAR FANTAZIJA NE POZNA MEJA
V Saudovo Arabijo bodo vodo dobivali z daljne Antarktike?
Izredno zanimiv načrt francoskih strokovnjakov je za Arabce «zanimiv»
PARIZ, 11. — Preveč bujna fantazija je sicer nevarna, brez fantazije pa bi bil človek ostal v jami, če bi do nje sploh prišel. Načrt, o katerem bomo govorili in ki si ga je omislil in že izdelal, ne pa še izpeljal neki francoski inženir, je zares fantastičen, vendar pa tudi uresničljiv in vse kaže, da ga bodo že v bližnji bodočnosti tudi izpeljali. Za kaj gre?
Arabski svet je čez noč postal bogat. Odkar so začeli dvigati cene njegovemu glavnemu boeastvu — nafti, razpolagajo v nekaterih arabskih deželah z velikanskimi finančnimi sredstvi, ki jih ponekod gospodarno in koristno uporabljajo, drugod pa tudi razmetavajo. V arabskem svetu se povsod, tudi v državah, ki nimajo nafte, ubadajo z zelo težavnim problemom, s pomanjkanjem vode. Z velikanskimi finančnimi žrtvami so si ponekod postavili velike naprave za razsolje-vanje morske vode. To pa veliko stane in zahteva tudi veliko e-nergije. V Saudovi Arabiji pa so si omislili, da bi si dobavljali vodo z Antarktike. Francoski inženir Paul - Emile Victor je ob sodelovanju skupine inženirjev in drugih tehničnih sodelavcev izdelal načrt, kako bi z Antarktike privlekel v «ledeni gori» velike količine vode. Saudova Arabija, ki je <ma najbolj bogatih dežel arabskega sveta na račun velikih petrolejskih zalog, je «dala vedeti, da jo načrt francoskega inženirja zanima». To je rekel nečak kralja Saudove Arabije princ Mohamed Feysal. ki je hkrati tudi predsednik družbe «Saudi Saline Water Conservation». V arab-
skih krogih menijo, da bi mogli o tem načrtu odločati že v prihodnjih mesecih, tako da bi «pogodbe sklenili že v teku letošnjega leta».
Rekli smo, da načrt meji na fantastično znanost. In to drži. «Ledene gore» sicer same plavajo po o-ceanih. dokler ne skopnijo. Ena takih gora je povzročila tudi velikansko tragedijo, potopitev razkošne ladje Titanic. Razdalja od zajetja «ledene gore» pa do «namenskega področja» je velikanska. Pot bi bila dolga od 7700 do 8000 km, kolikor znaša razdalja med Perzijskim zalivom in Antarktiko. Potovanje enega «iceberga» bi zato trajalo od 7 do 10 mesecev. Načr* francoskega inženirja predvideva, da sme ledena gora potovati z brzino enega vozla na uro. Če bi ledena gora potovala hitreje, b zaradi trenja s tokovi «razpadla» sproti pa bi tudi bolj naglo kopnela, posebno ko bi prišla v toplejše vode. Da bi se trenje «iceberga» zmanjšalo in da bi se hkrati preprečilo kopnenje zaradi vročih sončnih žarkov, hj morali «ledeno goro» prekriti z folijami iz plastične snovi, vendar pa ne s preprosto folijo, pač pa v Obliki «harmonike» in sicer v debelosti ali v višini 30 cm.
Načrt za prvi prevoz «ledene gore» z Antarktike do arabskega sveta v Perzijskem zalivu, ji že pripravljen, celo dodelan. Poskusno «ledeno goro» bi pripeljali, kot smo že rekli, v času od 7 do 10 mesecev, vendar bi ta gora morala biti razmeroma majhna, kvečjemu srednje velikosti, s površino 40 ha, gora pa bi bila «debela» od 250 do
300 m, njena teža bi znašala približno 100 milijonov ton.
Kot predvideva načrt, tr izbrali med vsemi ledenimi gorami tisto, ki bi bila najbolj primerna. Pri tem bi si pomagali s fotografijami, ki jih na zemljo pošiljajo umetni sateliti. Potem ko bi «ledeno goro» pritrdili z ustreznimi kabli, bi jo n roti cilju vleklo kakih šesl vlačilcev, ki jih po navadi uporabljajo pri premeščanju petrolejskih ploščadi.
«Zajetje» in vleka ledene gore od Antarktike do Perzijskega zaliva ni lahka stvar, pa tudi tik pred ciljem nastajajo težave. Kot smo že rekli, bi bila «ledena gora» debela od 250 do 300 m in ledena gora je po fizikalnem zakonu za sedem desetin pod morsko gladino To se pravi, da je 250 m ledene gore pod vodo. To pa je preveč za vstop v Rdeče morje, kajti v ožini Bab El-Mandeb je morje globoko le nekaj nad 40 m. Francoski inženirji so našli rešitev tudi temu. S posebnimi jeklenimi kabli bodo «ledeno goro» rezali na kose od milijon ton in jih nato potegnili v bližnji zaliv Džida. Tu bodo v posebnih plavajočih bazenih, ki bodo povezani z vodovodno mrežo dežele, velike bloke ledu odtajali kar «s pomočjo sonca». Srednje velik «iceberg» bi zadoščal za poldrugo leto, kajti tako pravijo računi, ki jih je izdelala ekipa francoskih inženirjev Srednje velika ledena gora bi namreč mogla dati okoli 100 milijard "t.rov vode. kolikor je npr. porabi 10 milijonsko mesto. Saudova Arabija pa šteje 7 milijonov ljudi.
Angolske oblasti, ki sc kot vemo,. letos zgodaj spomladi potolkle vse notranje sovražnike in zajele tudi večje število tujih plačancev, sedaj priznavajo, da jim imperialistične sile še veano strežejo po življenju. In to ne le s kampanjo iz tujine, ne le z bojkotiranjem normalnega ekonomskega razvoja, pač pa celo z orožjem. In ljudje, ki prihajajo iz Ar.gole, vedo povedati, da se angolske oborožene sile od časa do časa spopadajo na skrajnem južnem robu dežele s skupinicami gve rilcev, ki jih pripisujejo vodstvu bivšega gibanja UNITA, skupinice gverilcev gibanja FNLA so se iz tujine pri-teple v severni del dežele vzdolž sosedne dežele Zaire, na malem področju Cabinda, ki je zelo bogato*^ nafto, pa deluje s svojimi skupinicami FLEC.
, Samo ob sebi se razume, da Angoli sovražno . razpoloženi. krogi razmere v deželi še napihujejo in izkoriščajo sleherno šibko točko sebi v prid, toda angolska vlada, kot smo videli, ne prikriva težav, kot tudi ne tujega vmeša vama v notranje zadeve Angole. Hkrari pa izjavlja, da ima njena vojska v programu «splošno ofenzivo», toda ne samo zato, da bi onesposobila vse te notranje nasprotnike, pač pa tudi zato, da bi utrdila svojo vojsko, da bi uvedla v njej ostrejšo disciplino, predvsem pa da bi v vojski uveljavila večjo politično in domovinsko zavest.
Najhuje je seveda na jugu dežele, kajti tam imajo tuie, Angoli sovražne sile največ rmžnosti vdiranja v deželo. Poleg tega je na jugu zelo močno vmešavanje južnoafriških krogov. Južnoafriški funkcionarji pa sploh razširjajo lažne vesti o tem, kako da angolska vojska strelja begunce, celo otroke, saj «veliko ljudi je bilo zadetih od krogel, ko so. hoteli prekoračiti mejo», kot je rekel v Osakati neki južnoafriški funkcionar.
Da je vmešavanje južnoafriških funkcionarjev v angolske notranje zadeve zelo živo, j-.: razumljivo, kajti sami priznavajo da imajo opravka z namibijskimi osvobodilnimi silami, ki da imajo vso pomoč od angolskih oblasti. Z druge strani pa se s tem maskirajo njihove mahinacije, ko oskrbujejo in podpirajo skupine bivše UNITA,
1111111111111111111111111111111111111111111111111 II iiii'nnilHIl
Upadanje rojstev v Italiji
RIM, 11. — Italijan»!.' narod je dolgo dobo spadal med tiste nacionalne skupnosti, ki so imele kar krepak prirodni prirasLk, saj je naraščal s precejšnjo naglico v primerjavi z ostalimi narod; srednje Evrope. Po najnovejših podatkih pa se je naraščanje italijanskega naroda nekoliko upočasnile V razdobju od januarja do konca junija letošnjega leta, to se pravi v razdobju polnili šestih mesecev se je, po podatkih, ki jih je zbia državni statistični urad ÌSTAT v Italiji redilo 108.217 oseb več kel jih je umrlo, to se pravi, da bi mogel let-n- prirodni prirastek znašati približno 220 tisoč ljudi. To pa pomeni, da je bil v prvih šestih mesecih letošnjega leta prirodni prirastek za 19.675 enot manjši kot v lanskoletnem prvem polletju. Rojstev je bilo manj, pra-. tako pa ie bilo manj tudi smrti in porok.
. Živorojenih otrok je oho v prvih šestih mesecih letošnjega leta 397.398, kar je za 20.700 manj kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. v istem razdobju je letos umrlo 289.181 oseb. kar je za tisoč manj kot lani. Porok pa je bile letos 150.900. oziroma le malo manj kot 15 tisoč manj kot lam. S-cer pa je 1. jan. Italija štela 56 milijonov 39 tisoč državljanov.
ki se je proti angolskemu naprednemu gibanju MPLA bojevala prav do zadnjega.
Da pa razmere v Angui ■ ne morejo biti tako hude, kol jih skušajo prikazati v nekafei ih zainteresiranih mednarodnih ku-gih, kjer je govor o gverilskih spopadih, o begu angolskega ljudstva v tujino, o streljanjih na meji itd. dokazuje dejstvo, da je posebna ekipa italijanske televizije mogla prav te dni pripraviti posebno reportažo, ki pride na sj-ored nocoj ob 21.40 pod naslovom «bodem dni v Angoli». Reportažo bodo oddajali v dnevniku 1 in gre za prvo reportažo italijanske ti'evjzije od konca vojne v Angoli do danes. Prvič po osvoboditvi te afriške dežele je mogla skup.na italijanskih časnikarjev “in "televizijskih tehnikov potovati širom po Angoli, tudi po tistih področjih, ki so bila do pred nekaj meseci iz varnostnih razlogov nedostopna tujim ljudem, tujim državljanom. Italijanski časnikarji in TV-tehniki, ki jih je vodil Marcello Alessandri, so se srečali tudi z legendarnim voditeljem angolskega osvobodilnega gibanja MPLA in sedanjim predsednikom Angole Agostinom Ne-tem, ki je prav gotovo najbolj popularna osebnost v Arguii
Ob 70-letnici bohinjske
železnice
Prejeli smo in objavljamo:
L etos je poteklo 70 lei. kar je stekla bohinjska železnica od Beljaka do Trsta. Zato sta vozila v juniju dva jubilejna vlaka in sicer od Beijaka do Mosta na Soči. drugi pa od Trsta do Jesenic. Vozile .so stare «muzejske» lokomotive. Vsi sedeži v obeh vlakih so bili polno zasedeni! To je prav. da se je tako veličastno proslavil tak .pomemben jubilej, ki je bi’ za te danje čase tudi velika delovna zmaga. Železnico so gradili 3 leta.
Pri tem pa bi se morali spomniti tildi na one, ki so so pri delu smrtno ponesrečili. Pred 3 leti sem st prvič ogledal Podbrdo, ki je lepo urejeno naselje, s popolno o-semletko in. urejenimi komunalnimi napravami. Ko sem hodil po naselju, sem opazil pomembno spo minsko ploščo, kjer sem videl menda 6 imen delavcev ki so se smrtno ponesrečili pri gradnji železnice. Najbrž predora. Napisal sem «Glasu Gorenjske» pismo, če je morda taka podobna plošča tudi v Boh. Bistrici. Pa se m, je oglasil iz Nomnja železničar ie. mi o-menil, da je videl spominsko ploščo na bohinjskem pr kopališču. Menda je tam navedenih 30 delavcev, v Podbrdu pa jih. je menda šest.
Napisal sem tudi v železniški časopis «Nova proga», da bi bilo zaželeno, da bi se obe postaji, tako v Podbrdu kakor v Boh, Bistrici spomnili ponesrečenih delavcev pri gradnji železnice oz. predora s skromno komemoracijo, da bi se tako oddolžili pokojnim.
Predlagal sem, da bi pri taki komemoraciji, ki bi na- bila v Boli. Bistrici, sodelovale družbenopolitične organizacije te>• obe o-semletki, tako v Boh. B i trici kakor v Podbrdu. To bi ne bilo povezano z večjimi stroški a komemoracija bi bila humana in pietet-na ter bi se je morebitin potomci po možnosti udeležili. Uaeležili bi se je lahko tudi predstavniki žel. sekcije Jesenice in Nove Gorice. Prireditelja naj bi bila železniška kolektiva v Boh. Bistrici in pa v Podbrdu. Menim, da bi bil, sorodniki pokojnih delavcev hvaležni ob takem žalnem slavju.
Stanko Skočir, Ljubljana
Iz umetnostnih galeri
Mario Calusa in Silvano Delise
Mario Calusa, ki se nam je predlanskim predstavil v galeriji «Tergeste» z razstavo, na kateri je prikazal svoje pokrajine, se je ponovno pojavil pred tržaškim občinstvom z vrsto svojih slik. So pa te, za razliko od nekdanjih, zelo velike. Razen tega pa bi v novih delih skoraj ne mogli spoznati več nekdanjega slikarja neposrednih lepot narave in sveta. Tokrat namreč ni več pokrajin z drevesi, pokrajin, ki so polne podrobnosti in rahlo romantičnega navdiha, ki je njegova dela približeval širšim krogom občinstva. Očitno si je Calusa sedaj izbral bolj svojsko izraznost, ki morda podzavestno izvira iz njegove poklicne dejavnosti. Mario Calusa je namreč gradbeni načrtovalec.
S tem si tudi razlagamo poudarek, ki ga daje igri premic v zasnovah slik, pa tudi čistost bolj ploskovito nanesenih barv, predvsem pa izločevanje ne le nevaž-nih podrobnosti, pač pa celo oken na stavbah. Sicer pa vidimo v tern nekakšen korak naprej k umetniški popolnosti.
Sicer pa ta svoj preobrat tudi slikar sam prepričljivo utemeljuje in opisuje v katalogu, kjer pravi: «Barve, po mojem, sc vezane le na stvarnost in konkretnost, vendar pa more domišljija te barve spreminjati po svoji lastni občutljivosti. Videti predmete v malo verjetnih barvah, menim, je sprostitev in spodbuda k nekemu drugačnemu načinu razlaganja resničnosti».
Zato v nadaljnjem pojasnjuje tudi vsako izmed razstavljenih slik, na primer zasneženi razgled na obrežju Grumula, združevanje bistva rimske in srednjeveške arhitekture v arhitekturo iz IS. ter z arhitekturo sedanjega stoletja v Ul. Teatro Romano ter slikovitega nereda v njegovi delavnici, ki ga podaja v več slikah. H žarijo v kalejdoskopski igri barv, pa vse do lastne podobe, do slike samega sebe med delom.
* * *
šele v zadnjih letih smo se začeli srečevati z razstavami svojevrstnega slikarja, kakršen je Silvano Delise, ki se je izšolal no domačem zavodu za umetnost «Nordio». Do tedaj se je Delise posvečal bolj gledališki in literarni dejavnosti. Sedanje ponovno srečanje z njim v galeriji Corsia Stadio nam ga odkriva še vedno zvestega rahlo sintetiziranemu dojemanju stvarnosti, resničnosti, vendar pa se v lem tokrat omejuje že pc večini na podajanje ženskega lika. čeprav so tu na razstavi tudi tri male slike, ki prikazujejo predmestne stavbe.
Giorgio Hirsch ugotavlja v katalogu, da je sedanja razstava v nečem le vrnitev k zgodnjim delom slikarja. Zdi se nam pa, da je to h delno res, zlasti, ko gre za majhne slike, ki prikazujejo cvetje in še bolj v še manjših črno-belih litografijah, ki prikazujejo ulice starega mesta na srebrnih ozadjih. Akrilične podobe ženskih likov pa nam, nasprotno, kažejo premišljeno iskanje novih izraznih možnosti v obnavljanju figurativnega slikarstva.
V takih slikah Salvane Delise zanika lokalno barvo tudi v pol-golih ženskah, kjer izstopajo posebno roke in pogled, ki je poln nekakšnega vdanega pričakovanja usodne neizogibnosti. Ta občutek nam krepi še slebrasto obokana arhitektura ozadij anticno-cerkve-ne zunanjosti. Očitno pc je, da sedanje Delisejeve slike nimajo nekdanjega polemičnega prizvoka. saj iz njih pronica bori nagnjenje k proučevanju izrazov človeškega obraza, torej portreta, kar doseže z izredno pronicljivostjo v pristni otroškosti lika svoie hčerkice.	Milko Bambič
22.20
PETEK, 12. NOVEMBRA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Contropiede
13.00 Glasbena srečanja: Tullio De Piscopo
13.00	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Nemščina
17.30	Oči, roke in fantazija, tretje nadaljevanje
18.00	TEHNIKA 2000
18.15	Poljudna znanost: Obiščimo muzeje
18.45	DNEVNIK 1 — KRONIKE
20.00	DNEVNIK
20.45	Ko jak: PROBLEMI TOLP
Kojak je detektiv. Danes bo imel opravka z mafijo. Tomasso je šef neke mafijske tolpe. Ranijo ga v koleno, ko ima na svojem področju «velik govor». Hkrati izgubi življenje neka starka. Zdi se, da so to povzročili elementi iz sovražne mafijske tolpe in sicer iz tolpe Cleveland. Nekatere priče spoznajo napadalce prav med mladimi člani tako imenovane Clevelandske tolpe. Vse bi bilo zaključeno, kolikor bi Kojak ne . . .
21.40	DNEVNIK 1 — REPORTER 22.20 ODER PRI ODRU
Gre za novo rubriko, ki bo na vrsti ob petkih zvečer. Oddaja je posvečena predstavam. Flavta je danes zelo v modi in kdor. ima le malo posluha, se ga kmalu nauči. Danes bosta nastopila dva slovita flavtista: Severino Gazzelloni ter Jean Pierre Rampai.
Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kana!
12.30	Strah pred udarci, enodejanka
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Biologija morja
17.00	Program z , mladino: Oder iz blue - jeansa 17.50 Kuakuao: KOKOŠ
18.00	Uvod v govorico fotografije
18.25	RUBRIKE DNEVNIKA 2 Parlament in Šport
18.35	NA MEJAH ARIZONE, telefilm
19.45	DNEVNIK - ODPRTI STUDIO
20.45	Rasistični zločin: PRIMER LIUZZO
Zgodilo se je 25. marca 1965. V Detroitu so umorili Violo Liuzzo, 39 let staro ženo Američana italijanskega porekla in mater petero otrok. Umorili so jo štirje predstavniki rasističnega gibanja Ku Klux Klan. Umorili so jo na cesti med Montgome-ryjem in Lowndesom, ko je s svojim avtomobilom pomagala tistim mladim Američanom, ki so se vračali s črnskega pohoda, ki ga je organizira' Martin Luther King. Tudi sama Viola Liuzzo se je udeležila protestnega zborovanja v Alabami. Človek in orkester:
WOODY HERMAN
Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.10, 10.00, 14.10 TV V ŠOLI:
Geometrija, Ribolov na Jadranu, Moj rojstni kraj Ruščina, TV vrtec, Dnevnik, Angleščina, Risanka, Zgodovina
17.10	Križem kražem
17.25	Morda vas zanima: MLADI KOROŠCI NA OBISKU
V današnji oddaji Morda vas zanima se bodo predstavili dijaki slovenske gimnazije v Celovcu. S pisateljem Leopoldom Suhadolčanom se bomo pogovarjali o slovenski mladinski književnosti, obenem pa nam bodo povedali tudi nekaj zanimivosti iz svojega življenja na slovenski gimnaziji v Celovcu, o svojih težavah in uspehih, o svojih krožkih, o svoji kulturni dejavnosti itd. Tako se bomo bolj podrobno seznanili z življenjem slovenskih šolarjev na edini povsem slovenski šoli v Avstriji, mladi Korošci pa bodo zvedeli nekaj več o sodobni slovenski mladinski literaturi, saj jim ta ni tako poznana kot šolarjem v Sloveniji. Zanimiva oddaja bo spet kamenček več v mozaiku medsebojnega spoznavanja mladih Slovencev tu in onstran meje.
Čez tri gore, čez tri vode:
MI SMO PA V SELAH DOMA
Danes bodo na sporedu koroški pevski zbori iz Sel in sicer: mešani, moški, vokalni ansambel, ženski sekstet in moški kvintet. Poslušali bomo lepo koroško pesem in tudi koroško govorico ter nekaj viž, ki jih bodo sočno ubrali koroški fantje in ki bodo za poslušalca bržkone odkritje.
18.45	SOCIALISTIČNA REPUBLIKA V SFRJ
TV Sarajevo je pripravila oddajo o položaju socialistične republike v jugoslovanski federativni ureditvi, v kateri se kažejo značilnosti in posebnosti socialistične federacije. Pri tern je zelo pomembno poudariti razredni interes delavskega razreda vsake republike in enakopravnost vseh narodov in narodnosti, ki v njej žive — poleg večinskega naroda.
19.30	DNEVNIK
19.55 Tedenski notranjepolitični komentar
20.05	A. Popovič: VZPON IN PADEC ŽIKE PROJE, nadaljevanka
20.40	BOJNA LADJA BISMARCK, dokumentarna oddaja
21.35	LINDA, film
22.45	DNEVNIK
Koper — barvna
19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Prišepetavanje, film 22.20 Glasbeni nokturno
Zagreb
18.15	Izobraževalna oddaja
18.45	Glasbeni studio 19.30 DNEVNIK
20.00	Glasbena oddaja
21.05	Jezdeca, film '21.55 DNEVNIK
18.10
Akupunktura v Moskvi
' MOSKVA, 11. - Agencija TASS sporoča, da je bil v Moskvi ustanovljen «terapevtski zavod za reflekse», ki bo proučeval učinek tako imenovane akupunkture. Po mnenju direktorja zavoda prof.
Rubens Durinjana bo znanstvena pobuda, ki je po njegovem «prva v Evropi», ustrezala velikemu zanimanju, ki ga sovjetsko zdravstvo kaže za akupunkturo Akupunkturo v sovjetskih bolnišnicah že dolgo uporabljajo, hkrati so v Moskvi, Leningradu in Kazanu uvedli tečaje za usposabljanje zdravnikov v tej panogi zdravstva, rekli bi raje v tem načinu zdravljenja. Pri tem je bilo rečeno, da sovjetski zdravniki, ni se posvečajo akupunkturi, prouču jejo tudi možnost pridružiti akupunkturi uporabo laserskih žarkov.
Prof. Ruben Durinjan je agenciji TASS izrazil upanje, da bo «terapevtski zavod za reflekse» v Moskvi postal «središče za sodelovanje znanstvenikov številnih dežel.
Agencija TASS poudarja, da je akupunktura tisočletja star način zdravljenja, vendar pa pri tem ne omenja, da gre za način zdravljenja kitajskega izvora.
■ iMitiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai*iiiiit*i*'*iiiiiiiiiiiiiiriiiiiiffii(iiiiiiii«itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM«iiiiiiiiia>i:i<ial*
TRST A
7 00. 10.00, 12 45, 15.30, 19.00 Dnevnik: 7.20, 12.45 Prvi pas — Dom in izročilo: Dober dan; Glasba in kramljanje; Slovenske žene; Koncert; Jazz; Glasba po željah;
13.00	-15.30 Drugi pas — Za mia de; Sestanek; Kulturna beležrica; Z glasbo po svetu; Mladina v zrcalu časa: Glasba na našem valu; 16.0(1 19.00 Tretji pas - Kultura in delo: Simfonična dela; Cantata za sopran, zbor in orkester; Za najmlajše; Lahka glasba.
KOPER
6.30,	7.30, 12 30, 13.30, 14.30. 18.30,
20.30	Poročila: 7.00, 7.10 Glasba za dobro jutro; 9.30 Popevke; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Orkester MSFB; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Kulturni program, 14.35 Ital. zbori; 15.00 Naši otroci in mi; 15.45 Folk glasba; 16.45 Ansambel Jožeta Burnika; 17.00 Kulturna panorama; 17.10 Biazilski pevci;
17.30	Primorski dnevnik- 17.45 Občan pred rrikrofonom; 17.50 Za bavna glasba; 18.00 Tops-pops:
18.35	Naši zbori; 19.30 Pop glasba;
21.35	Simfonični koncert.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 15.00.
17.00,	19.00, 21.00 Poročila; 6.00.
7.30,	8.50 Jutranji spored; 9.00.
10.35	Vi in jaz; 11.30 Drugi zvok; 12.10 Pogovori o ljubezni; 13.30 Plošče; 14.30 Strnjena komedija;
18.30	Elektroliza., glasba; 19.30 Konec tedna, 21.05 Simforični orke ster; 23.15 Nočni spored.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 12.00. 14,00.
15.00,	’ .00, 19.00 Poročila; 6.20 Re kreacija; 6.50 Dobro jutro otroci!;
7.20	Na današnji dan; 7.31 Iz naših sporedov; 8.08 t Lsbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.30 Iz glasbe ne tradicije; 11.03 P j TaLjinih po teh; 12.10 Revija orkestrov. 12,30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glas bena pravljica; 14.30 Glasba po željah; 15.45 Naš gost: 16.00 «Vrti ljak»; 18,05 Veliki izvajalci; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci'- 19.45 Ansambel Borisa Franka; 21.15 Oddaja o morju;
22.20	Iz domač* logov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Srečno n; .ključie vam bo zagotovilo nove dobičkonosne odgovornosti. Bodite zmerni v svojem optimizmu.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Z nepopustljivostjo boste opravili neka tere težkoče. Pripravite se na oster spor.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Nove zveze bodo koristne v vaših ambicioznih načrtih. Dobra zamisel glede ureditve družinskega vprašanja.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Če želite, da bi vaši napori rodili ustrezen sad, odpravite vsa nerešljiva vprašanja. Nekdo bo ljubosumen.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nove
Horoskop
odgovornosti Dodi zahtevale res nejšo organizacijo. Izmenjava i dej bo zagotovila odlično rešitev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Zaupanje vase ostane še najboljše zagotovilo za uspeh. Ne hodit-: preveč kritični s svojimi sodelavci.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Okoliščine so naklonjene za odpra vo nekega nasprotovanja. Preučite rešitev nekega vprašanja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Pazite se pred površnostjo, ki bi utegnila povzročiti spor. Prijeten večer v krogu prijateljev.
STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Za umetniško dejavnost delikatno obdobje Ne kritizirajte po nepotrebnem. če si nočete zapraviti simpatij.
KOZOROG (o-: 21. 12. do 20. L) Odložite težko rešljiva vprašanja. Priporočljiv sestanek med najožjimi prijatelji.
VODNAR (od 21. . do 19. 2.) Bodite vsaj toliko prebrisani, da boste popustili v manj važnih stvareh. Sentimentalni sestanek.
RIBI (od 20. 2. do 20. ...) Skušajte ogniti se površnosti, če vam je kaj do uspeha. Jezljivost bo vaš izredno slab svetovalec.
NAMIZNI TENIS
TURNIR V MILANU
Šurbek in Stipančič 7 smdišču pozornosti
Sodelovalo bo kar 111 tekmovalcev iz 12 držav
NA DRŽAVNEM EKIPNEM PRVENSTVU
V	V
TRŽAČANKE DRŽAVNE PRVAKINJE
V moški ekipi Tržaškega šahovskega društva je igral tudi Božidar Filipovič
Potetevi košarkarji, ki so v nedeljo v slovenskem derbiju naraščajnikov premagali sovrstnike Bora
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiuiiiiiiiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiitiiMiv
KOŠARKA
TEDENSKI KOMENTAR
Doslej le poletovci zmagali
V mladinskem prvenstvu so varovanci trenerja Tavčarja v treh kolih osvojili dve zmagi - Derbi naraščajnikov ni zadovoljil - Breg brez točke
MILAN, 11. — Jutri, 12. t.m., se bo v Milanu pričel veliki mednarodni turnir v namiznem tenisu, na katerem bo sodelovalo 111 tekmovalcev iz 12 držav.
V središču pozornosti tega turnirja, ki bo od petka do nedelje, sta Jugoslovana Šurbek in Stipančič, ki bi morala, glede tudi na sorazmerno skromno konkurenco, žeti levji delež zmag. Sploh pa je Jugoslavija velik favorit na tem turnirju, za katerega so organizatorji žrtvovali tudi veliko vsoto denarja. Govori se namreč, da bo turnir stal približno 30 milijonov lir.
Najnevarnejši tekmeci Jugoslovanov bi morali biti francoski igralci, sicer pa bi utegnil biti nevaren tudi Nizozemec Van der Helm.
Danska veliko upa v svojega kapetana Petersona, Grčija pa v svojega «mojstra» Priftisa, ki med drugim že igra za italijanski klub Vita-mierella.
Turnir pa bo zanimiv, ker bodo igrali tudi Egipčani, ki so afriški prvaki in zastopniki Indonezije, ki so se na azijskih igrah uvrstili na četrto mesto.
Za nas zamejce pa bo milanski turnir še toliko bolj zanimiv, ker bosta igrali tudi krasovki Miličeva in Vesnaverjeva.
NOGOMET
Roggi zopet poškodovan
FIRENCE, ll. — Nogometaš Fiorentine in državne reprezentance Moreno Roggi si je ponovno poškodoval koleno, tokrat na trening tekmi.
Roggi bo moral počivati najmanj mesec dni.
BOKS
LONDON, 11. — Angleški prvak težke boksarske kategorije Joe Bu-gner je izjavil, da se 3. decembra
ne bo mogel spoprijeti s Špancem Josejem Urtainom za evropski naslov, ker si je poškodoval roko.
AVTOMOBILIZEM
Paul Newman in terrari
MODENA, 11. — Sloviti ameriški filmski igralec Paul Newman je danes obiskal tovarno ferrarijev in je nato tudi vozil «ferrari 308 GTB».
Newman je bil nad vozilom navdušen in ga bo seveda tudi kupil.
Jutri bo prvo kolo v italijanski B ligi. Zamejsko odbojko bo letos v moški konkurenci zastopal tržaški Bor, katerega bosta okrepila igralca Krasa Milič in Živec, od goriške Olympie pa bo tudi letos na posodo Špacapan. Tako ojačena bo še-sterka «plavih» skušaia doseči prestižen rezultat. Napovedi so vedno precej tvegane, vendar bomo poskušali na kratko oceniti, kakšne so realne možnosti Bora v prvem delu tekmovanja. Kot primerjavo bomo vzeli lansko sezono, ko so se borovci že pomerili z vsemi tremi nasprotniki v okviru prvenstva C lige.
Monselice je bil lani za Bor razmeroma ugoden nasprotnik, saj so «plavi» v obeh srečanjih izgubili le set. Sicer pa so italijanski odboj-
Tržaško šahovsko društvo je na zadnjem državnem ekipnem prvenstvu, ki se je pred kratkim zaključilo v Benetkah, doseglo zavidljiv uspeh, saj je osvojilo peto mesto na državni lestvici, ženska ekipa pa je celo zmagala in tako postala državni šahovski prvak za leto 1977.
Tržaško moško ekipo so sestavljali naslednji šahisti: na prvi deski je igral univerzitetni državni prvak mojster Olivotto, ki je proti najmočnejšim italijanskim igralcem dosegel dve točki na šest možnih. Na drugi deski je solidno zaigral že priletni mojster Staldi, ki je osvojil tri točke na šest. Na tretji pa je igral Božidar Filipovič, ki je osvojil dve točki in pol na pet partij. Na četrti
karji na končni lestvici zasedli četrto mesto, to je eno višje, kot Bor.
Drugi tekmec Bora, ČUS iz Benetk, je lani obtičal na dnu lestvice, v novi sezoni pa se je močno o-jačil z igralci Marghere in bo izredno trd oreh za vse nasprotnike. Po našem mnenju so beneški igralci celo favoriti za prvo mestu.
Za konec pa so tu še odbojkarji Volley TS (prej GMT), s katerimi se bodo «plavi» pomerili v prvem kolu. Lani sta se derbija končala s po eno zmago na vsaki strani. Z odhodom Valterja Veljaka k Bel-lunu pa bi morali biti igralci Volle-ya precej manj nevarni, čeprav so po drugi strani pridobili nekaj igralcev nekdanjega Libertasa. Vsekakor pa lahko s svojo izkušenostjo vedno presenetijo.
Če vzamemo v poštev izide štirih moštev v medsebojnih tekmah lanskega prvenstva C lige, pa dobimo sledeče stanje. Bor 10 točk, GMT 8, Monselice 4, CUS Benetke 2. Pri Boru seveda upajo, da bede ponovili lansko bero točk, skupina pa bo nedvomno zelo izenačena. Boj za prvi dve mesti, ki vodita v nadaljnje tekmovanje za visoso uvrstitev, pa bo izredno ogorčen. «Plavi» imajo vse možnosti da ta boi odločijo se. bi v prid, zaigrati pa bo treba pazljivo in vedno na* višku svojih sposobnosti. Pri Boru so optimistično razpoloženi in upajo na dober obisk in podporo občinstva z zahodnega Krasa, saj predstavlja ekipa celotno zamejsko odbojko in so torej njeni morebitni uspehi v ponos vsemu slovenskemu športu.
Za «piave» barve bodo letos igrali (v oklepaju letnik rojstva in višina):
FUČKA Radovan	0947,	185)
KODRIČ Iztok	(1956,	187)
KRALJ Elio	(1955,	182)
MILIČ Lucijan	(1953,	190)
MOŽE Igor	(1952,	175)
NEUBAUER Guido	(1944,	182)
POŽAR Sergij	(1954,	192)
ŠPACAPAN Mirko	(1953,	192)
UGRIN Pavel	(1953,	180)
ZADNIK Igor	(1952,	193)
ŽIVEC Stanko	(1947,	184)
		MIG
ŽENSKO MLADINSKO PRVENSTVO
Tudi v drugi tekmi zmaga Borove ekipe
Breg — Bor 1:3(7:15,5:15, 15:13, 10:15)
BREG: Korošec, Kocjančič, Premolim Prašelj, Trenta, Meneghetti in Olenik.
BOR: Jazbec, Glavina. Gec, Kus, Fičur, Batič, Župančič in Kalc.
SODNIK: Zacchigna. STRANSKI: Aloisi. ZAPISNIKAR: Secchi.
Tudi povratni derbi mladink v Dolini med Bregom in Borom se je končal z zmago slednjih. Samo srečanje pa še zdaleč ni bilo tako zanimivo kot prvo na stadionu «1. maj» in to iz dveh razlogov. Brežan-ke so to pot zaigrale z «lastnimi»
deski se je dobro odrezal mojstrski kandidat Rupeni s tremi točkami in pol na šest možnih. Kot rezervni igralec je m.k. Jasnig dosegel remi v edini odigrani partiji.
Ekipa je svoj turnir v najvišji, A ligi, odigrala solidno, saj je osvojila tri ekipne točke in 11,5 posameznih točk v 6 kolih. Naj omenimo, da je bil na tem prvenstvu tekmovalni sistem tak, da je vsaka ekipa z zmago dosegla eno točko, z remijem polovico ter v primeru poraza ostala brez točke. Tržaška ekipa je remizirala 2 proti 2 s prvouvrščeno ekipo Banco di Roma, za katero je igral tudi edini italijanski velemojster Sergio Mariotti. Tržaška ekipa je še remizirala, s turinsko postavo,
močmi in je bilo že na samem začetku več kot očitno, da ne bodo morale ponoviti igre iz prvega srečanja. Borovke so stopile na igrišče brez Mesesnelove, kar se je močno poznalo in niti Kusova ni iz objektivnih razlogov pokazala niti polovico tistega kot v prvem spopadu.
Če so gostje spravile na varno razmeroma lahko prva dva niza, v nadaljevanju ni bilo tako. V tretjem setu je prišlo po vodstvu Bora z 9:2 do preobrata in domačinke so zaigrale kot prerojene. Breg je najprej zamujeno nadoknadil in po največj; zaslugi Tre n to ve in Oleniko-ve (ki je tudi igrala poškodovana) osvojil set. V istem naletu so Do-linčanke pričele tudi četrti set, ki je bil izenačen samo do prve polovice.
G. F.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Mobilgirgi v težavah
V prvih dveh italijanskih košarkarskih ligah so odigrali peto kolo. Največje presenečenje predstavlja že tretji poraz evropskega prvaka Mo-bilgirgija, ki je tokrat izgubil v Benetkah.
Derbi kola je bil v Cantuju, kjer je državni prvak Sinudyne zmagal z dvema točkama razlike. Goriški Pa-gnossin pa je brez težav odpravil milanski Xerox.
IZIDI 5. KOLA
Pagnossin - Xerox 107:88: Alco -Brili 87:63, Canon - Mobilgirgi 85 proti 71, Forst - Sinudyne 90:92; Jolly - Snaidero 72:86, Sapori - IBP Rim 69:59.
LESTVICA
Sinudyne Bologna 10; Forst Can-tù 8; Sapori Siena, Alco Bologna in Pagnossin Gorica 6; Mobilgirgi Varese, IBP Rim, Brili Cagliari, Canon Benetke in Snaidero Videm 4; Xerox Milan in Jolly Forlì 2.
# * *
Fernet Tonic vodi
Tudi tržaški Pallacanestro je v 5. kolu brez težav zmagal. Tržačani so namreč premagali Olimpio iz Firenc.
IZIDI 5. KOLA
Pallacanestro Trst - Olimpia 90:73; Brina - Emerson 87:70; Brindisi -Vidal 77:78; Chinamartini - Cosatto 101:84; Cinzano - Scavolini 105:72; Fernet Tonic - Lazio 99:78.
LESTVICA
Fernet Tonic Bologna 10; Cinzano Milan in Brina Rieti 8; Emerson Genova, Pallacanestro Trst. Chinamartini Turin in Vidal Mestre 6; Lazio Rim in Scavolini Pesaro 4; Olimpia Firence 2; Cosatto Neapelj in Li-bertas Brindisi 0.
BOKS
MADRID, 11. — Bivši svetovni prvak super lahke kategorije, Španec Miguel Velazquez, je odločil, da o-pusti boksarsko kariero.
premagala ekipi iz Milana in La Spezie ter izgubila srečanji z drugo in tretjeuvrščeno ekipo iz Genove in Bologne.
Lestvica šahovske A lige državnega prvenstva je naslednja:
1.	Banco di	Roma	4,5	(16,0)
2.	Centurini	(Genova) 4,5	(15,5)
3.	Bolognese	4,5	(13,5)
4.	Torinese	3,0
5.	Tržaško šah. društvo 3,0 (11,5) Sledijo še ekipe iz Barija, Padove, Milana, Benetk in La Spezie.
Omenimo naj še, da je bil najboljši igralec na turnirju v.m. Mariotti s 5,5 točke na šest možnih.
Preidimo sedaj k ženski šahovski ekipi, ki je dosegla prodoren uspeh z osvojitvijo 1. mesta v državnem merilu. Ekipo, katero sta sestavljali na prvi deski Annamaria Deghen-ghi in na drugi Alda Granatelli, je v petih srečanjih kar štirikrat zmagala ter v zadnjem kolu remizirala z beneško ekipo, potem ko je že matematično osvojila naslov prvaka. Deghenghijeva je osvojila štiri točke in pol na pet možnih, Grana-tellijeva pa tri in pol, skupno torej osem posameznih točk.
Drugo mesto je osvojila milanska ekipa, tretje pa ekipa krožka «Sal-violi» iz Benetk. Na lestvici sledijo še ekipa iz Mester, dve ekipi iz Chioggie, ena iz Ravene in še druge.
Dušan Jelinčič
TENIS
Favoriti zmagali
STOCKHOLM, 11. - V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v tem kraju ni prišlo do presenečenj. Vsi favoriti so zmagali.
Izidi 2. kola
Borg (švedska) - Norbaeck (švedska) 6:2, 2:6, 6:2; Connors (ZDA) -Andersson (Švedska) 6:3, 6:1; Oran-tes (Španija) - Dowdeswell (Rodezija) 6:2, 3:6, 6:1: Vilas (Argentina) - Morr (ZDA) 6:4, 4:6, 6:2; Ra-mirez (Mehika) - Niedzvviedski (Poljska) 6:2, 6:7, 6:2.
NOGOMET
ATENE, 11. — V prijateljski meddržavni nogometni tekmi je Avstrija v Atenah nepričakovano visoko premagala Grčijo s 3:0.
* « *
LUKSEMBURG, 11. — Druga belgijska reprezentanca je brez težav premagala prvo postavo Luksemburga s 4:0.
Tako v mladinskem kot v naraščaj-niškem prvenstvu so že odigrali tri kola. Zaradi slabega vremena več tekem niso odigrali, tako da tudi lestvice niso popolne.
Poletovci najuspešnejši
Doslej so od naših ekip le poletovci osvojili skupno tri zmage. Openski mladinci so v treh kolih celo o-svojili ■■ dve zmagi, kar tudi trener Sergij Tavčar ni pričakoval. Če v prvem kolu poletovci (proti ekipi Mobilcasa) niso igrali najbolje, pa so se pošteno oddolžili v ostalih dveh kolih.
Najprej so doma premagali ekipo Saba, nakar so v tretjem kolu nepričakovano, a povsem zasluženo odpravili še nevarno peterko Juventus, in to v gosteh.
Sergij Tavčar pravi: «Z igro svojih fantov sem bil povsem zadovoljen. Čeprav sta bila sodnika izredno pristranska, saj sta nas močno oškodovala, pa so moji fantje pokazali veliko mero požrtvovalnosti in značajnosti, tako da smo tudi povsem zasluženo premagali večkrat tudi grobe nasprotnike.»
Borovci še praznih rok
V	mladinskem prvenstvu so «plavi» še brez točke. Sicer so doslej odigrali le dve tekmi in to proti močnima nasprotnikoma, vseeno pa doslej s prikazano igro niso zadovoljili.
Borovi mladinci se sicer trudijo med tekmo, požrtvovalno tudi branijo, v napadu pa še vedno igrajo brezidejno, tako da so proti višjim nasprotnikom vselej v težavah.
Derbi ni zadovoljil
V	tretjem kolu naraščajniškega prvenstva je bil na Opčinah slovenski derbi, ki pa je bil tehnično na dokaj nizki ravni. S tem sta se strinjala tudi oba trenerja Adrijan Sosič (Polet) in Franko Perco (Bor).
Brežani pa so tudi v nedeljo ostali praznih rok. Igrali so proti močnemu Interju 1964, ki zanesljivo vodi na lestvici in ki je bil za naše požrtvovalne košarkarje vsaj za razred boljši.
MLADINCI
IZIDI 2. KOLA
Polet - Saba	88:71
Bor - Servolana	77:97
Juventus - Sidertecnica	65:81
Barcolana - Inter 1964	53:113
Don Bosco - Italsider	56:83
IZIDI 3. KOLA
Juventus - Polet	76:79
Don Bosco - Bor	n	o.
Servolana - Barcolana	95:38
Saba - Pagnossin	n	o.
Sidertecnica - Italsider	75:59
Mobilcasa - Inter 1904	67:72
LESTVICA
Sidertecnica Tržič in Inter 1904 6, Italsider, Polet in Servolana 4, Pagnossin 2, Bor, Saba, Juventus, Mobilcasa Krmin, Don Bosco in Barcolana 0.
PRIHODNJE KOLO (14. 11.) Polet - Pagnossin (11.00 na Opčinah), Inter 1904 - Saba, Sidertecnica - Servolana, Barcolana - Don Bosco, Italsider - Mobilcasa, Juventus -Bor (13. 11., ob 20. uri v Trstu, Ul. della Valle).
NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Ražem 46, Žerjal 28, Ukmar 20, Lukša 15, Marassi 10, Fontanot 7, Parovel in Volk 6, Kneipp 2.
Polet: Vitez 84, Sosič 46, Taučer 40, Danev 39, Škabar in Ferluga 6, Berdon 4.
NARAŠČAJNIKI
IZIDI 2. KOLA
Breg - Ricreatori	56:92
Bor - Ferroviario	68:72
Polet - Don Bosco	n.o.
Servolana Inter 1904	57:105
IZIDI 3. KOLA	
Ricreatori - Don Bosco	78:96
Polet - Bor	62:49
Inter 1904 - Breg	108:25
Ferroviario - Servolana	85:58
LESTVICA	
Inter 1904 6, Don Bosco,	Ferrovia-
no in Ricreatori 4, Polet 2, Bor,	
Breg in Servolana 0.	
PRIHODNJE KOLO (14. 11.)
Don Bosco - Bor (11.15 v Trstu, Istrska ul.), Inter 1904 - Polet (9.15 v Trstu, Ul. della Valle), Breg -Servolana (9.00 v Dolini), Ferroviario - Ricreatori.
NAJBOLJŠI STRELCI Bor: Canciani 52, Kerpan 38, Razen 27, Pegan 26, Pečar 10, Lokar 7, Bajc in Kalc 2.
Breg: Barut 61, Pertot 23, Slave« 12, Meneghetti 11, Čok 4, Starec 3, Debemardi in Korošec 2.
Polet: Piccini 25, Bratož 17, Pisani 8, Kalc 4, Hrovatin 3, Benčina in Kovačo 2, Leniša 1.
MINIBASKET
TURNIR LIBERTAS
Borovci jutri Kontovclci v nedeijo
Na letošnjem turnirju v minibaske-tu za «Pokal Libertas» bosta igrali tudi dve slovenski ekipi, in sicer Bor in Kontovel.
Borovci se bodo že jutri v prvi tekmi spoprijeli z močnim Don Bo-scom. Tudi Kontovelci bodo pred izredno težko nalogo, v nedeljo bodo namreč igrali v gosteh z ekipo Ginnastica Triestina.
Spored naših ekip SKUPINA A
1.	kolo (13. 11.)
Bor - Don Bosco (16.00 na «1. maju»), SGT - Kontovel (14. 11. ob 9.30, telovadnica SGT).
2.	kolo. (16. 11J
Saba - Bor (16.00 na Greti), Kontovel -- Servolana B (18.30, šola Lev-stikr ‘
3.	kolo (20. 11.)
Bor - Kontovel (16.00 na «1. maju»)
4.	kolo (23. 11.)
Libertas B - Bor (17.00 na Greti), Kontovel - Italsider (18.30, šola Levstik).
5.	kolo (27. 11.)
Bor - Servolana B (16.00 na «1. maju»), Don Bosco B - Kontovel (ob
17.30	v Trstu, Istrska ulica).
6.	kolo (28. 11.)
SGT - Bor (9.30, telovadnica SGT). Kontovel - Libertas B (30. 11. ob
18.30,	šola Levstik).
7.	kolo (4. 12.)
Bor - Italsider (16 00 na «1. maju»), Saba - Kontovel (18.00 v tržaški športni palači).
HOKEJ NA LEDU
Jutri start
Jutri bo start v prvi italijanski ligi v hokeju na ledu. Letos so zmanjšali število nastopajočih v A ligi od devet na sedem moštev, ki so: Al* leghe, Bolzano, Brunico, Cortina, Gardena, Renon in Valpellice.
Naj omenimo, da bosta tudi letos v ekipi Bolzano igrala dva slovenska hokejista, Rudi in Gorazd Hiti.
Jutrišnje 1. kolo
Renon - Bolzano, Alleghe - Brunico, Gardena - Valpellice. Počitek: Cortina.
MILAN, 11. — Drevi bo v milanski športni palači boksarski dvoboj super peresne kategorije med evropskim prvakom, Italijanom Vez-zolijem in izzivalcem, Špancem Gi-menezom.
Komentar Mirka Novosela
BREST POKAZAL NAPREDEK
V	6. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige ni prišlo do večjih presenečenj. Zmagali so vsi favoriti in skoraj vse ekipe, ki so igrale pred domačim občinstvom, razen Jugoplastike, ki je sicer po pričakovanju slavila v Zagrebu proti In-dustromontaži.
Nedvomno najzanimivejše srečanje tega kola je bilo v Ljubljani, kjer je domači Brest pospravil prvi prvenstveni par točk proti Metalcu, ki ie še posebno nevaren v gosteh. Ljubljančani so tokrat značajno zaigrali in še posebno so zadovoljili beki: Papič, Križnar in Ivanovič.
Drugi derbi kola je bil v Beogradu, kjer sta se spoprijela mestna tekmeca Partizan in Rad-nički FOB. Zmagal je državni prvak kar z 18 točkami razlike in to predstavlja presenečenje, soj sta se ekipi v prejšnjih derbijih vedno razšli prl tesnejših razlikah. Nedvomno je za prvaka pomenilo veliko, da je zopet zaigral Kičanovič, ki je po dolgem okrevanju le stopil na igrišče *n tudi krepko pripomogel k izdatni zmagi svojega moštva. «Kičo» Je namreč dal 20 točk.
V	Beogradu so igrati še eno tekmo. Crvena zvezda je sprejela v goste zagrebško Cibono. Čeprav so bili mladi Zagrebčani domačinom skoraj vso tekmo enakovreden tekmec, pa so Beograjčani v ključnih trenutkih le dokazali, da so bolj kvalitetna ekipa z boljšimi posamezniki, ki so: Živkovič, Slavnič, Kapičič in ostali.
Zelo razburljiva je bila tekma v Skopju, kjer je domači Ra-ootnički le z veliko težavo premagal novinca lige Igmana. Tudi ta tekma je pokazala, da se bodo morali košarkarji Rabotničke-Qa še pošteno potruditi, da bodo letos ostali v skupini najboljših.
Velja še omeniti prepričljivo zmago reškega Kvarnerja proti m°čni beograjski ekipi Beko in visoko slavje še neporažene Bosne.
„ Skratka, že po šestem kolu je jasno, da ostajajo kandidati za državni naslov Bosna, Jugoplastika in Partizan. Vse ostale ekipe so namreč le po nekaj kolih že «odkrile» svoje napake.
Zanimiv bo seveda tudi razplet na spodnjem delu lestvice, saj °° več kandidatov za izpad. Če lahko predvidevamo, da je Igman ™ed tistimi, ki naj bi zapustili ligo, potem pa ostaja odprto vprašanje drugega kandidata, ki se bo boril pred izpadom. Bo to ln-dnstromontaža, Rabotnički ali celo Brest?
PARI PRIHODNJEGA KOLA (13. 11.)
V	SPLITU: Jugoplastika - Radnički FOB
V	BEOGRADU: Beko — Crvena zvezda
V	VALJEVU: Metalac — Bosna
v SARAJEVU: Igman — Brest
v ZADRU: Zadar — Industromontaža
V	ZAGREBU: Cibona — Rabotnički
v BEOGRADU: Partizan — Kvarner
MIRKO NO VOSI
Da morajo večkrat vratarji drzno poseči tudi v 2. nogometni amaterski ligi, nam priča ta posnetek našega fotoreporterja Magajne med tekmo Zaule — Vesna
iiiiiiiuiiiiitiiiiit mini m nuni ii im iiiiiiifriiiiuiitimimim mi munì iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij m iinmiiiiiiitiiiiiiiiiiifimiiiHiiif*' iiiiiiiiimiiimiiiiiiiimim miini mm
ODBOJKA
PRED ZAČETKOM MOŠKE B LIGE
Ojačena Borova šesterka letos za višje uvrstitve
«Plavi» bodo domače prvenstvene tekme igrali v nabrežinski telovadnici
KAREL
PRUSNIK • GAŠPER
Sanisi
na plazu
65.
nc je bil vztrajen in je nadaljeval: i ,. °> Joži, če že nosiš to "nebeško pismo” tako dolgo aj.° 1 Vlalu, se vendar moraš enkrat prepričati, ali kaj velja
-	, JozeJ ie še vedno molčal in prav plaho gledal. Fric je
Komaj zadrževal smeh, ko ga je prav resnobno bodril: • «Prepričajva se! če se ga res ne bo prijela, ga bom še J z obesil okoli vratu ali pa si ga bom v bluzo zašil; morda se usi pocrkajo...»
tu	bil že tako obupan, da se ga je slednjič usmi-
1 Kris.t0.f ln ga tolažil :
«Vidiš Jozej, tudi Cvetko je nosil "nebeško pismo”, L vj_e Padel na Šajdi Zanašal se je nanj, namesto na svojo 0 m spretnost. Vedno je mislil le na pismo, namesto na to, kako se bo prebil.»
b°?.ei je zaupljivo poslušal Krištofa, ki je bil njegov ia.e J; K pjemu se je tudi vedno zatekal po nasvete. Slednjič je Jozej odprl usta:
vj * nstof, saj veš, da mi ga je stara Mravljakova dc , .®r^m ,se J1 zameriti. Ko mi ga je privezovala, me P rizala in solzna je bila. Bila sva sama v tisti nji
čumnati. Pravila je, da ji je pismo dal velik gospod. Rekel ji je, naj ga izroči le tistemu, ki ga ima rada.»
Prisluhnil sem, kajti že večkrat sem čul o nekakšnem pismu. Nekateri kmečki fantje so z njim prišli v partizane. Všitega so imeli v hlače ali v jopič. Nekdo si ga je privezal okoli trebuha. Drugi so bili bolj praktični, pa so poleg nebeškega pisma navezali še platneno vrečico z dinamitom, ki menda tako smrdi ušem, da sploh ne gredo na tistega. Ker sem imel že večkrat opraviti s takimi vražami, sem prav z zanimanjem poslušal, kako preobračajo Jozija.
Besedo je tokrat imel Jur:
«Mravljakova mati je poštena in ni mislila nič hudega, ko ti ga je dala. Drugačna pa je zadeva s tistim "velikim gospodom". Ta je najbrž vedel, da ga bo Mravljakova dala partizanom, ker je vedel, koga ima rada. No, in če bi vsi imeli tole pismo in bi ne bili v borbi previdni, bi nas fašisti pobili ko mačke in ovce.»
V njem je namreč tudi pisalo, da mora vsak, ki ga ima, pismo prepisati in prepise izročiti trem ljudem, ki jih ima najrajši. Stvar torej ni bila tako preprosta!
Joži je debelo gledal in priznal, da ima Jur prav. Ta pa je nadaljeval;
se *e ne prime, če imaš zaupanje vase in če si iznajdljiv. Sam presodi, Joži; pošteno vest imaš, sai si zaveden fant ! »
Jozi Je opazil, kako vsi čakamo, kaj bo storil. Malce je se okleval, nato je izvlekel izza srajce platnen zavojček, ki ga je imel obešenega okoli vrati in ga počasi raztrgal na drobne kosce. Nato se je olajšano nasmehnil in rekel:
«Gospoda so res zvita, da si izmišljajo take stvari...»
«Zato so desetletja študirali, da bodo delovne ljudi vlekli za nos!» je pripomnil Fric. «Mi pa pravimo: sam si pomagaj, pa ti bo še bog pomagal ! »
Fric je malce pomislil in povedal svetopisemsko zgodbo:
«Stari oče mi je nekoč pripovedoval, kako sta sv. Peter in Kristus hodila po svetu. Srečata kmeta, ki se mu je prevrnil voz sena. Kmet poleg sedi voza in moli. Kristus dregne Petra in pravi; «Kar brž pojdiva mimo!» Hodita, hodita, pa spet zagledata prevrnjen voz sena. Ob njem je kmet, ki preklinja boga, da se mu sline cede iz ust; pri tem pa vzdiguje, da mu znoj kar lije s čela.
Kristus tedaj reče: «Temu pa pomagajva!» Res pomagata. Tedaj Peter očita Kristusu, češ da je nepošteno, ker nista pomagala prvemu kmetu, ki je tako pobožno molil. Kristus pa odvrne: «Ali misliš, da sem nor, da bo on molil, jaz bom pa sam vzdigoval!» — Mi bomo tudi zmagali le, če si bomo sami pomagali. «Nebeška pisma» pa kar fašistom pustimo !»
Vsi so se smejali, ko je Fric tako poučno iztuhtal. Krištof pa ga je zbodel:
«Ti si najbrž imel pri nauku odlično.»
Po tem pogovoru je večina partizanov, o katerih sem vedel, da imajo «pismo», to lažnivo vražo raztrgala ali Zavrla. Smejali so se, češ kako so mogli biti tako neumni. Sabodinov maček pa je ostal živ.
SOVRAŽNIK POROČA
Hitlerjevci so vedno huje občutili partizanski pritisk proti osrčju rajha. V nekaterih poročilih so sicer skušali prikriti dejansko stanje. Vendar so bila dejstva tako vpijoča, da so morali ustanoviti posebna poveljstva za «boj proti banditom». To je bilo v okrilju «Visokega esesov-skega in policijskega vodstva».
Dne 13. julija je njegov «Obrambni odsek XVIII» na primer poročal:
«V rudniku svinca, severno od črne, so banditi dne 10. julija rekrutirali 13 rudarjev...
Istega dne so v Podpeci opazili močnejše skupine banditov. Kakih 50 banditov je vršilo rekrutacije v Lokovici, 26 živilskih in preskrbovalnih akcij, 14 rekrutacij. Varnostna policija je zaprla 27 oseb zaradi stikov z banditi in zaradi podpiranja.»
V dnevnem poročilu obmejne straže, odseka XVIII v Celovcu, pa so dne 14. julija poročali:
«Dne 14.VII. ob 04,30 uri so banditi napadli zaščito hi-drocentrale v Biirenthalu. Lastne izgube: težki ranjenec. Število banditov in njihove izgube niso znane...»
Isti odsek je čez dva dni poročal :
«Danes ob 18,45 uri je okoli 80 banditov napadlo posadko v črni in jo obstreljevalo z močnim strojničnim ognjem. Izpadli nismo... Tako kasno smo poročali zaradi tega, ker so bile prikinjene vse zveze.»
Hauptman varnostne policije Nitschke je pisal :
«Dne 21. julija je bil od 20.30 do 24 00 ure spopad med silami III. SS Pol. Rgt. 13 in 40 do 50 banditi pri Hriberniku na Obirskem, 6,5 km jugovzhodno od Železne Kaple. Kmetija je med bojem zgorela. Lastne izgube: 1 pogrešan; sovražne izgube niso znane, vendar je verjetno več mrtvih in ranjenih. Plen 2 puški, 14 nahrbtnikov.»
Hauptman varnostne policije Nussbaum v Borovljah pa je od vseh spopadov, ki so bili januarja 1944, poročal le o takih, ki so govorili o uspehu policijskega bataljona:
«Dne l.VII. ob 07,00, ob 12.00 in 13.15 uri in 2.V1L. ob 00.00 smo se pri Jurjevcu v Remšeniku spopadli z banditi, jugovzhodno od Železne Kaple in na točki 926 lovske komande Obmejne straže 13. policijskega bataljona. Dva sovražnika mrtva, en ujetnik; brez lastnih izgub.
Dne 2. julija ob 18. uri smo se spopadli z banditi pri Petzenkonigu v Podkraju, 6 km jugozahodno od Pliberka. 2 bandita ujeta, zaplenili dve puški z naboji...»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeijah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
12. novembra 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče '10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 ,lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
m
OSTRI OČITKI NA RAČUN NACIONALISTIČNE POLITIKE KANCLERJA KRCISKICA
Avstrijska demokratična javnost vse odločneje obsoja preštevanje
Protestna zborovanja na Dunaju, v Linzu in v Innsbrucku ■ Avstrijski radio po eni strani opozarja na «poneumljeno velikonemštvo», po drugi pa odreka osrednjima slovenskima organizacijama javni nastop na radiu
(Od našesa posebnega dopisnika)
CELOVEC. 11. — Bolj kot se bliža 14. november, dan ko naj bi s preštevanjem manjšine poteptali dr žavno pogodbo se vse močneje dviga glas demokratične Avstrije, ki obsoja štetje kot nedemokratično in protiustavno. Prvotni redki glasovi so se že spremenili v bučanje, tako c'a je bila dunajska vlada prisiljena tudi javno odstopati od stališč, ki jih je še pred nedavnim zagrizeno branila. To je tudi posledica ravnodušnosti do nedeljskega «glasovanja» v drugih avstrijskih deželah. Poprečnemu Avstrijcu, ki ni zaslepljen s šovinistično propagando Heimatdiensta, se zdi naravnost smešno, da bo moral na tajnem štetju priznati, da doma govori nemško.
Kako se je vlada v svojem popuščanju zakrknjenim koroškim šovinistom uštela, kaže tudi izjava samega kanclerja Kreiskega. ki je uredniku «Kurierja» priznal, da «ima že zdavnaj občutek, da so prebivalci nezainteresirani za prešteva nje.» Kar zadeva mnenje nekaterih. da bi bilo bolje, če bi v sami Koroški bilo manj zainteresiranosti in čustvene prizadevnost; v zvezi s štetjem, pa je kancler (ki se je še pred nedavnim prikazoval Slovencem za vzor, ker se je javno odpovedal svojemu židovskemu poreklu), pripomnil, «da je bilo govorjenja vedno dosti in ga tudi bo».
Na prvem okopu v boju proti preštevanju so poleg neposredno prizadetih Slovencev in Hrvatov predvsem kulturni in družbeni delavci, ki se dobro zavedajo, kam lahko privede popuščanje fašističnim in neonacističnim silam. Tako je predvčerajšnjim na Dunaju kor.-
ZLATfl KOLAJNA ZA LEFEBVRA
V Italiji se lahko zgodi to in ono. Bankrotistu Sii.doni so izročili «oskarja» za obrambo lire, tokrat pa je kolajno za šolske zasluge prejel profesor Antonio Lefebvre D'O vid to. Baje poučuje pomorsko pravo na rimski univerzi, gotovo pa je. da je še najbolj znan zaradi vloge, ki jo je odigral v škandalu Lockheed.
Zanimivo je, da je italijansko prosvetno ministrstvo, ki ga vodi Malfatti, dokazalo do Lefebvreja izredno men, korektnosti, kakršne sicer ne pozna za mlade učitelje, ki bi. si upali — recimo — predavati o spolni vzgoji svojim pubertetnikom. «Kolajno je prejel preč izbruhom škandala», trdi Malfatti, «zato mu je ne morente vzeti. Sicer pa je bil suspendiran iz službe . . .»
Resnici na ljubo ni bU suspendiran. V službo sploh ni prihajal. ker je medtem zbežal v tujino. Toda minister očitno ne bere časopisov ali pa zares verjame svojim izjavam.
pina intelektualcev na tiskovni konferenci javno obsodila vladno manjšinske politiko. Poudarili so tudi, da nasprotujejo kršenju državne pogodbe in oživljanju vzdušja, ki je Koroški prineslo «prelivanje krvi, šovinizmu in neonacizmu pa, da bi Slovenci prevzeli vlogo Židov za časa nacizma. U-niverzitetni docent dr. Werner Do ralt pa je v pismu dunajskemu «Die Presse» s citati iz posegov heimatdienstovskih voditeljev razkrinkal kampanjo za preštevanje in pokazal kam lahko privede. V Gradcu je solidarnostni komite v okviru svojih akcij proti preštevanju organiziral predavanje dr. Erika Prun-ča, koroškega Slovenca in profe-
sorja graške univerze. Predavatelj je v dolgem in zavzetem posegu orisal boje manjšine in s statističnimi podatki dokazal, kakšnt so po sledice raznarodovalne politike in v sklepni besedi prikazal kako štetje posebne' vrste ne rešuje prav ničesar. Nasprotno, odpira stare rane in predsodke. Prav lako je včeraj v Lienzu Mirko Messner, na solidarnostni prireditvi mladinskih komunističnih organizacij Zgornje Avstrije, orisal problematiko slovenske narodnostne skupnosti. Tirolska KP pa je priredila podobno zborovanje v Innsbrucku, na katerem je govoril Janko Malie. Zboru preštevanju nasprotnih glasov se je pridružil tudi avstrijski radio, ki je razkrinkal volivce, za katerih glasove se koroške stranke borijo «kot poneumljene velikonem-ške zanesenjake in kot nepopravljive. ki jim Avstrija ni kai prida mar». Poudarili so tudi, da se je treba glasovom nekaterih volivcev odreči.' da bi se tako izkažalo koga hočejo voliti. Morda bi tako u-stanovili peto stranko. Stališče, ki ga je zavzel avstrijski radio, je brez - dvoma pomembno, uprava radia in televizije pa se kliub temu še ne ve otresti svoje dvolične politike. Osrednji organizaciji koroških Slovencev sta namreč zaprosili za oddajo, med katero bi utemeljili ter obrazložili javnosti stališče do preštevanja, toda prošnja je bila zavrnjena. Pismen odgovor je sicer nekoliko nejasen in dvoumen, telefonski pogovori s šefi televizijske uprave pa kažejo, da na oddajo ni upati.
Da je vlada začela odstopati od prvotnih stališč je razvidno tudi iz pisanja desničarskega tiska. Celovški «Kleinezeitung» že trdi, da dejstvo, da bodo rezultati znani šele čez leto dni (rezultati s Koroškega pa naj bi bili objavljeni 1. februarja), meji na bojkot preštevanja.
Naveden je dokaz, da je bojkot preštevanja, za katerega so se odločili Slovenci, obrodil sadove še pred nedeljskim «glasovanjem» in ne glede na rezultate tega. Upati
je le, da bo vlada končno spozna ia napako in — kot sta v sinočnjih televizijskih izjavah poudarila dr. Zwitter in dr. Grilc — začela pogovore z manjšinskima organizacijama, saj je sporazumno reševanje manjšinskih vprašanj edini pravilen pristop k tej problematiki.
VOJM1R TAVČAR
BRESCLA, 11. — V okviru preiskave o fašističnem pokolu na Trgu Loggia z dne 28. maja 1974, ki jo vedi clr. Domenico,. Vino, je bilo sklenjeno podvreči glavnega obtoženca Ermanna Buzzija psihiatrič1 nemu pregledu.
Buzzi je sedaj zaprt v Volterri (Piza), a zaradi omenjenega pregleda ga bodo po vsej verjetnosti začasno premestili drugam.
Člani konzularnega zbora iz Zagreba na Reki in v Istri
REKA, 11. — Danes so prispeli na dvodnevni obisk na Reko člani konzularnega zbora iz Zagreba, ki so jih spremljali predstavniki izvršnega viječa sabora Hrvatske. Skupino diplomatov Poljske, ZDA, Velike Bri tanije, SZ, Švice, NDR, ZRN, ČSSR Romunije in Italije, ki sta jo predstav ljala generalni konzul Pietro Rinal di in generalni konzul v Kopru Ono frio Gennaro Messina je v prisotno str predstavnikov političnega in gospodarskega življenja sprejel predsednik občinskih skupnosti Tomislav Kovač.
Konzularnim predstavnikom so obširno orisali družbeni razvoj in gospodarske dejavnosti, enakopraven položaj italijanske narodnostne skupnosti ter delovanje njenih ustanov. Popoldne so si gostje ogledali rafinerijo in mesto in se nato odpeljali v Opatijo.
Jutri se bodo v Pulju, kjer jih bo sprejel predsednik občinske skupščine Josip Količ, ogledali ladjedelnico «Uljanik» in nato odšli v Poreč. Zvečer bodo gostje generalnega konzula Italije v Kopru.
S. KLARICH
SREČNA VRNITEV DOMOV EDINEGA SINA SOLASTNIKA TOVARNE V NICHELINU
KARABINJERJI SO ŽE PO 12 URAH OSVOBODILI ZJUTRAJ UGRABLJENEGA 17-LETNEGA DIJAKA
Ugrabitelje izdala avtomobila BMW - Vseh pet elanov tolpe že za zapahi
TURIN, 11. — Nova drzna ugrabitev danes pri Cinzanu Torinese, majhnem naselju med griči nedaleč od Turina. Tokrat so ugrabitelji izbrali za žrtev edinega sina solastnika tovarne železnih blagajn in varnostnih ključavnic, 17-letnega Rober_ ta Antoniolija. Ta je, kakor vsako jutro, ob 17. uri odhajal z doma v Turin, kjer obiskuje zasebni licej. Kot vsak dan, se je tudi včeraj usedel poleg šoferja Paola Origlie. ki ga je z zelenim volkswagnom peljal v mesto. Iznenada, kakih 5 km od doma, pa se je Origlia znašel pred vozilom bmw, ki ga je drzno prehitel in se ustavil tik pred njim. Presenečenje je bilo tolikšno, da ni utegnil pritisniti na zavore in je trčil v prednji avto. V tistem trenutku je Origlio in Antoniolija skoraj vrglo s sedeža: v njuno vozilo je od zadaj treščil avto bmw, tokrat rdeče barve. Stvar je bila
■luiiiiiiiiiiimiiniuiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiMiHiniHiiiiniiniiniiiHiimuiiiimiiiinmiiiiiiiiiiiinnmiiiiimmiiiiiwvAHHniiiiiiiiiiiimMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii»
DVA OTROKA V ROKAH NEVARNIH KRIMINALCEV
Skupina obkoljenih vlomilcev je s talcema izsilila beg
Alarmna naprava opozorila karabinjerje na vlom - Brata in sestro so vlomilci med begom pustili na cesti nekaj kilometrov od doma
SARONNO, il. — «Ubili bomo otroka» je nekdo zavpil karabinjerjem, ki so obkolili vilo družine Randaz-zo, ustrelili rafal proti gumam avta in se bliskovito odpeljali s talcema: štiriinpolletnim Fabriziom in sedemletno Barbaro.
Vse to se je dogajalo kmalu po
21.30,	ko je 41-letna Emilia Gian-netti - Randazzo spravljala spat Fabrizia in Barbaro. Oba sta povečerjala in si oblekla pižamo ter se nekoliko zadržala z mamo in s starejšo teto pred televizorjem. Iznenada so se ob žvenketu razbitih šip odprla vrata in štirje zakrinkani in oboroženi banditi so stopili v notranjost. Krik žena ni prestrašil kriminalcev, ki so zahtevali denar. «Ni-
•t»iiiiiiiiiil»iiiiimiiiiiiiiiimimiiiiniiitiiiiim«uiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiMiiiiniiii»iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinii»iiii
ST0TIS0ČGLAVA MNOŽICA PROTESTIRALA V LJUBLJANI
Včeraj je bila v Ljubljani množična protestna manifestacija proti preštevanju slovenske in hrvaške manjšine » Avstriji. Na slikah mori« transparentov na Trgu revolucije	(foto Egon Kaše)
mam ga,» je prestrašeno odgovorila Randazzova, ki po smrti moža u-pravlja majhno obrtniško delavnico «Emilpell», kjer je zaposlenih sedem oseb. «Lahko vam dam čeke,» je še
NA «TIHI» NI NIHČE POSILIL DEKLETA
V prejšnjih dneh so nekateri italijanski dnevniki poročali, da je v pristanišču Punta Penna pri Vastu (Pescara) nad 20 članov posadke jugoslovanske ladje «Tiha» posililo 19-letno dekle. To naj bi na ladjo pripeljali trije mladeniči iz Vasta. Posilstvo nad dekletom naj bi pričel sam kapitan, njemu pa pa naj bi sledili ostali člani posadke, med katerimi so bili «Slovani», Grki in še drugi.
Omenjene vesti je včeraj v Trstu odločno demantiral Ivan Šuflaj, predstavnik Lošinjske plovidbe, ki je lastnica ladje «Tiha». Predvsem je poudaril, da «Tiha» sploh še ni bila v pristanišču pri Vastu. To je namreč trgovska ladja, ki povezuje jugoslovanske in italijanske luke severnega Jadrana. V o-stalem pluje tudi na progi do Alžira, Tunisa in Malte, nikakor pa se ne ustavlja v južnoitali-janskih pristaniščih. Poleg tega je posadka ladje «Tiha» izključno jugoslovanska, saj tako zahtevajo jugoslovanska pravila.
pripomnila prisebna Randazzova, ki je medtem nevidno sprožila alarmno napravo povezano z najbližjo karabinjersko postajo. «Čekov ne vzamemo,» je dejal nekdo, ki je med brskanjem v torbicah našel komaj
40.000	lir. Sredi tega napetega ozračja je zabrnel zvonec: bili sta dve odjemalki, katerima pa Randazzova, na izrecno prepoved banditov, ni smela odpreti. Toda čas je tekel in vlomilcem je začelo tleti pod nogami. Eden je predlagal umik, drugi pa se je hotel zadovoljiti s tatvino kožuhov. In tedaj je vse prestrašil presunljivo tuljenje sirene karabinjerske «gazzelle». Karabinjerji so oboroženi z brzostrelkami bliskovito obkolili vilo in tudi z rafali v zrak preprečili vlomilcem beg. Tedaj pa se je nekdo omislil talcev: oba otroka je spravil predse in zagrozil, da ju bo ubil, če jim preprečijo beg. Karabinjerjem ni preostalo drugega, kot da so se umaknili in pustili kriminalcem, da so se prisvojili parkiranega fiata 126. Ker Randazzova ni mogla v avto, so jo pustili na ulici in potem ko so zabičali karabinjerjem, naj se ne poslužujejo orožja, z vso hitrostjo odpeljali.
Mala Barbara je kasneje povedala, da so se banditi preselili v avto bmw, ki jih je čakal v predmestju Saronna. Še nekaj kilometrov blazne vožnje in končno so banditi pustili otroka na cesti. «Počakajta pet minut in nato pokličita koga,» so jima zabičali in izginili v temo.
Otroka sta ubogala. Morda sta bila na kraju še več časa, a končno ju je, premočena do kosti in pre-mražena, našel avtomobilist, ki ju je odpeljal domov.
Randazzova ju je veselo objela. «To noč bosta spala z menoj,» je rekla in pripomnila, da je bilo njeno podjetje že tarča vlomilcev, ki so ji ukradli nekaj kožuhov. «Podoben grd večer,» je pripomnila, «deževalo je kot nocoj.» (md)
REKA, 11. — Danes je v športni dvorani na Trsatu predsednik zveznega sveta Zveze sindikatov Jugo
slavije Mika špiljak odprl razstavo delavske ustvarjalnosti «RAST YU 76». Na razstavi pride jasno do izraza ustvarjalnost in domiselnost delavcev podjetij in tovarn za izboljšanje produktivne tehnologije. Razstava bo odprta do 21. novembra.	S. K.
AGRIGENTO, 11. — Zopet smrt na delu:	doletela je komaj 19-let-
nega tesarja Liboria Arezza. Med gradnjo stanovanjske hiše v Cammarati je na nesprečnika zgrmel velik blok železobetona in ga zmečkal. Karabinjerji so uvedli preiskavo o morebitnih odgovornostih za nesrečo.
takoj jasna : iz obeh vozil je sto- ’ pilo na cesto več zakrinkanih in o-boroženih mož, ki so se spravili na mladega Antoniolija, Origlio pa pretepli, mu razbili nosne kosti in ga zvezanega pustili v avtu. Dijaka katerega so omamili z udarcem po glavi, so spravili v prvi avto, ki je z vso hitrostjo odpeljal proti Gas-sinu. Tudi z drugim vozilom so se ugrahitelji naglo umaknili s prizorišča dogodka. Med blazno vožnjo je eno od vozil obregnil motofurgon, s katerim sta bila dva kmeta namenjena na polje. Oba sta se znašla na travniku ob cesti, vendar brez hujših poškodb. Očividca, 56-letni Virgilio Lagna, ki se je nekoliko opraskal po obrazu in 48-letni Emilio Marinotti, sta sprožila alarm, vendar karabinjerji niso vedeli, da gre za ugrabitev, dokler niso našli v obtolčenem volkswagnu zvezanega Origlio. Tedaj so blokirali vse ceste, vendar o ugrabiteljih, in seveda še manj o ugrabljenem dijaku, ni bilo ne duha ne sluha. Našli pa so, nedaleč od Gassina, avto bmw z brzostrelko, saržerji in naboji za avtomatično orožje.
Vsekakor menijo, da tolpo sestavlja skupina odločnih in spretnih kriminalcev, ki so bili pripravljeni na vse. Ugrabitev so do potankosti organizirali in se niso umaknili niti, ko je obstajala nevarnost, prav zaradi prisotnosti očividcev Lagne in Marinottija, da jim zadeva izpod-leti. Ni torej izključeno, da so namenoma obregnili motofurgon in ga odrinili s ceste.
«Ujetništvo» Roberta Antoniolija ni trajalo niti ; 12 ur. Karabinjerji so se lotili obkoljevalne akcije z vsemi razpoložljivimi silami, ki so blokirale vse glavne in stranske ceste po vsej deželi in bili med seboj v stikih po radijski zvezi. Njihova na-lóga je bila odkriti dva avta vrste bmw, s katerima so neznanci izvedli ugrabitev. Vozilo rdeče barve z dvema ugrabiteljema se je že zgodaj popoldne znašlo pred cestnim blokom pri Varallu Sesia, to je nad 100 km od kraja ugrabitve. Ker se vozilo ni ustavilo, so ga karabinjerji začeli zasledovati, vrhu tega pa so proti kraju z raznih c,est drvele druge izvidnice. Ugrabitelja sta se tako znašla v pasti. Ni izključeno, da sta tudi kaj... zapela, zaradi česar se je glavnina karabinjerskih sil
iiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiifiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiinmiin»
V BEJRUTU SICER ŠE VEDW OBČASNE PRASKE
Mirovna sila prispevala k pomiritvi v Libanonu
Spodletel atentat na maronitshega predstavnika
BEJRUT, 11. — Spodleteli atentat na krščansko-maronitskega predstavnika Eddeja, demantirana vest o novih spopadih v južnem Libanonu med Izraelci in Palestinci ter splošna pomiritev v Bejrutu in državi sploh: to so najvidnejši dogodki današnjega dne v tej nesrečni bližoje-vžhodni deželi.
Raymond Edde je vpliven predstavnik zmerne struje krščansko-maronitskega gibanja. Že od vsega začetka državljanske vojne, ki je zahtevala velikansko število žrtev, je 'ostro grajal posamezne krščanske konservativne stranke oz. organizacije zaradi njihovega nepopustljivega stališča do vprašanja Palestincev. kot tudi zaradi žolčnega odnosa do naprednih muslimanskih in drugih sil v Libanonu. Edde je prav tako odločno obsodil sirski vojaški poseg in sploh vso damaščansko politiko do Libanona. Po logiki naj bi Eddeja poskušali umoriti, kakor menijo nekateri tuji opazovalci, skrajni desničarji, tisti, ki so včeraj z javnimi demonstracijami protestirali proti prihodu medarabske mirovne sile.
Ko se je Edde z avtomobilom vračal proti domu, se pravi v zahodni del Bejruta, ki je pod nadzorstvom
progresistov, so neznanci iz drugega vozila streljali nanj; Eddeja so laže ranili v bok, šoferja pa v o-braz. Edde je za las ušel smrti že maja letos med podobnim napadom.
Sirske čete (okoli 4.000 mož in 600 vozil), ki so včeraj brez vsakega incidenta dospele v bejrutsko predmestje, ostanejo do jutri ali najpozneje še do sobote na zdajšnjih položajih, nakar bodo zasedle mestno središče; tam bodo ustvarile 300 m širok varnostni pas, ki naj bi docela onemogočil nadaljnje spopade med desnico in naprednimi silami.
Kakor receno, so spopadi v Bejrutu in predmestju, kot tudi drugod v Libanonu pojenjali, le tu pa tam je slišati osamljene strele. " druge strani pa je izraelska radijska postaja sporočila, da se je skupina okoli 300 palestinskih borcev pritihotapila na libanonsko ozemlje, sicer na jugu države, kjer naj bi obstreljevala dvoje naselij; gre za Rmaieh blizu izraelske meje ter Ein Ebel — v obeh krajih živijo izključno kristjani. Agencija Wafa je vest zanikala; palestinska osvobodilna organizacija Al Fatah naj bi o spopadih ničesar ne vedela, (dg)
podala v Rivo Valdobbia, kjer so okoli bajte v nadmorski višini nad 1000 m opazili nenavadno gibanje ljudi. Bajto so previdno obkolili in z mrakom so prešli v akcijo. Poveljnik postaje v Chivassu kap. Zacheo je s silo odprl vrata in s samokresom v roki prisilil tri ugrabitelje k predaji. Antonioli je bil tako rešen. Fanta so pospremili v karabinjersko postajo v Varallo Sesia, kjer je kasneje, utrujen, a vesel srečnega konca, ganjen objel očeta in mater.
Karabinjerji so kasneje javili imena ugrabiteljev, ki so oo večini iz južnih krajev, a so bili zaposleni v Turinu in okoliških krajih, (md)
PIACENZA, 11. — Neznanci so nocoj v Fiorenzuoli d’Ardi ugrabili 68-letneg- lastnika podjetja, ki se bavi s prodajo tovornjakov, Ernesta Devotija, ki se je vračal z dela domov. Neznanci na alfetti in bmw
so ustavili njegovo vozilo, ga porinili v alfetto, ki je zdrvela proti Parmi, kamor ji je sledil tudi avto bmw. Obè vozili sta imeli registrsko tablico Bergamo.
SALT LAKE CITY. 11. — Prvič po 9 letih bodo v ponedeljek v ZDA zopet usmrtili človeka. Gre za Ga-ryja Gilmoreja, ki je bil svoj čas obsojen na smrt zaradi umora. U-smrtitev (ustrelitev) bo v državi Utah.
NEW YORK, 11. - Turški predstavnik v OZN Turkmen je izjavil, d* se bodo turške čete umaknile s severnega dela Cipra šele tedaj, ko bo dosežen tak sporazum o ureditvi ciprske republike, ki bo zadovoljil turško prebivalstvo. Zavrnil pa je obtožbe grškega in ciprskega predstavnika, da Turčija naseljuje zasedeno ozemlje s svojimi delavci.
flimiiiminiiitimiiimiim mi it m minil« um tiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiitaititiiiiiviiiii
OB VSEDRŽAVNEM KONGRESU KPP V LIZBONI
Cunhal potrdil zvestobo portugalske komunistične partije Sovjetski zvezi
Kljub temu prožnejši odnos do zahodnoevropskih partij
LIZBONA, 11. — Centralni komite portugalske komunistične partije, ki je med zahodnoevropskimi morda še najbolj zvesta Kremlju, se bo ob priliki vsedržavnega kongresa po vsej verjetnosti precej pomladil. Kongres se prične danes. Tuji opazovalci menijo, da bodo sicer ostali starejši voditelji na svojem mestu, pridružile pa naj bi se jim mlajše sile.
Kongres bo pokazal, kakšen je dejanski notranji položaj KPP in katera smer bo prevladala: prosovjet-ska ali tista, ki se po vzoru italijanskih in francoskih komunistov zavzema za tako imenovani evrokomu-nizem. Ne gre namreč pozabiti, da postajajo ustrezne razlike čedalje vidnejše, kar pa je povsem razumljivo bodisi spričo samega zemljepisnega položaja Portugalske, kot tudi in še zlasti zaradi žolčnega preganjanja komunistov pod fašistično diktaturo Salazarja in Caeta-na; mnogo komunističnih voditeljev je bilo vrsto let v ječi, drugi pa so se zatekli na tuje, sicer med drugim v SZ, Francijo ter Italijo. Med izgnanstvom so se pač scočevali z različnimi usmeritvami na poti gradnje socializma.
Glavni tajnik KPP Alvaro Cunhal (med fašistično strahovlado je dalj časa preživel v Sovjetski zvezi) je med tiskovno konferenco izrecno naglasil, da bo centralni komite občutno razširjen — danes ima 22 polnopravnih in še 14 članov brez vo-vilne pravice. Upravičen je torej domneva, da se bodo starejšim članom pridružili nekateri od tistih, ki so pristopili k partiji šele po državnem udaru z dne 25. aprila 1974, s katerim je bila zrušena diktatura.
Iz današnjih Cunhalovih izjav, ki jih je portugalski tisk delno ter v izvlečku že priobčil, j’ mogoče razbrati prve znake širšega «odprtja» oziroma večje prožnost’’ KPP v odnosu do drugih zahodnoevropskih partij. Cunhal je namreč izjavil, da partija v bodoče ne oo uveljavljala politike odkrito protestne in o-pozicijške narave, brž pa je pripomnil, da portugalski komunisti tudi ne bodo sprejeli evrokomun zrna, kolikor bi se tako nujno murali odreči nekaterim osnovnim ciljem, ki so si jih zastavili, razen tega pa bi takšna politika (evrokomunizma, op.ur.) še bolj zaščitila kapitalistič.r gospodarski sistem v sklopu buržoazne demokracije.
Ni torej izključeno, da bo KPP odslej korenito omejila podporo radikalnejšim oblikam revolucionarnega boja, kakor so npr. «divje zasedbe» zemljišč po kmetijskih delavcih izven okvira agrarne reforme
ali pa prava obleganja vladnih mož (med lansko stavko gradbincev so demonstrantje za dalj časa onemogočili predsedniku vlade odhod iz pisarne). Z druge strani pa to nikakor ne bi smelo prizadeti zvestobe KPP Moskvi. Sam Cunhtu je pred dnevi v razgovoru z novinarji poudaril. da ne bo nikdar in za nobeno ceno javno kritizirali sovjetskih oblasti.
Po Cunhalovem mnenju portugalsko delavstvo soglasno zavrača evro-komunizem: v okviru buržoazne demokracije lahko delujejo samo desničarske ali pa tiste stranke, ki so vezane na socialdemokracijo, je dejal in ponovil zvestobo proletarskemu internacjpnalizmu.
Glavni tajnik KPP je nadalje napovedal nekatere novosti, dr katerih naj bi prišlo na lizbonskem kongresu. Položaj na Portugalskem se je znatno spremenil, je pristavil Cunhal, zato so potrebne tudi nove rešitve. Do sedaj so bili doseženi že nekateri dobri rezultati, tako je bilo npr. mogoče vsaj deloma prebiti obroč kapitalističnega monopola nad portugalskim gospodarstvom; slednje ni več v rokah le ožjega kroga bogatih družin. Nad polovic > industrije je bilo podržavljene, a večji del veleposestev je bil razlaščen.
Cunhal je med orisom novih smernic, po katerih bi moral) v prihodnje delovanje komunističnih aktivistov, omenil, da se ti ne bodo več .‘•meh omejiti le na javne demonstracije in stavke, temveč se bodo morali tvorno vključiti v proces gradnje javnih del, kot npr. cest in namakalnih sistemov, pa tud, kulturnih središč. Cunhal je še poudaril, da Portugalska naglo koraka po poti k socializmu.
Kongresa se udeležuje 1 200 delegatov in večje število tujih opazovalcev, med temi tudi vplivni član politbiroja KP SZ Ponomarjov. (dg)
Smrt dveh oseb zaradi trčenja na Donavi
BEOGRAD, 11. — Kakih 70 km daleč od Beograda sta na Donavi trčili dve plovili, pri čemer sta izgubili življenje po prvih vesteh dve osebi. V nesrečo sta vpletena avstrijski vlačilec in jugoslovanska ladja.
SASSARI, 11. — Ponoči je bil izvršen atentat brez hujših posledic na sedež tukajšnjega združenja in-dustrijcev.
|lUllll',ll,,ll,llll,lllll,l>'ll>lllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllll|IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllll|||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUItll*llllllllll|lllllllllllll|>
PRED ODHODOM GA BODO SOVJETSKI TEHNIKI TEMELJITO PREGLEDALI
Ugrabljeni sovjetski mig-25 se vrača domov
Afera je povzročila dokajšnjo napetost v sovjetsko-japonskih odnosih
TOKIO, 11. — Danes se bo začelo povratno potovanje sovjetskega mi-ga-25, ki ga je pred dobri n mesecem poročnik Belenko pripelja na Japonsko in zahteval politično zatočišče v Združenih državah Amerike. Letalo pa ne bo odletcn nazaj v Sovjetsko zvezo, prepeljali ga bodo z ladjo, saj so ga Japonc; s pomočjo ameriških izvedencev temeljito pregledali, preslikali in torej razstavili. Trenutno je mig razstavljen na 13 delov, ki jih bodo sovjetski izvedenci natančno pregledali v pristanišču Hitači, preden bodo žabo € natovorili na tovorno ladjo «Trigonos», ki ponavadi prevaža les 'Z Sovjetske zveze na Japonsko. Sovjetski pre-
gled bo trajal predvidoma tri dni, potem pa bo ladja odplut i s svojim dragocenim tovorom.
Pustolovščina miga-25 je povzročila dokajšnjo napetost mea Sovjetsko zvezo in Japonsko; japonsko zunanje ministrstvo upa, da se bodo odnosi sedaj izboljšali. To pa se bo pokazalo v kratkem: Moskva bo morala namreč povedati, ali je pripravljena udeležiti se sestanka zunanjih ministrov obeh držav, do katerega bi moralo priti januarja prihodnjega leta v sovjetskem glavnem mestu.
Vsa zadeva se je začeto 6. septembra, ko je poročnik Belenko pristal na civilnem letališču Hakodate na severu Japonske in zahteval po-
litično zavetišče v ZDA. Japonci so pristali na njegovo premestitev v Združene države, istočasno pa so začeli proučevati njegovo letalo, najmodernejšega sovjetskega lovca, o katerem doslej zahodne vohunske a-gencije niso vedele prav nič. Na pomoč so poklicali Američane, češ da je na letalu cel kup delikatnih aparatur, ki so jim kos sam i ameriški izvedenci. Moskva je odločno protestirala in zahtevala tako letalo kot pilota, japonska vlada pa se je o-pravičevala. češ da je letalo kršilo japonski zračni prostor in spravilo v nevarnost ves japonski obrambni sistem, zaradi česar ga je treba pač proučiti.
Incident je, kot rečeno, povzročil dokajšnjo naoetost med Japonsko in SZ. zaradi katere so Sovieti odpovedali gospodarsko konferenco, ki bi morala biti ta mesec v Tokiu. Sedaj upajo, da bo napetost v odnosih popustila in da se bodo sleclnj:: popravili. SZ je zahtevala, da njeni izvedenci pregledajo letalo, preden ga pošljejo v domovino, pregled pa naj bi bil v vojaškem oporišč i Hyakuri. kjer so japonski in amerišk; tehniki letalo razstavili. To zahteve je Japonska zavrnila, ker ne mara tujcev v svojih vojaških oporiščm. Tako so dosegli kompromis in bodo vse opravili kar v pristanišču Hitači.