NARODA * list slovenskih delavcev v Ameriki. The Urgest (Ik United St&teSa Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 204. — STEV. 204. NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 31, 1935. — SOBOTA, 31, AVGUSTA 1935. VOLUME XT.TTT — LETNIK XT.TTT. ABESINSKI CESAR S TEŽAVO KROTI SVOJE VOJAKE v rimu domnevajo, da bo abesinsko-it ali j anska vojna trajala najmanj tri leta Abesinski vojaki hočejo takoj udariti na Italijane. Duhovniki bi radi stopili v armado, čeprav jim je to po postavi prepovedano. — V Rimu so mnenja, da Italija ne bo potrebovala nobene tuje finančne pomoči. — Vojna je neizogibna, — pravi ameriški municijski tovarnar. Lindberghov otrok je baje še živ jugoslavija bo priznala s0vjet. unijo ADDIS ABEBA, Abesinija, 30. avgusta. — Po vsej Abesiniji je zavladalo veliko navdušenje za vojno. Cesar Haile Selassie le s težavo kroti bo-jaželjnost svojih vojakov. Parkrat se je že zgodilo, da so hoteli častniki brez višjega povelja napasti italijanske obmejne straže. — Cemu čaka cesar > — se pritožujejo vojaki. Cemu odlaša in daje Mussoliniju priliko, da se bo dovolj pripravil? Udarimo! Sedaj je skrajni čas! Ko so dospeli cesarju te govorice na uho, je moral poseči vmes, kajti proti njegovi avtoriteti bi bilo, da bi razen njega kdo drugi odločal o abesin-skih zadevah. Abesinski duhovniki žele stopiti v armado, dasi jim je to po postavi najstrožje prepovedano. Inozemci, ki še niso odpotovali iz Abesinije, so prepričani, da se bo napad v kratkem završil. Vodstvo francoske železnice je odredilo, da se morajo železniški uslužbenci in njihove družine podati v Djibouti, ki se nahaja na francoskem ko-lonijalnem ozemlju. Nemško poslaništvo je začelo graditi klet, ki bo varna pred bombami. Istočasno je sporočilo, da je dospel iz Nemčije denar za prevoz onih Nemcev, ki ne morejo na svoje stroške odpotovati iz Abesinije. Iz Pariza poročajo, da se bo vrnil v domovino abesinski poslanik Tecla Hawariate, ki je bil svo-ječasno gojenec stare ruske vojne akademije. Hawariate bo prevzel poveljstvo nad abesinsko armado. Ligi narodov ne pripisuje nihče več kakšne posebne važnosti. Vse je prepričano, da Liga ne bo mogla preprečiti oboroženega konflikta. V glavno mesto je dospela velika množina najmodernejšega orožja, s katerim bodo oborožili osemdseet tisoč izbranih vojakov rodu Galla. Ta rod je najbolj zanesljiv in najbolj bojevit. Neki vladni uradnik je izjavil, da ni Abesinija naročila iz Japonske nobenega orožja oziroma vo jnega materijala. V deželi ni nobenih japonskih trgovcev in špekulantov, pač pa en sam Japonec in še tisti je časniški poročevalec. SALT LAKE CITY, Utah, 30. avgusta. — Iz Evrope se je vrnil znani ameriški municijski tovarnar Val. A. Browning, ki ima v Belgiji velike tovarne. Rekel je, da je evropska vojna neizogibna in da bo izbruhnila kmalo po zborovanju Lige narodov v Ženevi. RIM, Italija, 30. julija. — Odredbe, ki jih je u-veljavil ministrski svet, razodevajo, da bo po mne-iu Italijanov trajala vojna z Abesinijo najmanj tri leta. Za ves ta čas je Italija dobro pripravljena in ji ne bo tteba v inozemstvu najemati nobenih poso- jil- . . . Najvažnejša odredba je, da bodo morali italijanski trgovci in tovarnarji z odvisnim dobičkom kupovati vladne obveznice. V tovarnah se bodo morali posluževati drv kot kuriva, kajti vse olje bo namenjeno za armado. Neki gospodarstvenik je rekel: — Ako bo Italija premagala Abesinijo, ji ne bo treba nikjer iskati tujega kapitala, ampak inozemski kapital bo prišel sam k nji. ________________<______ Važna posvetovanja zastopnikov Male antante na Bledu. — Razprave o mednarodnih problemih. Bled, Jugoslavija, 30. avgusta. — Tukaj se že par dni vrši važna konferenca zastopnikov Jugoslavije, < 'elioslovaške in Komuuske. Danes j«* bilo na dnevnem r««-du vprašanje, če naj Jugoslavija prizna Sovjetsko unijo. Romunsko zastopa Nikolaj Tituleseu, < Vlioslovaško dr. Kd-\vard Beneš. Jugoslavijo pa ministrski predsednik Milan Sto-jadinovič. Tituleseu in Bones sta skušala prepričati jugoslovanskega zastopnika, da bi bilo priznanj«* Sovjetske unije s strani beograjske vlade izredno velikega pomena za Malo antanto. Uradno .jo bilo objavljano, da so konferonoa peča z "važnimi mednarodnimi problemi." Razmotrivali bodo o podonavski pogodbi, ki naj za jamči neodvisnost Avstrije, tor ugotovili stališč«', ki naj ga zavzame Mala antanta napram abe-sinskomu vprašanju. Restavracija habsburške monarhij«' sicer ni oficijolno na programu, t«»«la nedvomno so bodo bavili tu«li ž njo. iiniiiiiiflioiiiiiiiiiHiiii^ Zaradi postavnega praznika "Delavskega dne" ne izide v ponedeljek "Glas Naroda." Prihodnja številka izide v torek, dne 3. septembra. UREDNIŠTVO. THOMAS PROTI VOJNEMU STANJU V INDIAN! Terre Haute, Indiana, 30. avgusta. — Danes se je vršilo tukaj voli ko ljudsko zborovanje, na katerem so nastopili kot govorniki razni socijalistični vo-ditolji, mod njimi tudi Norman Thomas, svoječasni socijalistični kandidat za predsedniško mesto. Thomas je odločno nasprotoval vojnemu stanju, ki ga je proglasil governor McNutt, ko je izbruhnil generalni štrajk. Generalni štrajk je trajal samo šestintrideset ur, navzlic temu ima pa vojaštvo še vedno vajeti v rokah. GOSENICE V TEXAS Dallas, Texas, 30. avgusta.— V okrajih, kjer pridelujejo bombaž, so se pojavile silne množine gosenic, ki uničujejo pridelek. Več farmerjev se je moralo začasno preseliti, ker niti v hišah niso bili varni pred to nadlogo. ZAMORCA HOČEJO UNČAH Bridgeton, N. J., 30. avgusta. — Državna policija je ■zastraži-la Cumberland okrajno jetniš-nico, ker se je zbralo v bližini^ kakih dvesto moških, ki so baje nameravali linčati 321etnega zamorca Rom a i na Johnsona, kateri je umoril Mrs. Minnie Horowitz. , , francosko vojaštvo ob nemški meji 80,000 vojakov bo v u-trdbah ob Reni. — Do sobote bo 250,000 vojakov v raznih garnizi-* jah. Pariz, Francija, 30. avgusta. — Ko Mussolinijevo vojno pripravo razburjajo Kvropo, so francoski topovi obrnjeni proti Nemčiji ob Reni. Vojaško poveljstvo je vpokli-calo šest tednov pred običajnim časom vojake, da ojačijo dolgo verigo utrdb od Moiitmcdv pa do Muelhauscna, da so pripravljeni za vsak vpad, medtem ko zrakoplovi straži jo zrak. Ko so bo Ligi n sv«*t 4. septembra sestal v Ženevi, da razpravlja o italijansko-ahosin-skem sjM»ru, bo Francija pripravljena ob nemški meji v svojih cementnih in železnih utrdbah, ki se raztezajo na raz- vpoklicanih 20 tisoč novincev ter jim je bilo na-ročeno, «la se «lo soboto zglasijo v utrdbah ob Reni. Koliko vojakov bo poslanih v utr«lbe, ni znano, toda njihovo število cenijo na 80.000. 250.000 vojakov pa bo nameščenih po raznih ganiizijah Francije. Nevidne utrdbo, ki se večinoma nahajajo pod zemljo in ki so stale ogromno vsoto 5 bilijonov frankov, so strategično raztresene ob nemški meji ter obvladajo s svojimi topovi vsako peti zemlje, koder bi mogel vpasti sovražnik. Veliki topovi se nahajajo globoko pod zem-i Ijo, da jim sovražno obstreljevanje ne more prav nič škodovati. KOMUNISTIČNA PROPAGAN DA MED VOJAKI Indiantown Camp, Pa., 30. avgusta. — Častniki tretjega armadnega zbora, ki je tukaj na manevrih, so sporočili v Washington, da neznanci širijo med vojaki komunistično propagando. V taborišču so našli lepake, ki javljajo z debelimi črkami, da je general Butler pozval de lavce, naj vprizore proti vojni generalni štrajk. marconi bo pomagal z novo iznajdbo S skrajno kratkimi valovi bo ustavil aeroplane. S svojo iznajdbo bo premenil moderno vo-jevanje. Santa Margherita, Italija, 30. avgusta. — lznaj«litelj brezžič-nega brzojava, Guglielmo Marconi, ki je sedaj star (il let, je naznanil. «la preiskuša svojo iznajdb«*, da b«> s skrajno kratkimi zračnimi valovi ustavil motorje aeroplanov v zraku. I*reiskušnje dela tajno že več let in j«» j«' naznanil obenem, ko se je priglasil za službo v italijanski armadi na fronti v Vzhodni Afriki. Marconi pravi, da bo z revolucionarnimi, skrajno kratkimi zračnim: valovi popolnoma premenil moderno vojskovanje. S svojo iznajdbo, kakor sam zatrjuje, bo ustavil razne motorji', kakor tudi motorje v aero-planili. Marconi noče izdati niti najmanjših podatkov o svoji novi iznajdbi, toda jo upa dovršiti «!«> svojega odhoda s parni kom Augustus 10. septembra v Braziliji*, kjer bo v Santos otvoril močno radio ]>ostajo za kratke zračne valove. V Italijo se namerava vrniti proti koncu septembra. Svoje iznajdbe pa ne bo v popolni obliki objavil, dokler za njo ni prejel patenta. Njegovi prijatelji, katerim j«' zaupal tajnost svoje iznajdbe, trdijo, da bo nova iznajdba mogla ustaviti operacije mornarice in aeroplanov, bo ustav Ijala avtomobile, bo vso mehanične vojne stroje in bo bojevanje zopet omejeno samo na infanterijo in kavaleri-jo. V znastvenetu svetu je bilo že mnogokrat poroča no o žarkih, ki bi mogli ustaviti aeroplane. Sedaj je tozadevno zatrdilo prišlo od človeka, ki je s svojimi 25 leti dal svetu brezžični brzojav in je predsednik italijanske kraljeve akademije znanosti. Od časa do časa so prihajala zadnja lota poročila, da Marconi dela na svoji ladji 'Electra* poskuse s kratkimi valovi in da bo mogoče v kratkem času dal svetu iznajdbo, ki bo ravno tako revolucijonarna, kot je bil brezžični brzojav. Marconi je eno leto po 18 ur na dan delal poiskuse za pošiljanje poročil brez žice. Ko so se mu prvi poiskusi posrečili, je šel v Anglijo in je pred angleškimi in drugimi znanstveniki poslal prvo brezžično poročilo na razdaljo dve in pol milje. Dve leti pozneje je poslal tako poročilo čez angleški kanal, leta 1901 pa iz Evrope v Ameriko. h auptm an0v zagovornik je odkril novo sled HOLLYWOOD, Cal., 30. avgusta. — Iz izjav, ki sta jih podala C. Lloyd Fisher in Vincent A. Marco, zagovornika na smrt obsojenega Richar-da Bruna Hauptmanna, je razvidno, da je Lindberghov otrok mogoče še živ. Fisher je dospel sem, da se posvetuje s Hauptmannovo sestro Mrs. Em-mo Gloeckner. belgija žaluje za kraljico Prebivalstvo kar verjeti ne more, da je izgubilo kraljico. — Raz hiš vihrajo Črne zastave. Bruselj, Belgija, 30. avgusta. # — Belgijski narod še ni popol jna razpolago, noma prebolel smrti svojega! kralja A11 >orta, ki se j«' preti osemnajstimi meseci smrtno ponesrečil v gorah, ko je izvedel drugo žalostno novico, «la so je belgijska kraljica smrtno ponesrečila. V Švici, kjer se je mudila na počitnicah, se je ubila v avtomobilski nezgodi. Belgijci t«'ga niso hoteli in mogli verjeti, toda tozadevno uradno naznanilo je odpravilo vs«» dvome. Raz vse hiše vihrajo črne zastavo; ljudje hodijo potrti jh> ulicah. Napolj, Italija, 30. avgusta. — Kraljica-vdova Elizabeta, mati kralja Leopolda, ki še vedno žaluje za svojim možem, so je onesvestila, ko so ji previd- ustavila na l*>vedali, «la se je njena si-nalia smrtno ponesrečila. Pri nji je njena hčerka Mario Jose, žena italijanskega prestolonaslednika. Truplo ponesrečene kraljice bo ležalo dva dni na mrtvaškem odru v kraljevi palači, nakar bo pokopano z vsemi svečanostmi. — Našim detektivom se j«» posrečilo izslediti otroka, — j«' rekel »"asniškim poročevalcem, — o katerem resno domnevamo, «la je Lindberghov otrok. Otroka ima v oskrbi neka družina na Long Islamlu pri New Yor-ku. — Odtise njegovih prstov bomo primerjali z odtisi prstov Lindberghovega otroka. Te odtise ima policija državo New Jersey, in njen načelnik polkovnik Schwartzkopf mi j«- že obljubil, da j i 11 b«» dal v to svrlio MAJOR FEY V AVTOMOBILSKI NESREČI NAROČITE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNTK V ZDR. DRŽAVAH. Dunaj, Avstrija, 30. avgusta. — Notranji minister major Fey je bil ranjen pri avtomobilski nesreči, ko so je njegov avtomobil, da b se ognil nekemu k«de-sarju, zaletel v drevo, ko je bil na potu iz St. Poeltena na Dunaj. Avtomobil se je razbil, Fev pa jo dobil poškodbe na obrazu in posebno na nosu. Njegov pribočnik si je zlomil roko in tudi šofer je bil ranjen. Vsi trije so bili z drugim avtomobilom prepeljani v bolnišnico na Dunaj. To je že tretja avtomobilska nesreča visokih vladnih uradnikov v zadnjih tednih. Kancler dr. Kurt Schuschnigg je bil p« »škod o van, njegova žena pa ubita 13. julija; teden pozneje je bil blizu Badena pri avtomobilski nesreči poškodovan propagandni minister Walter Adam. — Vs«' govorico, da mi jo dal podatke o otroku na Long Islamlu neki kaznjenec v Kan Quentin kaznilnici, so ncosno-vane. Re> j«* k«, da so doti«* nega otroka izsledili naši detektivi. Zagovornik Fisher je rekel, da je napravil pri procesu ]»roti Hauptinannu glavni zagovornik K«'illy veliko napako, ker se je vdal, «la je bilo na.jd«-no v bližini Hopowella truplo Lindberghovega otroka. Fisher je bil vedno mnenja, tla je šlo v onem slučaju za povsem drug zločin. V bližini so namreč nahaja sirotišnioa, in dotični otrok je najbrž nekoč v sirotišnici, ter je postal žrtev zločina. Fisher je dosle«lno vztrajal na stališču, da Lindberghov i»t rok še živi. POSOJILO ZA PLAČILO DOLGA Helsingfors, Finska, 30. avgusta. — Finski kabinet je sklonil, da najame domače posojilo v znesku 300,000.000 mark, da odplača vojni dolg Združenim državam. ŠERIF STAR 100 LET Aurora, HI, 29. avgusta. —. Šerif Albert Kampmever v Kane okraju je kot ]M>možncga šerifa zaprisegel Bert Wilder-ja, ki je bil 26. julija star 100 let. Kot prvo delo mu jo bilo naročeno, «la skrbi za red na pikniku Old Settlers. NEMŠKI KRVNIK JE ZAPOSLEN Berlin, Nemčija, 29. avgusta. — Rabelj August Groebler, v fraku, belih rokavicah in z visokim cilindrom, je v dveli dneh obglavil že tri zločince. V torek jo odsekal glavo 24 let stari Chariot t i Juenemann, ker je pustila svoje tri otroke stradati do smrti in Willy ju Gehr-ke. V sredo pa je obglavil 38 let starega Wilhelma Mueller-HeU nicke, ker je izdal nemške vojaške tajnosti. * 4 Q L rA S VrARO DA THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. 'A. ii Glas Naroda 99 Frank Sakaer. President and PnbUahad kr BLOVENIC PUBLISHING COMPANY iA Corporation) L Benedik. Tree«. Pino* of «18 W. MIh StreM. fll Um corporation and ad< •f "--^t"-" of ibort officer*: New Yerk Citj. N, Y. "GLAS NARODA" (Vetee ef the Peepie) Day Except Spadaj« nod HeMjnye 1» eelo leto vetja en le pol leU 8a četrt In 96.00 $340 Za New Tort en eelo Mo......$7-00 Zn pol leto ................. $&80 Za inoeemetro m eelo lob |7.d0 Za pol leto................|3J0 Subscription Yearly 90.00 Advertisement on **Qlnn Naroda" labaja vaakl dan lrraemAi nedelj la praniko*. Ooptol brvs podpise In oaebnoatl ae ne priobCnJejo. Denu naj ae bltforod »oAUjaU po Money Order. Pri spremembi kraja neroCnlkor. prosimo, da e* earn tad I pn*JAnje bival UK* naxoeol. da bltreje najdemo naelomlka. HIAH NAHODA*. SIC W. 18th Street, New Xerk. N. X. CBeUw t—«919 ITALIJANSKE FINANCE VOJNA; V ZRAKU Mussolini kupuje v inozemstvu jxrftrHbščine ter jih ]tlakuj«* z zlatom. Kako dolgo Ih» trajala vojna z Abesinijo, nihče ne ve. Kraiieoski strokovnjaki so'dognali, «da ima italijanski diktatu* dovolj denarja le za osem meseeev traja jočo vojno. l'o njihovem mnenju zamore potrošili Mussolini po-Jovieo vsco;i zlata, ki ga premore Ftalija, pa še ne bo res-»io ogrozil laške valute. (V I • i se pa vojna le pre ver zavlekla. Iti naletel na resne težkoče. I Vi presojanju položaja stoje strokovnjaki na stališču. da običajna pravila ne veljajo za diktature. Opo-zarjajo na nemškega gosjMi* larst venika dr. Hjalmara Ncliaclitn, ki vzdržuje ^taliiluost nemške niarke samo z dvema odstotkoma zlatega kritja, dočim ima Italija o« 1stot kov zlatega kritja. ZaMnji izkaz Italijanske banke navaja za o,057,034,000 jir (približno za i£Ji:v>:{(j,(MH)) zlaiia. Ako pošlje Mussolini polovico tega zlata v inozemstvo, mu ga še vedno dovolj ostane za osem meseeev trajajočo vojno. Mussolini bi težko d14. je objavljal članke, ki se je v njih zavzemal za to, trani antante, ter obenem napovedoval gotovo zmago. V maju 1. 1915. je bil šef generalnega štaba v milanski d i viziji. Spisal je številna poročila in komentarje o vojnih ope-lacijah. Pri tem je spoznal, tla se je z moderno vojno nujno izpremenil tudi način vojevanja, da je vojna izgubila svoj nekdanji čisto vojaški in dobila socialni značaj. Vojna je postala borba naroda proti naro-<>11. V nekem poročilu, naslovljenem na vojno ministrstvo, najstrožje kritizira italijanske metode vojevanja. To poročilo je bilo nato dostavljeno vrhovnemu armadnemu poveljstvu, ki je Douheta postavilo pred vojno sodišče. Sodišč«* ga je obsodilo na leto dni zapora. Prišel pa je jeseni 1. 1917. Kobarid in Douliet je bil izpuščen na svobodo. Ko so preiskovali vzroke, ki so dovedli do katastrofe pri Kobaridu, se je izkazalo, tla je imel Douliet vsakem pogledu prav. Bil je rehabilitiran in v letu 191 H. ineuovati za poveljnika letal-i-ke skupine. Obsodba iz 1. 1916. je bila razveljavljena, češ, da je ravnal v dobrem namenu, za blagor domovine, in je pri tem zapostavil celo svoje osebne interese in ozire na disciplino. 1-. 1921. je postal general. Umrl ie 1. 1930. in šele po njegovi smrti so se vojaški strokovnjaki jeli natančneje ha v iti z njegovimi teorijami. Jedro teh toerij je v tem, da čete na kopnem in na morju ne morejo več same uspešno na- padati, temveč, da naj služijo bolj za obrambo. Nalogo, da zmagajo v napadu, zmorejo, izključno letalske čete, in sicer ne samo z napadom iz zraka na sovražne čete, temveč s tem, da rušijo in uničujejo objekte, ki niso vojaškega značaja. Zdi se, da bo Italija sedaj v abesinski vojni hotela preizkusiti ideje generala Douheta. Vsaj za generala Balba, vodjo svoječasnej^a pr«-kooeeanskega poleta, se ve, da j t* pristaš teli idej. Nekoč so mislili, da je b't Bahlo -prestavijen v Afriko radi prevelikih človeških žrtev, ki jih je zahtevala letalska sin žba pod njegovim vodstvom in da je zato padel v nemilost. Sedaj pa gledajo na to stvar drugače. Bahlo je najbrž imel nalogo, da pripravi abesinsko vojno, ki je ž njo italijanski generalni štab gotovo bavil že mnogo prej, kakor je pa nastala ualualska afera. Douhotove nauke je v Franciji zbral in obrazložil v posebni knjigi polkovnik P. Vau-thier in knjigi je spisal predgovor sam maršal Petain. Sedaj je pri Rowoliltu izšel tu li meniš ki sprevod te francoske knjige o italijanski vojni teoriji. "Alf bi kupili Raco?,, Ako bi bil Joe Penner vas gost, tuka j je obed: Pečena Raca, Bigararde Jabolčna Polivka, Rjav Riž RUPPERTOVO PIVO Kadar naročate, ne recite pivo — recite RUPPERT'S Jacob Ruppert's Beer "MELLOW WITH AGE" *(> nimate tega navodila, ali vam ca lahko pošljemo z našimi pozdravi? Jacob Kuppert Brewery. New York City Peter Zgaga BOJ ZA PREPOVEDANI KODER NOVO ZDRAVVILO ZA OCI ▼ JUGOSLAVIJO Za $ 1.75 ________________ Din. 100 t 5.25 __________Din. 200 $ 7.S0__________Din. 300 $11.75____________ Din. 500 $23JO ________________ Din.' 1000 $47.00 ............Din. T ITALIJO Za $0.35 .......... Ur 100 $18.25----------Ur 200 $44.40............—.....Ur 500 $88.20 .......... Ur litO $178.— .......... Ur 2000 $283.— ............. Ur 3800 Ravnatelj laboratorija znanstvene akademije v sovjetski Rusiji je iznašel umetni pilo-l.arbin, s katerim upajo uspešno zdraviti očesne bolezni. — l .'met ni pilokarbin se v niče liier ne razlikuje od naravne ga. Neki znameniti očesni zdravnik je dejal, da uporablja to novo zdravilo zelo uspešno v svoji kliniki. Doslej so pilokarbin dobivali le iz listov braziljske rastline jaborandi. l>a morejo umetno napravljati pilokarbin, je pač velika zrnata zuanstva. Doslej se množica največjih svetovnih učenjakov zaman trudila z rešitvijo tega vprašanja. LETALSTVO V TURCUI Na nekem letalskem kongresu, ki je bil te dni na Turškem v Ankari, je povedal turški ministrski predsednik, da bo imele turško zračno letalstvo naj manj 500 letal in bo tako država zadostno oborožena. Te daj so tudi otvorili zbirko 35 milijonov turških funtov za zgradbo zračnega brodovja. Poslanci so za dober zgled narodu dali državi v ta namen dvanajstimi svojih dijet na razpolago. V Novosibirski so ženske vse iz sebe, ker so jim krajevne oblasti prepovedale **čol-l o'\ koder pred čela, kakršnega pač uosijo sibirske ženske. Nek redar se je celo drznil, da je neki lepotici na javni cesti s škarjami odstrigel ta koder in nastala je prava revolucija v ženskem taboru, tem bolj ker je čolka pripadala nameščea-ki krajevnega vojnega pover-jeništva, Maruš j i Kopilovi. Ta ima sploh smolo. Že prej j.' morala plačati ."> rubljev globe za koder, potem so ji naložili št 5 rubljev, ker se je uprla odredbi nekega redarja, naj čolko opusti, a nazadnje so ji jo enostavno odstrigli. Val razburjenja v No vos i-birsku je prišel eelo do Moskve. Vladna "lzvestja" so objavila oster članek, v katerem vprašujejo, da-li se vračajo spet v čase Petra Velikega, ki je moškim rezal brade zato, ker mu ni-o ugajale. Xat.» sp ugotovili, da je prepove« I eolke po vsej priliki plod nesporazuma, nihče ne ve, od ko;| je izšla, krajevni sovjet izjav-ija, da nima s to stvarjo nobenega opravka, policija pa pravi, da je prejela odredbo, 44od zgoraj". PLEME MOTU Motil je neko pleme Melu-nezov, ki je sedaj naseljeno na jugovzhodni obali Nove iivineje med Po rtom Moresby-jeni in Kercptuno. Najprej so tamkaj doma vala papuanske plemena. Ko pa se je pogre-znil v morje naravni most --kos kopne zemlje, ki j«» Indonezijo in Novo Gvinejo vezal z azijsko celino, so Motu, ki -o l.ili dobri pomorščaki, potisni- li I1 apuauce v pragozd. SOVJETSKO LETALO 205 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ca lspUUlo veeiLb sneokor kot noraj BAvedeoo. bodlU v dinar JIH ali Uzmh ~doYoljujemo io bolje pogoj«. ■STLAČILA T AMBKIBKIH DOLAKJIB $ i.— tio.— ........ S S«H • • • • a • • ........ $18.— .. $2L— $41-38 88L88 • a a a• •*m« Prejemnik dobi ▼ atarem kraja lapl^Wlo ▼ dolar J Hi. $1—• SLOVENEC PUBLISHING COMP3NX »Gkm% Narodi" M. S. J! i rSmHH 8 . . f- II Vi? ■ t -id ffi-4 • - • * —■>» v . s katerim je skušal pilot LeVanevski poleteti preko Severnega tečaja. Zaradi slabega vremena mu pa polet ni uspel. Prihod-■ nje leto bo poskus ponovil. • OTROŠKA PARALIZA V NEW Y0RKU Ker je otroška ]taraliza v New Yorku zelo razširjena, je šolski odbor sklenil vprašati zdravstveni urad, ako je varno pričeti s poukom na javnih šolah 9. septembra, kot je bilo prvotno določeno. Zdravstveni urad posveča veliko pozornost bolezni, toda je mnenja, da še ni dosegla obsega epidemije in da že nekoliko pojenjuje. Prizadeti so trije okraji Greater New Yorka in sicer Manhattan, ki ima 13 slučajev paralize, Bronx 15 in Queens 17. Od 1. januarja je za paralizo zbolelo 1010 otrok. Značilne so njihove naselbine. Vasi, ki imajo tudi čez tisoč prebivalcev, postavljajo na koleh daleč zunaj na morju tako, da se morajo od his«* do l:ise in do obale voziti s čolni. Razume se, da so m snago kar v morje, kar privablja ribe, ki jih Motu love Z mrežami in sulicami iz svojili hiš. Morska sapa zadržuje ma-larijske inušice, ki pa tem ljudi ni ne bi prizadejale bog ve kaj; že o mraku se zapro v svojo hišo, kjer gori ogenj v-o i:oč, rado jih zebe. Motu so visoki, vitki ljudje, lepe rasti tudi za naš okus. Na — Zakaj je pa tvoja žeilo danes tako slabe volje, — so \ prašali rojaka. — Najprej se je na bordar-.ja jezila, — je odvrnil, — nato se je pa na me jezila, ker se nisem ž njo vred na bordar-ja jezil, zatem se je pa sama nase jezila, ker se je jezila name in na hordarja ter pravi, da oba skupaj nisva vredna, da hi se na naju jazila, in za to se jezi. * O nekem madžarskem grofa poročajo, da je bil izredno natančen pri izbiri svojih služabnikov. Grof je bil star in nadložen. Služabnik ga je moral vsako jutro obleči, in če mu ni kravate prav zavezal, je b,il takoj odslovljen. Nekega dne pride prosit dužbe močan možak srednjih let. Grofu je na prvi pogled ugajal, kajti kravato mu je tako liiojsterski zavezal kot še nihče pred njim. Ko sta se domenila iflede plače in ko je bil sprejet v siužho, «*a je vprašal grof: — Kaj ste po poklicu, ker znate tako izboruo zavezati kravato f — Rahel j, vaša visokost, p*i ><'in že šest mesecev brez dela. ★ V Abcsiniji se bodo torej vendarle udarili. Mussolini govori o nepremagljivosti laške armade, o zaupanju v bodočnost in o -ijajni končni zma-ki italijanskega orožja. Tako govori, da bo kmalu hripav, po par mesecih bo pa čisto umolknil. Takrat ali pa še prej, bo i-iiiel italijanski narod besedo. Nad Italijani ho izrekla -od-bo svetovna javnost, Italijani .jo bodo pa izrekli nad Mu-so-1 Lni jem. -k Nedavno sem čital, tla je bil v New Jersey pozvan pn-d sodišče neki farmer, ker je o-oprezoval prizore v nudistični koloniji, katera se nahaja tik njegovega posestva. Sodniku je rekel, da je res parkrat pokukal -kozi plot. O ženskah se je izrazil, da niso lepe, če nimajo obleke na sebi. — Videl sem pa tudi eno, — njihovih obrazih ni sledi o si- je pojasnjeval, — ki je čist > rovih potezah, kot jih imajo! gola skakala med grmovjem Melanezi ua Salamonovem o-! ter je po moji sodbi tehtala nad tristo funtov. Sodniku se je farmer, ki je "GLAS NARODA9' potiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za syoje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina sa stari kraj stane $7. — V Italijo Salamonovem o- J tei ločju in na Novih Hebrew lih. So vešči pomorščaki, rede tudi prašiče, po gozdovih love kcngernje in kazuarje. Njihove žene olwlelujejo na obali skroui ne vrtove in sade gouioljnice — yams in t aro — nabirajo tudi užitne korenine in sadove. Posebno kokosove orehe, ki jih zuajo pripravljati na več načinov, tako tudi stržeu iz sago-vc palme. Ti ljudje so tudi spretni trgovci. Delajo velike čolne — lakatoje — ter izkoriščajoč pasatni piš in morske tokove, jadrajo več sto kilometrov daleč ob obali, da trguje jo s sosednjimi plemeni. Vse jim pride prav. Trgujt-jo z lonci, ki jih delajo njihove žene, s psi, prašiči, sadovi, živili, sploh z vsem, kar jim pride pod roke. Motu so totenisti. Verujejo v duhove in so udeleženi v "elanzn", za katere veljajo stroge žeuitiie postave. Angleški guverner sir Murray se je trudil, da bi kolikor mogoče ohranil navade in običaje teh domorodcev. Njegova zasluga je, da po civilizaciji niso vzeli konca, kot večina drugih melaneskih rodov, in da se je število prebivalcev obdržalo kljub epidemijam, ki so jih veasili zanašali mednje beli trgovci iu naseljenci. bil deležen takega užitku, smilil in ga je oprostil. za- Oasopisje poroča, da imajo Haiiptmannovi zagovorniki nove dokaze. Pravijo, da truplo, ki je bilo najdena v bližini Lindbersrho-vega doma, ni bilo truplo Lind-berghovega otroka. Njegov o-trok živi in sicer nekje v Brooklyn u. Neka družina ga je vzela W r.eke sirotišnice in ga je pos:-novila. Slučaj je pa, ali ni res čuden slučaj, — da je tega otroka kar na lepem, — ua ulici, — izsledila Hauptmannova žena. ★ Pred petnajstimi leti je bila ustanovljena Mala antanta. Jugoslavija, fVhoslovaška in Romunska so se zaobljubile, tla bodo za slučaj potrelie drug«. drugi pomagale. V i>etiiajstih letih ni Mala antanta kdove kaj dosegla. Preprečila je pa, da njeni sosedje niso dosegli marsikaj, kar bi bilo v njeno škodo. Mussolini je prenelial siliti v Dalmacijo in proti Ljubljani, Zite m njenega ljubljenca Otona pa tudi še ni na avstrijskem prestolu. "GLAS NAHODA" NEW YO&K, SATURDAY AUGUST 31, 1935. THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. '8. 7L Ko jo vsemogočni Mega-Dc-va ustvaril svet, je stopil iz •neha ua zemljo, da bi se naslajal ol> pogledu na svoje je zagledala žena na blesteč«) morsko gladino in vzkliknila : — Ah, kako krasna sem! — Ozrla se je po okolici in zaklicala: — Kako krasen je svet! In stopila j«' ua breg. Rožo so odpirale cvetov«' iu tisoči ruiloveduili oči so zrli na ženo in se lesketali v občudovanju. Tako so nastalo zvezde. L«*pa žena se je izproliajala po zchmih livadah in njivah 3u vse jo j«* občudovalo. Toda biimo molče. To so je zdelo ženi dolgočasno Lu zato je zakli eula: — Mega-Deva! Ustvaril si in«- v lepoti, toda nihče ne zna zzraziti svojega navdušenja. Mega-Deva je uslišal njeno prošnjo iu ustvaril mnogo, pti<\ L«*-t«' s<» hvalile in opevale v sla«lkih pesmih lepoto žene, ki jih je poslušala in se blaženo smehljala. To« I mene. — O, vsemogočni Mega-Deva, lepo te prosim, izpolni mi Š«- zadnjo željo: Daj mi biti", ki mi 1k) pelo slavo, me objemalo, božalo in ščitilo, ki p:i >e ne bo »Irznilo pobegniti, ka- Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahka sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse pamike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pilite nam! SLOVENIC PUBLISHING Ca Travel Bureau £16 West 18th Street New York, N. T. Mi zastopamo vse paro-brodne drušbe. «lar bom slabe voljo, temveč bo \se potrpežljivo prenašalo. Mega-Deva je dolgo razmišljal, poteiu je pa ustvaril — moža. KISLO ŽELJE TRPI Racine, Wis., :>0. avgusta. — Prhletovalei kislega zelja so v veliki stiski. Dve veliki »bližin, ki izdelujeta iu razpošiljata kislo zeljo, ste podali naslednjo izjavo: — Kadar je svinjina draga, kislo zelje vedno trpi. Kislo zelje je veljalo za ceneno hrano oh sobotah zvečer, kadar je imela gospodinja mnogo dela s snažen jem svojega stau«>-vanja. Danes jrn gospo«linjo n»* kupujejo toliko kislega zelja, ker j«' cena svinjskih roberc tako visoka. Letos j«* država Wisconsin pridelala izvanredno veliko zelja, toda veletrgovci imajo še veliko zaloge lanskega zel ja, tako «la ga prodajajo ttnm po $2. medtem ko so ga farmer j i pridelovali po pogodbi po $.") za t«>- TAJFUN NA JAPONSKEM Tokio, Japonska, 30. nvgu sta. — Tajfun je divjal «Vz otoka Kiušn in Sikoku na južnem Japonskem in je prisilil la«lj«\ da so poiskale svoje zavetišče v pritsaniščili. <> človeških žrtvah in o povzročeni škodi ni nikakih poročil. Tajfun se pomika proti severu proti .Japonskemu morju. Šikoku in Kiušu sta dva iz-Šikoku mori 7031 kvadratnih m*1«! velikih japonskih otokov, milj in ima -VdO.OOO prebivalcev. Otok Kiuši, ki so nahaja mali* bolj južno, m«'ri Ifi.K-IO kvadratnih milj in ima 9,OfW.IIOO prebivalcev. faročite se na AS fTARODA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah To in ono IZ VSEH DELOV SVETA Praktična ruska gledališča Nekaj igralskih grup državnega akademskega dramskega gledališča je odpotovalo v o-kolioo Ljeiiiugrada, da pri rede v domovih kulture, v rai-a«U klubih in počitniških kolo i.ijali gledališko predstavo. Družba režiserja 1. Zonuea je odpotovala v Srednjo Azijo in ua Pamir, kjer bo prirejala protista ve za obmejno vojaštvo. Neke druge družbe so txl-šie na gostovanje v beloruska * ojno okrožje. Zbor umetnikov Državnega* «iramskega gl«*«lališča, z zaslužnimi umetniki Voronovim, Azančevskini itd. na čelu, pa prireja gostovanja po inur i.-ianski železnici in kaže Sva.l-bo Krečinskega. Romarski samomori Ok«»li •>(! romarjev je bilo te dui priča, kak«» so se štirje ja-ponski mUuloniči drug za «lm-gim pognali v žrelo ognjenika Miliara. Vsi štirje so drug za drugim šli slavnostno in nem « «'«» rova žrela. K«> s«> ostali romarji hoteli njihov namen preprečiti, so zagrozili s smrtjo vsakomur, k«lo bi se jim približal. Edino vseučiliščnika Komat«) so v poslednjem trenutku potegnili iz rova žrela, ker se jo ujel za skalo. Kolo iz leta 1800 V «Iolgem seznamu najditeljev kolesa (bioikelj) beremo imena učenjakov stoletja, kakor Drais Daisel, Lahelman, Michaux in drugih. Pozabljeno pa je ime neznanega iznajdi-teljy, tlačana iz Verliutura ti ral), Artamanova. Artama-nov je iznašel in sestavil leta 1800 svoje k«.lo (bioikelj). On jc bil prvi, ki je prevozil na tem kolesu razdaljo med Vrlm-tiiro in Moskvo, ki meri 5000 km, in so bila tedaj pota pač zelo neprimerna. Artainauovu >o ukazali, da jo prišel v Moskvo, ko j<* bil car Alekasnder I. leta ISOl kronan. Artamanov je zares priš«'l in Aleksander I. ga je obdaril s tem. «la ga i«' oprostil za zmeraj tlačanstva. ROMANJE NA HINDENBURG.OV GROB mmS^jmm Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. t.;. ■ , ■ .,:.„.,. . .. ■;., ;;,- . v' Ob obletnici smrti nemškega p redsednika Hindenbnrga je dospelo v Tannenberg na stotisoč ee Nemcev. Hindenburgovo tru- j plo počiva v stolpu narodnega muzeja. | Nadaljevanje JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 sireni. Cena trd« vezane .75 Knjiga je i»osvečeuu onim. ki so šli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu lihemu junaštvu- KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jules Verne. €5 strani. Cena ........................15 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki hi imel tako Živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresuičile. Preti dolgimi desetletji Je naiiovedal letalo, snhmarin, let v stratosfero lt«l. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .15 Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega na|Nildivjega plemena, ki je iivelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stejiah. Najieta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TKI knjige po 15«. 18« in 114 strani. Cena ------- .60 vsak zvezek. Vsi krije........1.50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-Ri l>oslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel »•d šole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, j hi katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitaniu se )N> moral člta-telj večkrat od srca nasmejati. KMEČKI PI NT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani. Cena .60 Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščakL — "Za«'nji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman Ihi sleherni z užitkom prečita'. KRIŽE) V POT PETRA KI PLJLNIKA. spisal Pa- stuškin. 83. strani. Cena .................................70 Zgodovinska povest s T«jlminskega. ki bo zanimala slehernega, ne pa samo Ijmli, ki so iz onih krajev doma. KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOŽICI. — spisal Anatole France. 2?9 strani. Cena.........75 Anatole France je bil brezdvomno eden naj-odliC-nejših sodobnih francoskih pisateljev. Svoj izredni dar. zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v t«'m romanu, ki ga odlikuje du-ti«»vit in fini humor. LA BOHKMF.. Spistil H. Murger. 40ci str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli |M»lovi«-e devetnajstega stoletja. — Knjiga svetovno znano de^v. LISTKI. (Ks. Moško). 144 stran? .............70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Alesevec, 263 strani. Cena ..................................................60 lzl»oruo je iM>;rodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od brnnjevke do hišnega gospodarja. tla jih vidite kot žive pred seboj. LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani. Cena M Skrajno naitet roman iz modernega življenja. f'lovcka tako prevzame, da ga. z velikim zanimanjem prečita do konea. LICIFER, spisal Jean de la Hire. 292 strani. — Cen* -------1.— Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Oitatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domlšlji- MAL1 LORD. spisala Frances Hodgcson Burnett 193 strani. Cena ..............................— M (iloboko zasnovana |>ovest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim ln slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena .................60 Zanimiva iiovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11U strani. Cena........ .60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppcnheim. 92 strani. Cena --------------- 75 1X> skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Op]ienheim je znani angleški ro-anoplsec poznan i>o celem svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Iv*n Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA. (Jan. E. Krek), 1SS str....... .G0 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cen* .75 I ven Cankar je prvak uaših pisateljev Ljudje. čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski io opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 stnni. Cenal.50 Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Marry at. 192 strani. Cena _______________________________ -80 FovesU morskih gusarjih in piratih so splo-Sno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod fie danes, Če se vam dopadejo povesti te vrste. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garfiln. 112 strani. Cena____ .35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH. MatMtt. a sUkami Cen LM NASA VAS. spini Anton Novate. 224 V zvezku je devet črtic povečini Iz naSe lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljir mojster t opisovanju snače^er. .4t .10 .80 .60 NAŠA LETA. spisal Milan Pngdj. 125 strani. — Cena vez. ___________ .70 Bros........— Ji0 Knjiga vsebuje dvanajst {Mivesti pisatelja l*u-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NANŠI LJUDJ®- spisal Alois Remec. 94 Btrani. Cena Zanimiva povest i* časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trd« vezana. 115 strani. Cena ................................... Knjiga vsebuje a misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spiral L S. Orel. 231 strani. Cena JU Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nektK? pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo. PESMI V PROZL spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena .......................................-............... Verna, slika pestrega velikomestnega življenja in spominov na nI. PATER KAJETAN, spisal Verdietus. 187 strani. Cena 1 Human, napisan j*> ustnih izročilih in tiskanih virih. Zs«xlba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič i»o hudih bojih vrgel zoi**t v življenje. PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena .............—....................................... To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V" tej knjigi je slavui francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodi«" jc spisal naš ]M>ljudni pisatelj Kač. ki se j„» posebno proslavi! s svojim znamenitim romanom * Hi runi". Prva knjiga vsebuje -4, ilruga pa 18 kratkih in zanimivih ]m>-vesti. PLAT Z* ONA. spisal Leonid Andrejev. 131 str. Cena .40 Poleg naslovne i Mivesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, namreč "Misel v megli" in "Brezdno". POPOTNIKI, spisal Milan Pugclj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugclj deset črtic iz našega domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mcško. — 79 strani. Cena ...........................................— -60 Knjiga vsebuje tri izvesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njetfove misli so glolwke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ....................................... J50 Povest iz vojne jstersko delo slavnega ruskega pisatelia. PRIHAJAŠ, spisal Fr. Detela. 157 strani. C«U .60 Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangi, 111 strani ........ .60 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovi«. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj |>očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE. Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena _____________________________________________ .75 Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht, lift strani. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta jKivest jh> svoji aktualni vsebini, ki razniotriva itereče moderne probleme ln i**sega v drugem delu v vojno iu {»ovojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Fijsor. 192 strani. Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote z naitet im pričakovanjem čitatl do konra. RENE MAUPERIN Spisal Edrnont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družite. I>elo je polno fines in zauimivosti zlasti v risanju značajev. ROMANTIČNE DUŠE. spisal Iran Cankar 87 stranL Cena................................................ .60 SANIN. Spisal M. Arclbašev. 488 str. Cena____L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na lluskem in na Nemškem konfisclran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja. Študenta. Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — slovenic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. " G L'A 8 VA R'6 D'A " NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 31, 1935. TRE LARGEST SLOVENE 1TA1LY IN U. JS. 2T. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih--- Za Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. SOLNCENJE OTROK V RUSIJI 29 Izgovoril je samo dve besedi. Toda postal sem pozoren na čisti glas njegovega govorjenja in tembolj še na trdi ponos njegovih besed. Tega govorjenja nisem mogel spraviti v skladi z njegovo slabo obleko in sumljivim obnašanjem. Ko pridem v svojo sobo in prižgem svetilko, mi prinest*( gospa Henkel čaj. Nekaj časa se z boječimi vzdihi vrti okoli mene, nato pa pravi: — Kaj ne, gospod doktor, to je vendar strašno! In še tako nenadoma! Ko nismo prav nič mislili na kaj drugega! Poznal sem navado dobre gospe Hen ki je ve in sem bil pripravljen na dolg pogovor. Ker pa mi mnogo besed pri mojem razpoloženju ni bilo po godu, sem skušal pretečo nevarnost odvrniti. — Da, strašno je. — Pričnem brskati mod svojimi papirji. — Toda tukaj govorjenje ne pomaga. Najboljše je molčati. — O, Bog, vam je dobro! — vpade gospa Henkel vsa gi-njena. — Vi ste modrijan. Modrijani se ne zmenijo za nobeno stvar. Toda taki, kot mi! CV se nam pripeti kaj tako strašnega, ali pa pri naših dobrih poznaneiht Požreti? Tega pri nas ni! Pri nas se mora vse razgovori!i! Da, tako jo! Nesreče ni bilo več mogoče odvrniti. Vdal sem se v usodo. Najprej govori gospa Henkel o moraličnih in verskih naukih, s katerimi se mora človek zavarovati proti nesreči. Pokazala se je todaj sama kot modrijanka, toda, žal, kot taka, ki se briga za marsikaj. Nato preide na ta posebni slučaj, na široko govori o kratkem Marjetinem življenju in mi spretno prikrije njeno pokol je n je. S tem je napravila uvod do razmer gospoda Barke, za katerega je našla posebno značilno besedo: stiska mu visi od las! Pri tem sem moral misliti na bela mesta njegove brade. — Seveda skozi okno ljudi ni mogoče videti, toda vendar vsakdo ve, koliko pri njih bije ura. Najemnino plačajo natančno do minute in od trgovcev proti njim ni bilo slišati še pritožb. Bog obvari! Za to je stari gospod preponosen. Pa tudi na svoje ime ne drži mnogo. Vemo pa, kako mora varčevati. In od kod pridejo drage čipke, nad katerimi visi njegova hči dan in noč, tudi vemo. Da, ta! To je prava! Ampak druga, črna! No, hvala! Nočem jo opravljati. Pa bilo bi boljše, ko bi kaj delala in kaj zaslužila, kot pa da kar tako živi. Enkrat ne bo več imela tako. Pazite samo. živela bo še cenejše. Stara sem, toda doživela boni še. In kaj je stari gospod? Ta se mi smili in tudi vsem v hiši, ako ta ali oni reče, da mu ni treba, da bi se še drugič oženil. Toda starost ne varuje človeka preti norostjo. Nesreč je imel že dovolj. Pa tudi sam je že blizu matere smrti. Da, da, mnogo pogrebov izprazni žepe in mnogo bolj kot mnogo .krstov. Da pa žep starega gospoda ne bo tako zelo občutil, za to bo že skrbel oni zgoraj. In gospa Henkel namežikne s svojimi očmi proti stropu. — Sploh pa, ubogega otroka je že danes pokopal, v celem vrtu cvetlic. Sicer je to vse lepo, pa vse naj bo do prave mere. Saj vedno pravim: ti tam gori naj bodo Begu hvaležni, da so onega gori dobili. Takega visok ca g učenca profesor še ni imel celo svoje življenje. Toda pazite, gospod doktor, za tem nekaj tiči. To se ne godi vse iz čiste krščanske ljubezni. Tolika ljubezen do otroka! No, da, saj je bila sladka stvarica, da bi jo človek snedel. Toda jaz sem stara in sem si življenje ogledala od vseh strani, saj vendar ljudi poznani. In sem vedno rekla-. Prihodnji dan opoldne najden nepričakovano Alberta pri mizi. Njegov obraz je kazal trudno bledobo, njegove oči so žalostno gledale. — Tako strašno se počutim osamelega, — pravi, ko mi ponudi roko, — moral sem in treba mi je bilo, da vas vidim. Skrbno sem se izogibal obrniti pogovor na kaj, kar bi ga moglo vznemirjati. Ker pa ni bil razpoložen za brezpomemben razgovor, so se tudi meni vstavile besede in opoldanska ura je potekla v mučni tišini. V namenu, da bi ga raztrešči, mu predlagam, da gre z menoj na izprehod po zoologičnem vrtu. Iskreno, kot bi iz mojih besed slišal mojo prijateljsko voljo, mi stisne roko. — Danes ne, lepa hvala! Pa tudi, še preduo bo noč, hočem iti na pokopališče. Otroka bi rad še enkrat videl. — Tudi jaz si to želim in če vam ne bom nadležen, grem z. vami. — Ne! — me prekine. — Ne skušajte izpolniti te želje! Ohranite otroka v svojem spominu tako ljubeznivega, kot je bil v življenju. Smrt je Marjeto zelo spačila. Mojemu čutu ta pogled ne more škoditi, smrt se mi ne more kazati nič strašnejša, kot jo že davno poznam. Molčim, ker sem misjil: hoče Hiti sam. Tako se ločiva z nemim pozdravom. Ko pridem mimo trgovine s cvetlicami, sem hotel naročiti venec za Marjetin grob. Stopim v trgovino in stojim nasproti hčerkam gospoda Barke. Čez priproste žalne obleke so viseti dolgi pajčolani, na katerih je bilo videti, da jih niso nosile prvič. Po zadnjem žalovanju so jih samo prelikale. Medtem ko Nesti iz majhne denarnice šteje prodajalki na mizo nekaj srebrnega denarja, stoji njena setra pred ogledalom ter drži pod klobukom rumeno vrtnico k lasem. Ko me opazi, vrže vrtnico leno v košarico. Njen obraz ni kazal nikake izpremembe; todf, obraz njene sestre je bil rdeč in otekel od neprestanega jokanja. Pozdravim in izrazim sožalje s nekaterimi prisrčnimi be sedami, katere je gospica Nesti sprejela med solzami, njena sestra pa s hladnim molkom. Medtem ko gospica Nesti izdatek zapiše v majhen zapisnik, tiho dam prodajalki svoje naročilo. Iz trgovine grem skupno z obema sestrama. Govorili smo o Marjeti, o njenih zadnjih dnevih. Z glasom, ki je kazal gin Ijivo .naklonjenost, popisuje Nesti trpljenje ubogega otroka. Gospod Albert in gospod Albert — to je bila njena vsaka dru ga beseda. PriLpoveduje o neumorni požrtvovalnosti, s katero se je Albert posvetil oskrbi svojega bolnega ljubljenčka. Kadarkoli je omenila njegovo ime, je iz njenih besed dihala iskrena toplota. XDalje prihodnjič.). ^ SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU IM WZST 18th IRBI NSW IOKK, M. X. Plftrrs MAM ZA CBN8 VOZNIH LOTOV, BB-ZZRVACUO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE iiiJiiimiiiimim.iiniinummm.iimniHi,«'! Tudi med počitnicami posveča sovjetska vlada veliko pažnjo otrokom. Na sliki vidite, kako se deea solnči na Krimu pod stalnim nadzorstvom zdravnika. Iz Jugoslavije. Plaz zemlje zasul brata in sestro. V Srciuski vasi Reški v Fru-ški gori se j«» pripetila težka nesreča. Odtrgal sc je velik plaz zemlje, ki je zasul Dragotina in Sofijo Lupil rov i č. Dragotin jo bil star 17 let, Sofija pa 16. Kopala >ta zemljo, ki se jo nenadoma odtrgala in ju zasula. Ko so ju odkopali, sta bila že mrtva. Umoril in oropal ljubico. Blizu Koprivnice so našli prod tedni umorjeno in oropano služkinjo Ano Borovac, ki jo bila rojena v Gornji Stubici leta 1907. Policija je pridno iskala zločinca in ga naposled našla s pomočjo slike umorjene služkinje. ki jo bila objavljena v časopisih. Našel so je človek, ki je vedel, s kom jo Ana zadnje čase hodila. To je 1 >11 neki Viktor Vrhovski iz Djumanovca, katerega so aretirali. Priznal je, da je Ano umoril in ji vzel tor-! bioo, v kateri je bilo nekaj tisoč dinarjev. Speljal jo je v svoje mrežo s telil, da ji je obljubil «la se bo ločil od svoje žene in vzel njo za ženo. Živ pokopan. Prav taka nesreča, kakor prod meseci na Pobrežju pri Mariboru se je to dni, kakor smo že poročali, pripetila pri kopanju vodnjaka na periferiji Kragujevca ob tamošnjom lovskem domu. Na dnu 1,*> ni globokega vodnjaka je zemlja zasula delavca Radomira fiavi-ča, ko jo pritrjeval deske, da bi preprečil udiranje zemlje. Ta tragedija so jo končala prav tako, kakor ona v Mariboru s smrtjo nesrečnega delavca, ki je bil živ pokopan in mu niso mogli pomagati vsi napori to- ) - variš«-v, gasilcev, vojakov in rudarjev iz Rudnika pri ("ačku. Nekajkrat so reveža toliko odkopali, da j«' imel glavo prosto, a so se spet vsule naj plasti zemlje. Kopali so tudi do njega rove od strani. Delali so dan in noč in so bili reševalci že dva metra nad pokopanim revežem. Napravili so bili tudi leten obod, da hi z njim zadržali pritiskajoč* zemljo. Ko so rudarji "m vojaki Š;» poglobili stranski rov, pa j«' vdrla vanj in v vodnjak voda in od zgoraj so se v vodnjak vsule nove plasti, ki so zlomilo vso oporo ter zadušil«* nesrečnega moža. Nesrečna žrtev dela ima za svoj grob ogromen kup zemlje in kamenja, na katerem jo brat ponesrečenca, ki jo pri hitel iz neke okoliške vasi, in tovariši do dna duše pretreseni prižgali nekaj sveč. Šcla 151etnega morilca. Zločinstvo 1 ."»letnega Žarka Stojanoviča, ki ji- hladnokrvno zaklal svojega vajenskega tovariša ter skušal njegovo truplo u pepel it i, tla bi tako izbrisal sledove svojega grozodejstva, ne najde primere v sicer zelo pestri kriminalni kroniki Beograda. Zaradi zločina je silno razburjeno tudi prebivalstvo Beograda in Sniedereva, kjer so, kakor znano, mladega zločinca prijeli. Vso se vprašuje, kako je mogoče, tla je izvršil otrok s premislekom takt) strašno zločinstvo. Policijski organi so takoj po razkritju zločina obiskali Žar-kovega očeta, revnega predmestnega čevljarja, ki ima še več otrok. Mož jim je povedal, da je imel z Žarkom že od- nekdaj same skrbi. Deček je nemirno narave in ves navdušen za vsakovrstne pustolovščine. V šoli je bil nadarjen, v vedenju pa je imel vedno najslabši red. Neprestano se je potepal in pretepal s svojimi vrstniki. Zagrešil je tudi že več malih tatvin in so ga enkrat celo starejši bratje naznanili policiji, ker jih je okradol. (V je le mogel, je obiskoval bioskope in denar je kradel, da si je kupoval razne razbojniške zgodbe. Oče ga je takoj, ko je dovršil ljudsko šolo poslal nekam na kmete, a je fant od tam zbežal ter se po dolgih ovinkih priklatil spet domov. Ko so Žrrka iz Sniedereva pripeljali v Beograd, so ga po licijski organi kar obsipali 7 vprašanji: — Zakaj is ubil tovariša? Ali ti je žal? Žarko jim je mirno odgovar- AVGUST LM. septembru: Hex v Genoa 1*5. s<*ptriul>ra : Washington v Havre -V. septembra: Cbamplain • Iluvre Aquitaniu v Cherbourg 27. septembra : Europa v Bremen SEPTEMBER: 4. septembra: Normam lie v Havre 5. septembra: Cbamplain v Havre 7. septembra : Aijuitania v Cherbourg 10 septembra: Kuropa v Bremen Con te «1 i Snvoia v Genoa 11. svpteinbra: Manhattan v Havre 1-. septembra : Majestic- v Cherbourg 14. septembra : I ji fa yet te v Havre Con te Grande v Trst "i7. septembra : Bremen v Bremen 1!». septembra : Berengaria v Cberltourg 21. septembra : He de France v Havre VA2NO ZA jal: — Žal mi je, pa kaj to sedaj pomaga. Vedno sva se prepirala in psoval me je.... Značilno za psihozo nedolot-nega zločinca je tudi to, da je vzel s seboj, ko je pobegnil iz Beograda, zemljevid vse Evrope. Svoj zločin zasnoval po kaki zgodbi o skrivnostnih zločincih. Mislil je, da bo njegova žrtev zgorela in da bo potem prišlo do veljave ponarejeno, pismo, da je žrtev zločina Žar-| ko. morilec pa nesrečni Milija. Ko so ga vprašali, kaj je hotel z zemljevidom, je odgovoril: — Hotel sem najti pot za beg. Mislil sem nekam na sever. Vedel som, tla brez denarja ne 1110- j rem nikamor in sem zato pobral; denar iz mojstrove miznicc. Posodo z bencinom sem našel na hodniku. ( NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, dru-ga dan in tretja pa leto. Zadnja opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, ta-to Ta* prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam alt jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imen« so tiskana z debelimi črkami^ ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kj*r je kaj na-šth rojakov naseljenih. PETNAJST LET MALE ANTANTE Letos poteku 15 let odkar je kaor tudi, tla se je ta zveza v za kratektas in zabavo NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 stranL Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena J25 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOfASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ .50 I*OL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 13G str. .60 PREDTRŽANI. PREŠEKN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... JM> SLOVENSKI ŠALJIVE!'. SH) strani. Cena...... .40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ M TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. «7 stranL Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi saloigro "Vse naSe"). 18!» strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7» strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 stranL Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: knjigarna "glas naroda bila ustanovljena zveza Jugo slavije. Češkoslovaške in Ru-inunije. Te dni se vrši konferenca zavezniških ministrov zunajih tlel na Bledu, kateri se pripisuje z ozimni na splošni mednarodni ]>olitični položaj poseben pomen. V zadnjem času se jo ponovno poskušalo razširiti govorico, kakor tla bi se v Mali antanti pojavila neka nasprotujoča si mišljenja o raznih važnih političnih vprašanjih. Govorice so kmalu prenehale. Sedaj se je ob 15-letnici Male antante oglasil minister dr. Boneš, njen tvorec in glavni voditelj z nekaterimi ugotovitvami, ki že radi svojo preciznosti in pomehno-sti spatlajo med zgodovinske t lok um en te in dokazujejo, kako trdno in neporušno je prijatelj- nasprotju z drugimi >ličnimi zvezami z vsakim letom ojače-vala, dokler ni dosegla HKi:i v podpisu posebnega statuta svoj višek, s katerim je bila zunanja politika naših držav popolnoma poenotena. Nikjer nimate primera za slično zvezo in sličnim političnim razvojem po vojni. 3. Kolikor smo slišali v teli 15 letih kritik, raznih ugovorov in čeprav so tudi napovedali krizo Malo antante ter celo njen skorajšnji razpad, se jo vse izkazalo kot neresnično in odveč. Ker sem od početka pa doslej sodeloval na vseli sestankih in pri vseh pogajanjih Male antante, moram izjaviti: V vseh 15 letih ni Mali antanti grozila niti ena kriza in ni bilo tudi nobenega resnega nesoglasja, ki bi moglo prizadeti njen obstoj stvo, ki je bilo sklenjeno preti in nadaljni uspešen razvoj te 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. 15 leti, ne kot neka taktična akcija, temveč kot zgodovinska nujnost, ki zmagovito prestane vsako preizkušnjo. Minister pravi: Ob 15-letnici obstoja Male antante naj omenim na kratko tri stvari: 1. Zelo rad se spominjam potovanja v avgustu leta 1920 v oBograd in Bukarešto, ko smo s tedanjim jugoslovenskim zu-najim ministrom dr. Ninčičem in ministrskim predsednikom dr. Vesničem, kakor tudi z ru-numskim zunanjim ministrom Take Jonescom razpravljali o vseh posledicah pravkar sklenjene zveze CVhoslovaške z Ju goslavijo ter pripravili obenem zvezo z Romunijo. Ko smo tedaj proučili vse izkušnje vojne in še sveže dogodke povojnega časa, smo se zavedali, da pola gamo temelje politike naših držav za dolgo dobo. Z zadovoljstvom se spominjam onih dni, ko je padla o tem odločitev. Imeli smo prav. 2. Opozarjam, da je Mala antanta edina povojna formacija, ki traja že dolgih -15 let, tako-rekoč od konca svetovne vojne, zveze. Vse, kar se je v tem po- OHIO: gledu pisalo in govorilo, so bile zgolj kombinacije in pobožno želje nasprotnikov. Posebno naj poudarim, da tudi v zadnjih letih ni obstojalo niti najmanjše nesoglasje. To velja predvsem za vprašanje restavracije Habsburžanov, kakor tudi razmere Male antante napram Italiji, Nemčiji, Poljski in Rusiji. To velja tudi glede podunavskega pakta in vseh drugih vprašanj, ki se tičejo interesov naših držav. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob La1 COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. SaftVI Wal^enburg. M. J. 8vnk INDIANA: Indianat»olls, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. Bevflff, J. Lukanicb Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinois) Jollet, Mary Bambich. Joseph rat La Salle. J. Spellch Mascoutab. Frank Angustln Nortb Cblciigo. Joic Zeleoc KANSAS: S Irani, Agnes Motntk Cansas City. Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller. Ft. Vodopivec Steyer. J. Cerne (za Poena* W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stolar MLsNESOTA: Chisboim. ^rank Gonie Ely. Jos. j. Pesbel Evelet b. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel nibbing,. Jobn Povae Virginia. Frank Hrvstlch MONTANA: Roundup. M. M. Panlan Wasboe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowamla. Karl Strntaha Little Falls, Frank Mad« Mi smo bili složni, smo složni in bomo tudi ostali. Bodočnost Male antante vidim absolutnt zagotovljeno in nedotakljivo tr •Ino. To je zvezna tvorba, ki slu ži miru, sodelovanju, to je tlel« dobre volje in sporazuma. M" nočemo nikomur ničesar, n< podvzeinamo proti nikomur ni česar ter nočemo tudi ničesai oodvzefci, toda branili bomo svoj obstoj, svoje edinstvo ii svojo neodvinost do skrajnih posledic. Prepričan sem, da bomo sku pno drug z drugim in vsi trijt za vse mogli tudi v bodočo oču vati naše Interese. Barber ton, Frank Trohr Cleveland. Anton Bobek. Chas. Kar» linger, Jacob Resni*. John Sls polk Girard. Anton Xagode Lorain, Louis Bal a nt, John Vnni* fe Warren. Mrs. 1 Rachai Youngstown. Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec CI a ridge, Anton Jerlna Conemaugh, J. Brezove« Exnort. Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreensburg, Frank NoTak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TaoSelj Luzerne, Frank Balloch r Manor, Frank Detnshar Midway. John 2uat Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Jooeoh Joran WISCONSIN: Milwaukee. West Allis, Frank &kst Sheboygan, Joseph Kake* WYOMING: Rock Springs. Lani« Diamond vlile, Jo% RoUcfc to. katero Je rmj» UPRAVA "GLAS NAMOUA