ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA DELEGATSKOVPRAŠANJE št. 220 Krajevna skupnost Šentvid Delegacija sprašuje zakaj se na parkirišču pri Hali Tivoli pobira parkirnina tudi kadar je parkirišče čisto prazno? Naie mnenje je, da naj se pobira parkirnina le takrat, kadar so prireditve v Hali Tivoli. Odgovor na delegatsko vprašanje: V zvezi z delegatskim vprašanjem pobiranja — kasiranja uporab-nine na parkirnem prostoru pri Hali Tivoli, vam posredujemo naslednje: Omenjeno parkirišče je posebnega značaja, kjer je parkiranje organizirano in se za uporabo parkirnega prostora zaračunava 3,00 din do 2 ure parkiranja. V vprašanju je navedeno, da je potrebno plačevati uporabnino tudi takrat, kadar je parkirišče prazno. S to besedo verjetno misli predlagatelj, da parkirni prostor ni zaseden. Za enkrat to ne pogojuje ukinitve zaračunavanja uporabnine ne glede, na števiio parkiranih vozil, vendar je pa že v razpravi predlog Komunalnega podjetja ,,Ljubljana" TOZD Trgi in parkirišča, da se v bodoče ne bi na tem parkirišču zaračunavalo uporabnino za parkiranje. V zvezi s tem predlogom je potrebno razrešiti še kdo naj bi kril stroške v takem primeru za redno vzdrževanje kot so: čiščenje, obnavljanje horizontalne in vertikalne prometne signali-zacije, vzdrževanje zeienic, občasno spiranje in zimska služba. Za enkrat se predvideva, da bi te stroške krili z višjo uporabnino uporabe parkirnega prostora v ožjem centru mesta Ljubljane. Poudarjamo pa tudi to, če bi vsi vozniki, ki v ožjem centru parki-rajo na nedovoljenih mestih - prepovedanih, parkirali na parkirnem prostoru Tivoli, bi bilo verjetno to parkirišče polno zasedeno, v centru Ljubljane pa manj nepravilnih parkiranj. Direktor Tone Cugelj DELEGATSKOVPRAŠANJE Št. 222 Konferenca delegacij OBRTNIKI št 47 V starih obrtniških naseljih občine Šiška kot so: Brod, Vižmar-je, Šentvid in Tacen ter morda še katera druga so bile pred leti po Generalnem urbanističnem načrtu predvidene obrtne cone oziroma obrtni centri. V teh omenjenih naseljih se pojavljajo obrtne delav-nice že preko 50 let, vendar za dograditev obrtnih con oziroma centrov ni bilo sredstev, zato so se v teh predelih pojavila stano-vanjska naselja. Stanovalci pa se v teh stanovanjskih naseljih prito-žujejo zaradi ropota čeprav v času od 6.00 do 14.00 ure in je bilo na ta račun že mnogo prijav na Inšpekcijske službe. Zakaj? Odgovor na delegatsko vprašanje: OBRTNECONE V prvotno kmetijskih zaselkih oziroma vaseh kot so Tacen, Šmartno, Stanežišče, je včasih bila obrt, ki je služila potrebam tedanjega časa (kolarji, sedlarji, mizarji), — z deagrarizacijo se često na opuščenih kmetijah pojavijo obrtne delavnice, o;.iroma se smatra, da je perspektivna revitalizacija primestne vasi ravno v obrtni dejavnosti, nastajajo takozvane stanovanjsko—obrtne cone, Tako imamo po GUP-u 1979 obrtno cono v Vižmarjih \i širini 50 m ob Tacenski cesti od samopostrežnice do gostilne Žibert. Imamo perspektivno obrtnoconotudi med Taborsko, Na Rojah in Tacensko cesto v območju otoka ŠS 111. Večina zaselkov v Stanežiščah je tudi predvidena za to vrsto dejavnosti. Glede hrupa je z zakonom o hrupu določeno kakšen nivo je lahko v posameznem otoku glede na njegovo namembnost, — čista stanovanjska cona, — industrijska cona, . . — mešana stanovanjsko—obrtna cona. Drugo orientacijo daje tudi odlok o javnem redu in miru, ki zahteva, da se spoštuje čas nočnega počitka od 22h do 6h zjutraj. PRIPRAVIL: MARJAN KODEMRAN. dipl. ing. arh. Predsednik Komiteja: Franci STARE DELEGATSKO VPRAŠANJE Št. 223 Konferenca delegacij Iskra IEZE št 9 Informacija o izgradnji objektov družbenega standarda po pro-gramu 2. samoprispevka, navaja: — da je do danes od 50 objektov, ki jih zajema program 2. samo- prispevka, zgrajenih in danih v uporabo le 13 objektov, v pri- pravi za začetek gradnje pa 20 objektov, medtem ko 17 objektov še ni pripravljenih za začetek gradnje. Navedeni podatki zastavljajo naslednje vprašanje: Kaj je vzrok tako velikih razlik med zastavljenim in realiziranim programom samoprispevka 2, v času ko se samoprispevek 2 - izte-ka in kdo je odgovoren za navedeno stanje? Podatek o višini primanjkljaja za pokritje celotnega z referendu-mom sprejetega samoprispevka 2. in podatek o višini primanjkljaja nastalega vsled enotnega zamika dinamike izgradnje, sta nam spontano vsilila naslednje stališče: Pravočasno pridobitev dokumentacije za izgradnjo objektov samoprispevka 2. in sprotna poraba s samoprispevkom natečenih sredstev, nebi smel povzročiti toliko primanjkljaja (tako v sredstvih kot objektih). Odgovor na delegatsko vprašanje Do danes, ko vam posredujemo odgovor, je zgrajenih 16 objektov, v gradnji 18 in v pripravi 16 objektov. Od 16 objektov v pripravi so za naslednje že določeni izvajalci del in se bo gradnja pričela v najkrajšem času: VVZ Zalog, VVZ Zgornja Šiška, OŠ France Bevk in OŠ Štepanjsko naselje. V razpisu, to je v fazi oddaje del so objekti: OŠ in VVZ Krim-Rudnik, VVZ Vevče in VVZ Milan Česnik. Iz zgornjega prikaza je razvidno, da je od 16objektov, ki so v pripravi, 8 objektov tik pred pričetkom gradnje, za 5 objektov pa so projekti v zaključni fazi in bodo izdelani v mesecu aprilu 1980, za 3 objekte (VVZ Hrušica, VVZ Trnovo in VVZ Hinko Smrekar) pa so še vedno težave z lokacijami. Po sedaj zastavljeni dinamiki, bomo celotni program, vseh 50 objektov, gradbeno končali do druge polovice 1982. leta. To pa pomeni, da bo program gradbeno končan poldrugo leto pred z odlokom določenim terminom. Kasnitve na izvajanju programa gledano globalno sploh ni, in primanjkljaj finančnih sredstvih ni nastal zaradi kasnitve, temveč zato, ker so se cene gradbenih materialov in storitev toliko spreme-nile, da jih ni mogoče spraviti v finančno kvantifikacijo celotnega programa, ki je nastala aprila 1976. leta po takratnih cenah. Lepo pozdravljeni! Sekretar Skupnosti .'":¦•¦¦¦¦•,. LudvikČINČ DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 231 Krajevna skupnost Dravlje Krajevna skupnost Dravlje ugotavlja, da je precejšnja površina pritttčnih prostorov v stanovanjskih blokih SS - 7/1 še neizkoriš-čena. Obenem opozarja na potrjene sklepe ugotovitve informacije o stanju in možnosti razvoja malega in drobnega gospodarstva v občini Ljubljana-Šiška (15. seja zbora KS z dne 28. 5. 1979), zlasti na naslednjo: ,,Pomanjkanje prostorov, sredstev za opremo lokalov itd., ne rešujemo z usmerjeno kreditno politiko, temveč z več ali manj posamičnimi pristopi, ki v končni konsekvenci ne morejo dati rezultatov. Izvršni svet zahteva, da se ob nalogah, ki jih daje sred-njeročni družbeni plan 1978-80 razrešijo neskladja sočasnega razvoja infra strukturne pogojenosti v vseh novih stanovanjskih soseskah, tako je v stanovanjski soseski 7/1, 7/2, 8/1, 8/2, v Podutiku ter na območju nove avtoceste potrebno načrtovati nove lokale za osebne storitve, ki bodo omogočale občanom, da opra-vijo drobne storitve čim bliže svojemu kraju bivanja." Malokateri nosilec drobne uslužnostne obrti more izpolniti pogoje za nakup lokala, ki jih v SS-7/1 postavlja GIPOS. Zatoje razumljivo, da je več teženj ob nakupu razpoložljivih površin za poslovne namene. Zato daje temeljna delegacija KS Dravlje skupščini občine Ljubljana—Siška v presojo nastednjo zahtevo: Preostali razpoložljivi prostori v pritličjih stanovanjskih blokov v ŠS - 7/1 naj se namenijo uslužnostnim dejavnostim. Seveda pa je treba interesentom zagotoviti ugodnejše pogoje za pridobitev potrebne površine — s kreditom ali najemniškim odnosom. Prav tako naj se od GIPOS—a zahteva, da dogradi predvidene objekte v ŠS—8/1 ob Celovški cesti, katerih površine naj bi tudi namenili predvsem za uslužnostne dejavnosti. Odgovor na delegatsko vprašanje Ob pregledu dopisa KS Dravlje ugotavljamo: — v soseski ŠS 7 in 8—površine za drobno gospodarstvo so bile predvidene in objekti zgrajeni. Površine ustrezajo normativom glede na število prebivalstva. Torej ne gre za pomanjkanje prostorov, pač pa za to, kako najti sredstva oziroma financerja za najemne lokale, ker privatniki s področja tehničnih storitev in storitev gospodinjstvom ter privat-niki osebnih in drugih storitev zvečine nimajo sredstev za nakup lokala. Res pa je, da so v ŠS 7/1 lokali razporejeni po pritličjih stano-vanjskih blokov in je teško najti orientacijo (centralna namestitev obrti za osebne storitve bi bila ugodnejša), — ena od rešitev je v ustanovitvi sklada za razvoj obrti, ki bi financiral najemne lokale (za najbolj deficitarne obrtne dejavno-sti), druga pa mora z določitvijo lastne udeležbe za najemni lokal kot v stanovanjski graditvi, ki ga oddaja samoupravna stanovanjska skupnost, — kot prednostna dejavnost naj bo drobno gospodarstvo podprto z ugodnejšimi krediti, — oblika podpiranja obrti je tudi v davčnih olajšavah, ki znašajo 30 — 70 % za storitvene dejavnosti, Glede objektov za obrt v coni ŠS 8/1 naj povemo, da so tej dejavnosti namenjeni objekti PO—2, PO—3 delno ter PO—9 ob Celovški cesti. PRIPRAVIL: Marjan KODERMAN, dipl. ing. arh. Predsednik Komiteja: FranciSTARE DELEGATSKO VPRAŠANJE Št. 228 Krajevna skupnost Hinko Smrekar Z odgovorom na delegatsko vprašanje št. 110 nismo zadovoljni. Na naš konkreten predlog ureditve prometnega režima v tem delu (omejitev brzine, označbe cestišča in prehodov itd.) smo dobili splošen nekonkreten komentar. Smatramo, da bi moral na naš predlog, pristojen organ konkret-noukrepati. Istočasno opozarjamo na nepravilno semaforsko signalizacijo na križišču Celovške, Na jami in Drenikove, ki predstavlja resno nevar-nost za pešce. Isto prometno zmedo predstavlja avtobusno postajališče na Celovški cesti med Gasilsko in Aljaževo cesto, kjer se križajo isto-časno poti ostaiih vozil, pesčev in kolesarjev. Predlagamo umakni-tev postaje v pločnik. .•¦¦ . ,- ; . Odgovor na delegatsko vprašanje Kom. skupnost SO Šiška nam je dne 19. 2. 1980 pod št. 01-143-284-80 poslala delegatsko vprašanje št. 204/80 v katerem je bila zahteva po postavitvi opozorilne table v križišču Na jami — Derčeva ulica ter zahteva po avtobusnem postajališču, umaknjenem v pločnik ter prepoved parkiranja. Komite za promet in zveze je 29. 2. 1980 izdal odločbo o postavitvi prometnega znaka III—6 (zaznamovan prehod za pešce) ob prehodu za pešce preko ulice Na jami v križišču z Derčevo ulico. Križišče Celovške, Drenikove, Na jami je urejeno s semaforskimi napravami, ki delujejo v skladu z vsemi normativi za izvedbo semaforizacije. Stopflja varnosti je približno ista kot na ostalih semaforiziranih križiščih in jo je možno povečati samo z večjimi gradbenimi ukrepi (podhodi, nadhodi, podvpzi, nadvozi). Komite za promet in zveze podpira vsa prizadevanja za gradbe-no—tehnične izboljšave obstoječih prometnih površin, kot so na primer izogibališča za postajaiišča MPP. Za njihovo izvedbo pa je potrebno izdelati investicijsko—tehnično dokumentacijo in zagoto-viti sredstva. Ne za eno ne za drugo pa Komite za promet in zveze ni pristojen. Predsednik komiteja: DELEGATSKOVPRAŠANJE Št. 232 Krajevna skupnost KOSEZE Delegacija istočasno sprašuje, kaj je potrebno storiti občinskim organom in KS Koseze, da se dokončno reši vprašanje gradnje VVZ v E nizu blokov. Hišni svet je za ponovno izdajo lokacijske odločbe poslal pritožbo na Republiški sekretariat za urbanizem in tako ponovno zavrl pričetek gradnje. Predstavnik republiškega sekre-tariata za urbanizem pa na našo urgenco o izdaji njihovega rešenja odgovarja (ing. Erjavec), da občina do danes ni poslala vse doku-mentacije katero so zahtevali v zvezi s tem problemom. Odgovor na delegatsko vprašanje: .; ,.\..-.-..; Upravni organ je pravilno odstopil pritožbo hišnega sveta Ulice bratov Učakar 62—64 zoper odločbo o lokacijskem dovoljenju št. 4/4-351-295/79 z dne 19. 11. 1979 z vso potrebno dokumenta-cijo v pristojno reševanje Republiškemu sekretariatu za urbanizem kot pritožbenemu organu dne 7. 1. 1980. Dne 26. 3. 1980 je upravni organ prejel odločbo drugostopenj-skega organa o tej zadevi, s katero je pritožbo hišnega sveta zavrnil. V kolikor hišni svet Ulice bratov Učakar 62-64 v roku 30 dni po prejemu te odločbe drugostopnega organa ne bo vložil tožbe na Vrhovno sodišče SRS in s tem sprožil upravnega spora, bo upravni organ po ugotovljeni pravnomočnosti odločbe o lokacijskem dovoljenju na predlog investitorja nadaljeval postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. . Predstojnik oddelka za upravne, gradbene , in komunalne zadeve . SašoMAJCEN.dipl. iur. BELEŽKE: BELEŽKE: Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL LjubljanaŠiška Naslov: ,,Javna tribuna", Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 — Priprava za tisk: IBM Dnevnik, tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, — Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka. Delegatsko prilogo pripravili: Lučka Tomšič in Drago Princ Urednik: Mario Vilhar