UREDNIŠTVO ZARJE jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranko so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana nisma se ne ■ • : „	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrnko in Rosno K 21-60. polletna K 10'80, četrtletna
5‘40, mesečna K r80; za Nemčijo celoletno jv 26-40; za : •' ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—.	: :
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• / .•	ob	pol	11.	dopoldne.	\	'.	*•
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, n., in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. In sera ti: enostopna petitvrsllca 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
——-------- Reklamacije lista so poštnine proste. —
Stev. 3žs8.
V Ljubljani, v četrtek dne 11.
1912.
Leto II.
Poraženi moloh.
Skupni ministrski svet se je zaključii drugače, nego je pričakoval vojni minister. Njegove ogromne zahteve za obnovitev topniškega materiala ne pridejo v skupni proračun za prihodnje leto in militarizem se mora zadovoljiti s tistimi svotami, ki so jih delegacije dovolile že Schonaichu. Samo za ureditev podčastniškega vprašanja bo vojna uprava zahtevala približno tri miljotie več.
Zanimiva so uradna poročila, ki so biia izdana javnosti o ministrskem svetu. Oficiozno Pero piše zdaj tako, kakor da se v pondeljek |P torek sploh ni govorilo o havbicah in možnar-iih, o bronu in jeklu, in kakor da so se lagali tisti, ki so pravili, da zahteva vojni minister četrt miljarde za artiljerijo. Toda oficiozni Šmok se vYra z besedami, kakor da piše za same otroke, ki ne znajo razločevati. — Moloh ie bil Poražen, pa bi rad zatajil izgubljeno bitko; njegove zahteve .so bile odklonjene, pa je preponosen, da bi to priznal, in zato se dela, kakor d^ sploh ni ničesar zahteval. Naš militarizem je bil tuintam premagan na bojnem polju; ali da se je moral umakniti doma v politiki, se ne sme povedati in misliti.
Za hipni rezultat je pač vseeno, če se oblačijo oficiozna poročila v to ali ono obliko. Vendar pa se ne sme pustiti, da bi se v javnosti utrdilo mnenje, ki ga prodajajo peresni sluge militarizma; zakaj z današnjim dnem še ni odpravljena bodočnost, in enkrat odklonjene militaristične zahteve še niso pokopane. Kar si vojna uprava vtepe v glavo, tega ji ne izpuli enostaven sklep ministrskega sveta. Zaraditega je treba jasno videti in vedeti, če je Auffenberg zahteval dvestopetdeset miljonov, ali če jih ni.
V	uradni objavi ni nobene besede o teh zahtevah; ali poluradni komentarji, ki jo spremijo, pravijo, da se nič ni sklepalo o kakšnih artiljerijskih zahtevah vojne uprave in da so govorice, ki so se zadnji čas raznašale o tem, napačne.
Čitajmo natančno: Sklepalo se ni o Auffen-bergovih zahtevah. To je najbrže resnično, ali Ln!'lni>r ™°’ da v°ini minister sploh ni imel niim;	,n	da	se	ministrski	svet ni bavil z
nmnim k Se.tore^ ne damo zapeljati z dvoumnimi besedami, spoznamo, da se poročila o Aunenbergovem programu popolnoma vjemajo
esnico, le da je bil minister prisiljen umak-
cn' sv.°5e zahteve, še preden je ministrski svet sklepal o njih.
To dejstvo itak ne more presenetiti člo-^eka, ki se bavi z življenjem militarizma in z "jegovim razvojem. Oeslo, da je avstrijska ar-a riia Potrebna reorganizacije, se ni porodilo ^eeraj; poznamo ga že več let. Tudi Schonaich 3e imel podobne želje, ko je izdeloval zadnji pr°gram za delegacije, ali ker je imela takrat Mornarica največji apetit in ker že zahteve za drednote in druge ladje niso bile majhne, je mo-^a* s svojimi jeklenimi kanoni ostati doma. Kljub en\u se je v vojaških krogih neprenehoma govorilo o preosnovi topništva in vojaško časopisje je prerešetavalo vprašanje materiala za kanone in pomnožitve artiljerije kakor problem življenja. Schonaich je v lanskem pomladanskem zasedanju delegacij izjavil, da bo dala
vojna uprava par let mir in meščanski dele-gatje so to smatrali za tolažbo. Ali Auffenberg je takoj, ko se je prvič predstavil delegacijam, filozofiral o minljivosti vsega človeškega in o sitnosti pogodb, ki se morajo enostavno prekršiti, že postane militarizem lačen. Auffenber-gov govor je bil naravnost uvod za nove zahteve, in seveda za velike zahteve, zakaj zaradi par miljonov ni militarizem še nikoli veliko onegavil. Kadar govori in pripravlja, tedaj ima gotovo velike namene.
Polagoma je medtem artiljerijsko vprašanje prilezlo iz vojaškega časopisja tudi v meščansko. V najbolj »patriotičnih« listih, katerim se lojalnost plačuje z gotovim denarjem, so začeli vse pogosteje pisati o baterijah in divizijah, o poljskih in trdnjavskih topovih, o modelih in tipih, o velikem in malem kalibru, o balistiki in rayanci, o Uchacijevem bronu in o Kruppovem jeklu. Hoteli so popultrizirati kanone. Ali v državnem zboru ni živ krst govoril o artiljeristični teoriji in praksi. In ta molk je bil prav dobro utemeljen. Militarizem je najprej hotel dobiti brambno reformo, pa ni smel plašiti ljudi s prerokovanjem, da pride takoj še po četrt miljarde, čim bo imel nove rekrute na varnem.
Ko je bila brambna reforma sprejeta pod blagim pritiskom grofa Tisze in ob ljubeznivem prigovarjanju barona Heinolda, ni imel Auffenberg nobenega povoda več, da bi molčal. Stopil je torej pogumno na plan s svojo sveto trojico: Artiljerija, trdnjave, letala. Predvsem z artiljerijo. Zanjo je zahteval dvestopetdeset miljonov.
Ko je bil sklican skupni ministrski svet, je bilo časopisje polno vojaških vprašanj; in Auf-fenbergove zahteve so napovedovali listi, ki so notorično v službi militarizma. Torej niso pisali o njih zato, da bi blamirali vojnega ministra, temveč zato, da bi napravili v javnosti ugodno razpoloženje za nove zahteve. In ko se je sešel ministrski svet, je govoril Auffenberg v pondeljek tri ure. gotovo ne o starogrški falangi in o katapultah v Cesarjevi vojski. Kadar spušča vojni minister govoranco zaradi proračuna, se že po dolžini lahko nekoliko ugiba, kaj in kako: Vsaka ura okroglih sto miljonov. In Auffenberg je govoril tri ure.
Za njim se je oglasil Schemua. Tudi šefa generalnega štaba gotovo ni zato pripeljal s: seboj, da bi priporočil ministrskemu svetu znižanje vojaških izdatkov. In naposled je prišel še grof Berchtold na pomoč. Najbrže je bil tudi Bilinski z njimi v zvezi.
Vsekakor so gospodje na konferenci govorili o vojaških zahtevah na dolgo in široko, temeljito dopovedljivo in »prepričevalno«. Ali potem je prišel ogrski finančni minister, ki je očitno hud civilist in ne razume, kaj pomenijo lafete za zboljšanje financ in strmi streli za večno življenje, pa je dejal: »Gospoda, to ne gre!« Teleszky se je namreč spomnil, Ja ima doma opozicijo, katero je že Tisza preveč razdražil, in da ima vladno stranko, ki se boji vsake nove snove, katero bi opozicija lahko porabila za agitacijo, kakor smrti. Dvestopetdeset miljonov je pa kakor nalašč taka snov, torej je dejal Teleszky: »Gospoda, nikar!«
Kaj je dejal avstrijski finančni minister, se
ne ve natančno. Le toliko so poročali, da bi bil pod gotovimi pogoji sprejel Aufmenbergove zahteve. Ali če noče ogrski tovariš, ne pomaga dobra volja avstrijskega patriota nič. Vojni minister je moral spraviti svoj program v žep.
To je čisto prav. Toda še nekaj bi bilo treba vprašati. Bo li Auffenberg izvajal posledice in demisioniral? Če se natančno preudari, bi moral odstopiti. Trdili so, da je reorganizacija artiljerije neizogibna za varnost države. Zaraditega je menda vojni minister zahteval svoje četrt miljarde, zakaj drugače bi bila taka zahteva frivolna. Auffenberg pa ni dobil, kar je hotel; kaj je zdaj z državno varnostjo? Ali more Auffenberg še prevzeti odgovornost zanjo? Ce more, tedaj niu ni bilo treba zahtevati jeklenih kanonov; Če ne more, tedaj mora odstopiti.
Ali Auffenberg ne bo odstopil. Pač pa bo pri prvi priliki zopet predložil svojo zahtevo. A takrat se bo lahko drugače govorilo o apetitu militarizma; sedanja epizoda kaže, da država lahko izhaja brez nove artiljerije. Tedaj pa naj poizkusi, da bo še nadalje izhajala s sedanjo in naj pusti prebivalstvo na miru z večno militaristično poželjivostjo. Ljudstvo mora varčevati z vsakim vinarjem, naj torej tudi moloh
Volitve v Ameriki.
C h i ca g o, koncem junija.
I.
Zedinjene države imajo meseca novembra volitve novega predsednika, moža, ki ima v marsikaterem oziru večjo oblast od kakšnega evropskega monarha. Boj za to prijetno mesto vihra že dolgo po Severni Ameriki, zadnji čas pa je dosegel take dimenzije in je postal tako besen, da bi pomislil človek, ki ne pozna tukajšnjih razmer, da bo vsaj jutri že odločilna volitev. Najvažnejši dogodki te pristno amerikan-ske kampanje so pač tudi v Evropi znani. Morda pa bodo zanimale čitatelje »Zarje« tudi nekatere posameznosti, ki dajejq nekoliko vpogleda v. dejanje in nehanje v tej deželi.
Senzacija teh volitev je nastop bivšega predsednika Roosevelta proti sedanjemu predsedniku in zopetnemu kandidatu Taftu. Oba pripadata takozvani republikanski stranki in pri zadnjili, volitvah je bil Taft takorekoč Rooseveltov kandidat. On ga je priporočal, on ga je hvalil, in vsa leta je bilo videti, kakor da sta najboljša prijatelja. Naenkrat pa je prišlo Rooseveltu, ki se je po svojem odstopu potikal po Afriki in po Evropi, lovil leve in obiskavtl cesarje, prišlo na misel, da so bili pravzaprav lepi časi, ko je gospodoval v beli palači v Washing-tonu, in da ne bi bilo slabo, če bi se zopet preselil tja za nekoliko let.
Roosevelt ima dober jezik in ga zna porabiti, kakor se mu zdi, da je najbolj prav. Govoriti zna tudi tako, da bi ga človek, ki sodi samo po besedah, lahko smatral za pravega, radikalnega demokrata. Vse to je pa sama demagogija za katero ni nikjer tako ugodnih tal kakor v Ameriki. Kdor bi smatral njegove govore za program, bi se hudo opekel, zakaj izmed neštetih Rooseveltovih besed v sedanjem boju ni ne ene, ki bi ga vezala, ako bi bil izvo-
ljen. Kandidati v Ameriki, naj so republikanci ali pa demokrati, govore zato, da bi bili izvoljeni, govore tako, kakor mislijo, da dobe največ glasov; kadar je mož predsednik, pa pozabi na vse, kar je govoril v volilnem času.
Vse Rooseveltove pridige bi bile brezpomembne, če bi hotel človek spoznati njega po njih. Zanimive so pa vendarle, in sicer zaradi tega, ker se je kandidatu razvezal jezik zoper njegove nasprotnike. To je povsod uspešno bojno sredstvo, posebn pa v Ameriki, kjer je politična kritika enaka modrovanju otroka. Priznati pa je treba, da je v Rooseveltovih povestih o nasprotnikih, ki so bili še včeraj njegovi prijatelji, mnogo zanimivega in za spoznavanje tukajšnjih razmer koristnega.
Kongres republikanske stranke, ki je bil te dni v Chicagu, je imel odločiti, kdo bo kandidat: Taft ali Roosevelt. Odločil je za Tafta. Ali Roosevelt je bil že pripravljen za ta slučaj, pripravljen, da bo lahko dejal: Taft je bil izvoljen le s pomočjo sleparstva. Več nego enkrat je Roosevelt dejal, da so bili Taftovi pristaši po krivem imenovani za kongresne delegate. Govoril je, da je v Ohiju premagal Tafta s 47000 glasovi, ali da so kljub trnu na poseben Taftov ukaz imenovali šest delegatov izmed njegovih pristašev. »To postopanje«, je dejal Roosevelt, »ni bilo na noben način boljše od navadnega vloma, in v svojih posledicah še slabše. To je primer Taftove teorije o vladi reprezentativnega dela ljudstva; tako se prenaša ta teorija v prakso. S takimi političnimi dovtipi so oprode gospoda Tafta ogoljufali ljudstvo za njegove pravice, da, dospeli so do politične tatvine. Naša demokracija je sedaj postavljena pred temeljito izkušnjo. Na‘eni strani se bojuje splošno človeško pravo, na drugi pa privilegij, ki se predstavlja za pravo. Pota se morajo zdaj ločiti.«
Roosevelt je hotel reči, da je 011 tisti, ki se bojuje za splošno človeško pravo; to je prazna fraza. Ali da se privilegij bojuje zoper pravico, je res, in če boTaft izvoljen, ne bo zmagala pravica. Seveda tudi ne, ako bo izvoljen Roosevelt. V ustih moža, ki je aranžiral zloglasno >:panamsko revolucijo«, je to hinavščina, toda objektivno je resnično. Njegovi nasprotniki hočejo, da ostane v njihovih rokah moč, ki so jo imeli doslej, in ki jim je prinašala koristi na vseh koncih in krajih. Taft ni predsednik ameriškega ljudstva, temveč reprezentant onih slojev, ki gospodujejo v Zedinjenih državah. Samo vseh ne. Zakaj tudi med kapitalisti so nasprotja, konkurence in boji. V različnih skupinah se zbirajo kapitalisti te dežele in eno teh skupin zastopa Taft. Značilno je, da je na kongresu zanj nastopalo skrajno konservativno, protidemokratično in protisocialno krilo, kljub temu, da je Taft kot predsednik navidezno vodil boj proti trustom, kakor ga je navidezno vodil Roosevelt, ko je bil on predsednik. Kapitalisti razumejo, kaj pomeni poza poljudnosti v Ameriki in odpuščajo protikapitalistično krinko, ker vedo, da zakriva velekapitalizmu prijazen obraz.
Volitve se delajo v Ameriki poglavitno z denarjem, s kapitalističnim denarjem seveda, torej zato, da ohranijo in povečajo kapitalisti svojo moč. Besede »republikam«, »demokrati«
EMILE ZOLA;
R?m
»Takoj boste videli vse,« je dejal Narcisse. »Toda vstopiva tu sem, da si malo oddahneva. Semkaj so prinesli iz sosedne galerije naslanjače za lepe dame, ki rade posedajo, da jih ljudje vidijo in ljubijo.«
Salon je bil jako velik in stene so bile pokrite z najčudovitejšim genoveškim baržunom; bil je star žamet z bledim atlasovim dnom in z šarečimi cvetlicami, katerih zelena, modra in rueča barva je božansko pobledela in dobila '‘etiko, velo nianso starih ljubezenskih cvetlic.
stebričnih mizah, v steklenih omarah so bile naicirajroceijejgg umetninei kar jjii je bilo v pa-1 Omarice iz slonove kosti, poslikane in po-MCne rezbarije, srebrnina — cel kup že rinsti 'h™ ,VI?og°številnih sedežih je bilo res S°i-ue h°tele umakniti množici; posedale so v malih skupinah se smeiale in kramljale z maloštevilnimi možmi ki so hili odkrili ta prijazni kot galanle?«™'Le„še„a „ gleda 111 bilo misliti, kakor v živ-iVml t,f^
tijk te kakor svila mohke /oljarne tiVbini tilniki, po katerih so se vili plavi in r avi lasje Gole roke so kakor žive cvetlice iz mesa in krvi vstajale iz dražestne zmesi nežnih toalet. 1 očasi so se gibale pahljače, da se je povečai deM* dragocenega kamenja, in sapa, ki so jo nm» * *e razširjala nekakšno žensko dišavo, eJano z vonjem vijolic, ie 7nkr dobri prijatelj, monsinjor Nani!« Drn‘ lca* Narcisse. »Tam doli pozdravlja so-Č' av,strijskega veleposlanika.« tovariš' • Nani opazil duhovnika in njegovega v pre Je krenil k njima in vsi trije so stopili pili. .e k oknu, da bi se v miru kaj pome-*n se }Be *e °d krasne slavnosti vzhičen ,e ohrarn0]6^.3*’ sredi te^ bohotnih ram si n°sti 0fi'' *asni mif s trajnim oklepom nedolž-«q te duše, kakor da jih ni niti videl, zopet vi« l}ubi sin’ kako me veseli, da Vas 0 našem £• je dejal Pierru- »No. kaj pravite Kirnu, kadar prireja slavnosti?«
»Monsinjor, prekrasen je!«
Prelat je ginjen govoril o veliki pobožnosti Celije in se delal, kakor da ne vidi pri knezu in kneginji nikogar druzega kakor zveste pristaše Vatikana, ki ga hočejo počastiti s sijajno slavnostjo. Dozdevno ni niti vedel, da imata priti kralj in kraljica. Potem je dejal nenadoma:
»Moj ljubi sin, ves dan sem mislil na Vas. Da. slišal sem, da ste obiskali Njega eminenco kardinala Sanguinettija zaradi svojega procesa. No, kako Vas je sprejel?«
»O, prav po očetovsko. Začetkoma mi je dal razumeti, da je v zadregi, ker je varuh Lourda, ko sem odhajal, je bil pa nadvse ljubezniv. Obljubil mi je takorekoč svojo pomoč
—	s tako nežnostjo, da sem bil ginjen.«
»Resnično, moj ljubi sin! Sicer pa se ne čudim. Njega eminenca je tako dober!«
»In priznati moram, monsinjor, da sem se vrnil lahkega srca in poln nade. Zdi se mi, da je moj proces zdaj že napol dobljen.«
»To je zelo naravno. To razumem.«
Nani se je še vedno smehljal. Lahek odsev ironije je poostril njegovo fino, duhovito smehljanje, ali tako diskretno, da ni bilo čutiti vboda. Po kratkem molku je enostavno dodal:
»Nesreča je le, da je kongregacija indeksa predvčerajnjim obsodila Vašo knjigo. Sešla se na tajnikov poziv, in pojutrišnjem se predloži sodba celo Njega svetosti na podpis.« ... 1 ,®rre sa je omamljen pogledal. Če bi se bila podrla stara palača nad njegovo glavo, ga ne bi bilo tako pobilo. Torej je končano! Potovanje v Rim, eksperiment, ki ga je hotel tukaj poizkusiti, se torej zaključuje s tem porazom, ki se mu- naznanja tako nenadoma, ravno na veselici. In niti zagovarjati se ni mogel, izgubil je čas, ne da bi bil našel koga, da bi bil mogel govoriti z njim, da bi bil mogel zastopati pred njim svojo zadevo! Srd se je dvigal v njem in ni se mogel premagati, da ne bi bil polglasno in grenko dejal:
»Oh, kako so me imeli za norca! Ta kardinal, ki mi je še danes dopoldne dejal: Ce je
Bog z Vami, Vas reši, celo proti naši volji!... Da, da, zdaj razumem; igral se je z besedami, želel mi je le nesrečo, da bi mi pokora pridobila nebesa. Da se vdam! O, tega ne morein, tega še ne morem! Preveč mi napolnjuje togota in pečal srce!«
Nani je radovedno poslušal; študiral ga je.
-'Ali ljubi moj sin, saj ni še nič odločeno, dokler ne podpiše Sveti oče. Pred sabo ipiate še jutršnji in celo pojutršnji dan. čudež se še vedno lahko zgodi.«
In med tem, ko je Narcisse, v dolge vratove m otroške prsi zaljubljeni estetik, opazoval darne, ga je odvedel na stran in mu je dejal s pridušenim glasom:
»Čujte me, povedati Vam imam nekaj, kar je popolna skrivnost. Poiščite me med kotiljo-nom za trenotek v ogledalni dvorani. Tam bova lahko v miru govorila.«
Pierre je za odgovor pokimal; prelat se je diskretno odstranil in se izgubil med množico. Ali v duhovnikovih ušesih je šumelo. Nič več ni mogel upati. Kaj naj bi storil v enem dnevu, ko je izgubil tri mesece, ne da bi bil mogel doseči vsaj toliko, da bi ga bil papež sprejel? V svoji omotici je naenkrat zaslišal Narcissa, ki je govoril o umetnosti.
»Čuditi se mora človek, kako se je žensko telo popačilo v naših strašnih demokratičnih časih. Debelo je in strašno vsakdanje. Poglejte, tu okrog nas ni ne ene, ki bi imela florentinsko črto, male prsi, vitki, kraljevski vrat...«
Obmolknil je za hip, potem pa je zaklical:
»O, tam je ena, ki je še precej čedna — ona plavka z razčesanimi lasmi . . . ona tam, ki je pravkar monsinjor Fornaro stopil k njej.«
Resnično, že nekaj časa je hodil monsinjor Fornaro z ljubeznivim obrazom osvojevalca od lepotice do lepotice. Ta večer je bil videti krasen s svojo visoko dekorativno postavo, s svojim cvetočim licem, s svojo zmagovito ljubeznivostjo. O njem se niso raznašale nikakršne dvomljive govorice; smatrali so ga enostavno za galantnega prelata, ki se je dobro počutil v ženski družbi. Tupatam je postal, pokram-
ljal, se sklonil čez golo ramo, se je slučajno dotaknil, vdihnil njen vonj z vlažnimi ustnicami in s smehom v očeh, kakor v nekakšni pobožni vzhičenosti.
Opazil je Narcissa, katerega je včasi srečaval, pa mu je prišel naproti. Mladi mož ga je moral pozdraviti.
»Počutite li se dobro, monsinjor, odkar sem imel čast, da sem Vas videl pri poslaništvu?«
»O, jako dobro, jako dobro. Čarobna slavnost, kajne?«
Pierre se je poklonil. To je bil mož, čigar poročilo je povzročilo obsodbo njegove knjige. Ali zameril mu je predvsem laskajoči obrazi in pa zlagane obljube, s katerimi ga je obsipal, ko ga je bil tako ljubeznivo sprejel. Zviti prelat je moral čutiti, da je že zvedel za sodbo koni gregacije. Zdelo se mu je torej bolj dostojno, da se dela, kakor da ga 111 spoznal, pa je tudi le smehljaje pokimal.
»Ne, koliko ljudi!« je ponavljal. »Pa kakšne krasne dame! V tem salonu se človek kmalu ne bo več mogel geniti.«
Zdaj so bili že vsi sedeži zasedeni od dam, in v tem parfemu vijolic, ki ga je razgreval vonj plavih in rjavih tilnikov, je človeku že sapo jemalo. Pahljače so se živahneje gibale, iz naraščajočega zmedenega šuma se je dvigal jasen smeh in v neverjetnem trušču pomenkov so se venomer slišale enake besede. Nedvomno je prišla pravkar kakšna vest, se pojavila kakšna govorica, ki je šla od ust do ust in gnala skupino za skupino v mrzlično razburjenost.
Monsinjor Fornaro, ki je bil popolnoma poučen, je hotel sam povedati, kar se še ni glasno izreklo.
»Ali veste, zaradi česa se razvnemajo dame?«'
»Zaradi zdravja Svetega očeta?« Je vprašal Pierre v svojem nemiru. »Ali se je njegovo stanje nocoj poslabšalo?«
nimajo nobene vsebine; kdor bi vprašal zanjo, bi izdajal nedopustno naivnost. Vprašati se sme samo: Katera kapitalistična skupina stoji za tem, katera za onim kandidatom? 2al, da velik del ameriškega delavstva*še ni na tisti stopnji, da bi tako vpraševalo. Zato so Tafti, Roosevelti in Wilsoni še politične veličine.
Nižje železniške tarife za mleko.
Poslanec sodr. Reumann je kot poročevalec draginjskega odseka predložil svoje poročilo o predlogih, zahtevajočih nižje železniške tarife za mleko.
Poročilo opozarja na dejstvo, da je cena rnieku minulo jesen skoro po vseli mestih v državi šinila kvišku. Ta pojav zasluži tem večjo pozornost, ker je mleko vsled splošne draginje živil postalo eno najvažnejših in najneobhod-nejših ljudskih živil. In najsplošnejših! Dojenček ga uživa in liživa ga starec.
Vsled pomanjkanja živine in vsled poman-kanja krme trpi tudi produkcija mleka; poman-kanje mleka utegne postati naravnost katastrofalno, če nastopi živinska kuga. decimira molzno živino in zamaši dotok mleka z dežele v mesta.
Pododsek draginjskega odseka je pretre-saval to vprašanje in pretehtaval sredstva, ki bi pomnožila dovažanje mleka iz oddaljenejših živinorejskih krajev v mesta. Posebno pozornost Je posvetil brzovoznim taksam za mleko, ki niso tako sestavljene, da bi omogočile dovažanje mleka iz oddaljenejših produkcijskih središč. Za enoten porto — ne glede na razdalje —, kakor ga je sklenil v minuli zakonodajni dobi tarifni pododsek in kakor ga je zahtevalo več predlagalcev, se pododsek ni mogel ogreti, ker bi taka reforma zdražila prevozno takso za razdalje do sto kilometrov. Pač pa predlaga draginjski odsek, da se uvedejo sledeče tarifne stopnje za sledeče prevozne razdalje:
50—100	85
100—200	100
200—300	150
300—400	250
nad 400	300
Nedvomno je, da .skrči ta tarifna reforma za mleko dohodke državnih železnic in verjetno je, da konzumenti od znižanja tarife za velike razdalje prvi hip ne bodo imeli koristi in da se znižanje tarife ne pokaže takoj v nižjih cenah za mleko. Ampak sčasoma bo ta reforma nedvomno pomnožila dovažanje mleka v večja konzumna središča in uravnavala cene. To pa je za prebiv. največje važnosti in ker je skrb za ljudsko prehrano in skrb za mleko v boju proti alkoholizmu še prav posebno važna naloga državne uprave, ne sme biti upadek prevoznih taks zapreka temu predlogu. Pa tudi prevoznina za prazne posode se mora znižati.
Draginjski odsek priporoča še sledeče predloge:
1. Železniško ministrstvo je dolžno — nemudoma poskrbeti, da se odpravijo običajne zamude vlakov z mlekom, da se opremijo vozovi za prevoz mleka z ohlajevalnimi pripravami, da se napravijo primerne rampe za izklada-nje mleka in da ne manjka osobja pri vlakih, prevažajočih mleko.
2. Trgovinsko in prizadeta ministrstva se poživljajo, da z obrtnopolicijskimi olajšavami kar najbolj podpirajo podjetja, ki se pečajo s prodajo, oziroma s točenjem posnetega, sicer pa vse redilne sestavine vsebujočega mleka bodisi s točilnimi vozovi ali pa z avtomati po tovarnah in drugih zavodih.
3. Vlada se poziva, da ob znižanju mlečne tarife sproži, pospešuje in podpira snovanje splošno koristnih naprav v večjih konzumnih
OSKAR V/ILDE:
Neskrivnostna sfinga.
Popoldne sem sedel pred kavarno de la Palx in opazoval sijaj in bedo pariškega življenja; čašo absena pred seboj, sem strmel nad čudno podobo razkošja in siromaštva, ki se je razvijala pred menoj. Naenkrat zaslišim, da me nekdo kliče. Ozrem se in ugledam lorda Mur-chisona. Odkar sva sedela pred desetimi leti skupaj na šolskih klopeh, se nisva več videla; presenečen sem bil, da ga zopet vidim in toplo sva si segla v roke. V Oxfordu sva si bila dobra rijatelja. Strašno sem ga imel rad: čeden je il, duhovit in spodoben. Dejali smo, da bi bil najboljši mladič, če ne bi vselej govoril resnice. Mislim pa, da smo ga vzlic temu občudovali zaradi njegove iskrenosti. Zdaj se je znatno iz-premenil. Plaho je gledal in nestrpno, kakor da bi ga morila huda skrb. Mislil sem si, da ga ne muči moderni skepticizem, zakaj Murchison je bil skozinskoz tory in je tako trdno verjel na pentatevh, kakor je verjel na zbornico lordov. Sklepal sem, da je ženska vmes in sem ga vprašal, če je oženjen.
»Preslabo razumem ženske,« je odgovoril.
»Dragi moj Gerald,« sem dejal, »ženske terjajo ljubezen in ne razumevanje.«
»Ljubiti ne morem, če ne morem zaupati,« je odgovoril.
»Mislim, da ti skrivnost teži življenje, Gerald?« sem vzkliknil. »Kar razodeni mi jo.«
»Peljiva se na sprehod; tu je preveč ljudi,« je odgovoril. »Ne, le žoltega voza ne, raje drugo barvo. Da, temnozeleni tamle mi je všeč.«
In nekaj trenotkov pozneje sva že dirjala po bulvaru v smeri proti Madeleine.
»Kam pa se peljeva?« sem vprašal.
»Kamor hočeš,« je odgovoril. »V restoran Bois. Tam bova obedovala in mi boš povedal, kako je s teboj.«
»Najprej bi tebe rad slišal,« sem dejal. »Povej mi svojo skrivnost.«
Iz suknje je vzel malo, s srebrom okovano listnico iz safijana in mi jo izročil. Odprl sem jo. V njej Je bila fotografija ženske. Visoka je
središčih po občinah in organizacijah konzu-mentov, da znižanje tarife poceni mleko tudi v podrobnem konzumu.
4. Vlada se poziva, da nakaže mlekarskim zadrugam in občinam, ki oskrbujejo dovažanje mleka na postaje, za dovažanje podpore.
5. C. kr. železniško ministrstvo se poziva, da dovoli za prazne posode 50odstotno znižanje povratne prevoznine po zgledu pruskih železnic.
Ljubljana in Kranjsko.
— Razsodba v Ribnikarjev! pravdi je postala. ker državno pravdništvo ni vložilo ničnostne pritožbe, pravomočna.
— Deželriozborski mandat je odložil vsled starosti in slabega zdravja baron Jož. Schwe-gel; v kranjski deželni zbor je bil izvoljen iz veleposestniške kurije. Nemški klub. kateremu je načeloval, je izbral za njegovega naslednika grofa Barbota.
— Sodrugl iz trnovsko - krakovskega okraja so vabljeni na važno diskusijo, ki bo v soboto 13. t. m. ob 8. zvečer v gostilni Marije Erbežnikove. Velika čolnarska ulica št. 17. So-drugi. udeležite se polnoštevilno.
— Domača flora. Gospod profesor Paulin je konstatiral te dni na Barju blizu Grineza. kjer iz zemlje še šoto režejo, za Kranjsko novo vrsto praproti. »Nephrodium cristatum (L.) Michx, synon. Aspidiurn cristatum Svvartz«. To odkritje je zanimivo zlasti zaradi tega. ker so karnjske praproti bile že prej zelo dobro preiskane in je profesor Paulin leta 190G. izdal
o	njih posebno monografijo. Tudi ono ozemlje na Barju so že razni opazovalci kranjske flore opetovano prehodili, ne da bi bili opazili to novo vrsto. Nova praprot je zelo lično zelišče s krasnimi svitlo-zelenimi in z elegantno strukturo se ponašajočimi listi. V botaničnem vrtu jo je sedaj mogoče videti.
— Na c. kr. drž. višji realki v Idriji je bilo koncem šolskega leta 186 učencev, med temi rednih 174, privatistinj 11 in en privatist. Iz Idrije in idrijskega okraja jih je bilo 99. s Kranjskega 45. Primorskega 31^od drugod 11. Slovencev ie bilo 180. en Čeh in 5 Nemcev. Odličnjakov je bilo 10. sposobnih z dobrim uspehom 110, vobče sposobnih 6. nesposobnih z nezadostnim uspehom 26. ponavljalni izpit ima 22 učencev. Poleg ravnatelja ie poučevalo na zavodu še 7 profesorjev, dva prava učitelja, trije namestni učitelji, učitelj telovadbe, učitelj pripravnice in učitelj za neobvezni predmet petje. Dijaki so prejeli na ustanovah znesek 1717 kron 84 vinarjev. Za uboge dijake pa je poleg tega izdatno skrbelo podporno društvo za dijake na idrijski realki. Društvo je imelo dohodkov 1862 kron in 55 vinarjev in stroškov 1856 kron 55 vinarjev. Realčno ravnateljstvo je izdalo izvestje. za katero sta napisala sestavka profesorja dr. N. Omerza in Julij Nardin. prvi je priobčil Vodnikove pesmi, drugi nekaj fizikalnih drobtin. Redni pouk v novem šolskem letu se prične dne 23. septembra.
— Izprememba poštnih okrajev. Vas Pod-lanišče. ki je spadala doslej v poštni okraj c. kr. poštnega urada Cerkno, se je spojila s poštnim okrajem c. kr. poštnega urada Gorenja vas.
— Škrlatinka na Dolenjskem. V vseh bližnjih vaseh Novega mesta se pojavlja škrlatinka. Več otrok je že umrlo. Nekatere obolele otroke so oddali v bolnišnico v Kandiji. Politična oblast se prav nič ne gane, da bi zaprla šole. Nekateri starši ne puste več otrok v šolo.
— Obstreljen. V pondeljek je ustrelil na daljavo pet korakov na Kozjeku France Bernik 261etnega Janeza Kržišnika od Sv. Ožbalta; strel mu je šel skozi zapest in mu predrl nogo v stegnu; težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Kržišnik je bil vinjen, kamenjal je Koz-jekovega lovskega psa. izruval je neko smreko
bila in vitka in je izgledala nenavadno slikovito s svojimi nedoločnimi očmi in razpuščenimi lasmi. Kakor jasnovidka je bila in v bogato krzno opravljena.
»Kaj praviš o obrazu?« je dejal. »Ali mu je zaupati?«
Pozorno sem ga motril. Obraz je izgledal kakor obličje človeka, ki nosi skrivnost, pa nisem mogel reči, če je dobra ali zla ta skrivnost. Njena lepota je bila iz premnogih skrivnosti spletena lepota — lepota duševne in ne plastične narave — in rahel nasmeh, ki ji je igral okrog usten, je bil prefin, da bi bil sladak.
»Torej«, je vzkliknil nestrpno, »kaj praviš?«
»Giaconda v soboljevini,« sem odgovoril. »Povej mi, kar veš o njej.«
»Zdaj ne,« je dejal. »Po obedu.« In začel je govoriti o drugih rečeh.
Ko nama je natakar prinesel kavo in cigarete, sem opomnil Geralda na njegovo obljubo. Vstal je s svojega sedeža, šel dvakrat ali trikrat semintja; potem se je spustil na naslonjač in mi pripovedoval naslednjo zgodbo:
»Nekega večera,« je dejal, »sem šel po Bond Street. Bila je strašna gneča voz in promet je skoro zastajal. Prav ob trotuarju je stal majhen, žolt brum, ki je — sam ne vem zakaj — zbudil mojo pozornost. Ko sem šel mimo, je gledal skozi okno obraz, ki sem ti ga popoldne pokazal. Takoj me je zgrabil. Vso noč in ves naslednji dan sem mislil nanj. Hodil sem po preklicani cesti gorindol, pogledal v vsak voz in čakal na žolti brum. Ampak ma belle inconue nisem našel in končno sem mislil, da so bile le sanje. Teden dni pozneje sem obedoval pri madami de Rastail. Obed je bil napovedan na osmo uro, ampak ob pol devetih smo še zmerom čakali v salonu. Končno je sluga odprl duri in javil ledi Alroy. Ta je bila dama. ki sem jo iskal. Počasi je vstopila, izgledala je kakor mesečni žarek v sivih špicah in na veliko rodast sem bil pozvan, da jo popeljem k mizi. Ko smo posedli, sem pripomnil čisto nedolžno: »Menim, da sem Vas pred nekaj dnevi videl na Bond Street, ledi Alroy.« Prebledela je in mi zašepetala: »Prosim Vas, ne govorite tako glasno, da Vas kdo ne
in sploh izzival, to ie popadlo domačega sina, da je storil nepremišljeni korak.
— Delavska nezgoda. Dne 4. t. m. sta kopala 181etna Franc Skedelj in Janez Medle iz Gabrja za mrtvašnico, katero zida občina blizu pokopališča v Gabrju, pesek. Podkopala sta precej daleč v pesek. Ko je tako Franc Škedelj še naprej kopal, se je gornja plast odtrgala in mu padla na glavo ter mu isto zdrobila. Počila mu je lobanja na več krajih in odtrgalo mu je levo uho. Medle ie^ pravočasno odskočil in ni zadobil poškodb. Škedelj pa je vsled izkrva-čitanju.
— Ogeni v stanovanju. Sinoči okolo 10. je opazil stražnik na Ble\veisovi cesti v hiši št. 1 v tretjem nadstropju nenavadno svetlikanje nato se je pa pokazal dim. Poklical je takoj hišnega gospodarja, s katerim sta preiskala omenjene prostore in našla v poselski sobi goreti pleteno košaro s perilom in ročni kovčeg. Ogenj sta takoj pogasila. Uničenega je nekaj perila, kakor tudi košara in kovčeg. Ogenj je povzročila služkinja, ki je bila malo prej v sobi z gorečo svečo in izbirala periio.
— »Dramatično društvo« v Ljubljani bo imelo v petek, dne 12. julija ob 8. zvečer v mali dvorani čitalnice nadaljevanje občnega zbora. Ker se ima izvršiti najbolj važna točka dnevnega reda. volitev novega odbora in predsednika, se prosijo č. gg. društveniki. da se v čim največjem številu odzovejo vabilu ter s tem dokažejo, da se resnično zanimajo za ta eminentno kulturni zavod.
— S trebuhom za kruhom. Včeraj se je odpeljalo iz južnega kolodvora v Ameriko 46 Slovencev in 25 Hrvatov.; na Eger je šlo 27 Hrvatov, v Inomost 29. v Buks pa 17 Hrvatov.
Promenadni koncert »Slovenske Filharmonije« bo danes od pol 7. do pol 8. zvečer v »Zvezdi«. — Spored: 1. Zitta: »Ciaou-Ciaou«. koračnica. 2. Wagner: Zbor romarjev in molitev Elizabete iz opere »Tannhauser.«
3.	Dvorak: »Slovanski ples št. 1.« 4. Puccini: Slike iz opere »Madame Buterfly«. 5. a) Ipavec: »Zvezda«, b) Potočnik: »Zvonikarjeva« pesmi. 6. Fali: »Ločena žena«, potpouri.
— Založba »Zarje« ima sejo v petek ob 8. zvečer v uredništvu.
— Planinsko društvo »Die Naturfreunde« ljubljanska podružnica ima v četrtek 11. t. m. članski sestanek. Oni člani, ki še doslej niso plačali članarine, naj poravnajo svoje prispevke do četrtka in omogočijo podružnici redno poslovanje.
Štajersko.
— Trbovlje. V soboto dne 13. julija 1912 bo ob pol 7. zvečer v »Delavskem domu« splošen mladinski sestanek. Z ozirom na to. da se bodo na sestanku razpravljale zelo važne stvari, vabimo delavsko mladino v Trbovljah k čim večji udeležbi.
— Pevska vaja v Trbovljah. Vaja pevskega zbora bo v petek dne 12. t. m. točno ob pol 7. zvečer. Sodrugi pevci, naj se udeleže yaje polnoštevilno.
— Pri kopanju utonil. Pretečeni tederr je utonil v Savi 231etni pleskar Ernest Gričar blizu postaje Trbovlje. Zvečer po delu. se je šel kopat s svojimi tovariši, s katerimi je delal v pralnici premoga trboveljske premogokopne družbe. Pri plavanju je zašel v vrtinec, ki ga je. zgrabil. Njegovi tovariši ga niso videli več.
— Pri delu zbesnel. V novi deželni bolnišnici v Gradcu je te dni neki slikarski pomočnik naenkrat postal besen pri delu. Morali so ga zvezati. Z rešilnim vozom so ga nato spravili a živčno kliniko.
— Ponesrečen drvar. Te dni so pri Mariboru v nekem gozdu podirali smreke. Pri tem delu je bil zaposlen tudi drvar Miklavž Nudi. Neka spodžagana smreka mu je padla na glavo
sliši.« Neprijetno mi je bilo, da sem tako slabo začel, pa sem planil v razgovor o francoskih dramah. Prav malo je govorila, vedno z enakim, tihim in zvenečim glasom, kakor iz plahe bojazni, da kdo prisluškuje. Strastno sem se zaljubil, blazno, in nepopisno ovzdušje skrivnosti, ki jo je obdajalo, je zbujalo v meni strašno radovednost. Ko je odšla — in odšla je kmalu po obedu —, sem jo vprašal, če jo smem obiskati. Nekaj trenotkov se je obotavljala, ozrla se je kakor iz bojazni, da je kdo v bližini in mi dejala: »Jutri ob tričetrt na pet.« Madatno de Rastail sem prosil, da mi pove kaj o njej, ali vse, kar sem izvedel, je bilo, da je vdova in da ima čudovito lepo hišo v Park Lane; in ko je znanstven Schmock začel dolgočasno razpravo
o	vdovah in dokazoval z zgledi, da so vdove za zakon najprikladnejše, sem vstal in odšel domov.
Naslednji dan sem prišel v Park Lane točno ob napovedani uri, ampak strežaj mi je dejal, da je ledi Alroy ravno odšla zdoma. Sel sem v klub ves nesrečen in vznemirjen. Po dolgem premišljevanju sem ji napisal pismo in jo vprašal, če mi je dovoljeno, da drugič poskusim svojo srečo. Nekaj dni nisem prejel odgovora, navsezadnje pa sem prejel malo pisemce; v njem je stalo, da bo v nedeljo ob štirih doma. In v pisemcu je bil nenavaden postskriptum: »Prosim Vas, ne pišite mi več sein. Vzrok Vam povem ob svidenju.« V nedeljo me je sprejela in je bila čudovita. Ko sem odhajal, me je prosila, da naj pismo, če ji še pišem, naslovim na Mr. Knox v Whittakers Library. »Vzroki so, ki mi branijo prejemanje pisem doma,« je dejala.
Po zimi sem jo videl pogosto in ovzdušje skrivnosti se ni odgrnilo nikdar, časih sem mislil, da je v oblasti moža, ampak izgledala je tako nedostopna, da sem pustil to misel. Težko mi ie bilo razvozljati uganko, zakaj podobna je bila onim nenavadnim kristalom, ki se kažejo v muzejih in so časih Jasni in potem zopet kalni Končno sem se odločil, da jo povprašam, če hoče postati moja žena. Ves bolan in truden sem bil od skrivnosti, ki je vanjo zavijala vse moje obiske in redka pisma, ki sem jih ji pisal Pisal sem Ji na knjigarno in jo vprašal, če me sprej-
ter mu razbila spodnjo in zgornjo čeljust. Ponesrečenca so spravili v mariborsko bolnišnico.
—	Ciganska nadloga. V Savinjski dolini, posebno okrog Polzele in Braslavč se je zadnje čase klatilo 30 ciganov. Ob priliki birmovanja so ti cigani izvrševali žepne tatvine. Pri belem dnetfu so kradli ljudem perutnino iz hlevov. Vzeli so vse, kar jim je prišlo pod roke. Ciganska tolpa je prišla iz Kranjskega. Ko so orožniki cigane aretirali, so našli pri njih cele zaloge ukradenih stvari. Izročili so jih celjskemu okrožnemu sodišču.
Koroško.
—	Shod rudarjev v Črni. V nedeljo, dne 7. t. m., je bil ob 2. popoldne v dvorani gostilne gospoda Krulca javen shod rudarjev, ki je bil nad vse pričakovanje dobro obiskan. Navzočih je bilo tudi precejšnje število rudarskih žen. Prvi je poroča! o dosedanjih pripravah za otvoritev prodajalne konsumnega društva »Sloga« v Celovcu, v Črni sodrug Steinriegel iz Celovca. Iz njegovega poročila posnemamo, da so sodrugi v Črni že skoraj nabrali svoto 4000 K, ki mora biti vplačana, preden bo celovško društvo otvorilo v Črni prodajalno. Sicer bi se že bila prodajalna otvorila, če ne bi se bile pojavile nepričakovane zapreke. Konsumno društvo v Celovcu je bilo med tem časom prevzelo konsumno društvo v Beljaku, kar je povzročilo precejšnje delo, ker je bilo društvo v Beljaku v slaben stanju. Otvoritev prodajalne v Črni bo v teku prihodnjih tednov. V tem času bo treba premagati nekatere zapreke, ki so se pojavile v Črni. Noben voznik namreč noče prevzeti prevažanje blaga za konsum iz Prevalj, kjer je železniška postaja, vsak se boji, da bi se ne zameril rudniški gospodi. To zapreko je treba kakor hitro mogoče odstraniti. Tudi rudniški uradniki so začeli sedaj, ko slutijo da bo v Crni kmalu otvorjena prodajalna konsumnega društva stegovati svoja nemško nacionalna ušesa, kajti delavski konsum v Črni jim ni prav nič všeč. Gospodje imajo namreč v bližnjih Mo-žicah svoj konsum, takozvani AVirtschafts-verem«, ki je imel pretečeno leto okolo 240.000 kron prometa. Kajpada so veliko svoto v največji meri znosili v ta uradniški konsum delavci, toda od čistega dobička niso dobili rudarji niti vinarja, čisti dobiček so si gospodje uradniki razdelili lepo med seboj. Gospodje slutijo, da se približuje čas, ko se bo prenehala delitev mastnih dividend na račun rudarjev, zato tista mržnja okolo »Wirtschaftsvereina« do prodajalne konsumnega društva v Črni. Po govoru sodruga Steinriegla je govoril sodrug Tokan iz Trbovelj, ki je razložil pomen zadružne, strokovne in politične organizacije za rudarje. Do-, kazal je, da je strokovna organizacija v tem slučaju, »Unija« avstrijskih rudarjev, edina podlaga za razvoj zadružne in politične organizacije. Brez dobre strokovne organizacije je razvoj zadružne in politične organizacije nemogoč. Obširno je pojasnil govornik novi rudarski plačilni zakon, ki postane 5. oktobra t. 1. veljaven. Sodrug Tokan je krepko posvetil tudi klerikalni stranki, ki je priredila teden prej tudi v črni shod. Na shodu klerikalcev je govoril dr. Krek, ki je doma velik prijatelj ljudstva, kj pa na Dunaju hitro pozabi na to prijateljstvo. Živahne odobravanje, ki je sledilo govornikovim izvaja* njem, je bilo dokaz, da je napravil govor sodruga Tokana na poslušalce globok vtis. Sodrug Tokan seveda ni pozabil opozoriti rudarje na »Zarjo«, katere naročnik bi bil moral biti vsak rudar. — Omeniti moramo še, da je prišlo na Krekov shod samo okolo štirideset ljudi, večinoma žensk. Dasi so hvalili na vabilih Kreka kot »ljubljenca« slovenskih delavcev, ni bilo, navzlic agitacije iz prižnice, mogoče spraviti več ljudi na shod. To je dokaz, da klerikalno natolcevanje in njihove laži ne vlečejo več. Klerikalna pšenica ne gre v črni več v klasje.
rrrrr   rrrrasm-r-r-mrr-Tr-.ii-T.T.a.Tir-.--	...	■	H
me prihodnji pondeljek. Ona mi je pritrdila in v sedmih nebesih sem bil od navdušenja. Ves očaran sem bil: vzlic skrivnosti, sem mislil tedaj, vsled skrivnosti, vem sedaj. Ne, ženska je bila, ki sem jo ljubil. Skrivnost me je vznemirjala, da sem norel. Zakaj mi je slučaj pomagal na sled?«	s
»Torej si odkril skrivnost!« sem vzkliknil.
»Bojim se, da sem jo,« je odgovoril. »Presodi sam«.
Ko je bil ponedeljek, sem šel s svojini str;-* com zajtrkovat in okolo štirih sem tol v Mary-lebone Road. Kakor ti !e Zflano, stanuje stric inoj v Regents Park. Hotel sem v Piccadilly in sem prerezal pot preko mnogoštevilnih revnih ulic. Naenkrat ugledam pred seboj ledi Alroy, globoko zastrto in urnih korakov. Dospevši do poslednje hiše v ulici, je šla po stopnnicah, vzela kljuko iz torbice, odprla in vstopila. Tu je skrivnost, sem si mislil. Stopil sem hitreje in opazoval hišo. Kakor prenočišče. Na pragu je ležal njen robec, ki ga je spustila na tla. Potem sem razmišljal, kaj sedaj. Sklenil sem, da nimam pravice jo zasledovati in sem se odpeljal v svoj klub. Ob šestih sem jo obiskal. Na zofi je ležala v halji, s srebrom pretkani, speti z nenavadnimi granati, kot jih je vedno nosila. »Veseli me, da Vas vidim,« je dejala. »Ves dan sem bila doma«. -Pogledal sem jo začuden, potem sem vzel robec iz žepa in ji ga izročil.
»Ta robec Vam je padel danes popoldne v v Cumnorstreet na tla. ledi Alroy«, sem ji dejal mirno. Vsa preplašena me je pogledala, ne da bi vzela robec. »Kaj ste delala tam?« sem vprašal. — »Kakšno pravico imate, da me vprašujete?« Je odgovorila. — »Pravico moža, ki Vas ljubi. Prišel sem. da Vas prosim za roko.« Zakrila je obličje z rokama in zajokala. »Povejte mi vse od kraja,« sem nadaljeval. Vstala je, pogledala mi naravnost v obličje in dejala: »Lord Murchison, nič Vam nimam povedati.« — »Tam ste iskali nekoga«, sem zakričal, »to je Vaša skrivnost.« Strašno je prebledela in dejala: »Nikogar nisem iskala«. »Ali ne morete povedati resnice?« sem vzkliknil. »Povedala sem jo,« Je odgovorila. Norel sem, ves iz sebe.
—	Neurje na Koroškem. Dne 4. t. m. je po občinah Kotmaravas, Žihpolje, Podgora, Borovlje, Glinje, Št. Marjeta v Rožni dolini in še več drugih krajih vihralo strašno neurje s točo •n pokončalo vse kmetove nade. V četrtek popoldne je potegnil silen piš in nato se je usula toča debela kakor orehi. V 20 minutah je bilo opustošeno vse: polje, travniki, vrtovi, sadje, se naslednji dan je bilo vse belo toče. Takega neurja ne pomnijo najstarejši ljudje. Celo po do-movih je toča razbila okna in strehe.
Vestnik organizacij.
io *■ Centrala Vzajemnosti v Ljubljani ima v petek v.m: ot) P0* 9- zvečer v zvezini pisarni izredno sejo. Vabljeni so tudi nadzorniki. Prosi se za točnost.
mi ,ot]ru8l v šentjakobskem okraju v Ljubljani so vanijeni, da se v čira največjem številu udeleže sestanka, Ki bo v soboto 13. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu gostilne S-	v Florijanski ulici. Obenem bo izredni občni zbor
podružnice Vzajemnosti, ki se ga lahko udeležijo tudi so-orugi iz drugih okrajev.
.. H kegljanju na dobitke v korist „Zarje* vabi vse ljubljanske sodruge kolodvorska podružnica Vzajemnosti. Kegljanje se vrši ob vsakem času v restavraciji »Interna tional«, kjer se izve tudi vse podrobnosti.
Nemška podružnica Vzajemnosti v Ljubljani ima v soboto 13. t m. ob 8. zvečer v gostilni »International« na Resljevi cesti št. svoj toletni občni zbor, kateremu sledi zabaven družin J. i večer. Dobrodošli so tudi slovenski sodrugi.
Jeseniška podružnica Vzajemnosti. Podružnični ^»bor ima v nedeljo ob 7. zvečer važno sejo, h kateri varamo tudi vse člane pevce.
Zadnje vesti.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dunaj. 11. julija. Gosposka zbornica je imela včerai sejo, da reši zakonske predloge, ki so došle iz poslanske zbornice, in je opravila te predmete, zadnje, s katerimi se je bila bavila zbornica poslancev, brez hrupa in brez truda. Videlo se Je. da je bilo vse skupaj le formalnost in da si gospodje Pri.tem velikem delu ničesar mislili. Med načrti, ki so zreli za definitivno rešitev, pa je tudi eden, na katerega so privi-legirani zakonodajei popolnoma pozabili: Novela. ki ma odpraviti kazen za kršitev pogodbe od strani delavca, ni prišla v razpravo, dasl Jo je gosposka zbornica že davno dobila in dasi Je bila v poslanski zbornici soglasno sprejeta Naši lordi imajo sicer težke skrbi, kadar so na Dunaju; misliti je tteba. kam se poide zvečer, treba je obiskati to grofico in onega barona, treba je poslati semkaj šopek, tjakaj vizitnico, glavo si je treba beliti zaradi šampanjca, zaradi kravat, zaradi avtomobilov itd. Ali navsezadnje vendar ne more biti sama pozabljivost, ce zaostajajo v gosposki zbornici vedno le tisti Zakoni, ki bi imeli prinesti mrvico pravice de-.lavcem. To postopanje gosposke zbornice je demonstrativno. vedoma in namenoma naper-
S0k°a zhnrni, ‘iem- tem bolL ker ie bila viT zakon .rnicauy Javnosti upozorjena na ta mali
\ 1 ne p1 bil delal previsokoblagorodnim
h k	I10benih težav, če bi imeli le količ-
nr ot° 6 Y0lj?- ^li to 'e* da ie nimajo, kadar
taU-T Z? fevdalizem. militarizem ali pa kapi-
em. In to si bo treba zapomniti.
. . Justični minister je predložil šest zakoncih načrtov o reformi kazenskega zakona in finskega postopanja, ter jih je priporočal '■ daljšim govorom, ki je nekoliko nojasnil ma-. teriio. ne da bi bil povedal kai novega,
i	Predsednik knez Windischgraetz otvarja Sejo ob 4. popoldne in se spominja umrlega elana zbornice prelata Schmolka.
Zakonski načrti, ki so prišli zadnji čas iz Poslanske zbornice, se postavljajo kot nujni dnevni red.
Nato prestopa zbornica na dnevni red: Prvo čitanje šestih vladnih predlog o
kazenskem zakonu in kazenskem procesu.
Ne vem, kaj sem dejal, ampak strašne reči sem
ii	rekel. Končno sem planil iz hiše. Pisala mi je naslednji dan pismo, neodprto sem ji vrnil in Sem se odpeljal s Calville na Norveško. Čez mesec dni sem se vrnil in prvo, kar sem videl
V	»Morning Post«, je bilo mrtvaško naznanilo Jedi Alroy. V operi se je prehladila in umrla pet dni pozneje za pljučnico. Zaklenil sem se in nisem videl nikogar. Tako blazno sem jo ljubil. Moj F3og, kako sm jo ljubil, to žensko!«
»Potem si obiskal seveda ulico in liišo,« sem dejal.
»I)a,« je odgovoril.
»j. »Nekega dne sem šel v Cuninor Street. p1Sem si mogel pomagati. Dvom me je mučil,
i	al sem na dur' 'n ^^ojna dama mi je £>na. Vprašal sem jo, če oddaja sobe. »Da, da, 'Sp°d!« je dejala »salon je pravzaprav oddan, c,JPa ■ ,nle n‘seni videla že tri mesece. In ker , ba m plačana jo lahko vzamete.« »Ali ta da-mai>« sem dejal m ji pokazal podobo. »Da, da!«
iolrn v ;,a ie- ln “ zopet vrne?«
sem 0(IK0V0ril. .Oh, inoj
najboljša
na teden, Pa ni drugeSd l VI plače,vala Časih v salonu.« »Ali se je sestalaH	JC
sem vprašal. Ampak gospa mi ie agotavlSu da je bila zmerom sama m da se ni z nikorn.fr’ sestajala. »Kaj. za božjo voljo, je počela tu?«
5em vzkliknil. »Le v salonu je sedela, čitala "nge in pila časih čašo čaja,« je Odgovorila
kin^a‘ Nisem vedel, kaj bi rekel. Dal sem ji ce-Cei0lnrt?d.šel- »Kaj misliš, pomeni to? Ali misliš ’ ie ženska resnico govorila?«
7 Veda,« sem odgovoril.
1, aj Pa je ledi Alroy hodila tja?« rAlrov • u- mo^ Gerald,« sem odgovoril, »ledi ^ snh	dama	z	manijo	skrivnosti.	Najela
*olanr?JZ.zabaYe’ hodiia tja, zastrta s paj-Ma. pj**’ ,n.se domišljala, da je junakinja roma-®airia ntgfnji5ia *° ,*e -strast skrivnostkarjenja, »M* je*blla nesknvnostna sfinga.«
4”‘eniš v resnici?«
V7I?P.rič,an sem’“ sem odgovoril.
Kiedal 'nJeJ,stn*c? iz safiiana, jo odprl in po-Podobo. »Kdo ve!« je dejal končno
Justični minister dr. Hochenburger omenja da imajo načrti popolnoma preosnovati kazensko pravo in temeljito dopolniti ter deloma iz-premeniti kazenski proces. Najvažnejši je načrt novega kazenskega prava. Sedanji zakon je popolnoma zastarel in že davno zasluži pogreb. Njegov temelj je v kazenskem pravu iz leta 1803. njegove korenine pa segajo celo v zapadnogališki kazenski zakon iz leta 1796. Avstrijsko zakonodajstvo je poskušalo izpolniti nekatere posebno (Dbčutne vrzeli in je krpalo. Ali zakon je v nasprotju s potrebami časa in s pravnim čutom prebivalstva; praksa ga ne more več vpoštevati za absolutno merodajno pravilo in ga pogostoma kratkomalo položi na stran. Treba je torej novega, času primernega kazenskega zakona.
Predloge se nato izroče justični komisiji.
Centralni računski zaključek o državnem gospodarstvu za leto 1910. računski zaključki od 1. 1894 do 1910, in predloge o določitvi za-ključenegea roka za konvertiranje obligacij na podlagi zakona z dne 20. junija 1868. se odka-žejo proračunski komisiji.
Baron Niebauer poroča o pupilarni varnosti dalmatinskih melioracijskih in šleskih železniških zadolžnic.
Predlogi se sprejmeta v drugem in tretjem čitanju.
Baron Glanz poroča o načrtu, tičočem se odmirjanja hišnonajemninskega davka, ter o mednarodni pogodbi, tičoči se nesreč na morju. Sprejeto.
Dr. Exner poroča o regulaciji Donave in
o	pogodbi z donavsko paroplovno dražbo. Sprejeto.
Baron Plener poroča o prodaji nekaterih državnih nepremičnin. Sprejeto.
Dr. Baernreither poroča za narodnogospodarsko komisijo o nujnem predlogu kneza Schonburga zaradi draginje in o svojem nujnem predlogu zaradi vpliva carinskih in trgovinskih pogodb na razvoj produkcije in na cene. Predlogi komisije se sprejmejo brez debate.
Nato se zaključi seja.
PORAŽENI MOLOH.
Kanoni so izvrstni.
Dunaj. 11. julija. Uradno je izdana sledeča izjava: »Razprave zadnje skupne ministrske konference so dale povod najraznovrstnejšim, tuintam bajeslovnim in napačnim komentarjem, bem spadajo zlasti vesti, ki prikazujejo našo artilerijo kot manjvredno. Glede na to je treba pribiti, da je topništvo, kar se tiče kvalitete in tehnične popolnosti primerno časovnim potrebam. Kar se tiče materijala cevi. bodi konsta-tirano. da ie brez napake in zlasti za bojno rabo izvrstno. (Hvala bogu! Torej se ni treba bati za domovino. Ampak zapomniti si je treba to zanimivo izjavo, ker bi se lahko zgodilo, da pozabijo nanjo tisti, ki so jo zdaj izdali. Če pridejo zopet s stokanjem, da zaostaja naša arti-ljerija za drugimi, pa prineso zopet račun za kakšnih par sto miljonov, ne bo treba nič dru-zega. kakor pomoliti jim to izjavo pod nos. Prav od srca mora veseliti avstrijskega davkoplačevalca. da so naši kanoni tako imenitni.)
HRVAŠKI ABSOLUTIZEM.
Pristranska cenzura na Hrvaškem.
Zagreb, 10; julija. Policija konfiscira vsak članek v tukajšnjih listih, ki poroča neugodno
o	slovenski klerikalni stranki, zlasti pa zatira vsako kritiko o dr. Šušteršiču. Zaplenili so vsa poročila o razdoru v jugoslovanskem klubu med dalmatinskimi pravaškimi poslanci in slovenskimi klerikalci.
i	Državno pravdništvo tudi konfiscira.
Zagreb, 10. julija. Odkar vlada na Hrvaškem preventivna cenzura ni državno pravdništvo konfisciralo še nobenega lista. Včeraj se je zgodil prvi slučaj, da je državni pravdnik zaplenil članek v »Obzoru«, ki je že pasiral preventivno cenzuro. Članek se je bavil s prestolonaslednikom in njegovimi nameni.
Čuvaj — hrvaški ban?
Zagreb, 10. julija. V političnih krogih domnevajo, da bo komisar Čuvaj imenovan vendarle za hrvaškega bana. Za sekcijske šefe bodo menda imenovani: za notranje zadeve ministrski svetnik Unkelhauser, za justico dr. Nikolič-Zenunski in za uk in bogočastje grof Jelačič. Do jeseni pa ostane najbrže še vse pri starem.
Zagreb, 10. julija. Čuvaj je ukazal minuli teden preiskati več stanovanj dopisnikov hrvaških listov v Dalmaciji, kakor tudi stanovanje urednika Gargaseviča. Policija ni sicer ničesar našla, a kljub temu je Gargaseviču ukazala, da mora Zagreb takoj zapustiti in da ne sme pet let nazaj na Hrvaško, ker je nevaren časnikarski poročevalec več avstrijskih listov.
V	stanovanju urednika Gasparaca so pa našli staro številko budimpeštanskega lista »Nova Borba«, vsled česar je Gasparaca policija obsodila v lOdnevni zapor.
ITALIJANSKI SOCIALISTIČNI KONGRES.
Reggio neli Emiiia, 11. julija. Socialistični kongres je sprejel dnevni red, ki ga je predlagala revolucionarna skupina in ki zahteva, da nrinf R ijo iz stranke poslanci Bisolatti, Ca-
DostonaniV°mi in P^jecca, ker je bilo njihovo .	; v Poslanski zbornici nasprotno so-
cialističnim načelom. Zlasti so se obnašali v casu atentata na kralja Emanuela in pri vojni debati tako, da ni nikakor združljivo s socializmom.
BELGIJSKA ZBORNICA.
Viharji.
Bruselj, 11. julija. Belgijska novoizvoljena zbornica, ki se je sešla, je že pozorišče viharnih prizorov. Opozicija je podala izjavo, da je dosegla klerikalna stranka večino s skrajno korupcijo in z brezprimernim volilnim sleparstvom, vsled česar se ne more sedanja večina
smatrati za zastopnico belgijskega naroda. Sedanja vlada, ki si je nasilno prilastila oblast, je sestavljena iz goljufov, tatov in volilnih sleparjev. Večina je hrupno ugovarjala. Trušč je bil včasi tak, da ni bilo slišati govornikov in par-krat je prišlo skoraj do pesti.
PORTUGALSKI MONARHISTI.
Lizbona, 10. julija. Uradni list prinaša odlok, s katerim so poklicani vsi rezervisti letnika 1911 k orožju. Vlada hoče kar najhitreje zatreti napad monarhistov v Cabeceirosu.
Lizbona, 10. julija. V Cabeceirosu je približno 800 monarhistov, med njimi mnogo duhovnikov. Vsi so dobro oboroženi. Vlada je poslala pred mesto težko artiljerijo. V Ceroleiro so hoteli udreti monarhisti, a so vladne čete preprečile napad. Reka Duro je vrgla mnogo trupel monarhistov na breg. Število monarhistov, ki so udeleženi pri napadih, cenijo na 1200 do 1600. V okolici Chavesa so našli 40 trupel monarhistov in en top.
Ojjredbe ministrskega sveta.
Lizbona, 10. julija. Ministrski svet je odredil aretacijo vseh portugalskih monarhistov, ki so na španskem ozemlju. Pri Chavesu se je udalo 150 monarhistov. Uradno javljajo, da vlada na meji mir.
RUDNIŠKA NESREČA.
84 mrtvih.
London, 11. julija. Iz premogovnika pri Denaby so doslej spravili 84 mrtvih na dan. Trupla so grozno razmesarjena. Konstatirano je, da je bilo v jami pet eksplozij zaporedoma.
TURČIJA.
Turški vojni minister demisioniral.
Carigrad. 10. julija. Vojni minister Mahtnud Šefket-paša je demsioniral, njegove posle je prevzel minister mornarice. Na odstop vojnega ministra so uplivali različni častniški zbori, ki so bili že dolgo časa nezadovoljni z vojnim ministrom.
Uporni turški častniki.
Carigrad, 10. julija. Včeraj je zopet sedem oficirjev tukajšnje garnizije pobegnilo k upornikom v Monastir. Upor je razširjen sedaj po vsej južni Albaniji in Mirbidi. Pisarniški šef vojnega ministra Sahin je odstopil. Generalni štab simpatizira z opozicijo.
Častniki in politika.
Carigrad, 10. julija. Senat je včeraj sprejel zakonski načrt, s katerim prepoveduje častnikom, da bi se bavili s politiko.
Vzroki d emisije vojnega ministra.
Carigrad, 10. julija. Vojni minister Šefket-paša navaja kot vzrok svoje demisije, da je utrujen vsled preobilega dela v zadnjem času. Tudi se mu zdi boljše, da izvede zakon, ki prepoveduje častnikom, baviti se s politiko, nov minister. — V dobro poučenih krogih trdijo, da je vojni minister zato odstopil, ker so hoteli solunski poslanci opozoriti ministra na nered, ki vlada v generalni intendanci.
General Mazin-paša — novi vojni minister.
Carigrad, 10. julija. Komite, ki ga vodijo solunski poslanci, je stopil v zvezo z generalom Mazinom, da prevzame on vojno ministrstvo.
Demisijai vsega kabineta?
Dunaj, 11. julija. V dobro poučenih krogih trdijo, da bo odstopil ves kabinet. S tem upajo pomiriti nezadovoljne častnike in armado.
Carigrad, 10. julija. Bivši veliki vezir Husein Hilmi-paša izjavlja, da on ne prevzame se-7-^V!LnOVe8Va kabineta. ker se je odločno zave-tilnolivllenjc01 Pred P^etekon, tretl let v P011'
VSTAJA V ALBANIJI].
Carigrad. 10. julija. Miriditi so napadli med Krojo in Lešom vojaški transport in odnesli 8 strojnih pušk z 10.000 patronami.
Solun, 10. julija. Zborni poveljnik v Solunu Sajd-paša razglaša, da ni odpoklican. — Iz Mo-nastirja so odšli 4 bataljoni v Strugo.
Carigrad, 10. julija. Pri spopadu turških čet z vstaši pri Kruji so izgubili Turki veliko število vojakov.
MAROKO.
Mulej Hafid odstopi?
London, 11. julija. »Times« imajo iz Tan-FfXla Poročilo, da bo sultan Mulej Hafid v najbližjem času odstopil. Namesto njega bo baje njegov brat Mulej Juzuf proglašen za sultana. Mulej Hafid se preseli iz Feza v Tanger.
RUSI V PERZIJI.
Teheran, 11. julija. Rusija je izročila perzijski vladi zahtevo, da se naj odpravi članek rusko-perzijske pogodbe, ki prepoveduje Rusom nakup nfepremičnin v Perziji. Vlada še ni ničesar sklenila.
Teheran, 11. julija. V Tebris je prišlo zopet 1300 ruskih vojakov.
NACIONALISTIČNA BLAZNOST.
Dunaj. 11. julija. I^unajski mestni svet je včeraj sklenil. dV se1 imajo odslej sprejemati v službo občine in občinskih podjetij izključno taki prosilci, ki so pri zadnjem ljudskem štetju navedli nemščino za občevalni jezik.
VROČINA V AMERIKI.
Novi Jork. 11. julija. V vzhodnih državah vlada silna vročina. V Novem Jorku je umrlo doslej enajst oseb. v Filadelfiji šest. v Chikagu devet. Mnogo oseb je zblaznelo, nekateri so se vsled tega sami umorili.
Militarizem in uime.
Militarizem je pravzaprav najhujša ujma: če bi bila toča oklestila poljane in če bi suša pokončala žetve, ne bj bilo avstrijsko prebival-
stvo tako prizadeto, kakor po katastrofalnih sklepih parlamenta, ki pošiljajo 63.000 mož več v kasarne in ki mečejo militarističnemu molohu za nameček še sto miljonov.
Razen socialnih demokratov, peščice čeških radikalcev in vsenemcev se nihče ni uprl brambni predlogi; vsi meščanski poslanci so z veliko slastjo razvijali svoj bizantinizem in z, velikim navdušenjem nakladali ljudstvu nova težka bremena. Posebno navdušenje naših klerikalnih poslancev, ki so obstrukcionistični levi in bizantinični kodrčki obenem, je bilo naravnost genij ivo. —
Kdor si vzame trud, pa prelistava protokole poslanske zbornice, opazi kmalu, da obstoja glavno »delo« naših klerikalnih poslancev v vlaganju nujnih predlogov za oškodovance po uimah. Enkrat je suša, drugikrat toča, tretjič moča in poplava, četrtič ogenj, ki jih zdrami, da zahtevajo za prizadete kraje, časih tudi le za prizadete osebe izdatno državno pomoč. V sili so dobre celo kobilice in poljske miši. če mora klerikalen poslanec dokazati svojo delavnost in če je gospod Bog njegovemu volilnemu okraju z drugo nadlogo prizanesel.
To delovanje klerikalnih poslancev dopolnjuje prav krepko tale ilustracija. Na zadnji seji odseka proti uimam je socialno demokratični poslanec sodr. Bretsciineider ugotovil, da odsek od decembra lanskega leta pa do 27. junija t. 1. ni imel nobene .seje in da vsled tega ni mogel sklepati o nič manj kot stoinosemnajstih nujnih predlogih za podpore po uimah oškodovanim, ki so bili ta čas v zbornici vloženi! Bret-schneider je zahteval tudi, da se čimprej izgotovi od njega predloženi regulativ, ki bo podlaga odsekovemu delovanju.
Brambno reformo so klepali noč in dan, v odseku in v plenumu, le da se ne izteče od vlade diktirani termin. Odsek, ki ima razpravljati o podporah siromakom, ki jih je elementaren dogodek spravil na beraško palico, nima seje več kot pol leta! Pregovor pravi, da kdor hitro da, dvojno da. Razumljivo je, da marsikateri siromak, ki mu je uima uničila vse imetje, zaman čaka na pomoč. Gospod poslanec, ki mu je sveto in svečano obljubil vložitev nujnega predloga za podporo v zbornici in ki je dal ta znameniti čin svojega delovanja brzojavno raz bobnati po svojem časopisju, je spoznal za nujnejše, da se požuri za nezmerne zahteve militarističnega moloha, kakor da se briga za pomoč siromaku in za usodo svojega demagoškega predloga. S tem pa štorija ni še končana. Po rešitvi brambnih predlog bo vlada še veliko laglje izjavljala, da nima denarja in da oškodovancem po uimah ne more nič ali pa le malo pomagati. Pri tem si nemara tudi misli: če pol in tričetrt leta prizadetih oseb ni vrag vzel, bodo tudi nadalje živeli brez pomoči; uničenim pa itak ni več pomagati. -
Da so vladi militaristične zahteve nad vse, se končno ne da zameriti — puške in bajoneti so korenine mene moči in oblasti, ampak nerazumljivo je. da smatrajo »ljudski« poslanci za svojo najvažnejšo nalogo, da poženo samo iz avstrijskih dežel 44.000 mladih, svežih, za delo sposobnih mož več v kasarne in da izžemo samo avstrijsko prebivalstvo za 70 miljonov kron bolj hudo. Klerikalni volilci, ki nestrpno čakajo na pomoč v stiski, naj zahvalijo svoje poslance, ki so jim potrebe moloha več kot potrebe nesrečnih siromakov.
?
Pošljite naročnino, če je še niste!
T,-Sf
— Ponarejalec denarja. V soboto se je vršila zadnja obravnava tržaškega porotnega sodišča v tem zasedanju in sicer proti 37 letnemu brivcu Josipu Bassu, kot glavnemu obtožencu in proti 27letnemu trgovskemu potniku Ga-šparju iz Zadra, 29 letnemu Ranzatu iz Pulja in 23letncniu Emanuelu Navi iz Zadra zaradi ponarejanja in razpečavanja kovanega denarja avstrijskega in tujega kova. Glavni obtoženec Basso je bil, kakor se spominjamo, obsojen pred tržaško poroto 1. 1906 zaradi ponarejenega denarja na 5 let ječe in v izgon iz Avstrije. Aretiral ga je 15. febr. t. 1. v Trstu policijski iii-spektor Titz zaradi prepovedanega povratka v Avstrijo. Pri tej priliki je hotel Basso vreči v kanal zavoj, v katerem so našli na policiji 4 francoske franke. 47 švicarskih frankov, 17 še ne pozlačenih zlatnikov, 41 cekinov avstrijskih in
1	funt šterling. Ves denar je izvrstno ponarejen in se loči od pravega denarja samo po teži. Na ta način so celo družbo ponarejevalcev in razpečevalcev razkrili. Pri obravnavi so vsi obtoženci tajili in zvračali krivdo eden na drugega. Basso je priznal, da je razpečaval denar, taji pa, da bi ga ponarejal. Obravnava je trajala do dveh popoldne. Porotniki so krivdorek glede Bassa potrdili, oprostili pa ostale obtožence. Basso je bil na podlagi tega krivdoreka obsojen na 3 leta težke ječe.
— Požar v Trstu. V soboto zvečer okoli 6. je izbruhnil ogenj v obsežnih hlevih podjetnice E. Roarove. V hlevih je prostora za 56 konj, v skladiščih nad hlevi je samo sena čez 1000 stotov. Ob požaru so bili v hlevih samo 4 konji, katere so rešili, sicer je pogorelo vse do tal. Vsled silne vročine je bilo nemogoče gasiti. Skoda znaša čz 30.000 kron. Ogenj se je videl po celem mestu in nepregledna množica se je nabrala ob pogorišču. Z največjo težavo je zadržala policija Jn vojaštvo množice, da se niso približale v nevarno bližino ognja. V silni gnefii Se je pripetilo več manjših nezgod.
— Poskušen samomor. V veliki kimal v Trstu je skočil v »oboto 201etni delavec Brešan.
Stražnik je skočil za njim iri le z največjo težavo se mu je posrečilo s pomočjo ribičev rešiti Brešana, ker se je utopljenec silno branil. Odpeljali so brezzavestiiega v bolnišnico.
— Smrt v peči. V Veprincu je zgorel štiriletni Miklavž Bernejčič, ko je bil sam doma in se preveč približal goreči peči. Ko se je vrnil oče domov, je našel mesto sinčka — ogljen skelet.
Delavsko gibanje.
— Bolniččina za brezdomovince. Državno sodišče je v soboto razsodilo, kdo mora plačati stroške v bolnišnicah za osebe, ki nimajo nikjer domovinske pravice. Neki pomožni delavec, je bil dvanajst dni v dunajski bolnišnici. Prvotno je bil pristojen na Ogrsko in je imel tam domovinsko pravico. Ker je bi! pa deset let v inozemstvu, je 1. 1900 izgubi! domovinsko pravico na Ogrskem in je ni potem več pridobil. Zaklad bolniških blagajn je zahteva! torej od nižjeav-strijskega deželnega odbora, naj povrne stroške, ki so nastali v bolnišnici. Deželni odbor ni hotel plačati stroškov in zato je zaklad bolniških blagajn po finančni prokuraturi tožil deželni fond pri državnem sodišču v povračilo stroškov, ki so znašali 31 K. V tožbi so navedli, da se mora z brezdomovinci postopati tako kakor z inozemci. Ministrska odredba z dne 6. marca 1855. I. določa, da mora za inozemce plačati bolniške stroške ona kroijovina, v kateri je bolniški zavod. Državno sodišče je obsodilo de-fond, da plača bolniške stroške in 100 K it enih stroškov, ker je mnenja, da mora za brezdomovince, ki so brez sredstev, plačati dežela bolniške stroške.
Novice.
* Jezuitje in bordeli. Ta primera je ušla pred nekaj dnevi višjemu »političnemu uradniku« v klerikalnem »Bayerischer Kurier«. V članku pod naslovom »Uporaba zakonov« brani ministrskega predsednika barona Hertlinga, ki je vzlic zakoniti prepovedi dovolil jezuitom naselitev na Bavarskem. Centrumu očividno bolj kot zakonu vdani uradnik piše dobesedno: »V ceii vrsti mest, tudi v takih s svobodomiselno mestno upravo (torej v vseh s klerikalno mestno upravo?) so javne hiše, kjer se naslajajo ob nečistosti brez ugovora policije in državnega pi avdništva, dasi so v kazenskem zakoniku postavljene stroge kazni zoper rufijanstvo. Zakaj se gospoda v tem slučaju ne vznemirja nad očitno nevporabo veljavnega zakona?« (Mimogrede: Ko je socialno demokratična stranka ponovno nastopila zoper bordele in »vinarne«, je pobožni centrum molčal kakor zid.) To primero o toleranci jezuitov in bordelov razprede klerikalni pisec do konca in primerja moralno vrednost Jezuitskih konferenc z moralno vrednostjo — javnih hiš. Ali bodo jezuitje močno hvaležni svojemu prijatelju za to primero z bordelskimi lastniki?	^
* Avtomobili v poštnem prometu. Avstrijska poštna uprava uporablja od leta 1907. avtomobile. V poStni službi ima doslej približno 100 avtomobilov, letos je upeljala 18 novih avtomobilov. Na Tirolskem, Vorarlberškem in na Sol-nograškem služijo poštni avtomobili največ za tujski promet, v drugih kronovinah za prevažanje domačinov. V krajih, kamor zahaja mnogo tujcev, ima poštna uprava pri avtomobilski vožnji lepe dobičke, drugače ima pa precejšnjo izgubo. Velikega pomena, da ni pri vožnji z avtomobili prevelike izgube. Je stanje cest. Lansko leto Je morala poštna uprava opustiti progo Baden pri Dunaju-Heiligenkreuz in Baden-Alland, ker so se zaradi slabe ceste gumijevi obroči na kolesih in posamezni deli stroja prehitro obrabili. Ako je cesta.res v dobrem stanju, tedaj prevozi avtomobil na taki cesti 30.000 kilometrov, preden ga je treba popravljati. V teku prihodnjih mesecev bo poštna uprava upeljala za ves dunajski poštni promet, razen za prevažanje paketov, avtomobile.
* Roparski napad na otroka. V Nimburgu je postal llletni Franc Otta, sin stavbinskega delavca Alojzija Otta, žrtev groznega roparskega napada. Franc je hodil v gozd nabirat gobe in jih potem prodajal. Pretečeno nedeljo Je skupil 2 K 60 h na trgu za gobe. Ko se je vračal deček proti domu, ga je dohitel neki človek, ki ga je opazoval že na trgu in ga zvabil na polje, kjer je vzel kamen in udaril z njim dečka. Nato ga je še zadavil z vrvjo. Dečkovo truplo so dobili šele prihodnji dan. Ropar je pobral dečku ves denar, do zadnjega vinarja. Policija je aretirala 261etnega postopača, ki so ga videli v Nimburgu na trgu poleg dečka.
* Tri dni pod železniškim vozom. Iz Sofije poročajo: Ko je došel v soboto ekspresni vlak iz Pariza v Sofijo, so našli na podvozu tovornega voza 19letnega mladeniča, ki je bil že skoraj napol mrtev od prestane žeje in lakote. Ko se je nekoliko okrepčal, Je izpovedal v načelnikovi pisarni, da je doma iz Bukarešte in da se je nekaj časa potikal brez dela po Francoskem. V Parizu je šel k rumunskemu konzulu in ga prosil za denar, da bi se odpeljal v domovino. Ker ni dobil denarja, je sklenil iti peš na Ru-munsko. Na nekem pariškem kolodvoru je zagledal na vozu ekspresnega vlaka napis »Carigrad«, a on je napačno bral ime, namreč »Konstanca«. Zato je sklenil, da sc skrije pod voz in sc pelje v Konstanco, ki je rumunsko pomorsko mesto ob črnem morju. Od tukaj je sklenil iti peš v Bukarešto. Počakal je ugoden trenutek In se skril med osi tovornega vlaka, kjer je prebil tri dni brez jedi in pijače. Med vso
vožnjo je povžil eno limono. Peljal bi se še dalje na ta način, ko bi ga ne bili dobili delavci v Sofiji, ki so snažili voz.
* Petrolej kot trdo telo. Znamenito iznajdbo je napravila pred kratkim angleška firma Armstrong. Tekoči petrolej pretvarjajo v trdo telo tako. da dodenejo petroleju stcarinovo kislino in alkoholizirano kavštično sodo. Stisnjeni pe-trolejevi briketi gore počasi in enakomerno. Toplina je nanj brez upliva. 10 centov petrolejevih briketov ima toliko gorilne vrednosti kakor 25 centov premoga. Nova iznajdba jc največje važnosti za paroblovbo. Pri poštnih parnikih, ki vozijo med Angleško in kontinentom, oziroma severno Ameriko, bi prihranili vsako leto 250.000 mark na kurjavi, ako bi kurili s petro-lejevimi briketi. Briketi zavzemajo mnogo manj prostora kakor premog, /ato bi ladjam ne bilo treba toliko postaj za sprejemanje premoga. Dalje imajo petrolejevi briketi tudi to prednost, da se jih v skladišču naloži lahko enakomerno, da nc puščajo nič pepela in da je izključena vsaka eksplozija in metanje isker. Petrolejeve brikete so uradno preskušali in dognali, da shlapi 16 do 18 litrov vode, ako se požge 1 kilogram petrolejevih briketov, a pri enem kilogramu premoga shlapi le 7 do 10 litrov vode. S firmo Armstrong se pogajajo angleška admi-raliteta, viada Združenih držav in ruska vlada, ki mislijo nadomestiti dosedanje kurivo s petrolejskimi briketi. Da je ta iznajdba res važna, kaže tudi dejstvo, da je v mesecu marcu dobil patentni urad 110 naznanil, ki zahtevajo patente za stroje, ki so nalašč konstruirani ža petrolejske brikete.
* Morski valovi. Večina ljudi ima popolnoma napačne pojme o velikosti morskih valov. Hidrografičtii urad v Washingtonu je izvršil nekatera opazovanja v Atlantskem oceanu in sicer na odprtem morju kakor tudi ob obrežju. Opazovalci so dognali, da so valovi povprečno devet metrov visoki; kadar je morje razburkano, dosežejo višino 15 metrov. Malokdaj so valovi višji. V Atlantskem morju torej ni valov, ki bi bili visoki kakor hiše. Dolžina valov je v primeri z višino prav izdatna. Valovi se navadno raztegnejo čez prostor v dolžini 150 do 180 metrov. Čas, v katerem preteče val svojo pot, znaša 6 do 8 sekund, v odprtem morju traja tudi 11 sekund. Najdaljši val, ki so ga opazovali je bil dolg 800 metrov in je trajal 23 sekund. Zelo čudno je dejstvo, da močen veter zmanjša dolžino, a poveča višino valov. Valovi, ki butajo ob skalnato obrežje, so včasih pač 26 do 28 metrov visoki.
* Dremavost. Dremavost kot nalezljiva bolezen se je doslej pojavljala le v krajih, kjer prebivajo zamorci, malokdaj je nastopila v Evropi. Pred kratkim je v dunajskem psihiatričnem društvu opisal dr. Pappenheim nenavaden slučaj te bolezni. 24letno dekle, ki ni podedovalo nikakršne bolezni, je večkrat tožilo o glavobolu. Kot šestleten otrok je padla in od takrat jo je večkrat bolela glava. Ko je dorasla, se je pričela pri nji pojavljati dremavost. Spala ni dolgo časa sicer, a zelo krepko. Kadar je imela bolezenski napad in je zaspala, je sploh niso mogli zbuditi. Kmalu nato so se prikazovali še bolj čudni pojavi. Zaspala je kar hipno, ko je sedela ali hodila. Nekoč jo je celo povozila cestna železnica, ko Je zaspala na cesti. Napadi so trajali vedno delj, včasih celo 48 ur. Zdravniki ji ne morejo pomagati, ker ne morejo spozndati vzroka bolezni. Dekle mora biti neprestano v bolnišnici.
* »Hrabri« Tisza. Lopovski razdiralec ogrskega parlamenta se je preselil iz Budimpešte na svoje posestvo v Gesstu, kjer ga ščiti 12 orožnikov in policistov. V nedeljo se je peljal s soprogo in sinom na poset h grofu Zeyku. Za njegovim vozom, v katerem so bili upreženi štirje konji, sta se peljala dva detektiva, ki sta še pred svojim odhodom telefonirala policiji v Nagyvarad, naj ukrenejo vse potrebno za sprejem »hrabrega« bečara. Pri gradu grofa Zey-keja so res čakali policijski uradniki in štirje orožniki, ki pa niso mogli zabraniti, da ne bi ljudstvo tudi sprejelo Tiszo. Marsikatero bridko besedo je moral požreti »hrabri« predsednik ogrskega parlamenta in ljudska nevolja je nara-. ščala tako, da je moralo priti še šest orožnikov. Preden se je upal Tisza sesti k obedu, so odstranili detektivi vsako sumljivo osebo iz bližine gradu. Ob pol osmih se je odpeljal Tisza z vlakom domov, na kolodvoru ga je pričakoval mestni glavar Gero. Vlak je čakal 100 metrov pred peronom, potem je imel »hrabri« Tisza še toliko poguma, da je zlezel v železniški voz, ki je bil brez luči. Seveda je bila okolo in okolo vlaka močna straža. Na domači postaji so ga zopet pričakovali orožniki. Tako potuje slavni junak! Bajoneti ga morajo ščititi pred izbruhi ljudske naklonjenosti.
" Banket po tisoči operaciji. Neki znamenit kirurg v Novem Jorku jc priredil te dni velik banket, ker je srečno izvršil tisočo operacijo na slepem črevesu. Kirurg ni nikdar izvršil še druge operacije kakor le operacije na slepem če-vesu. K pojedini je povabil zdravnik vse one osebe, ki jih je operiral. Vseh tisoč je prišlo in vsi so bili veseli in so z največjim apetitom jedli izbrana jedila, kar je gotovo za umetnost operaterja najboljše izpričevalo. Na pojedini jih je čakalo tudi veliko presenečenje. Ko je vsak gost razgrnil svojo servieto, je našel majhno steklenico, na kateri je bilo njegovo ime, a v steklenici pa njegov slepič.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja In zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Pozor!
50 tisoč parov črevIjev
4 pare črevijev za K 8’—.
Znradi plačevalnih neprllik več velikih tvornic, sem dobil naročilo, da razprodam veliko množino črevijev mnogo pod izdelovalno ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih črevijev na trakove, usnje rumeno ali črno, gaioširano, s kapicami in z dobro zbitimi usnjenimi podplati, jako elegantni, nova fasona, velikost po številkah. Vsi 4 pari veljajo le K 8. Razpošiljam po povzetju. A. GELB, izvoz črevijev, Krakovo št. Z 160. Zamena dopustna ali denar nazaj.
Naj novejše! ISaJnoveJSe!
Maksim Gorkij
Mati“.^==
99
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je —	knjigo	založila in izdala.	—
i
Bioglobin
zdravniško priporočeno
dlje ttlčno sredstvo.
Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa.
Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare.
V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni.
»Zof, Ljubjana, Sv.Petra c.38.
oblastveno kocesijoniraa pokončevulec }».-•«* -ga;i, miši 1« nsrfies.
Priznalno pismo:
Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št. 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekoin osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti.
Gl inče, 20. dec. 1911.
Josip Tribuč.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar i.
Beden, ulica Madonnina št. ?.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oa-senna).
Pipan, ulica Ponto della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Biva Grumola št. 20.
Hoelti, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 57.
Sekovar, Piazza Caserma.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje hranil, vloge po
4'
0
v Ljubljani
0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Cenjeni lastniki gramofonov!
Ker različni ljudje havzirajo po deželi z obrabljenimi gramofonskimi ploščami, pa se izdajajo za moje zastopnike in tudi popravljajo pod mojim imenom godbene stroje in gramofone se dovoljujem slavno občinstvo vljudno opozarjati, da jaz nimam nobenih takih zastopnikov, in prodajam plošče edino v moji trgovini
Ljubljana, Sodna ulica štev. 5.
Na izrečno željo pošljem plošče tudi v izbiro, nikakor pa ne pustim havzirati z njimi. Kupec dobi v gorenjih slučajih obrabljene plošče; sploh je pa havziranje od hiše do hiše prepovedano, in prosim naj se mi vsak slučaj čim pride tak zastopnik s ploščami, in se izdaja za mojega zastopnika naznani, da se bom mogel obvarovati neprijetnosti, ki mi jih delajo kupci takih plošč, ko uvidijo, da so prevarani ker so kupili stare obrabljene plošče. Pri meni se dobe plošče garantirano nove in po tovarniški ceni.
Obenem slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da izidejo s 1. avgustom tl. nove plošče s slovenskimi napevi moških in mešanih zborov, novosti, ki doslej še niso bile za gramofon posnete. Blagovolite poslati naslov in Vam pošljem seznam teh gramofonskih plošč zastonj in poštnine prosto.
A. RASBERGER, Ijubljana.
Naj večja zaloga gramofonov in godbenih avtomatov
„Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
v naslednjih Južni kolodvor, na peronu Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije oesta "i voli, na žel. prel. pri Nar. domu. Jubič, Miklošičeva cesta.
Je n k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar, „
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena (ama.
tvetek, Zaloška cesta, ešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelens jama 50.
tobakarnah;
Dolenec, Prešernova ulica. Pic hi er, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulioa. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulioa. Sušnik, Rimska cesta. Kiansek, Tržaška cesta. Elsner. Kopitarjeva ulioa Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križsg in Kotnik, Šiška Likar, GHince.
Jezeršek, Zaloška cesta
. TT¥T » / VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporočali«1 vabl P- n- slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
SI, A VIJ A 6	JESfSf
»vi H J / m W 1	lzpodbitne	in	nezapadljlve.	Gmotno	podpira	bank«	.Slavija*	narodna dmlStva in organizacije, prispeva k	?ziSa	svojim	članim žlvljen-
-A. m.	mosvojitvijo	narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K .iiiUJonov jamčijo z« popolno varnost. Čistega dobička jc do bU*izplačala svojim c^o,«*,e„
'	sk egaoddel k* K 2.495-719. K api ta I i j in ?kod pa Je do sedaj izplačala K 109.3.56-861. - Vsa pojasnila daje Ut cenike In razkazlla razpošilja drage volje in poštnine prosto
  -n— GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI =====================