Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC ček. račun: Ljubljana St. lO.bVl in 10.54*) za inseratej Sarajevo Stv. 7565. Zagreb Stv. 59.01!, Praga-Dunaj 24.797 U p r n v a ; Kopitarjeva b, telefon 2993 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 »n 205» Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku S2B Besede in dejstva Naši bravci se gotovo še spominjajo, da je predsednik francoske vlade, ko jc v parlamentu zagovarjal svoj znani predlog, pod kakšnimi pogoji naj bi se likvidiral spor med Italijo in Abesinijo, izjavil, da je bil v to pooblaščen od Zveze narodov in du je njegov predlog bil sestavljen popolnoma v duhu njenih principov. Treba se je čuditi, da se niti v francoskem, niti v angleškem parlamentu, v katerem je Hoare približno v istem smislu kakor Laval branil ta predlog, ki ga je bilo k sreči javno mnenje v ogromnem valu elementarnega ogorčenja pokojialo, še preden jo prišel pred ljudske zastopnike v parlamentu, ni našel nihče, ki bi se bil spomnil, da La-valova trditev sploh ne odgovarja resnici. Svet Zveze narodov namreč ni nikdar niti Anglije niti Francijo pooblastil, da predlagata nekaj takega, kar sta zasnovala gg. Laval in Iloare, naj sc namreč en del Abesinijo Italiji odstopi, drugi del njej izroči v kolonizacijo, ostali pa jiostiivi pod mednarodno varilstvo. Tiuli tli pristojni organ Zveze narodov g. Lavalu sugoriral — kakor bi to sledilo iz njegovih trditev v bourbonski palači — naj ta predlog sprejmeta najprej Italija, potem Abesinija, nakar naj dobi sankcijo Zveze narodov. Ako jc takozvani odbor pctorice, na katerega se jo g. Laval skliceval, Angliji res dal take nasvete, ki abesinsko neodvisnost enostavno žrtvuje interesom treh velesil — kar je zelo neverjetno — ni v to imel nobenega pooblastila pristojnega sveta Zveze narodov, šc manj pa sc je držal principov pakta ženevske ustanove. Principi, ki jih čuva Zveza narodov in na katerih .ic osnovana, so taki, da se je trcbti v resnici z največjim začudenjem vprašati, kako je mogel predsednik francoske /lad--pred polnoštevilniin zastojistvom francoskega naroda in pred vso svetovno javnostjo trditi, da jo njegov predlog, ki jo meni nič tebi nič čital neodvisnost in nedotakljivost države, ki je članica Zveze narodov, in jo raztrgal v tri dele, v skladu z načeli mednarodnega pakta, ki ga je Francija z vsemi ostalimi članicami zveze 1. 1919 slovesno podpisala mi se obvezala, da ga bo spoštovala in druge spoštovati prisilila, če bi se ga kdo drznil kršiti. Sloviti čl. 1(1 pakta pravi: »Članice zveze se obvežejo, da bodo teritorialno celoto in politično neodvisnost vsake članice zveze spoštovale in branile proti vsakemu zunanjemu napadu. V slučaju, da bi kakšna članice zveze bila napadena, ali pa, če bi ji samo že taka nevarnost pretila, ho zveza storila vse korake, da zasigura učinkovitost in spoštovanje oziroma izpolnitev te obveze.« Svet Zveze narodov. ki so je zbral jeseni lanskega leta, da se posvetuje in da navodila za rešitev abesin-sko-itali.janskega spora, je Francijo in Anglijo pooblastil samo, da kot mandatarki zveze »poiščeta rešitev tega sjiora pod vodstvom in kontrolo Zveze narodov ter v duhu njenega pakta«. Spričo tega pač ni treba več.nobenega dokaza, kako rnalo odgovarja resnici trditev g. tavala, da je bil njegov predlog »v duhu pakta Zveze narodov«. Ta ugotovitev .je velike načelne važnosti, ker je treba ves svet spomniti na to, v kakem velikem nasprotju z ustanovo Zveze narodov in njenimi principi ureditve mednarodnega življenja, in sporov so skušali vodilni državniki Evrope obravnavati in reševati spor, ki ga je avtokratični šef italijanske vlade izzval x Abesinijo. Navedli smo čl. 10 ženevske mednarodne pogodbe, lahko pa navedemo še cclo vrsto obveznih izjav evropskih državnikov v tem smislu. V takozvanem Kel-log-Briandovem paktu, pod katerim stojijo podpisi vseli velesil, celo Jajionskc, beremo v Čl. 2 sledeče: »Podpisnice (tega pakta namreč) Izjavljajo, da ne bodo nobenega spora, naj bo kakršnekoli že narave in kakršnegakoli že izvora, ki bi nastal med njimi, obravnavale in reševale drugače, kakor samo z mirnimi sredstvi.« To načelo velja brezpogojno tud[ za spor med Italijo in Abesinijo. ki sta obe članici Zveze narodov, koje načela so bila mero-dajna za Kcllogov pakt. Saj jc predsednik Zveze narodov Paul-Boncour 16. februarja 1932. ko je bila v zvezi načelna razprava ob jiriliki mandžurske afere, dejal: »Članice zveze ne bodo nikoli priznale kot veljavne in efektivne nobene kršitve teritorialne integritete in nobenega atentata na politično neodvisnost katerekoli članice zveze, ki bi bil storjen s preziranjem čl. 10 zvezinega pakta.« 11. marca istega leta pa je izredno zasedanje Zveze narodov slovesno »proklamiralo obvezni značaj načel in uredb, storjenih v smislu čl. 10 zvezinega pakta in izjavilo, da so članice zveze narodov dolžne, da ne priznajo nobene situacije, nobene pogodbe in nobenega sporazuma, ki bi se dosegel na podlagi načel in s pomočjo sredstev, ki so nasprotna paktu Zveze narodov in Ivellog-Briandovemu paktu.« Tukaj imamo torej od Zveze narodov celo proglašeno načelo, da bi bil sporazum v abesinski zadevi, kakor sta ga predlagala Laval -in Hoare. neveljaven, četudi bi ga Abesinija in Italija sprejeli, iter bi ga ne smela in ne mogla sprejeti Zveza narodov! Kar sc tiče Amerike, ki ni članica Zveze narodov, je v vvashingtonski pogodbi od 3. avgusta 1932 podpisala skupaj ■/. vsemi ostalimi državami Amerike, izvzemši Bolivijo in Paragvaj, izjavo, ki se glasi: »Ameriški narodi i/,javljajo, da ne bodo priznali noh'>ne teritorialne ureditve na ameriškem kontinentu, ki se ne bi dosegla z mirnimi sredstvi, in da ne bodo priznali veljavnosti teritorialnih osvojitev, ki bi se dosegle po okupaciji oziroma nasilni osvojitvi s pomočjo orožja.« To je bilo sklenjeno ob priliki konfikta med Bolivijo in Paragvajem zaradi Gran Ohaca. To izjavo je sprejela v svoje tozadevno poročilo tudi izredna seja ženevske zveze 24. novembra 1934 in predsednik sveta g. Puiz Guinazu je to izjavo citiral 14. sept. 193,"i. ko ic zveza vprvič obravnavala Medtem ko ie Evropa zaposlena v Afriki Kitajsko v - tri kose Veliki japonski načrti za obnovo Daljnega vzhoda London, 7. jan. C. V londonskih diplomatičnih krogih se opaža zadnje dni čimdalje močnejše stremljenje, da bi se spor med Abesinijo in Italijo na kakršen že koli način čimpreje likvidiral. Med vzroki, ki vplivajo na angleško politiko v tem smislu, je ppleg bojazni, da ne bi angleških težav izrabil arabski in zamorski element v Afriki in Aziji in da ne bi bila Italija po dolgotrajni vojni v Abesiniji preveč oslabljena v korist Nemčije, predvsem nevarni razvoj dogodkov v Kita-ju. Brezobzirna, obenem pa tudi spretna politika japonske vlade je namrp" dospela že do točke, kjer sg kocki ogromni interesi britskega imperija na Kitajskem, ki so predvsem gospodarskega značaja. Velika Britanija čuti potrebo po zaveznikih proti Japonski in zato se množijo vrste tistih, ki pravijo, da se politika proti Italiji ne sme tirati predaleč, ker more Italija biti Angliji še zelo koristna v bližnji bodočnosti. Čankajšek ima vajeti, a je brez denarja Kaj se godi v Kitaju? Čangkajšek drži vajeti krepko v svojih rokah, nima pa denarja, da bi do kraja izvedel politične, vojaške in gospodarske reforme, ki so potrebne, da se Kitaj dvigne do položaja, ki mu gre. Komunizem, ki se je bil polastil cele kitajske osrednje province Kijansi, je strt, sovjetske države sredi Kitaja ni več in sovjetska armada je razbita in razpršena, toda male roparske čete v imenu komunizma še vedno razsajajo po provincijah Sečven, Šensi in Kansu. Čangkaišek je ustvaril dobro armado, toda praznota državnih blagajn je vzrok, da tako častniki in vojaki, kakor tudi uradniki ne dobivajo svojih plač redno. Grade se ceste, napeljuje se električna svetloba in začenjajo se melioracije, toda svetovna gospodarska kriza, ki ubija kitajski izvoz, ne dovoljuje večjih investicij. Zato ni mogoče pomagati kitajskemu poljedelstvu, ker je tudj zadružništvo šele v povojih, saj je od 400 milijonov kitajskih kmetov samo 373.856 zadružnikov. To so dejstva, ki prizadevajo Čangkajšeku velike skrbi in ne morejo biti odtehtane od dejstva, da se je nankinška vlada pomirila s kantonsko, kateri je sedaj tudi državnopravno priznala avtonomijo, ki jo Kanton dejansko uživa že od 1. 1931. Čankajšek se pogaja z Japonci Japonska dobro pozna gospodarske in finančne težave Kitaja in je zastavila vse svoje siile v to, da pripravi Kitaj do političnega in gospodarskega sodelovanja z Japonsko, v katerem bi seveda Japonska igrala vodilno vlogo. Čangkajšeku se to upira, kakor se upira vsemu kitajskemu narodu, ki je po zadnjih desetletjih postal zelo narodno zaveden in se od nekdaj smatra za prvi kulturni narod vsega sveta — vendar pa kitajski diktator čedalje bolj uvideva, da bi mu moglo sodelovanje z Japonsko prinesti tistih sadov, ki jih je Kitaj zastonj pričakoval od Anglije in Amerike, ki Kitaj le izrabljata. Kljub temu, da so kitajski dijaki dvignili naravnost revolucionarni pokret proti »japonofilski« politiki Čangkajšeka in so prvega novembra cclo napravili atentat na ministrskega predsednika Vang Čing Veja, se Čangkajšek že nahaja v pogajanjih z japonsko vlado. Govori se cclo, da jc že izdelan načrt kitajsko-japonskega sodelovanja, ki izgleda približno sledeče: Načrt pogodbe med Kitajsko in Japonsko 1. Japonska da Kitaju na razpolago poljedelske tehnike, ki naj dvignejo kitajsko kmetsko proizvodnjo, ki donaša zdaj letno okoli 150 milijonov kitajskih dolarjev, kar jc vsekakor premalo. Najbolj bi japonski strokovnjaki pospešili proizvodnjo žita, volne in bombaža, ki ga Kitaj uvaža vsako leto za 95 mujonov dolarjev iz inozemstva, dasi bi ga mogel sam v zadostni meri pridelovati. Pa tudi japonski predilni industriji, ki mora vsako leto plačevati inozemstvu za bombaž okoli 65 milijonov jenov, bi bilo s tem znatno po-magano. 2. Japonska bi pomagala Kitaju tehnično in iinančno, da izrabi železne rudnike v provincah Hupeh, Hahvej, Šantun, čahar, Honan in Fukien. Istotako bi Japonska pomagala pri izrabi rudnikov antimona in magnezija v Honanu in Kiangsiju. 3. Japonska bi pomagala zgraditi železnice, ki bi vezale notranji Kitaj s pomoriem, v prvi vrsti pa železniško zvezo med Tiencin-Fukovom z železnico Peking-Hankov, tako da bi bila provinca Šantung zvezana s provincijo Šansi. 4. Revidirali naj bi se carinski tarifi in ustanovi kitajsko-japonski trgovinski svet. 5. V političnem oziru predlaga Japonska, naj bi Kitaj nastavil več japonskih svetovalcev, ki bi pomagali izvesti potrebne upravno-politične reforme v Kitaju, in da naj bi se v kitajski armadi nastavili japonski inštruktorji. Tako izvežbana kitajska armada naj bi popolnoma izkoreninila komunizem in napravila konec banditom ter raznim generalom in pustolovcem, ki vzdržujejo v posameznih kitajskih krajih anarhijo. 6. Najvažnejša določba tega načrta pa je trn, da se imajo odpraviti vse politične, sodne in trgovinske predpravice inozcmccv v Kitaju, da se morajo odstraniti iz kitajskih pristanišč vse inozemske posadke, koder sc še nahajajo in da se ima sploh postopoma izriniti iz Kitaja ves inozemski politični in gospodarski vpliv, predvsem angleild in ameriški ter ruski. ir Zveza Nanking—Peking — Cahar—Tokio Kitajska, severne pokrajine, Mongolija, Mandžurija, Japonska Vrhtega je treba urediti vprašanje severnih kitajskih provinc, katerim je Japonska priborila avtonomijo in katere žc*i še bolj povezati med seboj v posebno skupino, tako da bi se prav za prav osnovala sledeča alijanca: Kitaj s sedežem v Nan-kingu — Severne avtonomne province s sedežem azijskima državama, ki bi pomebtfo konec vpliva belih narodov v Kitaju in sčasoma v Aziji sploh. To so torej tiste stvari, ki sedaj novemu angleškemu zunanjemu ministru Edenu hodijo pp glavi in ga silijo do nekake preusmeritve britske politike, dokler ne bo prepozno. Rešitev je tembolj v Pekingu — Mandžurija s Čaharjem in notranjo j nujna, ker obstojajo indicije, da Japonska dela Mongolijo ter Japonska. V sporazumu z Nemčijo Kakor se vidi, jc ta načrt jako dalekosežen in ima za Kitaj svoje slabe in svoje dobre strani. Slaba stran je ta, da bi Kitaj brez dvoma igral v tem načrtu podrejeno vlogo in da bi sever bil od njega odtrgan, za kar pa Japonci obljubljajo, da bodo Čangkajšeku pomagali strumno centralizirati ostali Kitaj. Kitajce posebno draži to, da Japonci pritiskajo nanje z vojako silo — v Tien-cinti stoje cele tri japonske divizije. Kljub temu pa se tako Angleži kakor Amerikanci boje, da ne bi se ie izcimilo politično sodelovanje med obema sporazumu z Nemčijo, ki za Angleže slejkoprej ostane tisti strah, ki je merodajen za njihove končne odločitve. Japonska zastava vihra Peking, 8. januarja. Japonsko in mamlžurskc-oblasti so dvignile japonsko in mandžiirsko zastavo v 6 okrajih mongolske province Cahar in uvedle tam luili mandžurske liauknote. Upravo so prevzeli mandžiirski uradniki z japonskimi svetovalci. Zdaj preti nevarnost okupacije veliko mongolske province Nu ji jan. Kitajske vojaške oblasti v naglici utrjujejo sujijansko mejo. ker vsak čas pričakujejo ofenzive mandžurske armade pod japonskim vodstvom. Kominterno v Srednti Evropi Cent'ala komunistične \3Kmmmgmmmmmmmmmmmmmmmmmammmfmmmmm propagande je v Pragi Ca nuajšeK predsednik razpadajočega Kitaja Praga, 8. jan. b. Kljub vsem uradnim deman-tijem, da je bil bivši uradnik sovjetskega poslaništva v Pragi Kozimov izročen sovjetskim oblastem zaradi tatvine večjega zneska, se še vedno odločno trdi, da je Kozimov iz tresora sovjetskega poslaništva ukradel važne politične dokumente o delovanju Kominterne v srednji Evropi in jih prodal po neki posredovalki nemški tajni policiji. Ko je bil Kozimov aretiran, so dobili pri njem denar, ki ga je dobil za ukradene dokumente. Češkoslovaški list trdi, da je na temelju dokumentov, ki jih je izročil Kozimov nemškim oblastem, bilo aretiranih 500 oseb. Češkoslovaška vlada je bila j prisiljena na hitro in odločno akcijo zaradi tega, | ker se centrala za komunistično akcijo v srednji | Evropi ne nahaja več na Dunaju, temveč se je pre- I selila v Prago. Češkoslovaška vlada je prišla do Dunajska vremenska iiajjoved: Še zmeraj nobene izpremembe obstoječega vremena. italijansko-abesinski spor. Ko je Francija novembra 1932 predložila svoj znani veliki načrt kolektivne varnosti in razorožitve v Evropi, je predlagala, naj se sprejme v ta načrt ponovno čl. 10 in čl. 16 ženevskega pakta, ter je celo zahtevala, da »mora vsaka država podpisnica, ki ima pomorske sile, na prvi poziv Zveze narodov priskočiti na pomoč vsaki državi članici, ki bi bil« žrtev kakšnega krivičnega napada.« Ne moremo se vzdržati pri tem opombe, da se je Francija fetos, ko jo jc Anglija opetovano pozvala, naj ji zasigura svojo pomoč na morju, če bj bilo treba braniti izvrševanje sankcij proti Italiji, zelo obotavljala, preden je sjire.jola tako obvezo, ki jo je 1. 1932 sama zahtevala. Da 1)0 register jiopoln. moramo omeniti še takozvani pakt Saavedra-Lamas med Italijo in Španijo, v katerem je rečeno, da »bosta podpisnici ined seboj uredili vsa vprašanja mirnim potoni in da ne bosta priznali nobene teritorialne spremembe, ki ne bi bila dosežena z mirnimi sredstvi.« Na to deklaracijo je treba danes prav posebno spomniti Italijo, ki na noben način ne more zanikati, da je Abesinija članica Zveze narodov prav i tako, kakor Italija ali Španija ali ostale čla-' niče ženevskega foruma, ki so potrdile pakt i Saavedra-Lamas v najslove.snejši obliki. Spomniti je treba luili na izjavo sovjetskega zastopnika Vladimira Potjomkina, ki je 10. oktobra 193,") v Zvezi narodov v obvezni obliki izjavil da »bo delegacija sovjetske re-publike solidarno z vsemi ostalimi članicami Zveze narodov izpolnjevala vse obveznosti pakta brez izjeme.« To navedbe gotovo zadostujejo za dokaz, da se spor med Italijo in Abesinijo ne sme in ne more rešiti drugače, kakor to zahteva ženevska mednarodna pogodba, in da .ic zelo slabo znamenje, tla sta vodilna državnika Evrope skušala to zadevo spravili s sveta na ta način, da sta ptirno šla preko načel in obvez, katere ženevski pakt, nalaga vsem onim, ki so ga podpisali. Zato smemo mirno reči. da gg. Laval in Hoare s svojim predlogom nista doprinesli! k evropskemu in svetovnemu miru. ampak da sta osnove tega miru znatno omajala, kajti j>o pravici ravno italijanski listi naglašajo, da je mir, ki ne sloni na pravici, gnil in nemogoč.« Tako je, velja pa to v prvi vrsta baš za Italijo! prepričanja, da je treba po agitatorjih takoj odločno udariti, ker obstoja nevarnost, da sc organizirajo številne komunistične celice po vsej Češkoslovaški, 7. oddelek Kominterne Berlin, 8. jan. Deutsche Allgemeine Zeitung« priobčuje obširen članek o dosedanjem delovanju Kominterne v Južni Ameriki. Prvi početki tega delovanja segajo v leto 1922. Tega leta je Južna Amerika pripadla sedmemu oddelku, Srednja pa osmemu oddelku svetovne komunistične propagande, Sedež sovjetskega rovarjenja je bil sprva v Buenos Airesu. Vedstvo nad agitacijo je tedaj imela sovjetska trgovinska delegacija. Po daljšem opazovanju te delegacije s strani policijskih organov je argentinska vlada sovjetsko misijo izgnala. Iz Buenos Airesa se je preselila v Montevideo, odkoder je nadaljevala svoje delo po vsej Južni Ameriki. Prostore je imela v sovjetskem poslaništvu. Vse kaže, pravi list dalje, da so južno-ameriške države sedaj odločene prepovedati in preprečiti vsako nadaljnje delovanje komunizma v Južni Ameriki. Komunistična stavba v Flraziliji Buenos Aires, 8. jan. AA. DNB doznava tele podrobnosti o včerajšnjih dogodkih v argentinski prestolnici: Levičarski elementi so proglasili včeraj splošno stavko za 24 ur v znak iimpitij za rudarje, ki že dalj časa stavkajo. To splošno stavko so izrabili prevratni elementi in izzvali spopade z organi oblastev. Na več krajih je prišlo do streljanja. Kolikor je doslei znano, je padlo deve' oseb, in sicer trije policisti in dva civilista Železniškim družbam se je posrečilo ohraniti najpotrebnejši promet, čeprav so se na nekaterih Železnikih progah opazili poskusi sabotaže. Policija je aretirala okoli 200 oseb. Oblastva vneto zasledujejo vod telje tega gibanja. Pariz, 8. jan. AA. Iz Moskve poročajo, da je potonil sovjetski parnik Donjec- čigar nosilnost je bila 2650 ton, nedaleč od Viborga, ko je plul v Hamburg. Ne ve se. če je kdo od posadke rešen. Doslej so v smeri Viborga našli dvoje trupel. Stran 3i Štev. 6. Torej le prelom med Italijo in Anglijo Angleži v italifans&h „Krvoločneži. umazanci, tolovaji, tatovi, verižniki, hinavci..." Kim, 7. januarja. Dol fašističnega časopisja jemlje angleško ravnodušnost zaradi obglavljanja poročnika Minitija in razburjenje angleške javnosti zaradi bombardiranja švedskega Rdečega križa za ugodno priliko, da strahovito napada moralo angleškega naroda, in sicer v tako ostrih izrazih in v tako žaljivem tonu, kakor se dosedaj niti med državami, ki so v vojnem stanju, ni dogajalo.^ Tako piše . Tevere med drugim: Anglež se mora držati samo ene tradicije, in lo je, biti kr\o-hifcen ilo ljudi, toda usmiljen do živali. Anglež je \ javnosti moralist, v zasebnem življenju pa je o ;',(.1,1 :.%!(•. tolovaj, lai tuje lastnine in verižnih, diritunska hinnvsčina ima samo en cilj, in to jc, da |i» možnosti prekosi samo sebe. Ogorčenje za-r.iili obmetavanju z bombami švedskega Rdečega križa jc podobna tisti, ki je navdihovala ministra ( lin1 cliilla pred 1(1 leti. ko je slišal, da se. je do-scMli!« i Indiji 18 prestopkov nad otroki, in to pri > milijonih prebivalce*. Tedaj je vzklikal: »Vse 'alii.o trpimo, le ne taksnih strahotnih oskrunil).« i'rav i« je pristna miselnost angleškega puritanca. • i enakih in -.e mnogo hujših zločinov, ki jih An-cr.i (ioiiui uganjajo, ne vidi. Nato navaja »Tc- cre podrobno statistiko o moralnih prestopkih, • kolikor jih je registrirala angleška policija v Vugiiji od leta 1920 do 1924. ista hinuvščina, pravi »Tevere/. odseva tudi iz angleške propagande v prilog Abesinije. Angleži so posejali z okostji vse predele zemlje in še danes delajo isto. Trenutno je Egipt žrtev najbolj neusmiljenega nasilja in treba bi bilo samo še, da »pregovore topovi proti množicam. Tudi Indija -toka |hx1 železno pestjo Anglije. Težko je bilo ukrotiti prebivalstvo z bombami, ali vendar so ■^a Angleži pripravili k molku. Oficijozni »Lavoro Fasista« pa Angleže naravnosti prišteva k morilski bratovščini, ki se istoveti z abesinskiini morilci in jih zagovarja. Tudi ta lisi v svojih izpadih nič ne zaostaja za ostalimi fašističnimi listi. Pisanje italijanskih listov kaže vso ostrino, s katero Italijani vodijo časopisno kampanjo proti Angliji, ki seveda radi stroge cenzure, ki vlada v Italiji, od nierodajnih mest ni le tolerirana, ampak verjetno celo narekovana. Ako pomislimo na posledice takega pisanja, ki se bodo brc/, dvoma pokazale v angleškem javnem mnenju. potem človek nehote dobi vtis, da se je moralo nekaj silnega dogoditi za kulisami, na čemer italijanske metodo ne morejo nič. več poslabšati. Ako hočemo verjeti, da se tako angleška, kakor italijanska vlada resnično prizadevata za omejitev vojne nevarnosti, potem je takšno pisanje sploh nerazumljivo. Opazuje pa »e. da je v političnih krogih Roo-seveltova poslanica vzbudila mnogo skrbi, ker ni več dvnisnjv. da bo Amerika podpirala politiko Zveze naEnako vzbuja v političnih krogih skrb dejstvo, da je Anglija pričela potniške ladje predelavah v transportne ladje za prevoz čet v F.gipt in bližnji Vzhod. Edina svetla točka na rimskem obnebju je trenutno Albanija. V Albaniji so italijanski inženjerji tik pred božičem končali 73 km dolg petrolejski vod od Kucove do Valone. Prvi petrolej, ki je stekel po vodu, so Italijani prestregli na božični dan. Od tedaj naprej italijan- • '•» ladje v redu prevažajo nafto iz Valone v Italijo. Računa se, da ima Albanija do 10 milijonov ton netroleja. Žice na egiptsko-Hbijski meti fietilerjcv dopisnik poroča iz Alcksandrije. da l>» vsakdo ubit, če ho poskušal, da pride skozi /ie io ograj'!, ki -o razteza v dolžino 32(1 km skozi !.•'r-i-.o puščavo in ki sedaj označuje meje nieil I ihijo iu Egiptom. Ta ilolga žična proga je pone- kod prekinjena in so lam postavljene italijanske vojaške postaje, ki so oborožene s strojnicami, /uradi sedanjega mednarodnega položaja Italijani zelo pridno straži jo to mejo. (id časa do časii lete nuil mejo angleška vojna lolula, na drugi strani meje pa jih stalno spremljajo italijanska letala v enaki razdalji od angleške meje. Piloti se med seboj pozdravljajo z mahanjem rok, vendar pu lete dalje oh meji. no da hi jo prekoračili. Vojaška delavnost Italijanov v Ciranaiki je zelo velika. V Bengaziju je bilo izkrcanili veliko število letal in velike k. 'ičine vojnega materijala. Kritrejske čete, ki »o bile zbrane okoli trdnjave Madalana, odkoder se cepi cesta v puščavo, so bile zamenjane z belin i četami. Anglija se utrjuje v Keniji London. 8. Angleška vlada je sklenila, da utrdi pristanišče Mombasso v Keniji. V to svrho so izkrcali že težke topove in projektorje. Obenem se bo stvcril oddelek topništva in pionirjev iz prostovoljcev. Angleške vojne ladje v Grčiji Atene, 8. januarja. Razen 3 angleških rušilcev, ki so pripluli v Pirej iz' Aleksundrije ter vrgli sidra pri otoku Tyaros, so najavljene še tri kri-žurke, tako da se bo nahajala v Pireju cela angleška eskadra, ki se ho eventualno še pomnožila. Atene, 8. januarja. V torek je priplulo v grška pristanišča sedem britanskih lorpednih rušilcev. Zasidrali so se v Pireju: >Electra«, »Export« in »Exmouth« (in Pooru), »Eclipse«, »Escaped« in »Ask«. Torpedni rušilci so prispeli iz Aleksan-drije. Tri napovedane vojne križarke, med njimi »Hood« in »Renovvn«, še niso priplule. Ta teden se sestane pod predsedstvom kralja Jurija grški obrambni svet. Vaje francoske mornarice Pariz, 8. januarja, c. Francoski uradni krogi hitijo izjavljati, da tokratni manevri francoske mornarice okoli Korzike nimajo zveze s trenotnim mednarodnim položajem. Desničarski listi dolže Angleže. da so oni s svojimi agencijami te običajne francoske manevre tako izrabili. Kmalu nato je nastopilo nekakšno pomirjenje, ker je v Londonu tudi angleška vlada izjavila, da ti manevri nimajo nobene zveze z razgovori med Londonom in Parizom. Štiri velike anghškc krizarke bodo zapustile prihodnje dni Gibraltar in odplule v London, kjer bo moštvo poslano na depust. Vendar pa bodo te štiri križarke nadomeščene s štirimi drugimi kri-žarkami, ki bodo odpeljale s seboj še veliko spremstvo torpedovk. Vendar pa se že sedaj izjavlja, da tudi ti pomladanski manevri angleške mornarice najbrž ne bodo v Sredozemskem morju, marveč v Atlantiku. Pač pa se bo ojačilo angleško brodovje v grških vodah. Tja odpliuje nekaj križark in torpedovk. Turki grade utrdbe proti Italiji Carigrad, 8. januarja. Italijanske vojaške 'priprave ho Turkom dale toliko misliti, da so po najnovejših poročilih tudi sami začeli utrjevati turško obal. Vzlic italijanskim demantijem prihajajo neprestano na dan nove podrobnosti glede vojaških priprav na Dodekanezu. Potniki, ki so , prispeli z Lera v Carigrad, poročajo, da je pri-; stanišče zastraženo z mogočno pregrado podmor-j nic. Noben tujec ne dobi dovoljenja, da bi smel z ladje, a tudi z ladje same ne sme nihče foto-I grafirati. /S ~ Addis A bo bii. 8. januarja, b. S severnega bo--.'-a poročajo, da je hudo deževje povzročilo -|i!nš:u> poplavo ker so prestopile bregove skoraj '.r reke Zemljišče v bližini abesinskih položajev ie silno neug< >no zu bitko. Če bo dež še dalje '-.ijal. ' cd( ' a operacije v doglednem času po-polnom;: izključene, vsaj na severnem bojišču, i'. ;e. > -e jih Italijani s tolikimi žrtvami in .-iroški "jaitii:, so se spremenile v hudournike in vnopo - d so nastale grape in jarki, tako, da bodo n;'e ali vložili zopet mnogo žrtev in truda, če bodo boleli pota zopet usposobiti za promet. Ve. li o neprestanem deževju na severni fronti so napravile veliko veselje s Addis Abebi in ljudstvo se veseli, ker upa, da bodo abesinski vojaki za božične praznike nehali prelivati kri okrog utekla Mukale in ostalih delih severne fronte. V Addis Abebi je bila včeraj velika sveta maša v glavni cerkvi. Cesarja Haile Selasija je zastopal niegov sin. Cerkev in vsa okolica je bila polna ljudstva. Abesinski narod je včeraj pobožno molil za mir in ustavitev sovražnosti. Sam cesar in njegovo spremstvo, kakor tudi člani abesinskega generalnega štaba pa so bili pri sveti maši v Dessije. Addis Abeba. Iz severne fronte poročajo, da izredno močno deževje ovira vsako vojaško operacijo. Ze sedem dni neprestano dežuje v abesin-skem visokogorju, kar se v tem času že od leta 1007 ni zgodilo. Tako zvana mala deževna doba pričenja navadno šele sredi marca. Italijani (»rabijo vsako uro. ko se količkaj zjasni, da bombardirajo pokrajino Šire in Volkait, vendar brez pravega uspeha. Italijani še vedno koncert r i raj o svoje čete južno od mesla Dolo na somalijski fronti. Provinco Oga-(I n pa so popolnoma izpraznili. Južna fronta teče sedaj nekoliko bolj jugovzhodno kakor spočetka vojne, in sicer od Ualuala do Gerlogubi, čez Gora-liaj. Kuhan stnno proti jugu do Veta in na Dolo. Prihodnje dni prispe v Addis Abebo močna ambulanta finskega Rdečega križa. Iz vsega sveta prihajajo v Addis Abeo veliki darovi za spopolni.tev bolniškega materijala, ki so ga Italijani uničili z bombardiranjem švedskega Rdečega križa. Pri bombardiranju postaje egiptovskega Rdečega križa v Da-gaburju je bilo ubitih 20 oseb. Italijansko uradno poročilo 91 Rim, 8. jan. AA. Agencija Štefani priobčuje tale 91. uradni komunike: Maršal Badoglio javlja: Na ironti južno od Makale je naše topništvo razpršijo zbiranje sovražnika pri Ambianadabiu. Pri spopadu med patruljami v pokrajini Tembijenu, o čemer poroča komunike št. 89, je sovražnik pustil na bojišču 22 mrtvih, Naše letalstvo obstreljuje sovražnika » odseku pri Alambiu. Oboroženi abesinski vojaki so takoj, ko so zagledali našn letala, razgrnili po tleh tri velika platna z Rdeč'«" križem in -.egli zraven aiib na zemlja Domači odmevi Demokrati iščejo stranko Belgrad, 8. jan. in. Današnji (lun so porabili bivši demokrati za prireditev politične konference. na kateri so prvaki te bivše stranke poročali o političnem položaju. V svojih govorih niso povedali nič novega, predvsem ne glede odnosov v tako zvani združeni opoziciji. Značilno je tudi to, da so se voditelji »tako zvane družene opozicije dr. Mačka« le mimogrede omenili. To se v tukajšnjih političnih krogih tolmači tako, da se hočejo bivši demokrati rešiti iz težkega' položaja, v katerem se nahajajo, ko se nikakor ne more sestuviti skupen program tako zvane združene opozicije," du bi s časom lahko organizirali lastno stranko. Kot je Slovenec« /e poročal, so se v tem oziru bivši demokrati obrnili na svoje pristaše s posebno okrožnico. Posveti pri Davidoviču Belgrad, 8. januarja m. Semkaj je prispel Srdžan Budisavljevič, ki je imel v teku današnjega dne krajše sestanke s posameznimi- opo-zicionalci. Jutri dopoldne se bo v stanovanju Ljube Davidoviču vršila konferenca, ki se je bodo poleg Budisavljeviča udeležili tudi Grol, Joca Jovauovič, dr. Gavrilovič in Toško Vlajič. Davidovič, ki boleha že delj časa zaradi kroničnega vnetja slepega črevesa, se je zadnje čase počutil precej slabo in zaradi tega v božičnih praznikih tudi ni sprejemal obiskov. Iz j vrst tukajšnjih opozicionalnih krogov se čuje, ; da se bo tako zvani poslovni odbor združene opozicije, katerega zadnji razgovori v Zagrebu so se končali samo s posveti, zopet sestal v drugi polovici januarja. Prosimo pojasnila Iz Sostrega (pri Ljubljani) poročajo, da je ondotna skupina Jugoslovanske strokovne zveze na enem zadnjih svojih sestankov sklenila s 16 proti 4 glasovi, da ho pri predstoječih občinskih volitvah nastopila s »Skupno fronto« proti kandidatni listi JRZ. Ker nam je znano, da je vodstvo JSZ svoj čas izdalo na članstvo organizacije naslovljeno okrožnico, po kateri je tudi v političnih vprašanjih za člane merodajno le vodstvo JSZ in njene direktive, prosimo čim prej javnega pojasnila: ali je krajevni odsek JSZ v Sostrem sklepal po navodilih vodstva JSZ, ali pa je omenjeni sklep napravil na svojo pest. Naša javnost, zlasti pa krščansko delavstvo v Sloveniji, je na nedvoumnem pojasnilu vodstva JSZ zelo interesi rano. Počasni možgani Upamo, da so se počasni možgani cilinderso-cialistov, ki pišejo in berejo »Delavsko politiko«, do danes že dokopali tako daleč, da so brali uvodnik o Rooseveltovem govoru v »Slovencu«. Naj jim tekne! Čez par tednov bodo gotovo tudi že brali Badoglio „pregrupira": izpraznite hoče Mahalo Ffim, 8. jan. b. Dopisnik »United Pressa« poroča, da namerava Italija v največji naglici doseči gotove vojne uspehe v Abesiniji, zlasti na jugu. vsled česar je mobilizirala in poslala na bojišče eno planinsko ter eno konjeniško divizijo. vse te okrepitve so dodeljene južnemu bojišču in bo z njimi razpolagal sam general Graziani. Na jugu namreč pripravljao Italijani velik vojni pohod, da si zagotove področje za lastno kolonizacijo ter da vzpostavijo tudi zvezo med obema italijanskima kolonijama Somalijo in Eritrejo. Vojaški krogi računajo, da bo maršal Badoglio na severnem bojišču izvršil pregrupacijo svojih čet in da bo predvsem izpraznil Makale, zadržal pa bo Aksum, Aduo in Adigrat. ftaitiani beže iz Tembijena Reuter poroča: Uradno javljajo, da so včeraj na bežični praznik abesinske čete zavzele dober del Tembijena zapadno od Makale. Italijani so pobegnili, ne da bi se bili borili. Na bojišču so pustili en laiik in en tovorni avto. Abesinska poročila pravijo dalje, da so Italijani na umiku požigali vasi, mimo katerih so se umikali. Italijanski ujetniki prihajajo Italijanski llavasov posebni poročevalec javlja o prihodu ujetih italijanskih častnikov v Desije in pravi, de je bil prihod častnikov prava senzacija za ta kraj. ker Desije še ni videl ujetnikov. 2e od cesarja Menelika dalje je bil običaj, da je smel vsak poglavar obdržati vse jetnike za delo,- pri čemer so poglavarji v glavnem dobro ravnali z njimi. Po bitki pri Adui leta 18% so ujetnike, ki so jih pripeljali v Addis Abebo, porabili pri gradnji cest in jih je mnogo izmed njih po izpustitvi prostovoljno ostalo v Abesiniji. Pred kratkim je sultan Jojo zajel 182 jetnikov in jih porabil pri vodnih delih. Prve zmage rasa Deste Addis Abeba. 8. januarja, c. Z južne ironte prihajajo vesti, da jc ras Desta v silni bilki premagal italijansko kolono, ki je bila sestavljena iz Debutov. Podrobnosti o bitki še ni. BSK i Jugoslavija 3:0 Belgrad, 8. jan. m. Današnja tekma med tukajšnjim BSK in Jugoslavijo se je končala r. zmago BSK V0 (0:0). Gole so dali Vujadino-vič, Mnrjanovič in Šurdonja. Madrid, 8. jan. AA. Predsednik republike je podpisal ukaz, s katerim se vračajo ustavne svoboščine v vsei Šnaniji. poročila »Tass« agencije, ki jim bo dopovedala, kako blažena čustva je vzbudil Uooseveltov opomin v glavah moskovskih Židov, ki davijo narod 160 milijonov in ki so postali vzor naših odebelje-nih marksistov. Rdečica sramu Nekdaj tako samozavestni JNS krogi, ki so že bočili svoja junaška prsa, misleč, da jim bo narod s hvaležnimi solzami v očeh pripenjal težka odlikovanja za zasluge, so se strahovito začeli sramovati samega sebe. Narod jim je namreč pri-solil krepko zaušnico in oni so zardeli in se pričeli umikati iz zloglasnih vrst in danes že ni nikogar več, ki bi si upal priznati, da je bil še pred nekaj meseci kaplar v tej strumni vojski, generalov pa sploh ni mogoče več izslediti. Porazgubili so se na vse strani, le počasi se vračajo z novimi obeski na starih drogovih. JNS nočejo več biti, stranka ne morejo biti, v »zajednico« jih ne marajo, »pohorstvo« je samo za šport, kaj S2-daj? V sarajevskem »Pokretu«, provincialneir gla-silu JNS, odkar je izdihnilo centralno glasilo »Glasnik JNS«, so iznašli novo rešilno bilko: 6. januar. Tozadevni članek z bobuečimi besedami opisuje, kakšno grozno stanje je vladalo pred 6. januarjem, da je »deset let po osvobojenju partizanska oligarhija in oheokracija imela popolno oblast v državi«, da je »mesto ideje edinstva in jugo-slovenstva, s katerega okrepljevanjem (snaže-njem«) je zvezana naša skupna srečna usoda, partizanski sistem izkoriščal plemensko in versko zavest«, ki je »odtujil državo od naroda«, itd., potem pa je prišel 6. januar, ki je odpravil vse stranke in »trasiral politiko stvarnega in resničnega udeleževanja v državnem življenju«, slednjič izraža upanje in prepričanje, da bo »domovina Jugoslavija še triumfirala nad strankami in koterijami« itd. Šest let po 6. januarju so šele prišli na to, kakšna ironija je bila v JNS t r a n ki gledati uresničenje tistega manifesta, o katerem danes pravijo, da je imel namen odpraviti stranke. Skoro pet let po 6. jan. je imela partizanska oligarhija in oheokracija popolno oblast v državi sklicevaje se na 6. januar, in danes, ko jih ni več, se jN-strankarji zopet nanj sklicujejo. Za vse jim služi 6. januar: Za temelj JNS t r a n k e , za temelj po-horstva, za temelj brezplačnih železniških voženj, za temelj volitev, pri katerih volijo mrtvi in otroci, vedno in povsod imajo v širokih ustih 6. januar. Narod pa je dovolj jasno pokazal, da njihovega pojmovanja ne mara, ker je vedno zasukano tako, da je z njim zvezana njihova skupna, srečna usoda. Narod vidi svojo srečo v snaženju tega pojmovanja, ker se še ni toliko odtujil od države, kakor je JNS t r a n k a državo odtujila od naroda. Zato je vsak klic, da bi šli nazaj na njihovo pojmovanje, odveč. JNS t r a n k a po 6. januarju ni več mogoča, niti po njegovem namenu niti po razpoloženju naroda. Tisto pojmovanje je odnesla narodova jeza in ga bo vedno, tudi če zavrže pohorsko obleko in obleče še kako drugo suknjol Potres v Mariboru Nocoj okrog pol 0 smo začutili v Mariboru močne potresne sunke. Naenkrat so se zazibala tla in zemlja se je tresla nekaj minut. Potres se je čutil na področju vsega mariborskega mesta, najbolj pa v predelih pod Kalvarijo. Zlasti poslopja so se precej tresla in se je v gornjih nadstropjih pričelo jjohistvo kar premikati, slike padati s sten, posoda pa je grmela po kuhinjah ob hudih potresnih sunkih. Ljudi se je polastila panika in prestrašeni so bežali s stanovanj. Po nekaj sunkih se je zemlja zopet pomirila. Iz Gradca pa poročajo, da so tem čutili potresne sunke, ki so bili še mnogo močnejši, kakor oni v Mariboru. Ti potresni sunki so se raztegnili na vse področje Gornje Štajerske. Kje je središče potresa, še ni ugotovljeno. ... tudi v Celju Danes okrog 5 popoldne se je čuti! v Celju mpčan potresni sunek. Potres so čutili zlasti ljudje, ki so se nahajali v višjih stavbah, ker so pričela škripati vrata in okna ter se majati slike na stenah. Avto s 3 osebami v prepad Danes popoldne se je pripetila v Studencih pri Mariboru usodna nesreča, pri kateri bi bile kmalu prišle tri osebe ob življenje. Popoldne okrog 3 sta se pripeljala na osebnem avtomobilu k gostilni Ivana Klaneček, ki ima gostilno »Novi Svet« na skrajnem koncu Studencev v bližini studeniškega gezda, solastnik Ehrlichove tekstilne tovarne Oto Ehrlich in sin znane gostilničarke v Radvanju Pesek Adolf. Ostala sta v Klanečkolri gostilni kako uro. proti 4 popoldne pa sta se odpeljala in pen ; vabila v avto še Klanečkovo ženo Katarino. Komaj ! pa so se peljali nekaj korakov, se je že zgodila : usodna nesreča. Iz neznanega vzroka je avto ne-j nadoma zdrknil z ceste ter omahnil preko cestnega i roba. Cesta se dviga kakih 30 m visoko ob DTavi. ; V to globino je avto zdrčal, k sreči pa ga je pred j usodnim padcem zaustavila lesena šupa, last po-j sestnika Uraniča, ki stoji nekako sredi brega Avto i je šupo sicer podrl, toda ostal je pod ruševinami in ! življenje vseh treh oseb, ki so bile v avtomobilu, i je bilo rešeno. Izpod ruševin avtomobila in šupe so ! potegnili ljudje, ki so se hitro zbrali na kraju ne-i sreče, vse tri osebe hudo ranjene. Pesek ima zlom-| ljeno nogo ter poškodbe po vsem telesu. Ehrlich j iti Klančkova pa imata poškodbe na glavi. Odpeljali so vse tri takoj v bolnišnico, kjer so jih rent-i gen i žira 1 i ter ugotovili, da poškodbe sicer niso živ-! Ijenjsko nevarne, da pa bo zdravljenje trajalo pre-j cej dolgo. Avto je popolnoma razbit. O vzroku ne-i sreče je uvedena preiskava. Liublfanshi občinski svet Danes popoldne so na mestnem magistratu imeli seje razni odseki občinskega svetn. Zdravstveni odsek. Zu predsednika je bil izvoljen dr. Frane Debevee. Odsek je sprejel važen sklep, dn se osnuje v Ljubljani mestna občinska bolnišnica in pn interni oddelek. Občina bo skušala doseči pri državi, dn se udeležbe pri zgradbi občinske bolnišnice udeleži tudi s svoje strani z enakim letnim zneskom, t m ko da hi bil zgrajen tudi najbolj nujni oddelek /.ti .jotiene. V tem smislu bo občina stopila v stik tudi •/, odborom za postavitev spomenika Nj. Vel. kralju Aloksnn-i tiru L Uprava mestne klavnice ima po statutih zu svojega predsedniku mestnega župana, tokrat dr. Adlešiea. ki .je vodil današnjo sejo. Zn podpredsednika in poročevalca v občinskem odboru je bil izvoljen g. Musar. Odsek je sklepal o izvajanju zakona o klanju oziroma o odvračanju kužnih bolezni živalim, da bodo v bodoče morali Ljubljani priključeni prebivalci tudi klati živino samo ua mestni klavnici. Uprava mestne zastavljalnice je izvolila za svojega načelnika Viktorja Kozamernika, za pod načelnika pa Stanka Sušnika. Člani uprave so danes pregledali skladišča in tre-sorje mestne zastavljalnice. Seja mestnih načelnikov. Pod vodstvom mestnega župana dr. Adlešiča je bila dane« dopoldne seja načelnikov mestnih uradov in podjetij. Načelniki so obravnavali vprašanje, kako čimprej pospešiti končno likvidacijo priključitve okoliških občin. Sprejeti so bili v tem smislu važni sklepi. Mariborska gasilska župa ustanovljena Nocoj je bil ustanovni občni zbor 26. slovenske gasilske župe za Maribcr-inesto. Ob 8 so se zbrali gasilci in mariborski odličniki v gasilskem domu. V slavnostni dvorani je bilo nato zborovanje, ki ga je otvoril tajnik Gasilske zajednice dravske banovine Stanko Pristovšek iz Ljubljane ter pozdravil predsednika meste policije mariborske dr. Trstenjaka, okrajnega načelnika dr. Popoviča, dr. Šiško, mestnega podžupana Zebota, občinske svetnike Špragerja, dr. Kovačiča in dr. Leskovarja ter predsednika in delegata gasilske čete Maribor in delavnice državnih železnic. Po njegovem pozdravnem govoru so bile volitve ter so bili izvoljeni v vodstvo: Upravni odbor: Starešina Pogačnik Bogdan, podstarešina Alfonz Kessler, tajnik Franc Kram-berger, blagajnik Josip černič, člani Josip Alt, Anton Benedik, Hinko Kessler in Franc Ramšak. Nadzorni odbor: Blažič Josip, Brušovnik Karel, dr. Janez Kovačič, Hugo Marušig in dr. Sekula Jože. — Delegata za Zajednico sta starešina Pogačnik Bogdan in podstarešina Alfonz Kessler. Nato je prevzel predsedstvo novo izvoljeni starešina Pogačnik, ki se je zahvalil za izvolitev ler predlagal, da se odpošljejo udanostiia brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ler pozdravne brzojavke pokrovitelju gasilstva kraljeviču Tomislavu, mini-stru za telesno vzgojo ljudstva Cvetkoviču, banu dravske banovine dr. Natlačeni! in starešini Gasilske zajednice Josipu Turku. Ob zaključku je pozdravil ustanovitev nove gasilske župe v imenu občine podžupan mariborski Franjo Žebot ter zagotovil. da bo mesto Maribor z vsemi silami podprlo novo gasilsko enoto. PSaz zasul delavce Ljubljana. R. Jan. Danes okoli štirih popoldne so bili ljubljanski poklicni reševalci poklicani v Pol-hovgradec, kjer je zasul zemeljski plaz delavca Josipa Ztlesarja, Zdešar je bil zaposlen pri ljubljanskem cestnem odboru. Danes se je podal v Polhovgradec ter je tam pregledoval kamnolom na Dvoru. Kamnolom je bil zelo razmočen, kar je bilo za delavca usodno. Ko se je namreč povzpel kakih 20 metrov visoko, se ,je nenadoma utrgal velik plnz ter zdrčal obenem z delavcem po slr-mini. Plaz je delavca popolnoma zasul. Ljudje, ki so nesrečo še v kolikor toliko pravem easu opazili ter z največjo težavo in napori izvlekli delaven izpod grmade, so takoj poklicali reševalce, ki so prepeljali delavca v bolnišnico. Ponesrečeni Zdešar ima zlomljeno eno roko in eno nogo, poleg tega pa hude notranje poškodbe. Takoj po prevozu v bolnišnico so gu položili na operacijsko mizo, vendar je njegovo stanje zelo dvomljivo. Stev. e. >SLOVENEC«, dne 9. janyarja 1036. Stran 3 Rojstni dan kraljice Marije Odkar je izgubila svojega kraljevskega moža onega črnega dne v oktobru 1934, sc nam zdi. da so je skrila v svojo ljubljeno družino in da jo je ogrnilo globoko spoštovanje vsega naroda. Ne vidimo je več na veselih prireditvah aH v veličastju velikih državnih slovesnosti. Ne beremo več o sijaju njenih sprejemov na dvoru, niti no slišimo o bučnih nastopih, kjer bi se kazala v veličanstvu svo- jega kraljičinega poklica. Dvignila so jo nekam visoko, v svoji nemi boli in tihi ljubezni, nekam visoko nad narod in njegovo življenje, kjer jo doseže samo ljubezen in spoštovanje vsega naroda, ki ve ceniti tugo in ki je hvaležen za ljubezen. Le tu pa tam so nam pokaže v bežnih slikah sredi svojo družino, ki ji hoče biti očo in mati obenem, ki jo hoče vzgojiti tako, da bodo sinovi velikega kralja vredni pdnosnih tradicij kraljevskega rodu in Jugoslovanov ter verni odsev tudi vseh plemenitih duhovnih kreposti, ki so jamstvo za trajanje jugoslovanske države. Le tu pa tam jo vidimo, kako v svoji žalni obleki, ki jo noče odložiti, hiti po hodnikih bolnišnic in so sklanja nad posteljami trpinov, aH kako objema revne sirote po otroških zavetiščih ali kako stiska roke ubogim delavskim materam, ki ji pridejo tožit svoje težave. To je naša kraljica Marija. Na njen rojstni dan si bomo živo pred-očili ta vzor žene, ki jo jo božja previdnost hudo preizkusila, ta vzor matere, ki se je prostovoljno umaknila v zatišje svoje družine, da se tam posveti samo vzgoji svojih otrok, ta vzor gospe dobrega srca, ki želi, da ji nobeno trpljenje med narodom no ostane tujo in ki bi ga vsega rada v veselje spremenila, ta vzor kraljica, ki je svojo vzvišeno vzgojno in zgledno vlogo v državi in v narodu popolnoma doumela in dosegla, kar je le redkim dano v življenju, da jo brez izjeme spoštuje in ljubi sleherni prebivalec naše prostrane domovine. Na njen rojstni dan, ko ji iz globine svojih src čestitamo in ji želimo dolgega bivanja med nami in dolgega zgleda pred nami, obnovimo sklepe, da bomo kreposti njunega blagega srca posnemali v družinskem živVienju in njenemu zgledu sledili na polju dobrodelnosti. Kajti končno bo le čista, nesebična ljubezen tisto čudodelno sredstvo, s katerim bomo najprej utrdili domovino, tista ljubezen, ki nas je tako vzorno uči naša kraljica Marija. Gradimo bolnišnico za jetične Slovo od Franca Lipeja Celje, 8. januarja. | V Brežicah se je danes dopoldne ob 10 zbralo > vse meščanstvo, da se poslovi od enega najuglednejših in gotovo najpriljubljenejših ljudi vsega mesta in daleč naokrog po Štajerski in Kranjski. Mestni župnik g, Klasinc je v spremstvu duhovščine iz mesta in okolice blagoslovil truplo. Nato je nastopil govornik, da se poslovi od rajnega Lipeja v imenu župnije, ki ji je bil rajni cerkveni ključar, da se poslovi od njega kot velikega dobrotnika cerkve in da se poslovi od njega kot znanega očeta ubožcev. Za njim je govoril rajhenburški gospod župnik honz. svetnik Tratnik Spoštovani verniki! Ni še dolgo, kar smo se na tem mestu ločili od blagopokojne gospe Lipojcve. Le kratka so lota, kar smo ji s težkim srcem zaklical svoj »Z Bogom«, oni dobri, oni blagi, oni plemeniti duši slovenske žene. Kdo izmed nas je tedaj mislil, tla nas bo tako hitro zbral na tem mestu ravno tako, ako ne še žalostnejši dogodek. Investigabilo sunt viac Doi! Nepojmljivi so božji sklepi! Danes se poslavljamo od rajnega g. Lipeja! Predragi! Silna je ta izguba, silna za lopi Lipejcv dom, silna za mesto Brežice, silna za ves okraj. Kdo nam bo nadomestil: to skrb za domačo hišo, to pomoč potrebnim, to tolažbo žalostnim, to luč v temi tavajočih, ta kažipot zašlim, to skalno značajnost, to diko narodnosti, ta vzor slovenskih vernih moz. Ti, kruta smrt, zakaj si nam ugrabila tako rano najboljšega prijatelja, ta naš zaklad, to naso zvestobo. Da, izpred oči si nam ga vzela, toda iz spomina nam ga ne boš in tudi iz srca ne. Da, dragi gospod Lipej, spominjali se tc bomo v globoki hvaležnosti in ljubili te bomo naprej, dokler se ne snidemo v naročju večne Ljubezni. Do tedaj pa naj ti sveti nebeško solnce. , . , r> Nato je govoril mestni župan dr. Drnov-f e k, ki je rajnega proslavljal kot tistega, ki je vtisnil občini Brežice pečat, ki ne bo nikoli izbrisan. G. Lipej, kakor ga je imenoval župan, je tisti, ki je prav za prav pripomogel k temu, da je občina Brežice prešla iz nemških rok v slovenske. Župan ie izjavil, da njegov spomin tudi na občini ne bo nikoli zabrisan. Za županom je govoril bližnji rojak rajnega g. Janežič z Bizeljskega, ki je v pesniško lepi obliki povedal, koliko zaslug ima g. Lipej za svoj rojstni kraj, Pevci cerkvenega zbora v Brežicah so nato zapeli pretresljivo žalostinko. Sprevod se je pomaknil nato proti meji občine, da odpeljejo pokojnika v Žalec. Na občinski meji se je poslovil od rajnega ' okrajni glavar Poklukar Rojakil Ko spremljamo ostanke moža, čigar lik se je tako jasno in markantno začrtal med najvažnejše atome zgodovine slovenskega naroda, za' črtal v oni del, ki pomeni zopetno združitev raz' kosanih slovanskih plemen po svetovni vojni v svojo prvotno nacionalno državo, naj nam bo dovoljeno, da skrbno izpolnjujemo v imenu vseh Jugoslovanov po svojih legitimnih zastopnikih kraljevine Jugoslavije in v imenu našega najvišjega predstavnika na banovini, gospoda bana, svoj veliki dolg napram spominu tega pokojnika, napram manom njegove velike slovenske duše, moža, ki se je s svojimi lastnimi močmi in iz lastnih skromnih začetkov znal izvojevati uspešno gospodarsko bitko svojega življenja, na tleh,' kjer so se slovenskemu self mademanu stavile na pot velike ovire. Tak mož mora med teptanim slovenskim narodom pomeniti mnogo več, potem ko je visoko in vidno dvignil naš bojni prapor navkreber proti jugoslovanski Kalvariji. Rojaki! Takih mož med nami ne umira mnogo. Malokateremu Slovencu je bilo dano, da je mogel ob zgodovinskih dneh propada naših stoletnih tlačiteljev občutiti tisto srečo in radost, kakor jo je občutil tale mož, ki danes molče leži pred nami in po našem pesniku Prešernu molče trobenta: memento moril Tale mož je bil izmed onih redkih Slovencev, preganjan radi slovanskih idealov, zasledovan že za časa velike osvobodilne vojne, mož, ki je že deset let pred razpadom avstrijske vladavine zalagal in pošiljal letake med svoj tlačeni narod ob priliki ljubljanskih in ptujskih dogodkov žalostnega spomina z dne 20. septembra 1908, V teh letakih moremo danes s ponosom čitati presmelo besedo kipečega aktivizma slovenskega nacionalista. »Bratje in se stre onkraj Save in Sotie! zdramite slovenski na rod, kajti najboljšo kri pije slovenska zemlja. Pokažimo, da smo hišni gospodarji na svoji rodni grudi. Avstrija mora biti slovanska ali pa je ne bo.« Tako so tedaj govorila njegova dejanja. Tako je stalo tedaj v pozivu na protestni shod proti ljubljanskemu krvoprelitju v Brežicah 1. 1908. Pre-mogočna zavest je naenkrat zmagala in popolni optimizem je govoril iz teh vrstic "r'>ko je znal tedaj govoriti preprosti slovenski trgovec. Tako je znal žrtvovati in tvegati našo slovensko Surdulico, oni žalostni Suhi bajer v Ljubljani, tudi oni, od katerega se mi poslavljamo danes. In ni čuda, tega Franca Lipeja so videli že pri kronanju kralja Petra I. Osvoboditelja v Belgradu. Tega slovenskega človeka iz Brežic so opazili tudi tam, na tistem historičnem kalimegdanskem bregu 1. 1904, kjer se je v zmagoslavnem trenutku tedanje kraljevine Srbije med drugimi redkimi možmi iz Slovenije pojavil tudi tale pokojnik, pojavil tistegci večera kot brat in gost Slovenec v kraljevski loži v družbi blagopokojnega kralja Aleksandra I., tedanjega princa. Dragi fant Lipej! Ti, ki že počivaš mnogo prezgodaj pred nami, ti si bil naše gore list, ti si bil značaj in trpin, trpin tudi velikih slovanskih idej. Pa počivaj v miru, počivaj v zavesti, da so se tvoje vrste že danes pomnožile, počivaj potem, ko si tragično omahnil na vrhu svoje Golgate. Počivaj mirno, ker je tvojemu narodu napočila zaželje-na in od tebe toliko zahrepenjena majka Jugoslavija. In danes se sinovi in hčere v tugi zbirajo ob tvojirakvi, ti pa, naš ptič Feniks, nam ostaneš v večnem spominu kot svetla luč. Lipej Franc zbogom! Slava! Slava! Ko so truplo pripeljali v Žalec, so ga položili na mrtvaški oder v župni cerkvi. Krsta in klopi v cerkvi so bile obložene s cvetjem in venci, ki so jih sorodniki, prijatelji in znanci poklonili rajnemu v slovo. Ob 4 so krsto blagoslovili duhovniki, katerih je bilo poleg domačega dekana, konz. svetnika Veternika, še pet. Za krsto so stopali najprej njegovi sorodniki, med katerimi smo opazili bivšega mariborskega župana dr. L i p o 1 d a in zeta dr. B r g 1 e z a s pokojnikovo hčerko gospo Zlato. Takoj za sorodniki je šel v žalnem sprevodu ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v spremstvu bivšega predsednika mariborske oblasti dr. L e s k o v a r j a, poleg njega pa so bili iz Maribora navzoči župan dr. J u v a n, predsednik Prosvetne zveze dr. H o h n j e c, poslanec za brežiški okraj dr. V e b 1 e, notar dr. B a r t o 1 ter mnogo drugih odličnikov. Iz Celja so bili navzoči župan M i h e 1 č ič, podžupan Stermecki, mestni svetnik Jagodi č, Gologranc, dr, Podpečan, dr. D e r g a n c, nato sodnik dr. L e s j a k in pa bivši oblastni odbornik dr. Ogrizek s soprogo, notar Les a ris soprogo, zdravnik dr. Peček s soprogo, dr. Z d o 1 š e k, vodja hiralnice K n i f i c, občinski odbornik D e r ž i č ter mnogo drugih. Iz Kranja pa je prispel nekdanji odvetnik v Brežicah dr. M e g u š a r. Zastopano je bilo tudi banovinsko tajništvo JRZ iz Ljubljane po svoiem tajniku. Poleg velikega števila ljudstva iz Žalca je bil na prvem mestu žalski župan g. L o r b e r. Ob odprtem grobu se je poslovil od rajnega bivši oblastni predsednik X nedeljo sc jc vršila v prostorih mestne občino Kamnik širša seja odbora krajevno Protituborkulozne ligo v Kamniku, kjer jc tajnik lige in znani delavec na nrotitubor-kuloznem polju, g. France Jagodic obširno referiral o poteku obč. zbora PZ v Ljubljani naslednjo resolucijo, katero radi aktualnosti priobčil,jemo v celoti: Odboru protituborkulozne zveze Krajevna protituberkulozna liga v Kamniku je na svoji seji, dne 5. januarja 1936, katere so se udeležili zastopniki politične iu cerkvene oblasti, zastopniki delavstva, industrije, ter javni in kulturni delavci v našem kraju, sklenila poslati naslednjo resolucijo: Naši delegati, ki so sc udeležili občnega zbora PZ v Ljubljani, dno 17. novembra 1985, so poročali v zadevi zidave bolnišnice za jetične bolnike v spomin na blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zcdinitclja naslednje: 1. Predsednik PZ je v svojem poročilu omenjal, da .ic PZ stopila v stik ■/. odborom za postavitev spomenika blagopokojnenui kralju Aleksandru 1. in prosila, da odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju upošteva željo iu potrebo celokupnega slovenskega naroda, da so postavi mesto likovnega spomenika živ spomenik, in sicer tako potrebna bolnišnica za tuberkulozne. Odbor za postavitev spomenika pa jc menda izjavil, da buče zbirati tudi za bolnišnico za jetične! Tajnik I'Z pa jc poročal, da je odbor PZ stopil v šc poseben stik s predsednikom odbora za postavitev spomenika g. senatorjem Hribarjem, vendar je bilo mogoče doseči lc to, da sc bodo darovi za spomenik porabili za gradnjo bolnišnico samo v toliko kolikor bo ostalo od likovnega spomenika. Spričo vsega tega .jc podpisanemu odboru jasno, da zadeva z bolnišnico za jetične šc vedno ni dobila konkretne oblike in .ic šc dolgo no bo, »če sc bo vodila samo evidenca o toni vprašanju«. Ugotavljamo, da jc delo krajevnih lig in protitnbcrkuloznih dispanzerjev toliko časa brez posebnega uspeha in protituberkulozna borba brez realne podlage, dokler nc bomo imeli bolnšnice, kamor bi mogli spraviti vsaj najnujnejše bolnike. Zato predlagamo odboru PZ, da v novem letu posveti temu vprašanju največjo pozornost in stori vse, da zadeva za gradnjo bolnišnice za tuberkulozne bolnike dobi šc to leto konkretno obliko in pravilno usmerjeno akcijo. Protitubcrkulozni teden naj t-c vrši Sirom Dravske banovine pod geslom: »Vse za bolnišnico za jetične«. Pri odboru za postavitev spomenika blagonokojncmu viteškemu kralju Aleksandru T. Zedinitelju pa naj PZ še enkrat zastavi vse, da odbor uvidi potrebo zgraditi bolnišnico za jetične kol spomenik blajropokojneniu kralju. Nadalje utemeljujemo svoj predlog žc z nastopnim: Kakor nam jc znano, je odbor /a postavitev spomenika že zbral s prispevki^ našega naroda milijonsko vsoto, zato je edino pravilno, da narod sam odloči o tem, ali hoče bolnišnico za spomenik ali pa kun obdela-ineira kamenja! Prepričani smo. da .ie ves narod edin v tem. da s" z p »vid i bolnišnica mesto spomenika v katerikoli drugi obliki. Nadalje smo prepričani, da je unrnvičena. do akcije za zidavo bolnišnice v Ljubljani prvenstveno PZ, saj .ie kr. banskn uprava v Ljubl.jani priznala edino njej vodstvo proti-tuberknlozne borbe v Sloveniji. Prepričani smo tudi. da jc PZ edina, ki bo akcijo posue-šila in vodila z vsem svojim članom. Ako se pri odboru za postavitev spomenika nikakor ne najde potrebnega razumevanja, da se že zbrani krediti uporabijo za gradnjo bolnišnice, naj PZ prične s pomočjo kr. brniške uprave in knezoškofijskili ordinarijatev v Marboru in v Ljubljani obširno akcijo za gradnjo bolnišnice v Ljubljani za jetične. Sestavi naj se poseben akcijski odbor za zidavo bolnišnice v okrilju PŽ in v vsaki fari oziroma občini širom Slovenije naj se nemudoma osnuje krajevni odbor za gradnjo bolnišnice za jetične, ki bo zbiral denarna sredstva, gradbeni materijal itd. PZ pa laj preskrbi gradbene načrte in proračune, ki naj bodo taki, da sc bo mogla gradnja ;zvršiti v etapah. Prav tako bi naj PZ rešila vprašanje prostora oziroma stavbnega zemljišča (morda bi ga darovala mestna občina ljubljanska). Naši delegati so tudi pogrešali v re-luciji, ki jc bila sprejeta na občnem zboru PZ, točko, tla kraljevska banska uprava stavi v proračun primerno postavko za zidavo bolnišnice za jetične in s tem podčrta resen zna čaj protituborkulozne borbe. Naše občino, društva in organizacije naj bi poslale svoje prispevke za ta fond. Akcija za zgraditev bolnišnice za jetične pa mora biti tako silna in manifestacija naše resne volje in velike potrebe, da v Sloveniji dobimo krvavo potrebno bolnišnico, tako glasna, da sc bo odzval narod kot en mož in odmev tega glasu mora biti tudi v Belgradu, v obliki državne podpore. Seveda pa je zgraditev bolnišnice za jetične plod večletnega sistematičnega dola, vendar je pa potreba tolikšna, da je nemogoče čakati boljših časov, in jc prav zato nujna potreba preiti od besed k dejanjem! Zavedati se moramo, da bo protituberkulozna borba v Dravski banovini šele z akcijo za postavitev bolnišnice za jetične dobila pravo dr. Josip Leskovar iz Maribora s sledečim govorom: Imam nalogo, da se v imenu stranke JRZ za vedno poslovim od g. Lipeja, ko ga izročamo naši materi zemlji. Kdo je bil pokojnik? Rojen je bil na Bizeljskem 1. 1879 v rodbini, nad katero je očitno plaval blagoslov našega rajnega velikega Martina Slomška. Pokojnik sc je od staršev poslovil, ko je dovršil ljudsko šolo in se je šel učit trgovstva. Ko je kot trgovski pomočnik služil v raznih krajih Slovenije, so ga pred 33 leti slovenski krogi poklicali, da je prišel v Brežice, kjer je odprl svojo trgovino kot prvi slovenski trgovec. Ostal je tam do svoje smrti. S svojo pridnostjo in poštenostjo si je pridobi! lepo premoženje, ki ga je vedno tako obračal, da ni služilo samo njemu, ampak tudi drugim. Poznal je, kaj se pravi ljubiti svojega bližnjega. Njegova hiša je slovela po svoji gostoljubnosti daleč naokrog. Odličen sodelavec ie bil tudi pri vseh slovenskih narodnogospodarskih ustanovah. Bil je sodelavec tudi pri vseh kulturnih ustanovah. Tam. kjer je šlo za pravo slovensko stvar, je bil pokojnik v prvih vrstah. Kaj je to pomenilo v predvojni dobi, to vedo samo listi, ki so sami nosili težave tedanjih dni. Fokoinik oa se realno podlago in konkretno obliko, ter bo protituborkulozno gibanje tako postalo pravo ljudsko gibanje. Pri tej priliki naprošamo našega delegata v odboru P. Z., \i. svetnika u". dr. Frana Vidiea. naj z vsemi svojimi močmi licla un to, da sc akcija za bolnišnico za jetične čimprejo uveljavi, istočasno pa ga prosimo, da v svoji lastnosti kot banovinskj svetnik vsestransko podpira protituborkulozno delo! V upanju, da smo kot članica l'Z storili svojo dolžnost, beležimo z izrazi odličnega spoštovanja! Nekaj misli ob otroški slovesnosti v ljubljanski frančiškanski cerkvi u:t praznik sv. Treh kraljev. Ljubljana, 7. jan. 193(5. Frančiškanska cerkev je bila sinoči ob I popoldne do zadnjega kotička polna. Mladina jc namreč poklanjala božjemu Detetu Jezusove dneve« - male lističe s s-ojimi križci iii ničlami, kakor je pač kdo po otroško /.mogel, Zgornji del ladje jc Icl namenjen mladini, vendar sc starši kar niso mogli premagati, da nc bi gledali svojih malih hlnčkar-jev in punčk. Mnogi očetje il Franc Lipej, vpoštevan s svojim zgledom, besedo in dejanjem, tako si bil tudi zirled onim omahljivcem in nialrdušnežem. Kakor skal:' si stal! * isi oopiMiJ! Tvoje ime, uragi poKOjiUK. se k v teh težkih časih vedno izrekalo z največjim spoštovanjem. Bil si prava slovenska korenina, bil si zvesl svojemu Bogu! To sta tvoji veliki diki. Zato sc tudi tvoje delovanje ni ravnalo po oportuniteti, temveč si zastavil v bran vse svoje sile, kadar jc bilo treba ščititi naše slovenske in krščanske svetinje in naš inaterni jezik Za svoje verno slovensko ljudstvo si bil vedno navdušen, kadarkoli je bile v nevarnosti. Enkrat si navduševal na eni strani, kier je pretila nevarnost, drugič na drugi, največkrat pa l>ovsod. Zato, dragi in spoštovani pokojnik, ko se danes poslavljam od tebe v imenu vodstva bivše Slovenske ljudske stranke in v imenu sedanjega vodstva JRZ, ti izrekam najtoplejšo zahvalo za tvoje požrtvovalno delo. za tvoio gostoljubno;! in lioštenost ter za lep zgled pravega slovenskega borca, ki si ga nam podal Tvoje truplo izročamo materi zemlji, zemlji slovenski, ki si jo tako zve sto ljubil ves čas Tvojo dušo pa. dragi pokojni'", priporočamo Bogu, ki naj bo tvoj dober plačnik za vse, kar si nam bil Zbogom! Žalostinko -Nad zvezdami-, ki so io ganljivo zapeli pevci, je bil pogrebni obred končan in zemlja je sprejela truplo Franca Lipeja, čigar duša se žc veseli pri Bog::. Drobne novtee Koledar Četrtek, !). januarju: Itnjslni dun Nj. V"l. kraljice Marije. Julijan. niiieenoe; Peter, škof. Osebne vesti Promoviran je bil 31. decembra na belgroj-ski univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Dolanc iz Hrastnika, čestitamo! Premestitev. Z odlokom bonske uprave je premeščen zdravnik dr. Marjan Rozman, banovin-ski uradniški prapravnik v splošni bolnišnici v Mariboru, v javno žensko bolnišnico v Novem mestu. Poroka. V nedeljo sta se v Šoštanju poročila g. Joško Cas in gdč. Mici StanovBek Da bi srečno bilo! Hitite in ue zamudite najlepšega filma letošnje sezone v prekrasnem velefllmu KINO WMH paula wessey rEL'22'21 .EPIZODA1, Danes poslednjič ob 16 19 15 in 21'15 uri te nunadkri- ljtva -iien"zadna Jutri premiera! FRANČIŠKA GAAt v prekrasnem, veselem in mičnetn filmu w — Slovo vojnega ministra. Zadnji »Ponedeljski Slovenec« je poročal, da je dospel v nedeljo popoldne v Slovenijo vo]ni minister g. general Peter Zivkovič, ki je odšel na Bled in od tam na Pokljuko, kjer je obiskal smučarje, ki trenirajo za olimpijado. Ogledal si je tudi skakalnico v Planici. Včeraj dopoldne je prišel s svojim spremstvom z avtomobilom v Ljubljano. Ker je avto prišel v Ljubljano prej. kakor salonski vlak, je vsa družba odšla v kavarno na nebotičniku. Ob 12.47 je vojni minister'general Živkovič odpotoval z vlakom proti Belgradu. Ker je imel obisk vojnega ministra izrazilo značaj ineognita, ni bilo pri slovesu predstavnikov državnih oblasti. -• Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zju-tra] na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Ustanovitev zveze vodnih zadrug dravske banov ine je bil namen seslanka 30 zastopnikov 19 obstoječih vodnih zadrug (in 12 snujočih se), ki se je vršil 7. t. 1. v Ljubljani. Sklicala sta ga v sporazumu z ban. nadinž. g. Kočevarjem župan L. Kržič in ban. svetnik župnik Hafner, ki je zborovanje vodil. Objasnil je potrebo in koristnost nameravane zveze za prebivalstvo in oblasti, priporočal nesebično, vzajemno, sporazumno, nepolitično sodelovanje vseh članic zadrug, ki naj iz-begavajo odbijajoče majoriziranje in pomagajo oblastem pravično, smotrno, ekonomsko uporabo javnih sredstev za melijoracije in regulacije. Nad-inženjer Kočevar je prečital in razložil načrt pravil za zvezo vodnih zadrug (sprejet po podrobni debati z malimi izpremembami in dopolnili), osnutek uredbe o upravljanju banovinskega melioracijskega fonda, ki mu je dodal zanimiv ekspoze in pravilnik. V bistvu je naloga zveze vodnih zadrug ustanavljanje, informiranje, podpiranie, vodstvo in enotno usmerjanje vodnih zadrug, podpiranje ba-novinskih in državnih oblasti v svrho pravične, smotrne in ekonomske razdelitve podpor in uporabe razpoložljivih sredstev za regulacije in melijoracije v dravski banovini in potrebno posredovanje med članicami in oblastmi. Zborovanje je poteklo v lepem sporazumu: pokazalo je splošno umevanje in soglasje, enakost v pogledih na naloge zveze. Soglasno so bila sprejeta pravila zveze in izvoljen začasni odbor (gg. Hafner, Arko, Perrne. Černe), ki ima nalogo izposlovati oblastno potrdilo pravil in odobritev uredbe o melijoracijskem fondu. Splošna in iskrena je bila zahvala g. nadinž. Kočevarju za njegovo požrtvovalno pomoč. Zveza vodnih zadrug obeta postati važen, koristen činitelj v narodnogospodarskem sfremljenju Slovenije. Naj bo stara al pa mlada vsaka pije čaj" rada Čez fare trt devet vasi „Naš čsaj" vse druge prekosi. Srednje močan potresni sunek je zadel vso »everno Slovenijo včeraj okrog pol šestih popoldne. V Ljubljani so zaznamovali aparati v meteorološkem institutu en sam sunek cb 17 in 23 minut. Ob istem času so občutili sunek v Celju, v Mariboru pa eno minuto preje. V Dravogradu so zabeležili sunek kar dve minuti kesneje. kar je najbrž posledica ne popolnoma točnih ur. Sunek je prišel najbolj do izraza v Celju in okolici, .vendar nikjer ni povzročil nikakršne škode. Za s?, misijonarja .los. Kereca jc darovala 'neimenovana' 100 Din. Znesek je uprava izročila svojemu namenu in izreka zanj prisrčni: Bog plačaj.! AUTOMATIČNE BIL) ARDETE za gostilne in druge lokale, dobavlja po najugodnejših cenah REMEC Co tovarna upognjenega pohištva K A M N IK Pridobnina in rentnina je vlagati letos meseca januarja. Opozarjamo vse vlagatelje teh prijav. da ima vse potrebne tiskovine v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Pola stane L)in 1. 'lagateljem pridobnine priporočamo tudi: Davčno prijavo za splošrti davek na poslovni promet in tiskovino Pripomoček za sestavo napovedi za pridobnino< komad Din L—. Gostilničarjem pa Pripomoček za sestavo pridobnine za gostilni-čarske obrti« komad Din 1,— Trdo sftotico, katar debelega čreves i neprijeten počutek vsled zaprtja zdravi prirodna Franz-Josefova grenka voda zavžita po eno malo čase, zjutraj in zvečer. Rok. pu mi ji . so«. 1*>I. in uar. 7. dr. S-br. 154&'i, 25. V. .15. — Prošnje za policijske službe. Pred skoraj letom dni so ljudje zvedeli, da bo ljubljanska policija sprejela nekaj novih stražnikov. Mladi fantje, i ki so brez posla ali pa imajo le kakšne nestalne službice in zaslužke, so tedaj navalili s prošnjami na policijo, zbirali dokumente in podobno. Policija je pred časom res izbrala nekaj najbolj primernih t.Mi«.. •(»»■ :,V> imtfnnvsh 2B Dosktisne stražnike. IGLU Prošnje /.u sprejem v policijsko službo pa še vedno prihajajo, onako tudi prošnje tistih, ki bi radi dobili pisarniško delo. Uprava policije zato opozarja prosilce in reflel- fante, da je že vsa mesta oddala tei ne bo več usliševala prošenj za službe. Reflek-tanti naj torej tako prošnje opuste, ker si s tem prihranijo občutne stroške, ki so zvezani radi raznih kolkov, zdravniških in drugih spričeval. Poceni na Dunaj potujete, če si nabavite pri Pulnik<-u v Ljubljani zimsko legitimacijo tVVinter.saisonkarle), na podlagi katere uživate razne ugodnosti po železnici, v hotelih in brezplačni vizum. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljena »Uredba o izločitvi kraja Ivanjševci iz občine Križevci in priključitvi k občini 1'rosenjako.vci«, dalje oiiesi'ečil mladi delavec Emerik Iskra. Ogrodje žerjava je delavčevo glavo pritisnilo ob steber in mu jo zdrobilo Mladi Iskra je bil na mestu mrtev Ponesrečeni mladenič je bil priden delavec, ki je mnogo obetal. Morda je ravno i ta njegova vnema za delo kriva, da je pri nevar- j nem delu nekoliko manj pazil na svojo varnost. ' Naj mu sveti večna luč! Njegovi hudo prizadeti j materi pa izražamo ob tej bridki izgubi svoje globoko sožalje. Uubljana 0 Ob priliki rojstnega dn; Nj. Vel. kraljice Marije, ki ga slavimo v četrtek, dne 9 januarja, vabimo vse hišne posestnike, da na ta dan na svojih hišah razobesijo državne zastave. — Predsednik j mestne občine: dr Adlešič 1. r 0 XII. Prosvetni večer, ki bo v petek 10. januarja ob 8. uri v vfcrandni dvorani ho-ttla Union bo posvečen našim muslimanom. Predava o leni predmetu dr Franc Kulovec min. n. r. v zvezi s skioptičnimi slikami. Predavanje bo brezdvoma i zanimivo, ker nam bo odkrilo način življenja, žitja in bitja naših muslimanov med katerimi je dalj časa bival predavatelj. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Novost! Premierna matineja v &!F?0 UlHOMI no znižanih matinejskih cenah Din 4"50 za osebo I (VEČNI MOLK, Zvočni film v našem jeziku! Originalni eskimski film napete in poučne vsebine t Premiera v petek in soboto ob 14.15, v nedeljo ob 10.30, v ponedeljek poslednjič ob 14.IS. imenovala za stražnike. © Delo za mestni proračun. V teku so vsa glavna pripravljalna dela za sestavo mestnega proračuna za leto 1036-37 Kolikor se tiče nekdanje mestne občine, so pripravljalna dela Sv zaključena, velika težava pa je s proračunom bivših in sedaj priključenih mestnih občin. Kakor znano, so imele te občine gospodarstvo v znatnem neredu, tako. da niso imele niti potrjenih računskih zaključkov. Tako je zelo težko ugotoviti, koliko so imele te občine stvarnih dohodkov in koliko izdatkov. Zaradi tega se bo sestava proračuna nekoliko zakasnila, vendar pa je občinski svet že vztrajno tta delu, da se delo čimbolj pospeši. 0 Fantovski odsek Šentpeterske prosvets ima danes ob 8 občni zbor. Vabimo vse, kateri se zanimajo za prosvetno delo. da se vpišejo v naš odsek. ^ Našlepše zimske suknje in obleke dobite pri I. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12 0 Ženski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva priredi v ponedeljek 13. januarja ob 8 zvečer v društveni dvorani sestanek Na sestanku bo predavala zdravnica gospa dr. Malka Šimec o hi-gijeni žene. 0 Na XII. prosvetnem večeru Salezijauskc prosvete na Kodeljevem d revi ob S bo g. Štefan Temlin z lepimi skioptičnimi slikami predaval o Prekmurju. • Planine vas vabijo! Kateri planince, ki /uhaja v Gorenjski kot, ue pozna Milic — gorenjskega fanta, ki je pretakni! že vusk kotiček v naših gorah? In kaj vse jo i/kusil in doživel na plezalnih pohodili z vrvjo in klini preko strmih sten iii ostrih grebenov? O vsem tem nam bo pripovedoval v dvorani Delavske zbornice 14. januarja /večer. Dr. Miha Potočnik je humorist iri postregel nam bo tudi z ocvirki« ler nas spravil v dobro voljo. Planinci! Ne bo Vam žal večera! Vstopnice v predprodaji pri tvrdki Alpina« ter Kolb & Predalie. 0 Pozor! Doznali smo, du so se v zadnjem času /glasili zaradi pregleda plinskih aparatov in naprav ljudje, ki od plinarne niso pooblaščeni /a izvrševanje teh poslov. 1/ lega razloga prosimo naše stranke, dn od vsakogar, ki se /glasi pri njih bodisi zaradi pregleda ali pojmu ila plinskih naprav, zahtevajo, dn se i/kaže s službeno legitimacijo. — Mestna plinarna ljubljanska. '.S Nesrečen železniški prelaz. Prelaz Dolenjske cesle čez dolenjsko železnico je morda najbolj nesrečen železniški prelaz v vsej Ljubljani. Ne da bi se morda na njem dogajale kakšne nesreče, ker so zapornice pogosto spuščene še dalj, kakor je to potrebno, temveč zaradi lega, ker ga morajo vsako leto najmanj trikrat popravljati. Tako so ga morali popraviti tudi ta teden, trpel pa je seveda cestni promet, ker so morali vozniki in avtomobilisti napraviti velik 6vinek po Ižanski in Orlovi ulici. Vzrok tem popravilom je skrajno slaba in blatna cesta, ki ogroža celo železniško progo. 0 Iz policijske torbe. V Strojnih tovarnah in livarnah so prišli na sled večjim tatvinam. Nekdo je moral krasti zaporedoma razno ključavničarsko in kovinarsko orodje, ki ga sedaj pogrešajo. Neznan tat je obiskal Franceta Pahorja iz Zg. Šiške, odnesel mu je dva para gojzeric, nekaj perila in več klobas, — Prijavljenih je še več manjših tatvin, Odkar je amnestija izpraznila sodne zapore, so številni uzmovlči namreč pridna na delu. Maribor Ali bomo dobili pohorsko vzpenjačo? Maribor, 8. jan. I 'od predsedstvom hotelirju g. /*Po vodniku je bila snoči seja vodstva zadrugo Pohorska v/ponjuea«, ki jc bila /clo važna. Na seji se jo namreč končno sprožilo načelno vpršunje, ali nuj se zadruga delu za vzpenjačo na Pohorje resno oprime ter sprejme katero od mnogih ponudb za zgraditev te železnice ki so jih stavile inozemsko firme, ali pa naj se sploh raz-ide ter se ideja vzpenjače na Pohorje koneno-veljavno pokoplje in spravi / dnevnega redu. Za |)ivo rešitev je govorila zelo ugodna ponudba nemške tvrdke K mest lleekel iz Saar-brtickenu, ki jo zastopa v Mariboru kapetan Kordik in ki jo pripravi jenu pri delili tudi fi-nancijelno sodelovati, druga rešitev pu je po-dunu zaradi zgradbe pohorske ceste ki je letos že dosegla vrh Pohorja ter bo v nekaj letih odprla celo pogorje splošnemu avtomobilskemu prometu. Do definitivnega sklepu na si-nočnji seji še ni prišlo, ker jo treba počakati še na stališče mestne občine mariborske, ki je svo ječnsno obljubila prispevek 500.000 Din, ter banovine, ki jc bi Iu pripravljena prispevati isto vsoto. — Vendar so bo pa že tekom d veli mesecev konenoveljavno vedelo, ali dobimo vzpenjačo na Pohorje ali ne. * □ Prvi višji red ali subdijakonal podeli v nedeljo, 12. t. m. v cerkvi sv Alojzija knezo-škof dr. lomu/je letošnjim novomašnikom □ Prenos tkalnice ni dovoljen! Mariborska tekstilna tvornica hoče prestaviti svojo tkalnico i/. Varaždinu v Maribor, kjer se že nahaja predilnica, u-protura. barvarna in prodajni oddelek, ter tako združiti vso podjetje v svrho lažjega poslovanja. Seveda bi s tem Maribor precej pridobil, ker bi našlo zopet več ljudi zaposlitev v novem podjetju, /a Varaždin |>a bi pomenil prenos znatno izgubo Banovina je dala že vsa potrebna dovoljenja /a prenos tkalnice, sedaj pa je prišla prepoved od ministrstva trgovine, ki ne dovoljuje, da bi se varaž-dinska tkalnica premestila v Maribor □ Visok obisk smo imeli včeraj v Mariboru, ko je prispel bivši g minister in ban ter sedanji senator dr. Drago Marušic Obiskal je nekatere svoje mariborske politične prijatelje, nato pa je imel z njimi daljšo kmilerenco za zuprtiini vrati v kavarni Jadran«. Njegov obisk je napravil litis, du skuša zakrpati razbito fronto JNS ter jo olepšali / nekaterimi novimi okraski. □ Drevi poslovilna predstava Vladimirja Skrbinška. Priljubljeni igralec, ki ga je naše gledališče na žalost izgubilo, se poslovi v vlogi Dušana v Šorlijevi drami »Blodni ognji«. Delo se uprizori v Skrbinškovi režiji. Rezervirajte vstopnice! □ Z dvojno zasedbo začne v kratkem poslov 48 sumljivih oseb in krajev zločina ter napravil 2490 slik. ■ daktilo-skopiral je "I oseb, naložil je v razvidnico 385 daktiloskopičnih pol, 1691 slik. odposlal 653 kom. daiktiloskopičnih pol in !()()(,• slik drugim polic, oblastvom, napravil 75 krajevnih ogledov s fotografskimi in daktiloskopičnimi pripomočki. zasledoval zločince Itkrat s policijskim psom ter identificiral na podlagi prstnih odtisov 10 oseb, od tega 4 s krivim imenom ier 5 vlomilcev. □ Kupčije s saharinom. \ Bresterniei so zasačili orožniki 57-lelnega Josipa Maleea iz Loke na Dravskem polju pil prodaji saharina. Pri njem so našli še 14 zavojev saharina. □ Žepar ukradel 5 ju rje. Mesarskemu mojstru Antonu Klisu je neznanec na Glavnem trgu pri vstopanju v avtobus spretno izmaknil >500 Din. Mesar je imel denar v listnici, ki jo je nesel v oekarju □ Filatelistični krožek v Mariboru je zboroval ter si izvolil stari odbor / malimi izpremembami. Krožkovi sestanki so vsako sredo zvečer v gostilni pri Prleku« v Tattenbachovi ulici ter se vabijo poleg članov tudi vsi oni. ki se zanimajo za filateli.jo. □ Jajca in mleko dražja. Na včerajšnjem trgu so cene jajc in mleka nekoliko poskočile. Prodajalo so sc jajca po 1.25—1.50. mleko pa po 1.75—2 Din liter Celje 0 Celjani zelo veliko čilajo. Mestna knjižnica v Celju je v preteklem letu izposodila svojim obiskovalcem 28.0610 knjig. Večina izposojenih knjig, lo je 26.963, i° bilo leposlovne vsebine, le 1117 knjig znanstvene vsebine. Od izposojenih knjig je bilo slovenskih 17.486. nemških pa 9477. .er Darovi za Podporno društvo za revne učence na drž. realni gimnaziji v Celju in za Dijaško kuhinjo. Stanovalci hiše Pokojninskega zavoda v Celju so darovali Podpornemu društvu za revne učence na realni gimnaziji v Celju 340 Din namesto venca na grob sostanovalca g. Srečka Zalo-karja, celjski akademiki pa so darovali namesto cvetja istotako na grob pokojnega g. Srečka Zalo-knrja 100 Din Dijaški kuhinji. c* Celjsko strelsko okrožje obsega v svojem področju 60 družin. Delo družiti je v lepem razmahu in napredku. Uprava okrožja, ki ji predseduje |*idpolkovnik g. Mirko Stojkovič, |e sklenila nabaviti prapor, pod katerim naj se v bodoče zbira članstvo te patrijotične organizacije. V kritje nabavnih stroškov bo priredilo celjsko slrelsko okrožje v soboto, dne 11. januarja 1936 v celjskem Narodnem domu zabavo, katere čisti dobiček je določen v gornji ramen. o; Poštni uslužbenci so zborovali. V nedeljo (topoldue je imelo društvo nižjih pošinih uslužbencev za celjski okraj v hotelu Evropa redni letni občni zbor. Podana so bila običajna odbor-niška poročila, |>ri volitvah ie bil pa izvoljen stari odbor. <*. Delavstvo tovarne >Klka< so zahvaljuje lastniku podjetja za božičnieo. Ni idealnejšega sredstva za otroke, starejše ljudi in rekonvalescente (po operaciji, porodu, hripi itd.) kot je s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i. si. - Radenska je najbogatejša naša voda po raznolikosti zdravilnih sestavin (lod, litij, kalcij, brom, fosfati, mangan itd ), - Sleherneiru bo kaka njena sestavina sigurno dobrodošla ! Obrtno sodišče Ce stopiš v ljubljansko justično palačo, kar začudeno povprašaš, kaj neki delajo te množice ljudi tukaj. Zelo veliko jih vidiš v zemljiški knjigi. Zvedavo in pozorno brskajo po glavni knjigi, posebno jih zanima bremenski list. Neverjetno veliko obiskovalcev imata razpravni dvorani št. 28, imenovani v ljubljanskem narečju »Spetirsals, in št. 79. Vidiš najrazličnejše obraze,.tu so zastopani najrazličnejši stanovi. V teh sobah se obravnavajo kazenske zadeve. Dnevno časopisje prinaša iz teh dvoran najrazličnejša poročila, deloma zanimiva, večinoma pa suhoparna in celo laka, ki nimajo za javnost popolnoma nobenega pomena. Mislim, da čitatelje vrlo malo zanima, če je Špela na Igu rekla Jerici, da je prismoda, brez vsakega vzgojnega in poučnega vpliva je notica, da je divji lovec Janez ustrelil zajca v tujem lovskem revirju. Vendar se vse. polno takih za javnost brezpomembnih razprav objavlja po časopisju. Nekatera taka poročila zavajajo celo mladino na kriva pola. Pa še v drugih dvoranah se vrše razprave, ki so civilnega značaja; nekatere so zelo zanimive in bilo bi včasih prav koristno, da bi javnost izvedela za vsebino takih razprav, ki razsojajo mnogokrat o prav visokih tisočakih, popreje tudi v milijonih. Videlo bi se, da tudi pri bogataših ni vse v redu. Toda v lako dvorano ne zaide nikdar noben poročevalec. V zadnjih časih pa se kar tare ljudi ob sredah in sobotah pred sobo št. 133, ob torkih pa pred sobo št. 140. Večinoma so to mladi ljudje, nekateri srednje starosti, starcev ne vidiš. Žalosten pogled na nje! Nihče nima podbradka; ne diši po mazilih; upadla lica pričajo o tem, da imajo zelo pičlo hrano; iz obleke in obutve jim gleda revščina; njihove zimske suknje so še pri »Tivarju*. Kdo pa so ti ljudje? To so delavci, ki iščejo pravice pred obrtnim s o ti i š č e m. Če bi kdo tem razpravam prisostvoval samo enkrat, bi se moral začuditi, da se na videz tako malenkostne stvari obravnavajo pred sodiščem. Ali mar ne bi toženec rajši plačal tiste bore dinarje? Ne! Danes je treba gledati na vsak dinar, ali pa ne gre za dinar, marveč za princip. Toženec pravi, da iz principa ne plača. Toda sodišče pove, da nc gro samo za princip, marveč za denar, kajti delavec ne more živeti od principov. Da se delo pri obrtnem sodišču množi, je deloma krivo |x>manjkanje denarja, v mnogih primerih pa nepoznanje obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev. Zato ne bo odveč, če bo naš list od časa do časa prinašal poročila izpred obrtnega sodišča in na ta način seznanjal širši krog občinstva, kako se predpisi navedenih zakonov uporabljajo v praksi. O rasni estetiki ljudstva pri Jugoslovanih ! je v torek predaval v Ljubljanskem klubu direktor ethnografskega muzeja v Ljubljani, g. dr. Niko Ž u p a n i č, ki je bil to snov obdelal že na mednarodnem kongresu za populacijsko vedo v Berlinu avgusta lanskega lela. Predavatelj je podal nekoliko vidikov k presoji, kaj smatra jugoslovansko ljudstvo, ako ga vzamemo več ali manj kot rasno enoto, za rasno lepo, oziroma kaj je njegov rasni ideal, kar je pojasnjeval na onili fizioloških svojstvih, ki igrajo pri Jugoslovanih odločilno | vlogo pri izboru ljubimke, oziroma spolne in zakonske družice. Predvsem je vpošteval predavatelj oni tip rasne lepote, ki mika ali odbija preprostega srbskega človeka, kar je povzel iz srbske narodne pesmi. Srbsko proslonarodje ljubi temno lase in oči, dočim ga modre odbijajo. Na zgledu kraljeviča Marka (iz balade >Marko i kči kralja arapskoga«) pa je predavatelj predočil. kako se srbska narodna duša boji poinešavanja s tujo krvjo (v tem slučaju arabsko). Nalo je predavatelj razvil tezo. da so bili v zgodnjem srednjem veku Jugoslovanom laslni vsi znaki svetle nordijske rase. kar pa se je po krvnem mešanju s staro-seli sčasoma spremenilo skoro v nasprotje; ostala pa je Srbohrvatom nordijska visoka rast in drža. Za tem je predavatelj obravnaval rasni okus Slovencev, v katerih pa se določen lip lepote z rasnega stališča ni izkristaliziral; tudi pri Hrvatih se na tej osnovi ne da reči nič določnega. Vendar sodj predavatelj, da živi v jugoslovanskem narodu močan rasni čut. Za svoja zanimiva izvajanja je žel predavatelj živahno pohvalo mnogoštevilno zbranih poslušalcev, predsednik kluba g. dr. Win diseher pa je izrazil željo, da bi gospod predava tel.j, ki je znan strokovnjak rasne vede, še večkral širši krog seznanjal z izsledki te vede, ki ima čedalje večji praktični pomen v narodovem življenju. Prosvetno društvo Vič vprizori v nedeljo, 12. januarja t. 1. ob 8 zveč er v dvorani Društvenega doma na Glincah burko »Gospod senator«. Vandalizem. Zadnji čas sc je uveljavila pri nas zopet grda hudobija trganja plakatov Prosvetnega društva. Ne gre tu za poedine slučaje, marveč za sistematično organizirano metodo škodovati Pro-I svetnemu društvu. Dobro vemo, odkod izvira to sovraštvo. Zapomnijo naj si pa nasprotniki naše prosvele, da ravno v lakih dejanjih kažejo vso svojo kulturno izobrazbo. Imena nekaterih od teh zlobnežev so nam ž.e znana. Pazijo naj tudi, da si pri prihodnjem takem poskusu ne osmode prstov. Ptui Osebna vest. Dne 5. januarja letos jo obhajal I svoj 70letni rojstni dan g. p. Bernardin Šalamun, konvenlual luk. minorilskega samostana, v duševni in telesni čilosli. Dolga leta je služboval »lavljenec v težavni fari sv. Trojica v Halozah kol kaplan. O. p. Šalamun se je svojčas prav marljivo • udejstvoval kot nabiratelj slovenskih narodnih pesmi. Kar ima narodnih pesmi dr. Karel .Št rekel j iz vinorodnih Haloz, ler deloma tudi Slovenskih goric in Ptujskega |n>Ija, je zasluga tega častitljivega starčka. Tudi se je udejstvoval kol zgodovinar iu imamo i/ njegovega peresu zelo zanimiv opis mesta Ptuja in okolice v letniku 189:> v Domu in svetu... še na inuoua letal / Slov. b Si ran 5. Mobilizacija naš h kliringov Kako priti do izplačila terjatev v Nemčiji in Italiji? Za nepoučenega človeka izgledajo današnje razmere v mednarodnih financah lako zamotane, da predstavlja red, ki so ga ustvarili v zadnji dobi klirinški sporazumi, na vide/, edini izhod i/, tega labirinta. V resnici pa se mirno toga reda vršijo s pomočjo narodne banko mnoge kompenzacijo in plačila, ki bi se ali ne mogle drugače izravnati kot izven kliringa ali pa bi se siner mogle slične terjatve izravnati tudi v kliringu, vendar pa bi morali gotovi interesenti predolgo čakati na svoj denar. Kaj mislimo s tem? S tem mislimo v prvi vrsti na inozemske terjatve (zlasti nemške in italijansko) pri nas, katere so nastale n. pr. iz naslova mednarodnih prevozov in ostalih uslug (špediterji, železnice, bančne usluge itd.) Tako imamo 11. pr. inozemske spedi-terske terjatve, ki gredo v razmeroma visoke vsote in katere se ne javljajo na račun kli-ringov. O vzrokih ne bomo razpravljali na tem mestu: Ugotoviti hočemo to, da bi se n. pr. italijanski klirinški saldo v našo korist mogel s pomočjo arbitraže zmanjšati najmanj za polovico in nič matije bi se mogel zmanjšati tudi naš aktivni saldo v Nemčiji za razmeroma velike zneske, ako bi se ne jemale pri navedenem ustvarjenem redu gotove velike izjeme. Država je dovolila olajšave za svoja pridobitna podjetja. Tako železniški dohodki, ki izvirajo iz mednarodnih prornetov ms, vze*i v klirinška plačila z edino izjemo Češkoslovaške. Železnice predstavljajo pr nas v tem pogledu gospodarski inštrument, tu katerega ne velja pravilo. Stotine milijonov dinarjev se izravnava pri nas izven — kliringov. Nato prihajajo po vrsti ostala državna podjetja. Špediterji. To je poglavje zase. Zneski, ki jih dolgujejo naši špediterji inozemstvu, so prilično veliki. Naravno obstojajo tudi terjatve inozemstva. Vendar pa, če pogledamo razmerje med njimi malo bližje, vidimo, da bi bilo potrebno, da se inozemskim terjatvam, ki obstojajo pri naših tvrdkah (špo-diterskih) posveti večja pozornost. Narodna banka dovoljuje izravnavanja takih dolgov tudi izven kliringov, da pridejo inozemski uu-niki čimprej do svojega denarja. Obstojajo pa kompenzacije tudi brez reda in spontano. Prevozne usluge se tako medsebojno kom penzirajo izven kliringov. Znano je, da imajo jugoslovanske državne železnice visok aktivni saldo pri bolgarskih, italijanskih, madžarskih, riunutiskih in avstrijskih železnicah. Ako hi se ta salda uporabila, tu jc, angažirala v arbitražne svrhe, bi se mogel likvidirati velik del klirinških saldov v Nemčiji in Italiji. Tehnična izvršitev take transakcije zavisi od strokovne sposobnosti in poznavanja razmer v državah, v katerih imajo naše dolžnice svoje — terjatve. Gros terjatev naših izvoznikov v Italijo in Nemčijo se nahaja v privatnem gospodarstvu. Ako se n. pr. angažira gotova privilegirana družba pri uus, da more z odobrenjem finančnega ministrstva izvrševati transakcije in slične arbtražne posle za železnice in za sebe, potoni je to brezpogojno potrebno in še mnogo bolj nujno, da se obstoječ red ki je ustvarjen s kliringi, revidira tudi za privatno gospodarstvo. E11 milijon nemških mark predstavlja na pr. tudi za privatno gospodarstvo veliko vsoto. Naše gospodarstvo ne more čakati na plačila tako dolgo dobo, kot se to pri nas prakticira. O tem pa, da bi uvozili v kratki dobi toliko blaga iz Nemčije, kolikor znaša naš aktivni saldo, ne more biti govora. S tem bi sami onemogočili ravnotežje naše trgovske bilance, od katere odvisi tudi v največji meri naša plačilna bilanca. Sicer pa ima tudi naš izvoz stalno tendenco padanja. Kaj sledi iz tes. 75—77, agrarji 45—47, vojna Skoda promptna 354—356, begi. obvez. 00 do 02. H% Bler. pos. 80—82, 7% Bler. pos. 70—72, 7% pos. Drž. hip. banke 76—78. Zagreb. Državni papirji: T7r invest..pos. 76—78, vojna škoda promptna 355—356 (355), beg. obvez. 62—62.75, dalm. agrarji 60.50— 61.50, 8% Bler. pos. 80—80.75, 7% Bler. pos. 70—71.25. 7% stab. pos. 76.50 den. — Delnice: Narodna banka 6220—6500, Priv. agrarna banka 228—231.50. Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se poka-zujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, izborno pomaga večtedensko pitje naravne Franz-Josefove grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje. 0*1. rog. 8. br. .'{0474/33. Radio Programi Radio Ljubljana: Cetrlel:. 'i januarja: 12.0 zgodovini ter pisal svoje lepe, realistično nazorne. trde in močne, ob tedanjem romantičnem sen-timentalizmu in stritarjanskem merjenju slopic naravnost osvežujoče pesmi, balade in romance, legende in rapsodije. In s lo svojo zbirko »Balad in romanc«, jc ]>osta1 klasik slovenskega slovstva ter največji slovenski pripovedni pesnik. S tem Aškercem ie zn v el v našem slovstvu realizem tudi v poeziji, odprla se je širokost življenja, ne pa glo- bokost, raznolikost pojavov ter objektivizem v pesmi; prav tako je tudi borba za soc. ureditev družbe, upeimitev kmečkih puntov, zgodovinske podobe iz turškega, Trubarjevega in Napoleonovega časa. Klasični »Mejnik« bo za vedno ostal mejnik v našem pesništvu. Kot je vsak realizem nenaklonjen idealističnemu gledanju sveta, tako je tudi Aškerc zajel nekaj podob zgodovinskih razvratnosti. ki prijajo vsakemu realističnemu peresu, ki pa so naletele na odpor pri Malmiču, ki je te pesmi krstil za »cunje«, kar je Aškercu odločilo njegovo življensko smer. Obrnil se je v nasprotno stran kot pozneje njegov učenec Medved: pri obeh j>a je to jx»vzročilo umetniško krizo. Ob pojemajočem liberalizmu in iz odpora proti neumetnostnemu nastajajočemu Mahniecvem kulturnemu boju, se ie Aškerc ločil od Cerkve, ter se naslonil na Trubarja predvsem kot upornika proti veri, ga proglasil za borilca svobodne misli, kar gotovo kot verski reformator ni bil, ter se postavi! na čelo vse borbe proti katolištvu. Tako početje, da se veliki pesnik bori za liberalizem proti novemu toku, ki ga preli premagali, je gotovo pri-jalo voditeljem liberalizma, ki so mu dajali za-slombe, da je Aškerčev naravni upor z leta na leto bruhal nove unesnitve svojih »junakov«, toliko strastuejše pamflele, kolikor bolj jc čutil sam v sebi, da ga zapušča pesniška moč. Iskal je Iru-dotna novih pesniških motivov po svojih potovanjih v tavanju, po budističnem svetovnem nazoru, pri helenisfičnem naturalizmu, da bi se rešil kot umetnik, toda pesniška moč se mu ni več povrnila v taki siii kol v mladosti, ter je na starost doživel celo še to, da so nastopili strnjeno proti njemu celo njegovi učenci — mlado modernistično poko-lenje Cankarja in Župančiča- ki je odklanjalo njegove knjige. Njegova slava je živela le še v tujini, kateri še danes pomeni Aškerc najslavnejše slovensko pesniško ime ter so ga Čehi smatrali celo vrednega kot kandidata 73 — Nohetnvn nagra/lo' Slovenska kritika pa je bila mnenja, da se je »po- mešal med pocestno množico ter pisal pesnitve, dolgovezne kot socialistični govor v predmestni gostilni« (Prijatelj). Od njegovih 18. knjig je danes le malo živili, morda samo prvi dve ter nekaj drugih v odlomkih. Ekspresionislično pekoleuje ga je postavilo celo njegove »Balade in romance« na tehnico ter skušalo ugotoviti njih pravo vrednost. Pregelj je nekoč zanimivo analiziral njegovo pesniško tehniko, ter ugotovil, da jc prava Aškerčeva pesniška oblika — rapsodija, verzificirano pripovedništvo. Vsekakor danes Aškerčev vpliv na slovensko slovstvo ni tak. ko! bi pričakovali in kot bi zaslužil: saj ni pustil za seboj nobenega učenca. Toda ob današnjem Aškerčevem jubileju bi opozoril na sorodnost današnjega časa s časom Aškerčevega nastopa, ko je prav 011 premagal osladni striterjanski lažiromantizem v poeziji in v epiki ustvaril pravo pesem svojega časa. ter lc tako postal voditelj in geslo svoje dobe Ali ne kriči današnji čas prav lako po slovenskem epiku, ki bi današnjemu rodu ustrezajoče prikazal like in podobe iz slovenske zgodovine, iz našega velikega časa na prelomu Avstrije, podobe iz podzemlja, socialne bede iti kulturne borbe? Toda tudi prav Aškerčev zgled naj bo vsem današnjim pesnikom opomin, da samo »pomešanje z množico«, »prejie-snenje uvodnih člankov dnevnega časopisja«, agitacija po programu stranke« kot je Prijatelj očital Aškercu, še m pesem in ne umetnina ler da je Aškerc bii kot umetnik najniže prav v svojih socialno in idejno morda jx>meinbnih verzificiranih izjavah Čudim se. da današnji materialistični rod še ni proglasil Aškerca za svojega predhodnika, kar tudi je- ter da še nismo nastopili z njim z zahtevo jx> novi epiki, ki je v pričakovanju časa! * E i-Iw.mIL pidjiij/en-n i".-i!;:i Po! j sko j u - I goslovunsko društvo \ Zagrebu ie izdalo či- tanko in slovnico poljskega jezika, pod naslovom »Poljski jezik«, čitanka i gramatika sn-vremenog jioljskog jezika s kratkim rječni-kotn«. Priročno in tudi za Hrvate prepotrob-no delo je napisal lektor poljskega jezika 11:1 zagrebškem vseučilišču tir. J. Hamm, "ter jo posvetil z lej»im linijskim posvetilom »s|io-minu največjih sinov Poljske, ki so z besedo in dejanjem pokazali jiot vsem narodom, boreči m se za svobodo!« Knjiga obsega 50 strani modernega branja, vzetega povečini iz najnovejših pisateljev in jiesnikov, na kar sledi kratka slovnica in slovar. Ker Slovenci doslej še nimamo take ali podobne slovnice poljskegka jezika, ki smo je nujno potrebni, priporočamo to izdajo zagrebškega jugoslov.-poljskega društva. Letošnjo državno nagrado na Poljskem jo dobila zopet ženska in sicer Zofja Nal-kowska, ki jc znana tudi ljubljanskemu občinstvu po zanimivi drami s san>imi ženskimi vlogami »Dom žena« (Dom kobiet). ki je bila pred leti predvajana tudi v našem Narodnem gledališču. Ta slučaj je zdaj že tretji zapovrstjo, da so na Poljskem ženske pisateljice zmagale nad moškimi. Lani jc dobila to na grado Marija Dombrovvska, pisateljica lejiili kmečkih novel ter velike trilogije »Dnevi in noči«, predlanskim pa pesnica in tajnica po kojnega Pilsudskejru K. Illakowiczowna. Letos sta bila kandidata še vodja in največji pesnik pokolenja Skamandritov K. \Vierzin ski ter pesnik himnov in prevajalec Homeri VVittlin. Oba pa je premagala Nalkovvska Komisiji je predsedoval predsednik pesnišk akademije Andrej Strug. XaIkowska zope* priča, da na Poljskem najpomembnejše moč današnjega časa izhajajo iz ženskih krogov. Bitka oh Vehi Šiheli Velike povodnji na Francoskem Sundro Sandri, posebni poročevalec t nitcd Press« nu italijanski soniulski fronti takole popisuje bitko ob Vrhe šibeli. I a popis med vrstu-mi ruzkrivu marsikaj: O bitki pri Gabi 27. decembra je italijanski glavni stan uaknudiK) sprejel važna poročila. Domučinski oddelki sultana" Ololu Dinle so mogli budi boj z. Abesinci dobiti le, ker so jih Italijani podpirali s stotinami bomb in s strojnicami. s katerimi so italijanska bombna letalu obdelovala ubesinske vrste. Poleg toga pu je ta bitka po mnenju Italijanov docela i/.pricula zvestobo sultana Ololu Dinle in njegovih voj.šca-kov, ki so sc šele pred kratkim pridružili italijanski vojski. Ta boj je bil posledica manevrov generalu Grazianija. kateri je sultana Olola s tisoč njegovimi vojščuki poslal po dolini Vehe šibeli globoko \ sovražno ozemlje, du bi tako /manjšal pritisk Abesincev. ki so pritiskali na italijanske čete v gorenji dolini J uho. Sultan Olol Dinkle je udaril v prvi vrsti na abesinske čete ubesinskegu poveljnika Kitaururi Ttifrisa. ka-leri je od llale prodiral v okolico Vehi Gistri. Dne IS. decembra je sultan dospel v lini in je odtod prodiral dalje proti Gubi, kamor je kmalu prišel, ko je prenuirširal celih 25(1 km. no da i.i bil samo enkrat zagledal sovražnika. Prebivalstvo teh krajev se mu ji brez odporu vdalo, nakar je bilo razorož.eno. Olol Dinke je imel s seboj samo svoje črne vojščake. Izjemo sta delala dva bela Italijana kot rudiotelegrafista in beli italijanski letalski častnik, ki je skrbel /a zvezo z glavnim stanom. .Na ta način je Olol Dinle vsak dan sproti poročal o poteku svoje ekspedicije. Ko so Abesinci videli grozeče prodiranje, so v zori 27. decembra napadli sultanove čete, katere so se zakopale pri Gabi na ovinku reke Vehe Šibeli. Te postojanke, katere so bile na treh straneh obdane od vode, so bile same na okoiie.i tudi po 9. zvečer ter smejo v celici igrati celo karte in šah. Vsak namreč ima v svoji celici šahovsko desko in zavojček kart. Zato pu smrtni kundidutje ne smejo na vsakodnevne sprehode po kaznilnici. Pač pu se lahko med seboj in s pazniki pogovarjajo. V taki celici Bruno I luiiptinuiin preživlja zadnje dni svojega življenja, še vedno ni izgubil upanja, da se bo zgodil čudež, ki ga bo rešil smrti. Še vedno si njegovi zagovorniki in njegovi pristaši prizadevajo, tla bi javno mnenje pridobili za se in tako preprečili usmrtitev vsaj v zadn jem trenutku. 1'otlu I lauptmunn bo pomiloščen le. če bo nehal tajiti 111 vse priznal. Veliko vprašanje pu jc. ali bo llunptmann to hotel. Sprememba v poveljstvu italijanskega rilc-čemorskega lirodovja se je na slovesen način izvršila v Masaui. Levo dosedanji poveljnik admiral Vittorio, na desni njegov naslednik vojvoda Spoleto. Iz Francije poročajo, da ko tam povodnji le dni napravile strašno škodo. Votle se še vedno razlivajo. Tudi v Parizu .so votle močno narastle in poplavile rečna pristanišča ob Send, katera so morali izprazniti. Kakor vidimo na naši .sliki, se pariški ribiči niso ustrašili nastopajoče votle in so nekaj časa sredi votle še mirno lovili ribe. Kakor j>a poročajo najnovejša poročila, so vode sedaj tako narasle, da so se najbrže tudi navdušeni 111 trmasti ribiči rajši umaknili na suho. Vasica — svetovno pristanišče Kako Japonci kolonizirajo Korejo in Mandžurijo V Mandžuriji se revni vasici prav lahko prigodi, tla čez. noč postane velemesto. Kakor so Napoleonovi vojaki maršalsko palico nosili v svoji tornistri. tako se lahko zgodi tudi man-tlžiirskim ribičem, tla s svojimi znkrpanimi mrežami nenadno zajamejo zlati ključ k sreči in bogastvu. To tudi ni čudno, saj živijo v deželi, ki se neizmerno hitro razvija. Da i r en je bil preti 20 leti še žalostno gnezdo, kjer so si morski volkovi še voščili lahko noč. Danes pu je Dairen velemesto s pol milijona prebivalci ter največje in najbolj cvetoče pristanišče sveta. Dne I. oktobra 1915 so Dairen povzdignili v mesto, tako. tla sedaj obhaja 20letnico. Pri tej priliki je mlado velemesto razvilo ves svoj sijaj. Z naglimi koraki koraka Dairen kot mandžurska vrata proti svojemu cilju. tla postane svetovna luka, glavna luka severovzhodne Azije. Sedaj je na vrsti vasica Baši 11 na Koreji, l udi ta vas je v loteriji zadela glavno srečko. Doslej je bila revna ribiška vas. naenkrat pa je postala veliko prometno središče. Pred 5 leti je v nji prebivalo le nekaj sto iibožnih korejskih ribičev, danes pa šteje že 30.000 prebi-I vulcev. Če se bo tako razvijala, bo čez !() let i štela že 500.000 prebivalcev. Nekdanja vasica, j sedanje mesto Bašin. leži na skrajnem koncil j severnovzhodne Koreje, tam. kjer se stikajo i Koreja, Mandžurija in sovjetska provinca I Amur. Da bi se skrajšala zveza med severno | Mandžurijo in Japonsko, je mesto Bašin dobilo železniško zvezo, ki veže llarbin z Japonskim morjem. Zato dobi sedaj Bašin tudi docela novo pristanišče z vsemi modernimi pripravami, ki v moderno pristanišče spadajo. Promet med Japonsko in severno Mandžurijo izhaja i/, južne japonske čez Dairen ali čez 1'usan na južni strani Koreje. Nova proga čez Bašin pa bo to razdaljo za 1200 km skrajšala. S tem se bo tovornina za blago zdatno pocenila, iz česar bo gospodarstvo severne Mandžurije imelo velike koristi. Doslej je otl tega prometa imela korist le južna Mondžurija. Nova zveza pu bo tudi velike strateške važnosti, če ketlaj izbruhne rusko-japonska vojska. Severna Mandžurija bi bila v tem slučaju za Japonce važno ozemlje, bodisi kot etapa, bodisi za zbiranje čet. Da so Japonci izbrali Bašin, je vzrok ta, ker ima ia dosedanja vas luko, ki pozimi ne zamrzne. Pred luko sta dva mala otoka, ki varujeta pristanišče, da ne udarjajo vanj valovi in pa mrzli vetrovi, zaradi česar luka nikdar ne zamrzne. Japonska mornarica je že I. 1919. preizkusila dobro lastnosti te luke. Takrat je bilo tam zasidranih 47 japonskih vojnih ladij. Japonska vlada se je 1. 1932. odločila, naj se ribiška vasica spremeni v svetovno pristanišče. Delali so začeli 1. 1955. v treh delih. Prvi del bo veljal 55 milijonov jenov ter bo dokončan 1. 1937. Drugi del bo trajal do 1. 1942.. tretji pa do 1. 1947. V prvem delu bodo zgradili tri obrežja po 500 111 dolga. Prvo obrežje je že zgrajeno. Obenem bodo zgradili skladišča, železniško postajo ter 5.8 km dolg predor skozi Mar-morsko gorovje. Predor in železniška postaja sta že dograjena. V Inki bo prostoru za 12 ladij po 8000 ton in za celo vrsto manjših ladij. Luka bo zgrajena za letni promet '9 milijonov meterskih ton. Mesto pa grade za 500.000 prebivalcev. Na Koreji pridobivajo vedno več premoga, zlatu. železa, grafita, antracita in magnezita. Japonci radi priznavajo, tla so med kolonizacijo Koreje mnogo zagrešili. Toda iz. svojih napak smo se naučili in naše korejske skušnje nam sedaj v Mandžuriji in na severnem Kitajskem močno koristijo, /.a vse to, kar smo dosegli v Mandžuriji in kar še nameravamo doseči v drugih azijskih deželah, nam je bila Koreja laboratorij in vežbališče.« Japonci se v svoji kolonijulni politiki ravnajo po Angležih. Če so se spočetka v Koreji naslanjali le na vojaško silo, so v Mandžuriji šli že mnogo naprej ter Mandžuriji dali samostojnost. Morda bo napočil še dan, ko bo tudi Koreja v okviru japonskega cesarstvu dobila svojo samoupravo. Severnovzhodni kot Koreje so Japonci po mačehovsko zanemarjali. /. novo zvezo čez. Ila.šin pa bo ta del Koreje deležen napredka. Ime ribiške vasice je danes še neznano, toda kmalu ho znano po vsem svetu. Ker ta vasica v zračni črti leži le 100 kili od ruskega Vludivostoka, utegne v prihodnje trgovsko mesto Bašin igrati važno vlogo tudi v vojni zgodovini. Filmska igralka Marlena Dietrich s svojim možem in otrokom. Ona deluje še v Ameriki, njen mož pa v Parizu. Iz strahu, da ne bi ji kil« ukradel otroka, je sedai sklenila zapn-stili s svojim sinčkom Ameriko, ter iti za svojim možem v Pariz. iMaeDonaldova hči krčmarlca. Kakor srno že poročali, je hčerka prejšnjega angleškega ministrskega predsednika MacDonalda prevzela 300 let staro vaško gostilno, katera je dobro obiskana. Na naši sliki vidimo gospodično [zabelo MacDonahl v razgovoru s svojim urvim gostom. Mesecu novembra so slovesno slavili ta nastanek novega mesta. To slovesnosti sč) se udeležili ministri in generali Mandžiikua in Japonske. Na tisoče zastav je vihralo, možnarji so pokali, rakete so švigale, ko jc skozi novi predor na novo postajo pridrdrnl prvi vrak in ko sta ob prvem pomolu pristali prvi dve veliki ladji. Graditev mesta Bašin je jubilejni dar Japonske Koreji. Preteklo jc že 25 let, odkar so Japonci anektirali Korejo. Toda Japonci so Korejce le težko krotili. Korejci so se Japoncem vedno upirali. Sčasoma pa so začeli Korejci uvi-tlevati. tla ima Koreja otl Japonske tudi koristi. Napredek korejske civilizacije pod japonsko upravo je tako očiten, da so Korejci to uvideli. Gospodarsko in zdravstvene razmere je Japonska z, močno roko uredila Zato se je v ieli 25 letih število Korejcev zvišalo otl 15 na 22 milijonov. Na leto je 200.000 prirastka. 84 odstotkov korejskega prebivalstva je kmečkega. Pridelujejo riž. bombaž, pšenico in lan. Preti 25 leti sii vsega le mulo pridelali, danes pa pridela korejsko kmetijstvo tega blaga za 1.5 milijarde jenov. Tudi korejsko rudarstvo se močno razvi ja. Podvizaj se. Jože, če nočeš, da ti pade opeku na gluvo.« Štev. 6. >SLOVENEC*, dno t), januarja 1o pri-pcljaii avtomobili udeleženci celo i/ Kranja in Tržiču. Ako prav je igra že četrtič na odru. je bila dvorana povsem nabita Gotovo |o to dejstvo najboljši dokaz, kako more požrtvovalno delo dvigniti prireditveno vrednost gledališča ic tudi se to gledališče imenuje delavsko gledališče p F* Otroške bolezni. Ošpice in njene posledice radi prehlajenja so zahtevale nadaljnih 7 mladih žrtev, tako da ie bilo v enem mesecu 10 smrtnih slučajev med otroki. Sedaj epidemija ponehuje. Henrik, gobavi vitez. Naše Prosvetno društvo nam je s to krasno Meškovo božično igro, ki jo je uprizorilo na Steianovo, pripravilo mnogo užitka. Že sama igra je res lepo delo, igralci so pa z zelo doživetim igraniem še povečali njeno moč in lepoto. Občinstvo je bilo zelo zadovoljno. Silvestrovanje. Prvič v zgodovini našega kraja je bil pri nas Silvestrov večer za člane našega društva in jjovabljene goste. Kljub naglici in neizkušenosti je bilo vse zelo dobro pripravljeno. Dvorana je bila polno ljudi, med vsemi je vladalo veselo družinsko razpoloženje. Ta večer je pokazal, kako se da pošteno, pa resnično zabavati in se razveseliti. Slovenigradp.c Lepo uspele prireditve. Podružnica »Združenih zasebnih m trgovskih nameščencev« je priredila pretekla dva praznika dvodnevni izložbeno-aranžerski tečaj za svoje člane. Tečaja se je udeležilo 12 članov, vršil se je pa v Zadružnem domu ter ga je vodil predsednik društva izložbenih aranžerjev g. Čulk iz Ljubljane. Tečaj je dobro izpadel, ker so tečajniki z zanimanjem sledili predvajanjem predavatelja. Škoda je, da ni bilo več časa, da bi se snov še bolj temeljito predelala. Obžalovati moramo pa le gotove napredne gospode, ki svojim uslužbencem niso pustili, da bi se tečaja udeležili. Ti gospodje namreč ne znajo ločiti posameznih oseb cd celote in tudi ne strokovnih društev od političnih, zato hočejo zbasati vse skupaj v en koš. Po drugi strani pa zopet jim ne gre v glavo, da bi se nameščenci združevali v samostojna društva, temveč hočejo, da bi morali biti vsi v društvih, katera bi dotični gospodje diktirali in jim sami komandirali. Toliko za danes, drugič pa po potrebi. Na pobudo podružnice »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev« je priredil OUZD v Ljubljani na praznik Sv. Treh kraljev skiofjtično in filmsko [predavanje, katero se je vršilo v, društveni dvorani v Starem trgu. Skioptične slike ie v poljubnem predavanju pojasnjeval in tolmačil g. R Smersu, pravni referent OU?D. Predavanje je bilo zelo lepo obiskano ter je občinstvo z zanimanjem sledilo predvajanjem govornika. Popoldne istega dne se je vršilo v isti dvorani še drugo skiootično predavanje, in sicer o preganjanju katoličanov v Rusiji in Mehiki Tudi to predavanje je imel gosp Smersu. Občinstvu so zelo ugajale zelo lepe slike, kakor tudi govornikova temeljita in podrobna razprava o predmetni zadevi. G. Smersuju smo za njegov trud zelo hvaležni, istotako tudi g. Hubadu ki je spretno urejeval aparate, da je vse v redu funkcioniralo. Takih predavani si želimo še več. Nazznciiiila Litihlinnn 1 Noiino služIm imajo lekarni': mr. Sugndik, Mu. rijin Irir 5; mr. Knra.lt. GosposvnUska e. 1«> iti mr. Bohinc« iled., Kimata e. 31. 1 Koncertno mir h že, nje Zagrebških mndrlgali-slor je prav zn prit,v komorni ine&uni /.bor. Ici imn n vseh svojih številnih koncerliilh nastopov miisi Jn.iiie.ISe kritike. Tnko piše n ttjili belKrajska Politika naslednje: Zagrebški rnuilriitiiilisti predstavljajo dane* v resnici prvorazredni vokalni ansambl, ki imn v ida-sovttem iu miiziknlnoni ivoirledn vso pojfoje /.ji izvajanje najlepše vokalne ffktsbe čistoKii koinoniesra /mi-čadn. N.iilimn intarprotuciijn Je izredno okusim in vselej na visoki umetniški »lopnji. Tu zbor nastopi v IjjnbUmti v ponedeljek, ilne KI. I. ni. »!i 20. uri v PUluirmoui&ni (tvorani. Drugi krati Obrni :l)or podružnice SPD n Radovljici se vrši v nedeljo, dne 1'.'. 1. m. nI. 13 v restavraciji Kutislelj v itndovljiel z dnovnitn redom: 1. Otvoritev nhčneirn /.bora po načolniikn. 'J. (Mtnnje /.nnilsniki' ?fulnje«n uli čneK.i /.iMirn. 3. 1'oroiiMo fiiiikeijonarjev. 1 Pi.ro sntuških učiteljev sUiietuic mino -ejo \ felrtnk D 1. lil. v lokalu .IZHZ ob IS . VRKMRVSKO ponocn.o Kotce, 8. januarja mil. Teiin>crnttir.i - 1......... snettji 1.) eni, suejii, suniikii prmv ilobni Snh Snliiiiski klub tSenliieter. e Ljubljani Je pravkar kiMH-nl splošni turnir 1 Mele/.ilo se ],.'>! ki so, rnziMi unkaj izjemi, vsi nov! -lani, kur ie /ei. ........ si '.lelli« Kla.koeer Ludvur tu Šuštar Stani., vsmk no 17 u.ek• :i ni i 'sto I oni i nee lfi; t. Marin 1,'. in pol; in li. Kož,ti 11 KII Sl,'lic 13 in p„|; 7 ki s, lin du lu Kotu l.»- 'i in m.. Mnjce.ti in Filipi,". 11 In |«.|; 11. .lerrtin 11- I" V rocur In i|,l tnienova.nl imajo pravico iuraji ožjem turnirju. '"•ji turnir su prične 13. .iniitiunin. Pozivamo vsi frnlce, da pridejo iml ure preje k žrebanju, nu.kn' sleili taikoj 1 kolo Istočasno se pripravljn .. pouiosi posebnega dogovora s izdelovatelji lahko sedai vsak čitatelj tega lista dobi brezplačno zadostno količino Saltrat Rodella. Pišite še danes. Ne pošiljajte denarja. Naslov: M. Neumann, service 11-A, Zagreb, Boškovičeva ulica 44. Gostilna pri rigovcu Ljubljana, Tyrševa cesta 13 se odda s 1. februarjem 1936 na raCun. Ponudbe takoj na tvrdko: I. KNEZ, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1-3 CITAJTE IN ŠIRITE • »SLOVENCA,. II. Krenili Uublfana Kongresni irg 7 Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše Francoske in angleške specialitete itd Pingomn Zahvala Potrti od prerane izgube našega nepozabnega očeta, soproga, brata itd., gospoda Teodorja Drovenika višjega kontrolorja drž. žel. izrekamo našo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili sožalje, poklonili vence in spremili dragega pokojnika na njegovi poslednji življenjski poti v tako ogromnem številu. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Neubauerju in ostalim gg. zdravnikom na Golniku za požrtvovalno pomoč, prečastiti duhovščini, dalje g. Josipu Cugmusu, direktorju drž. železnic, njegovemu namestniku g. dr. Aleksandru Faturju ter vsem gg. načelnikom, ki so na čelu številnih stanovskih tovarišev izkazali pokojniku poslednjo čast. Zahvaljujemo se Komandi mesta Ljubljane za izredno naklonjenost in častno spremstvo, predsedniku Udruženja žel. uradnikov g. Jenku za globoko občutene besede ob odprtem grobu in železničarskemu društvu »Slogi« za pretresljive žalostinke. Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 13, januarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv, Cirila in Metoda. ŽALUJOČI OSTALI. Tinčkove in Tončkove prigode 222. Oče in sin sc srečata. Ko so dečki s kraljico pritekli tja, je gorila dvignila kapitana Mrharja visoko v zrak, kakor bi hotela reči: »Zdaj si ga pa le dobro oglejte!« »Glej, to je tvoj oče!« je s svečanim glasom dejal Tinček Pri-možku. »Očka moj!« je radostno kriknil Primožek. »Sinko moj!« je v istem hipu z ginjenim glasom zaklieal kapitan Mrhar in razprostrl roke. In sta se oba — oče in sin — vrgla v objem in se od sreče zjokala ... Tudi kraljica je bila vesela, da je po dolgem, dolgem času prišla spet med bele ljudi. mmm m' : ' 7. t* In potem se je vsa družba napotila dalje. Spredaj je šla kraljica z mornarjem Kokijem, ki je bil na vso moč ponosen na takšno spremstvo, za njima sta korakala kapitan Mrhar in njegov sin Primožek, potem Tinček in Tonček, čisto odzadaj pa je pokroviteljsko hlačala za njimi gorila, kakor skrbna mati za svojimi otroki. V neizmerni žalosti naznanjamo, da se je smrtno ponesrečil naš ljubljeni sin, nečak in bratranec, gospod EMERIK ISKRA Pogreb bo v soboto, dne 11. januarja ob pol 4 popoldne. Jesenice, dne 8. januarja 1936. Žalujoče rodbine: KOBAL, ISKRA, AŽMAN, GABRIČ ZAHVALA. Ob težki izgubi dragega Srečka Zalokarja uradnika celjske mestne elektrarne se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej priliki pismeno ali ustmeno izrazili svoje sočustvovanje. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. primariju dr. Lavriču in ostalim gg. zdravnikom, ki so mu lajšali zadnje dneve, sestram usmiljenkam za njihovo požrtvovalnost, Celjskemu pevskemu društvu za ganljivo petje, g. prof. Finku za poslovilne besede, vsem darovalcem vencev in cvetja. Srčna hvala tudi vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Maša zadušnica za pokojnika se bo brala v ponedeljek dne 13, januarja ob 7 zjutraj v opalijski cerkvi sv. Daniela v Celju. V Celju, dne ,9. januarja 1936. Rodbina ZALOKAR in ostalo sorodstvo. Franz .loseph Schneider: 2 Cesta brezbožnih Prevedel Janko Moder. >že s sedemnajstimi leti sem osirotel! Tedaj ga je pogledala. Skupna usoda. Zasmilil »p ji je. Nezaupnost njene gospodinje jo je trpinčila. Prvič 11111 je prosto pogledala v oči. I11 zavzela se je, tako so bile lenine in velike, tako so se svetile. To je bilo gotovo samo hrepenenje po doinu, kar je govorilo iz njih. »S sedemnajstimi leti?« je ponovila. To je pa tudi zgodaj! Seveda je zgodaj, je pritrdil. Tuji ljudje so tuji ljudje!« Zdaj mu je hotela pomagati in je ponovila še enkrat: >Ko tioste zajtrkovali, pridite v kuhinjo, vam bom nalila kave! Njegove oči so postale še večje in so zapla-menele. Napačno jo je razumel, kot povabilo je sprejel to sočutje in skrb za človeka in se ji približal. Kar v strahu se je umaknila pred njim v spalnico svojih gospodarjev in se oprijela dela. Toda sledil ji je. Poželjivo je gledal po opremi. Je to svila?« Pri tem je zagrabila njegova robata, začrnela roka v pernieo. »Takinile ljudem se pa dobro godi, je na lo omenil, otipavajoč predmete na umivalniku. To zavistno oprezovanje v razmere drugih ni izviralo iz njegovega srca, ampak je bila bolj iz njegove Okolice privzela navada. Ma rija je nalašč preslišala njegove besede, ni ji ugajalo, da lako sliši govorili tega, s katerim je prej sočustvovala. Ta način se ji je zazdel pre-uporniški, za to je bila njena narava preveč zadovoljna ... -Take zunanjosti pa res nc osrečijo in ne zadovoljijo človeka, je rekla poučno. Njegove misli pa so bile že nekje drugje. Oči so se mu lesketale, njegova čutnost je plamenela. Vsiljivo se ji je približal. Nemirno se je umaknila za nekaj korakov, pa še ni spoznala v njem zbujenega poželenja. Bila jc preveč čisla, preveč življenju odtujena, ni videla v njem moškega, ampak človeka. Tedaj je tiho skrčil roke in se obvladal, premagala ga je njena mirnost. Veliko poželenje ga je prevzelo, da bi bila čisto njegova, tri opogumil se je. Gospodična Marija. je rekel skoraj hripavo od razburjenja in veselja, kaj nimate nobene želje po lastnem domu? Tedaj se je zdrznila. Na tako vprašanje ni mislila. Začutila je, da se ji dvigu vroč val iz srcu prav do vrhu glave. Ko je sprevidel njeno okornost, je hitro stopil k njej. Toditl umaknila se je do skrajnega kota sobe in stegnila roke v obrambo predse. Gospodična Marija! Hrepeneče je stegnil roke. Tedaj jo videla njegovo moč, njegovo veliko, krepko telo. Močan tovariš se ji je ponujal za življenje. Njeno lelo je trepetalo, pa ni mogla niti besede spregovorili. Tedaj se je grenko zasmejal: Da, ključavničar, delavec! Počasi je povesila roke, saj zdaj se ga ni treba več bati, zdaj. ko ji je ponudil nekaj tako velikega. Kaj mar meni ni treba delali? Pokazala je hrapave dlani in ura s tem prepričali!. -Gospodična Marija, kuj res luko pošteno mislile? Sprejel je njeno prizunnje napol že kot privolitev. Zdaj je moral previdno ravnali, ker je sprevidel, da je ni mogoče premagati s sredstvi, ' s knterimi je doslej pridobival ženske. Viluir in j čutnost je moral pri tej snubitvi odstranili. Ctisto odklonilna ni bila, lo je že lahko ugotovil. In oprijel se je glavne mikavnosti. 'Gospodična Ma-rija, takle lasten doni morn bili vendar nekaj lepega. Ko prideš zvečer truden z dela, prideš 1111 gorko in k ljubi ženi! Njegov pogled jo objel vitko, mehko postavo, r*e zavrtel v ljubki obrazek, medtem ko je 01111 spet sramežljivo sklonila glavo. I Misel na njeno čast ji je pognala kri v glavo. Molče je gledala v tla. Prejšnji očitek njenih gospodarjev je spet vstal pred njo. In potem "je prišlo hrepenenje: Imeti dom, biti prost, kolikor je dalo življenje prostosti. Nemo se je smehljala. V njeni je valovilo, ležko se je premagoval. Tedaj so se spodaj v hiši odprla vrata. Skrivaj je pozdravil vrnitev gospodinje, kajti njegova vihar-nosl bi niči lahko vse pokvarila. Marija je ves dan zamišljeno hodila okrog, j Lasten dom.« Ta obljuba jo je zasledovala prav ! do nastajajoče noči, spremljala jo je v spanju sanjah. Drugo jutro je bil v njenih očeh sijaj sreče, toda ključavničarju se je izmikala, kjer se je mogla. Njena mirnost je bila uničena, kajti od ure do ure je rasla in rasla v njej misel na moža. 1'rvi snubec je prišel. In v svoji skromnosti se je prej štela za tako nezaželeno, za lako nepomembno. Zdaj se ji je ponudila močna roka, ponosen mož. Nekaj dni pozneje se je spet posrečilo ključavničarju, da je v odsotnosti gospodinje govoril z Marijo 1111 samem. Ste tudi še kdaj pomislili na to, kur sem vam rekel, Marija,« je začel. Sramežljivo in skromno je odgovorila: >0 da, še pogosto! Tedaj se je spel opogumil. Kes, Marija, še si mislila na to? Zaupno je rekel »Ti«. V ponedeljek se začne stavka, potem I10 več času. Zalo bi šla lahko nekajkrat v kino,« ji je vabljivo omenil. Zabave? To ni zame pojem zakona,« je skromno rekla, kajti ta način govorjenja ji pri njem ni ugajal. Ce je v teh dneh mislila na njegov glas, je bil hrepeneč zvok, ki je govoril o lastnem domu. Toda stavku ji je uporno odmevala v ušesu. Bila je zadovoljim, zmerna, nema, podložna. Tako je pogosto začutila v notranjosti prepad med njim in seboj. In vedno bolj se je trudil, da bi pri snubitvi računal na njeno mehko dušo. Potem je začel pripovedovati o svoji mla- dosti, o očetu 111 o materi. V tem razpoloženju je postal velik otrok in veliko, silno težko telo je zasmehovalo preproste, prisrčne besede, ki so mu vrele čez ustnice kol otroško čebljanje. Njegove oči so poslale med pripovedovanjem čiste in jasne in skoraj podzavestno 11111 je odprla svoje srce. Blaženo se je vtihotapil vanj, blažen in' p»ln poštenosti. Iz njegovega čutnega poželenja je nastala resnična ljubezen. Prvič je slišala iz njegovih pripovedovanj, ttje-govo ime: ^Stanislav Slovnik . I11 nekoč ga je po-in j easi ponovila za njim, praznično, kot Iii izgovarjala ime svetnika. »Ne Stanislav, Stanko mi zmeraj pravijo. Bi lahko tudi ti tako rekla? Stanko?« V zadregi se je smehljala. Potem je počasi ponovila: »Stanko!« Kot sikajoči plamen je zablisnilo v njegovih očeh. hlastno je stegnil roke proti njej. Toda vsakokrat se jo boječe umaknila -ired njegovim kipenjem in ga s svojimi čistimi oe.ni poklicala k zavesti. Tako ga je počasi preobrečala, učila ga je gledati ženo, katero je doslej zalezoval le v svojem nebrzdanem gonu. Toda zdaj so ga tudi v duši začele vzneiniN jati stvari, v katerih se je doslej počutil vso pre-doniačega. Živel je v čudni okolici, na hrani pri tujih ljudeh, med sosedi, katerih Marija ne hi mogla nikdar nikjer razumeti. Počasi jo prišel do spoznanja; ni bilo pošteno delo, ki jih je poniževalo. ampak--? Iskal je oznake. Za uvod je rekel: Kes, Marija, z delavcem, z navadnim ključavničarjem se boš zadovoljila?« ledaj se je v nerazumevanju nasmehnila. »Kaj sem pa jaz, Stanko?« Pr: njegovem imenu so mu oči zmeraj spet zaplamenele. Tako mehka si, tako dobra, Marija!« 1 n 01 besedah je zastrmel predse in se zagledal v globoki prepad, ki je zijal med dekletom in med ženskami, med knterimi je zdaj živel. si posten,« gu je zbudila iz njegovih misli. Za »Jugoslovansko tiskamo? v Ljubljani: Kare! češ Izdajatelj: Ivan Rakovcc. Urednik: Viktor Cončiž.