Političen list za slovenski narod. Vt paltl pre]«BimH Teljt; Zs o«lo leto predplnč-sn 15 gld.. n pol leta 8 gld., la uutrt leta 4 fld., la ca meiieu 1 fld. 40 kr. ▼ »4mlntatr«ei]i prejemtc Teljii: Za celo leto 12 fld., zči poi leta ft fld., la četrt leta I fI4., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 lu-. več na leto. Posaoibzne ntevilke veljaio 7 kr. Hotfinlno prejema »pramištv« (administracija) in bkipediuija. Semeniške aiice št. 2, II., 28. XaznanlU (inserati) se sprejemajo in velji triitopna petit-vnta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., u« se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eeni primerno zmanjša Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. iro. 7 Ljubljani, sobutu 2. avgu.sta 1890. Letnilt XrVTlT, Gabilo na naročbo. S 1. avgustom pričela se je nova naročba na »SLOVENCA", h kateri najuljudneje vabi opravništvo. Cena naročnini razvidi se na g^lavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ne dopošljejo naročnine, se ne ozira. "TM^ Volilni možje, pozor! Od katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem smo prejeli naslednje tiskano poročilo: V članku „Kdo je kriv" Vam poročamo za danes na kratko o obžalovanja vrednem dogodku Podkloštrom ter Vas prosimo, da se ue pustite begati po lažnjivih poročilih. Gosp. župnik Gregor Einspieler je zastran nesrečePodkloštrom čisto nedolžen in bode zoper nesramno in lažojivo obrekovanje beljaške »Deutsche Allgameiue Zeitung" vložil tožbo proti vredniku Forestiju pri deželnem sodišču v Celovcu. Nekateri drugi naši neprijatelji pa trosijo tudi neosnovano laž, da gospod Franc Muri mandata ne misli prevzeti. Ne dajte se slepiti: on je mož-beseda, in kar je obljubil, bode tudi stor i. Vse take in enake reči si naši nasprotniki samo zato izmišljujejo, da bi Vas čisto zmešali in zbegali, in sicer tako, da bi Vi sami več ne vedeli, koga i voliti. Saj veste, da jim je proti nam Slovencem j dobro vsako orodje. I Priporočamo Vam tedaj še enkrat prav gorko, j da volite brez izjeme gospoda župnika Gregorja Engpielerja in gosp. posestnika Franca Murija. Ona dva sta in ostaneta naša slovenska poslanca. Ostanite mož-beseda iu ne dajte se premotiti od nikogar. Volite oba lu edina ta slovenska poslanca enoglasno! Nikdo naj se ue izneveri dani besedi. Stojte kakor jeden mož za Gregorja Einspielerja in Franca Murija; to so možje naše krvi in katoliško-slovenskega prepričanja. Rdo je liri v? Vtdeli smo naprej, da bodo liberalni listi nesrečni dogodek Podkloštrom izkoristili in vso krivdo na nas Slovence valili, posebno pa ua »Mir", na duhovščino in naše politično društvo. Ako bi bil Slovenec umorjen, živa duša bi se za to ne zmenila; rekli bi, da je bil navaden pretep med pijanimi kmeti. Ker je bil zabodeni pa liberalni volilec, čeravno rojen Slovenec, pa pri Nemcih v službi in prisiljen, ž njimi glasovati, — kričali bodo po vsem sveto, dvignili celo Nemčijo, nas Slovence pa črnili in klicali vsa oblastva zoper nas. Kolikor slno mi zvedeli, vršila se je stvar tako: Ko je bila volitev končana, in so naši propali z 52 proti 80 glasom, podali so se slovenski volilci v gostilno pri »Danielu"; kajti bilo je že davno čez poldnč in nobeden še ui kaj južiual; bili so čisto trezni. Nekateri so naprosili tudi g. župnika Einspielerja, naj pride za njimi. Gosp. župnik jim je to tudi obljubil. — Ko so se naši pri »Danielu" mirno pogovarjali, prišlo je tje tudi nekaj liberalnih volilcev, kateri so bojda že celo dopoldni pri Gfumu pili; na čegave troške, ne vemo. Mej tem sta došla tudi župnika Einspieler in Kolarič, nič hudega sluteča. Pa kmalu se je začel prepir. Kdo je prvi začel prepir in kdo prvi tepež, in kako se je godilo, poročamo prihodnjič obširno v »Miru" v dopisu iz Št. Lenarta. Kako se je začelo, pokazala bo sodnijska preiskava. Nemški listi pa seveda ne čakajo na preiskavo, ampak že zdaj vso krivdo na Slovence, posebno pa na g. župnika Einspielerja valijo. To je gotovo, da so liberalci najbolj divjali, naši pa se le branili; naši so enemu stol, drugemu dvigneni vrč iz roke spulili, sicer bi se bilo še več nesreče zgodilo. Ko se je pretep začel, sta gospoda župnika brž odšla, da bi se ne reklo, da sta se pretepa vdeležila. Očita se jima, da bi morala miriti; pa razburjene in pijane ljudi je zastonj miriti. Potem so naši liberalce pri vratih ven potisnili in vrata tiščali, da bi nasprotniki ne prišli nazaj. Do tje še ni bilo nobene nesreče. Toda liberalci še niso dali miru. Začeli so vrata lomiti in slednjič jih dvignili iz stežajev. V tem trenotku, ko so skozi vrata pridrli, se je menda zgodilo, da je bil eden iz liberalcev z nožem zaboden, ki je Še tisti dan umrl. Kdo ga je zabodel, še do danes ni znano; niti to ni gotovo, da bi ga bil eden od naših. Kajti naših niti enega niso videli, da bi bil nož odprl, nasprotno pa je bil eden naših, k sreči] nenevarno, z nožem sunjen. Lahko je mogoče, da je tisti, ki je našega moža sunil, tudi svojega tovariša zabodel, ker je bil pijan in ga je v splošnji zmešnjavi za nasprotnika imel. Občina je obširna, ni ravno čudno, če se ne poznajo vsi volilci mej seboj. Vrhu tega so zdravniki izrekli, da je bil umorjeni sunjen z nožem, ki je bil nabrušen na dve strani; takih nožev pa naši kmetje nimajo. Stvar je tedaj še silno zamotana in o krivcu se nič ne v^. Vendar pa umorjenega častijo kakor narodnega mu-čenca. K pogrebu je prišel tudi Lah Giovanni Poresti iz Beljaka, ki tam neki malovreden nemško-liberalni listič izdaja ter je pri odprtem grobu slavil to »žrtvo" in tega »narodnega mučenca", da bi razburjene duhove še bolj razgrel proti slovenski stranki in proti duhovščini. Po cerkvenih postavah bi mu lahko župnik Einspieler govoriti prepovedal, ker na cerkvenem pokopališču gre govoriti le duhovnikom; toda on ni hotel delati še večje zdražbe ter je molče dopustil nepoklicanega Italijana nepotrebni govor. Toliko nam je zdaj znano o celem dogodku. Liberalci pa ne čakajo na izid sodnijske preiskave, ampak dolžijo slovensko stranko, v prvi vrsti pa LISTEK. Na dijaških počitnicah. Žarno solnce pripekalo je z vedrega neba; na poljih, lokah, gozdih in vrtih je vse bujno zelenelo in cvelo, kaj čuda, da je človeško srce, zlasti nadebudnega dijaka, hrepenelo v dražestno prirodo ter se ga polotilo nepopisno hrepenenje po — potovanji. Potovanje! Kako vabljiva, kako lagodna je ta beseda! Potovanje iu — dobrodružtvo, to je pri dijacih skoro nerazdružljivo, in kateri dijak vsaj z višjih šol ui malo potoval semtertja po Sloveuskem ? Taka potovalna vročnica lotila te je tudi nas, ko smo bili še gimnazijski dijaki, povoljna spričevala smo iskreno pritiskali na srca, in bili smo svobodni kakor ptički pod širnim nebom. Jedva smo se doma oddahnili, pa hajdi ua pot. Kak gol-dinarček smo stržili za stare knjige, nekaj je »palo" vsled občnega veselja, da nismo prinesli dvojke domov, dobra mati nam je podtaknila še nekoliko goldinarčkov, a hitro smo se poslovili z rojstvenim krajem. Namenil sem se s prijateljem na slovensko Stirsko. S pripravami sva bila kmalu gotova. Dve oksfordovi srajci, za tri tedne tri barvne robce, trdne črevlje, ogrtačo, v žep krtačo za črevlje in obleko, solnčnik, šivanko in črnega sukanca, listnico in Koz-leijev zemljevid. Drugih stvari nisva imela seboj, razven nekoliko goldinarjev, s kojimi sva pa morala šmentano skopo gospodariti. Zagotavljala sva znauim, da se ne povrneva v treh tednih, in tako sva hotela vztrajati. Za nekaj dni imela sva od doma tudi kruh in kračo. Kolikor pamtim, prepotovala sva takoj prvi dan štiri milje in zvečer sva spala za — pečjo. Po nogah naju je peklo, kakor bi imela mravljince. Ta dan sem popisal v dnevniku pet stranij, in doživela sva dvoje dobrodruHev. Sicer nisva potovala načinom, ki stavlja dijake vsled Gautschovega paragrafa med — prosjake, a vzlic temu se nama je često dobro godilo — zastonj. Ta ali oni krčmar računil nama je jako malo, tu in tam sva bila povabljena v vinograd, na vrt ali pa tudi ua latvico kislega mleka. Potikala sva se od kraja do kraja, iz jedne fare v drugo, zlasti tu sva bila pri znani gostoljubnosti slovenskega svečeništva povsodi doma. Obiskala sva na svojem potovanji vse znamenitosti, tu kako tovarno, tam zopet lično cerkvico in grobišče, ali razvaline podrtega gradu, in tako dospeva necega dne v neko veliko viis v prelepih in zavednih ljutomerskih goricah; kreneva naravnost v krčmo. Pišoč vse dogodjaje v svoj zapisnik, prepustil sem vso skrb gled^ okrepčave svojemu dragemu prijatelju, ki zdaj poučuje nadebudno dunajsko mladež. Dobro je vedel, koliko imam v žepu, in se je po tem tudi vedel. V prvem trenotji nisva opazila za postransko mizo koreujaškega Ljutomerca; videti je bilo, da mož ni samo spreten pri drevesu, temveč i v peresu. V rokah je imel sloveusk časopis ter naju je opazoval od strani. Zanimal ga je zlasti najin jedilni list. V tem oziru je bil dragi moj prijatelj mojster. Naročil je dva ploščka polivke, štiri kruhe, velik kos gnjati, dva poliča vina in dve kratki smodki. Poglavitna najina hrana bil je kruh, kojega sva zavživala z mesom. Kmet za mizo odloži časopis, odkašlja se ter vpraša: »Sta li daleč, gospoda, daleč?" »Iz Kranjske, oče. Študenta na počitnicah in hočeva kaj videti." »Saj se mi je koj dozdevalo, Nu, ali bi ne hotela biti danes moja gosta? Suhega mesa danes sicer nimamo", dš smejoč, iu ko prikimava, zakliče krčmarju: »Ta dva gospoda bosta daues pri meui g. župnika Einspielerja. Oni pravijo, da je to sad naše .hujskarije". Mi pa ne hujskamo ne t »Miru", ne pri shodih našega političnega društva. Kdor svojo pravico brani, tisti ni noben hujskač; ampak veliko več je tisti hujskača podoben, kdor drugemu pravico jemlje in krati. Vsa naša volilna agitacija je bila to, da smo kazali na pastirski list avstrijskih škofov in prosili Slovence, naj volijo katoliške može in take, ki tudi nas Slovencev ne bodo zavrgli. O kakem sovraštva zoper Nemce nikoli ni bilo govora ne na shodih, ne v .Miru". Sicer pa v podklošterskem okraju še nobenega shoda napravili nismo; po drugodi pa smo jih napravih, in je ostalo vse mirno. Zato je nesramna laž, kar pišejo „Freie Stimmen": „Sicher ware es nie so weit gekommen, wenn die Pletze (!) nicbt sjstematisch (!) betrieben worden vvare". Ako se Slovenec le gane, je vse .hujskanje"; pa mi liberalcev in nemškutarjev ne bomo več volili, naj storijo z nami, kar hočejo. Upamo, da se bodo slovenski poslanci že oglasili, ako bi nas še huje stiskati hoteli. Strašno so liberalci Podkloštrom razburjeni in naščuvani zoper ubogega župnika Einspielerja, ki je pri celi stvari tako nedolžen, kakor Slovenci v Ameriki. Še iz hiše si skoro ne upa. Temu se ni čuditi, a poglejmo nemško-liberalne liste, kako predrzno in nesramno župnika sumničijo, kakor bi bil on vsega kriv. Jeza mej Št. Lenartom in Podkloštrom je starejša ko eno leto. Št. Lenartčani so že prosili, da bi se ločili od Podkloštra, pa zastonj. Proti svoji volji morajo pod županstvom liberalnih in nemšku-tarskih Podklošterčanov ostati. Št. Lenartčani so tudi prosili za slovensko šolo. Pa ministerstvo je reklo, da mora za to prositi krajni šolski svet, tistega imajo pa spet Podklošterčani v rokah, tako morajo Št. Lenartčani plačevati, krivico trpeti in — molčati. Krivi so pa tudi tisti, ki bi morali slovensko manjšino vdeželi braniti in njene pravice spoštovati, namesto tega pa podpirajo le krivično nemško-liberalno večino, da tista še bolj predrzna in krivična postaja! Da bo ljudstvo, posebno v jezikovno mešanih krajih, zmirom bolj zdivjano in da sejebati šedrugihizgredov, to so zakrivili največ tisti, ki so začeli ščuvati zoper vero in duhovnike, in tisti, ki bi to lahko zabranili in duhovnike pod svoje varstvo vzeli, namesto tega pa le duhovnikom priporočajo, naj se zoper napade sovražnikov zavolj ljubega miru nič ne branijo! Toliko za danes. larodiia iiehvaležiiost. v zgodovini nekdaj slavnega, danes že mrtvega naroda grškega pripoveduje se o možu, imenom Ar i sti d, ki si je za svojo domovino stekel neven-Ijivih zaslug, in vzlic temu je bil vsled nakan česti-hlepnega tekmeca Themistokleja, kojega licemernim besedam je zapeljano ljudstvo verjelo, prognan iz svoje domovine. A ko se je to ljudstvo zopet za- vedlo, poklicali so vzornega občana nazaj iz pro-gnanstva ter ga obsipali s častmi, slavo in ljubeznijo. Provzročitelj Aristidovega pregnanstva, neči-marni Themistoklej, — prejel je svoje plačilo, — prognali so ga iz domovine in prominol je kot izdajica svojega naroda v daljni tujini, zemlji perzi-janski. Ta dogodjaj iz grške povestnice — in povestnica je učiteljica življenja — šinil nam je na misel, ko smo čitali minole dni razne izjave novinarske o odstopu g. dr. Biegra s političnega pozorišča, in da se namerava sivolasi češki voditelj umakniti iz javnega življenja v zasebno. Važen namen v pre-važnem trenotji. Domnevali smo vedno, da bode stari ta neumorni bojevnik za prava naroda s češko zastavo v roki, kojo je vselej visoko vihtel narodu v^čast, neprijateljem v trepet, padel jednoč na bojišču slave sredi čeških junaških vrst, ki so ga vedno priznavale za svojega voditelja in svetovalca; — a nasprotno! Bieger, do grla sit javnega življenja, hoče odstopiti in se umakniti v tiho rodbinsko zatišje in tu preživeti poslednja svoja leta. Ni to opešanje močij, koje sili g. dr. Riegra k temu koraku, a tudi ne duševno opešanje in malo-miselnost, ki mu iz njegovih r6k hoče ugrabiti sveto-vaclavsko bandero, temveč oni nečuveni boj, ki ga je moral bojevati v poslednji dobi; boj, ki se ni bil zoper njega vitežkim načinom, pošteno, temveč zavratno, podlo, kakor to delajo laški lazaroni. Bojevati se je bilo dr. Biegru z vlado za vsako pM narodnih pravic, boriti z Nemci, ki so združeno, v složnem voju vselej postopali proti najnevarnejšemu in glavnemu neprijatelju Biegru, dalje boj z Mladočehi, — za njega označenje nam pa nedostaje besedij. Jedva zablesti jutranja zarja na temnem obzorji češkega kraljestva, že se je postavil junaški Bieger na čelo buditeljev; s plamtečo, močno besedo klical in dramil je speče na delo, organizoval je voje čeških bojevnikov in sam kot zastavonoša planil je s čarobnim geslom: .Nedejme se!" v ljuti boj za dragi svoj narod. On je vzdramil zlato Prago, „Rim slovanski", k novemu življenju, ter ? istini iz nje ustvaril mater čeških mest. Pridobil je za zgodovinske namene in prava češko plemstvo, bratom našim ob srebropeni Vltavi zgradil je prekrasni .Ta-lijin hram", .Narodni divadlo"; prvi je on razvnel društveno življenje in mu kazal pravo smer; največ je pa Bieger prispel v povzdigo češkega šolstva, o kojem do leta 1848 ni bilo ni duba ni sluha; priboril je narodu češko vseučilišče, in te dni dovoljeno češko bogoslovsko fakulteto, snoval in zalagal je blagodejna podjetja svojemu narodu, budil njegovo zavest, da, on sam je založil češko novinarstvo, založivši .Ndrodni Listy", — tisto glasilo, katero danes iz hvaležnosti svojega ustanovnika in največjega dobrotnika pribijajo na križ, bljujejo mu v obličje, posmehujejo se mu in ga zasramujejo! Nedostaje nam tu prostora, da bi hoteli našteti vse Riegrove čine, s kojimi je obdaril mili svoj narod; besed nam zmanjkuje, da bi po zaslugi mogli oceniti in izkazati spoštovanje svoje vzorni nesebičnosti, s kojo se odlikuje češki Aristid! A porodil se je bratskemu nam narodu tudi slavohlepni Themistoklej (Gregr), povsem eličen grškemu, in proglaša poštenega, rodoljubnega Ari-stida izdajico naroda in ga odriva ter podi it narodne službe, samega sebe ljudstvu nastavljajoč, naj ga molijo, plešejo okoli svetopisemskega zlatega teleta! In kakor grški Themistoklej ni rešil svojega naroda ter moral prognan zapustiti domovino svojo: istotako nastane d6ba, ko bode češki Themistoklej, proklinjan od svojega roda, kojega je s svojo zaslepljenostjo pahnil v pogubo, prejel zasluženo svoje plačilo. Odstopi li dr. Rieger s političnega torišča, vsa odgovornost zadene Mladočehe. Ost Riegrovega koraka čutila bode pa hudo vlada sama, ki je še največ pomogla Mladočehom na noge, tem Mladočehom, Katere je cesar nazivljal .prečudno družbo". Naše tiskovne razmere zabranjujejo nam, da bi tu povedali odkrito resnico; toda toliko smelo rečemo, da bi bil Riegrov odotop slaba vest Taafifejeve vlade in za vse, kar bi se tudi nadalje dogajalo na Češkem, odgovorna bi bila poleg Mladočehov jedino vlada. Kako bi se po Riegrovem odstopu vršila češko-nemška sprava, vsak previden človek presodi že nar prej lahko; pomenil bi zmago Nemcev in novo trpno opozicijo češkega naroda, h koji bi bili vsled političnih in bratskih vezij prisiljeni i mi — Slovenci ! Preobratov morali so doživeti vsi narodi, in tudi narod češki dospeje do tega usodnega cilja, za kojim se drvi slepo. Obistini se li Riegrov odstop, bode to črn madež daljšega mladočeškega postopanja, kakor bode tudi z zlatimi črkami zabeleženo v povestnici plemenito in neumorno delovanje češkega Aristida za nravno in gmotno povzdigo češkega naroda! Cehom vedno zvesti bratje Slovenci se pa nd-dejamo, da bode jeklena nrav dr. Riegra premogla vse te napade in skušnje ter bode tudi nadalje moško vztrajal na političnem bojnem polji; Bog ne daj, da bi odstopil, ali da bi ga usoda poklicala z narodnega bojišča, narod bi bil brez — očeta. Cehi bi postali .sirotki", kakor po Žižkovi smrti, ko se je narod medsebojno klal do usodne bitve pri Lipanih. Ponosno naj znova vihr4 rudeče-bela zastava češke samostojnosti iu svobode in vodi naj brate naše duh Havlička, Palackega in Riegra po trnjevem potu vzlic napadom od raznih stranij do zaželjenega miru. Vse to smo i mi Slovenci med nami doživeli. Nedavno izrazil se je ogerski minister povodom Bismarckovega odstopa nastopno: „Hvaležnost med ljudmi je redka, med narodi pa še redkejša." Isto velja pri nas Slovencih. Zaslug onih m6ž, koji so nam pošteno služili, koji so stali na čelu naroda neustrašeno v najhujših dobah, spominjamo se stoprav po smrti, — in vest se jame vzbujati in klicati k — posmrtni hvaležnosti! (Dalje Y prilogi.) kosila, torej jima razven vina druzega ne nosite na mizo." Prisede k nama ter se jamemo pogovarjati o narodnih razmerah na Kranjskem in slovenskem Štirskem. V kratkem smo bili vsi jednih mislij, jednega srca. Ko poldne odzvoni, povede naji oče župan — to je bil namreč najin gostitelj — na l«po, veliko posestvo. Na dvorišči sva se umikala vsem puranom in kokošim in lepo, uljudno pozdraviva mater županjo, koja je baš iz peči na dolgem loparji devala pečene hlebce. .Tu sem privel na obed dva gospoda študenta. Rada bi košček gnjati", — smeji se župan. .Obedovali bomo pa v izbi." To vam je bilo kosilo! Štiri ploščke juhe, vsakemu kos govejega mesa in tudi suhega, kruh ko nunska pogača in vince ko olje. Mati županja nama je sama polagala meso na plošček in naji je neprestano spodbadala. Mogoče, da je najin tek in slast budil v ženi simpatije. Možno, da si je mislila: Bog vedi, kako dolgo se nisva že nasitila v krčmi. Županu pa sem dalje pripovedoval o Slovencih, o ljubljanskih razmerah in dijaškem življenji. Dočim so usta morala opravljati svoje delo, sva kaj rada odgovarjala na vsa vprašanja. Zvedela sva tudi mnogo novic od župana, koji nama je dal zajedno navod, kako bi koristno in v najin prospeh obhodila vso okolico. Priporočil naji je prijateljem svojim, naj se pri njih zglasiva z njegovim pozdravom, kajti bolje se nama bode tu godilo, nego v krčmi. Njegovim dobromislečim besedam sva povsem pritrjevala, in izpivši zadnjo kapljico slastnega Ljutomerčana, vstaneva. Mati županja, kateri sva morala pripovedovati vse zanimljivosti o najinih materah, zavila je še vsakemu lep kos gnjati v papir. In iskreno oba za-hvalivši na tej slovenski gostoljubnosti, poslovim se jaz prvi ter odrinem, prijatelj se je pa še razgovarjal z očetom županom. .Gospod študent", d4 dobrosrčna gostiteljica, .odrežite si še krajec kruha na pot." Cuvši te besede, jo hitro pobrišem preko dvorišča. Šine mi v glavo neki rek o .prosjaškem krajcu". Polije me rudečica, da sem kar gorel. Malo se zmenim za to, da sem bacnil petelina in stopil domačemu psu v svoji zadrežnosti na rep; lajal je za menoj, kakor bežečim tatom. Kar čujem za hrbtom prijatelja, rekoč: .Cemu neki tako bežiš? Kdo te podi? Ali si prejel na pot krajec?" .Odrezal sem dva velika brtavsa; tu imaš jednega za večerjo; saj česa prihraniva, prigriznila bova s svinjino vred kje na mrvi." Jaz se udam. .Veš kaj, to le je pa vendar prosjačenje!" .Molči in spravi kruh v žep, dijakom se vse odpušča. Malo se to smatra zares, malo pa za šalo; dijakom se privošči. Najin gostitelj je v obče znan kot priljubljen mož, in da bi odklonil, bil bi ga razžalil." Vzamem torej kruh, ozreva se še enkrat po prijaznem Sv. Križu — tako se namreč nazivlje kraj in je rodišče premil. našega knezoškofa — ter veselo odrineva dalje. Na najbližji meji zapišem v svoj dnevnik, kako naji je pogostil oče župan in mati županja obdarila s krajcem. Slično so naji vsprejemali vsi županovi prijatelji in znanci; podajali so naji kar od vasi do vasi. Tako sva po ceni obhodila velik del spodnje Štirske, prepotovala Hrvatsko v pomejnih krajih ia vso dolenjsko stran na povratku. In dospevši zopet domov, uvidela sva v najino presenečenje, da sva od skromne denarne svote prinesla še polovico nazaj. .Oj radostno dijaško potovanje!" A. S. Priloga 176. te v. „Slo venca" dn6 2. avgusta 1890. Politični pregled. v Ljubijo ni, avgusta. J!Votraii}e dei«!«. Dr. Rndey. Zadnja „Sad8teierische Post" piše, da je g. dr. Badey ie nerad prevzel mandat za deželni zbor iu se že tačas izjavil, da ne pre-\zame mesto deželnega glavarja namestnika, kar je bil v zadnjem zasedanju. To svojo misel je nedavno ponovil za slučaj, da bi ga vlada priporočila, ker bi moral previč zanemarjati svoj notarski posel. Radovedni smo, kdo zasede to mesto. Driuvni poslanec Miha Bobrzi/nski se je odrekel profesuri na krakovskem v.seučilišču ter prevzel mesto podpredsednika gališkemu deželnemu šolskemu svetu s sedežem v Lvovu. Ogerski budget. Neki ogerski list poroča, da se bodo troški državnega proračuna za prihodnje leto popolnoma pokrili z dohodki. To je lepo, a dvomljivo. Prostozidar — ravnotel}. Ogerski uradni list je objavil imenovanje profesorja Bele Eiodija ravnateljem Franc-Josipovega zavoda v Bodi. Ta profesor je prostozidar. — Lep sad popustljivosti v višjih katoliških krogih I TuanJ« drtaT«. Črna Gora. Večkrat se je žh poročalo o nemirih na črnogorsko-turški meji, namreč med Črnogorci in Aloanci. Imenovani mejnSi so se prepirali zaradi pašnika Velipolje, do katerega so si hoteli Črnogorci prisvajati pravico proti vulji Albancev. Da bi prepreč.li te prepire, ste se žu pogajali črnogorska in turška vlada, toda s slabim vspehom. Zdaj pa zatrjujejo najnovejša poročila iz Skadra, da je od Bidajeta Mekbome prišel odlok, vsled katerega nimajo ui Črnogorci ui Albanci nikakih piavic do imenovanega pašnika, ki je namreč državna last. — Duobus certantibus tertius gaudet. Srbija. Ne samo avstrijski podložniki. temveč tudi njene sosedne države veselile so se dogodka ki se je vršil te dni v naši slavni cesarski družina Iz Belega Grada se 31. p. m. poroča namreč: Povodom poroke Nj. c. kr. vzvišenosti presvitle gospe nadvojvodinje MarijeValerije z nadvojvoduFranč škoui Salvatorjem je odposlala vlada voščilo brzojavnim potem. Ob jednem pa tudi ukazala Simičn svojemu zastopniku na Dunaji. da naj osebno izreče vuščila tem povodom. — To kaže, da se je povrnila prejšnja naklonjenost med Avstrijo in Srbijo, kar nas more le z veseljem navdati. Bolgarija. Veliko je bilo veselje v bolgarskih polit ških krogih, ko se jim je zagotavljalo, da bo Turčija ugodila bolgarski noti z ozirom na versko vprašanje. To veselje pa so jim skalile tn druge evropske države, namreč Rusija, Srbija in Grecija, ki ugovarjajo imenovanju bolgarskih škofov za ma-cedonske Bolgare. Vkljub vsem tem oviram upajo bolgarski politiški krogi vendar-le, da bo Turčija ugodila opravičeni želji bolgarske vlade. Naj bo pa temu že tako ali tako, Bolgari vendar ne vedo, pri čem da so, dokler ne bo to vprašanje rešeno črno ua belem. Francija. V zboro'ci je opomnil Constans na interpelacijo zaradi francoskega izseljevanja v Argen tinijo, da bode ostro postopal proti onim, ki tajno pospešujejo izseljevanje v napominano ameriško re publiko. Na to je bil sprejet dnevni red, v katerem je vlada naprošena, naj vredi izseljevanje v prek morske naselbine. — Zbornica je glasovala za podporo 200.000 irankov v 8t.-etiennskih rudnikikih ponesrečenim delavcem. Nemčija. Kakor se poroča iz Kiela, spremljalo bode 14. t. m. nemško vojno brodovje nemškega cesarja Viljema na Rusko. Ta obisk ima baie povsem vojaški značaj, zato ue bode baje nikakih slavnostij. Obisk nemškega cesarja v Petrovem Dvoru pa ni nameravan, kakor so poročali listi. Turčija. Najnovejša poročila iz Carjigrada prinašajo naslednje podrobnosti o tamošnjih armenskih nemirih: Ko je bila v nedeljo v armenski cerkvi služba božja, stopil je zloglasni Armenec na leco ter jel ljudstvo nespametno nagovarjati. Mašnik je prihitel k njemu ter mu hotel zabraniti to nespodobnost, na kar je vznemirjevalec na-nj ustrelil. V tem trenotku so potegnili še drugi Armenci svoje nože izza pasa ter so začeli pretiti. Da, njih razburjenost je bila tolika, da so šli z oboroženimi rokami na vojake in žendarme, kateri so prišli na lice mesta delat mir in red, kar se jim je todi kmalu posrečilo. Tri glavne armenske rogovileže so usmrtili njih lastni soverniki. Preiskava teh nemirov, ki so bili naperjeni predvsem proti armenskemu patrijarhu, izročila se je vojaškemu sodišču, katero je v to svrho sestavilo vojno ministerstvo. Argentini ja. Iz te ameriške državice so prihajala zadnji čas žalostna poročila o puntu. Vstaši so oblegali tamošnje mesto Buenos-Ayres dva dni ter napravili mnogo škode. Puntjezdaj neki zatrt; generalu Roki se je posrečilo podvreči si upornike brez vshkaterega pogoja. Strah in vznemTjenost prebivalcev sta ponehala. Promet se je zopet pričel. Kakor vsak punt, terjal je tudi ta mnogo žrtev, kajti 1000 ljudij je mrtvih, 5000 pa ranjenih. Izvirni dopisi. Iz Karlovca, 28. jul. Dne 24. julija je umrl v tukajšnjem frančiškanskem samostanu oče Gratus Pfeifer, vikar in izpovednik e. in kr. bolnišnice. Še po zimi je obolel ua influenci, katere se ni mogel osloboditi iu iz katere se je izcimila vsled novega prehlajenja plučnica, katera ga je mučila cela dva meseca. Trpel je veliko ali je bolečine popolnoma udan v božjo voljo prenašal, dokler ga ni Bog poklica! k sebi v boljše življenje v 57. letu njegove starosti. Zadušnice so bile že 25. v župnej cerkvi sv Trojice, ki je bil tisti dan tomenski dan. V cerkvi je bil postavljen „castrum doloris." Sprevod pa je bil tisti dan popoldnne ob 6. uri iz cerkve sv. Trojice, kjer je bilo mrtvo telo blagoslovljeno po gospodu dttkauu Miljanu, ki je vodil kon-dukt. Pogrebu so prisostvovale vse šole, veliko število me.ščanstva, med katerim je užival pokojnik mnogo simpatij, duhovniki iz okolice in iz mesta, vsi frančiškani, vojaška godba, ali posebno je bilo lepo, da je šel za krsto sam tukajšnji geueral s častniškim zborom. Ko je bilo mrtvo telo blagoslovljeno in v grob položeno, odpeli so mu tukajšnji pevači poslednjo pesem žalostinko. Pokojnik je bil skoraj skozi 16 let spovednik C. in kr. vojaške bolnišnice, ker je bil vešč več jezikov. Bilje pa „pater Gratus," kakor ga je vsakdo imenoval, posebno ljubljen in spoštovan v celem mestu. Saj pa tudi ni bilo hiše, kjer ni bil on, bodisi že pri žalostnih ali veselih dogodjaiih, prisoten. Znal je biti v društvu vesel, ali je znal tudi žalostne potolažiti s svojo umestno besedo. Neumoren v Kvojem poklicu, bil je pripravljen noč in dan podeliti vsakemu zadnjo uteho, a umrle vojake od tukajšnje posadke spremljal je on skozi toliko let k zadnjemu počitku, a njemu je zato izkazal zadnjo čast sam general. Gratus Pfeifer je bil rojen Slovenec iz Ljubljane, pa je ostal dober rodoljub do zadnjega diha; bil je vzoren duhovnik, a imel je tudi veliko znanje, posebno se je mnogo bavil z jeziki; zapustil je lepo zbirko ko|ig. Živel je v Karlovcu skoro dvajset let> ter zapustil za seboj v vsakem pogledu lep spomin. Naj v miru počiva! Dnevne novice. (Z Dnnaja) nam brzojavlja prijatelj: Deželui šolski nadzornik g. S m o 1 e j je na svojo prošnja umirovljeu in odlikovan z redom železne krone tretje vrste. Ravnatelj na ljubljanski gimnaziji g. Josip Š u m a n je imenovan deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem. G. dr. Rudolf J u u o w i c z je imenovan ravnateljem višje realke v Ljubljani. (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca julija vložilo je 310 strank v mestno hranilnico ljubljansko 105.630 gld. 81 kr., vzdignilo pa 138 strank 37.968 gld. 50 kr. (Iz rodoljubnega Kranja) prišlo je te dni .Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji" 41 gld. (reci: jed en i nš t i rid e s e t go I din ar je v) v podporo onim revnim visokošolcem, ki pridejo bodočega oktobra t. I. na Dunaj študirat. To znatno svoto je nabral društveni poverjenik gosp. Avgust Dru k ar, notarski kandidat v Kranji. Darovali pa so sledeči požrtvovalni rodoljubi: dr. Val. Stem-pihar, odvetuik, 5 gld.; neimenovan 5 gkl.; KarolŠavnik, župan, lekarnar in posestnik, 5 gld.; Franjo Žužek, c. kr. inžener, 5 gld.; Edvard Glo-bočnik, okrajni zdravnik, 5 gld.; Karol Florian, zasebnik, 2 gld ; Davorin Karlin, c. kr. profesor, Igld.; Ciril Pire, c. kr. profesor, 1 gld.; Viktor G lo bočni k, e. kr. notar, 5 gld.; gospa Josipina Schiffrer, posestn'ca, 5 gld.; Valentin Preveč, posestnik, 2 gld. — Vsi imenovani darovali so že v lanskem letu jednake svote. Slava in iskrena hvala jim! Da bi mnogo slovenskih mest in trgov posnemalo vzgledni Kranj! (Ie Celovca) se nam poroča, da še ni znan oni zločinec Podkloštrom ; tudi se ne ve, ali je bil Slovenec ali od nasprotne stranke. Vkljub temu pa liberalni listi, pred vsemi ^Belaška Urša" na nečuven in nesramen način kujejo kapital zoper Slovence. Ostale vrste našega dopisnika moramo .sami čitati, sicer nas zapečatijo. (Doktorja modroslovja.) Naša rojaka, gojenca v rimskem jezuvitskem kolegiju „Germauicum et Hungaricum", čč. gg. Janez E». Koren iz Metlike in Frančišek U še niču i k iz Poljan sta bila koncem šolskega leta na gregorijanskem vseučilišču v Rimu promovirana doktorjema modroslovia. — Letošnje duhovne vaje za duhovščiuo ljubljanske škofije — od 25. do 29. avgusta — bode vodil č. o. Viktor Kolb S. J (Mestni občinski svet) ima v torek, 5. dne avgusta, sejo ; dnevni red priobčimo v prihodnej številki. (Veselica slovenskih abitnrijentov) obseza 4., 5. in 6. dau avgusta t. I. — V jutro 4. dn^ ob 11. uri zbero se vdeleženci, zajedno prirejevalci, v čitalnični dvorani k pozdravu. Pu poldnevu ob 2. uri vrši se zadnja glavna skušnja, na večer ob 8. uri prične se abiturijentska beseda na čitalničnem vrtu. Vspored te besede razporeja se sledeče: Uvod: 1. Hereld: Ouvertura iz opere „Zampa". 2 Czernj: potpourri: „Venček pesnij"; prva podoba: »Abitu-rijent ob slovesu". Samogovor in proslov. Govori Fran Prosenec. Druga podoba: „Abiturijentski koncert". 1. G. Mašek: ,Kdo je mar?'; poje moški zbor, spremlja vojaška godba, samospeva pojeta eg. Fr. Bučar in Jos. Pajsar; čveterospeve izvajajo gg.: Iv. Pribil, Avg. Štamcar, Avg. Pucihar in Jos. Paternoster. 2. Al. Kokalj: ,Samo"; epično-lirična pesem. Govori Janko Robida. 3. A. Nedved: „Dijaška"; poje moški zbor; samospev izvaja g. Fr. Bučar. Tretja podoba: »Abiturijenti na razpotji". 1. „Pobr»timstvo". Govore: Janko Vencajz, Božidar Vodušek, Josip Žener, Alojzij Kokalj in Anton Nagode. 2. A. Foerster: „Pobratimija"; poje moški zbor; samospev pdje g. Jos. Pajsar; čveterospeve pojo gg.: Iv. Pribil, Avg. Stamcar, Avg. Pucihar in Jos. Paternoster. Besedi sledi prosta zabava. — V jutro 5. dne avgusta polete abiturijenti na ^Rožnik", kjer prisostvujejo sv. maši ob 7 uri. Sv. mašo daruje prečast. gosp. konzist. svetovalec prof. Tomo Zupan. Ob 10. uri istega dnž bode v čitalnični dvorani slavnostna seja; ob 1. uri popoldne skupni obed v čitalnični restavraciji. Na večer se otvori ob 8. uri na Kozlerjevem vrtu .dijaški komers", ki velja zajedno za odhodnico. V jutro 6. avgusta odpotuje večina vdeleženeev na Bled. — Pokroviteljstvo veselice je prevzel gospod dr. Ivan Tavčar. (Dopolnilne volitve za deielni zbor isterski) bodo :|Dd^ 25. avgusta v volilnem okraju V o 1 o s k o-P o d g r a d ; kmečke občine volijo tu dva poslanca, volišče je v Voloskem. Dn^ 30. avg. pa volijo mesta Volosko, Kastav, Lovran in Mošče-n i C e jednega in mesti Vodnjan-Pulj jednega poslanca. (Zanimiva presknSnja.) Na željo mesarskega mojstra in hišnega posestnika v Ljubljani, g. Jan. Cer ne-1 a, pride iz Zagreba učitelj gluhonemcev, S. Adalbert Lampe, ki je tudi sam gluhonem in 1. 1885. ondi ustanovil prvi zavod za gluhoneme otroke, da se vdeleži preskušnje s sinem Antonom g. Cerneta v novem šolskem poslopji prve mestne deške šole. Gluhonemi Anton Črne je bil v zagrebškem zavodu le deset mesecev in prestal skušnjo z izvrstnim vspehom. Občinstvo, katero zanima, je povabljeno k preskušnji, ki se bode vršila dne 4ega avgusta ob 9. uri zjutraj v imenovanem šolskem poslopju. (Pri pevski slavnosti) .Slovenskega pevskega društva" bodo sodelovali sledeči slovenski pevski zbori, ki so ob jednem vsi izvršujoči člani društva, iu sicer: Pevski zbor iz Brežic, Krškega, Sevnice, Pilštajn Kozjega, Laškega, Celja, Žalca, Šoštajna, Šmarja, Sv. Križa pri Slatini, Maribora, Ormoža in Ptuja Iz posebne prijaznosti sodelujeta pri letošnji slavnosti polnoštevilno .Ljubljanski čitalnični pevski zbor" in društvo ^Slavec*. Imeli bodemo priložnost, občudovati poleg mogočnega zbora .Slovenskega pevskega društva" koje bode nastopilo z blizu 200 pevei, posebno krasne glasove in izvrstno petje ljubljanskih pevcev. Osobito pa opozarjamo vse rodoljube in prijatelje' slovanske glasbe na društveni mešani zbor, ki še v tako mnogobrojnem številu nikjer na Slovenskem ni nastopil. Z veseljem moramo pripoznati, da so posebno častite pevkinje zelo naklonjene našemu društvu, da moramo v mnogih krajih ravno nje, ki priganjajo omahljive in mlačne pevce k petju in vajam, najbolj zahvaliti, da napreduje petje tako izvrstno, da so glavne pevske vaje jako povoljne. Prepričani smo, da nas bodete tudi Ve na dan slavnosti poča.stile polnoštevilno in nastopile z isto uavduievalno silo, s kojo ste delovale za društvo do sedaj, ter s tem pokazale pred celim svetom, da ste zveste hčerke matere Slave, da ste Slovenke. (Nesmiselno trebljeuje jezika), — kakor smo že često poudarjali na tem mestu, — zavladalo jo zdaj v nemški literaturi. Dobre tuje besede, ki so se vdomačile med nemškim meščanstvom, odstranjujejo se in na njih mesto uvajajo novi, popačeni in neumevni nemški izrazi. Tako se n. pr. vrednik tukajšnje .Schulzeitung" ne imenuje več »redacteur", temveč „schriftleiter". Toda to je še nedolžno. Puristi v napominanem listu so tako prenapeti, da iz-bacivajo dobre besede-tujke, in te zopet nadomeščajo s tujimi izrazi. Namesto prikladne besede »Corre-spondenz-Karte" posluževali se bodo gospodje od „sprachverein"-a izraza „Postkarte". No, ta beseda je pa istotako tuja, kot prva; kajti beseda nPost" je romanskega izvora, in »Karte" grškega. Tedaj peš za — vozom! (Obesil se je,) kakor se nam poroča iz Kočevja, minoli četrtek nad GO let star mož v svoji hiši četrt ure od mesta v &avki Vasi. Žalostne domače razmere so bile nekda vzrok nesrečnemu samomoru. Zapustil je celo kopo otrok. — Žalosten sad indi-ferentizma. (Novo mašo) bode daroval v nedeljo 10. t. m. v cerkvi Jezusovega Srca č. gosp. Erazem Otokar Rjbiik, član reda usmiljenih bratov, rodom iz Prage. (Prepovedana zdravilna sredstva.) Na podlagi izjave najvišjega zdravstvenega sveta prepoveduje ministerstvo notranjih zadev prodajo takozvane »ameriške vodke za lase od prof. Whita", ker je dokazano, da obseza mnogo svinčenih primeskov, ki so povsem zelo škodljivi človeškemu zdravju. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) 0. gosp. M. Stole, kapelan pri sv. Emi, gre v pokoj; na njegovo mesto pride novomašnik č. g. R. V ac lavi k. Novomašnik č. gosp. Anton Kolar pride za II. kapelana v Vitanje. C. g. M. G a b e r c, doslej v začasnem pokoju stopi zopet v službo za kapelana pri sv. Križu na Murskem poiju. Č. gosp. A. K e č e k je premeščen od sv. Križa v Trbovlje, odtod pa č. g. J. M u h a v Cadran. Telegrami. Dunaj, 2. avgusta. Uradni list naznanja: Cesar je podelil deželnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani povodom njegovega umirovljenja red železne ki'one tretje vrste, imenoval ravnatelja na višji gimnaziji Š u -mana dež. šolskim nadzornikom, (Ir. Ju-nowieza ravnateljeni na realki. Naučni minister je nadzornika Su m a n a pridelil deželnega šolskega svetu. — Druga izdaja uradnega lista je objavila cesarjevo pismo na grofa Taalfeja, ki se glasi: Ljubi grof Taaffe! Z ganjenim srcem sem povodom poroke moje hčere nadvojvodinje Marije Valerije sprejel v čestitkah iz vseh delov države dokaze Iju-beznipolnega sočutja, s katerim moji zvesti narodi od nekdaj spremljajo usodo moje liiše. Izražujoč za te izjave zvestobe in udanosti vsem korporacijam in osebam mojo, cesarice in naših ljubljenih otrok srčno zahvalo naglašam svoje veselje, da so tudi tem povodom zalagali ustanove raznih vrst in z dobrimi deli ohranili trajen spomin na poroko moje hčere. Ukazujem, da to zahvalo javno naznanite. — Ogerski uradni list je objavil enako pismo na ministerskega predsednika Szapary-ja. Praga, 1. avgusta. Poslanec dr. Mattuš je izstopil iz konsorcija „Politike", kor je pričela pisati proti spravi. Carjigrad, 1. avgusta. Danes so tu zaprli do 300 Armencev. — V Mekki je dne 20. julija umrlo 71, dne 30. julija 84 oseb za kolero. Gibraltar, 1. avgusta. Avstrijsko brodovje je včeraj odplulo proti Portsrnouth-u, odkoder se obrne proti Nemčiji in Daniji. TremeoMko Mporočllo. i Cas opazovanja Stanje »rmVom«rm T mm toplomers po CItija Vetor Vreme nm 73H2 20-9 284 21-0 sever svihod n ^ jaiinoj" M T. u. ijut. 3. u. pop. 9. u. zve«. Srednja temperatura 23 4' za a G" nad normalom lil "g 0-00 l>iiiia|Nka borza. (Telegratir-nn pororilo.) 2 avgusta. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 40 kr. Srebrna „ 5',, „ 100 „ » 16% 89 „ 60 n 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 108 n 75 r Papirna renta, davka prosta...... 101 „ 25 v Akcije avstr.-ogerske banke...... 982 n """ n Kreditne akcije .......... 305 n r. 116 „ 20 n Srebro ............. — n n Francoski napoleond......... 9 „ 21 Cesarski cekini ........... 5 „ 50 n Nemške marke ......... 57 n 75 TTmrli ho: v bolnišnici: 29. julija. Marija Nartnik, gostija, CH let, tumor cerebri. 30. julija. .Martin Okrogar, gostač, C2 let, srčna hiba. Pojasnilo. prn:a 100 gld. - kr., 150 „ — „ 200 „ - „ 19.5 2.50 36 Gospod dr. Ivan Tavčar je prav po nepotrebnem oil-govarjal na mojo odprto „pro8njo". Dolžnost mi je, da ob kratkem pojasnim vso stvar Kosnica je, da je .sodišče priznalo do zadnjega vinarja zahtevani znesek 398 gld 81 kr. s pripadki vred g. dr. Ivanu Tavčarju, toda le jioteiu, čo g. dr. Ivan Tavčar s prisego potrdi, da mi je dal koncem 1. 1887 stro.škovnik, glasoč se na gld. 81 kr., da sem mu stroškovnik potrdil in ga prosil, da me počaka. Kesnlea jc, da je g. dr. Ivan Tavčar to storil in vse s prisego potrdil. Itesniea je tudi, kar vedno trdim, da mi g. dr. Ivan Tavčar ni dal stroškovnika, glasečega sn na 398 gld. 81 kr. koncem 1. 1887, pač pa nii ga je poslal datiranega .5. julija 1887, ki se je glasil na 2.54 gld. 87 kr , na katerega sem dne 8. avgusta 1887 plačal na račun 100 gld. Resnica je tudi, da sem pri tej priliki prosil, naj me g. dr. Ivan Tavčar za ostalo počaka; tako sem dne 30. junija 1888 plačal 1.50 gld. na ta stroškovnik. G. dr. Ivan Tavčar se spodtika nad mojo trditvijo v „prošnji", da sem po mojem mnenji dvakrat plačal 250 gld., in me prišteva slabim plačnikom. Ne trdim, da bi bil dober plačnik, a to trdim, da vse pošteno plačam, če ne morem danes, pa jutri, kakor to nanese gospodarstvo. Da nisem ravno tako slab plačnik, priča to, da g. dr. Ivanu Tavčarju plačal dne 8. avgusta 1887. . . . ,, 30. junija 1888 . . , . „ 24. septembra 1889 . . . „ 1. maja pod št. 823.5 od sodišča priznanih troškov „ 29. junija 1890 poslanih . Naj sediij č. čitatelji sodijo, da nisem ravno slab plačnik. Kako pa je mogel narasti stroškovnik od 5. julija 1887 do 31. decembra 1887 od 254 gld. 87 kr. na m gld. 81 kr., torej za celih 143 gld. 94 kr., to mi je še danes nerešena — uganka. Računa od 5. julija dalje mi g. dr. Ivan Tavčar ni hotel dati kljub temu, da sem večkrat prosil ustmeno in pismeno. G. dr. Ivan Tavčar dalje trdi, da me je čakal mnogo let. Iz prejšnjega pa vsakdo razvidi, da temu ni tako. l)a pa sem se upiral plačilu in nadlegoval sodišče, imel sem temeljni vzrok. Kakor sem rekel, plač-al sem bil g. dr. Ivanu Tavčarju na prvi stroškovnik 250 gld., torej bi bil moral doplačati še 4 gld. 87 kr., toda prejel sem pismo od gosp. dr. Ivana Tavčarja z dne 31. decembra 1888. glaseče se: Vašega dolga v vaših zadevah je 436 gld. 69 kr. itd. To je pač velika svota. Zelo smešno pa se meni vidi, ko pravi g. dr. Tavčar mej drugim: „V nedeljo 29. junija 1890 pošlje mi po svojem otroku nekaj denarja." Zakaj gospod ne pove, koliko. .Morebiti zato ne, ker ga je prinesel otrok V! Dolg, za kojega je g. dr. Ivan Tavčar vodil proti meni eksekucijo na premičnino, /našal je 213 gld., troSki od mobi-lame cksekucije 8 gld. C2 kr., in obresti od 24. septembra 1889. Proti tej eksekuciji, ki se mi ni zdela umestna, napravil sem ugovor, se ve, t)rez vsi)eha. Prej ko sem dobil rešitev ugovora, bila je prodaja premičnine določena na 17. dan aprila in 1. dan maja t. 1., proti kateri sem tudi vložil ugovor. Ker pa se je g. dr. Ivanu Tavčarju potrebno zdelo, napraviti mi še večje troške, vložil je prošnjo na deželno sodišče žc dne 4 aprila 1890 za vknjižbo na moji dve posestvi in stvar tako naglo pospešil — kakor sam pove — je imela biti dnč 30. junija cenitev mojih posestev. Da se temu ognem, poslal sem dne 29. junija 250 gld. dobro vedoč, da preseza jioslana svota dolžni znesek, in dostavil, naj mi g. dr. Tavčar napravi primeren račun in da postavno pobotnico. Da je morala biti pobotnica legalizovana, je jasno iz povedanega, da rai je g. dr. Ivan Tavčar na dve strani na-pravljal troške. Jalov je tudi izgovor radi ustavljene tožbe s pravieo po-novljenja, ko sem mu poslal toliko denarja. Očitna neresnica pa je, ko piše g. dr. Tavčar, da je naročil otroku, naj pride oče v tednu k obračunu in po lega-lizovano pobotnico. Če se je pobotnica sestavila drugi ali tretji dan, to mene malo briga; resnica je. da jaz pobotnice še danes nimam, in menim, da je tako dolžnost g. dr. Tavčarja meni pobotnico izročiti, kakor jc bila moja plačati, četudi za vse drago plačilo nimam druzega, kakor nekaj zgubljenih pravd. Tudi jaz lahko rečem, da zgubljene pravde kažejo, s kom sem imel opraviti. Kurja Vas pri Ljubljani št. 4. Janez ItorStnih. Shžh organista is minm 6 < razpisana Jc pri sv. Marku niže Ptuja do konca septembra t. I. Prosilci naj svoje prošnje vložijo pri cerkvenem predstojništvu. (3—1) _Na mnogostransko zahtevanje. M vrfii stiUT;ii;'a strelisča v soboto, dnš 2. jn nedeljo, dnč 3. avgusta 1B90 ravnatelja RudcNlnda Koche-a (1) Z njegovimi 17. ruskimi, izvežbanimi volkovi in specijalitetne družbe. Začetek ob 8. uri zvečer. ^ Cei-hlfsedezl .1« kr., 1. prostor 40 kr., W 'i. prostor .'tO kr., .'t. prostor /.T kr, V nedeljo ob 4. uri popoldne: Velika otroika predstava. Vstopnina za otroke l'> kr., za odrasle :iO kr. Svojo l)o^-ato Kahigo raznovrstnih voz po najnižjih (^eiiali priporoča slavnemu občinstvu Franc Šiška, kovaški in podkovski mojster, Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6, v Tonniesovi hiši. (9—9) J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulioe 7. ITajvečjt, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega blaga. Poletensko ErebiiDilsto sdIgio, ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širo-kosti za celo obleko 6-5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. Briiiila soM razpošiljajo po čudovito nizlvi ceni in sicer: po gl. 375 3 10 m. za celo obleko. po gl. 5.50 3'10 m. za boljšo obleko, po gl. 8-50 3-10 m. za fino obleko, po gl. 6'— 2 10 m. za ogrta«, franc. piquct-gilet za gl. I'50, Blago za talarja za prečast. duhovščino (tudi za poletno suknje) 1'20 m. široko, meter . . . . gl. 1-50 črni peruvlennes in doskins za salonske obleko po 3 25 m. od gl. IO"— naprej. illodiio blasio za ^ospc. Karirano in črtasto 60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška obla- Joupon in Iroilčno blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3-50, druge vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zetir-lilago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le......gl. 3 50 Br rokat- in Jacquard-blago, 60 em. široko, vseh mogočih barv, 10 m. gl 3'80 D oris, najnovejie karirano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10, se-daj le .... gl. 6-50. Nervy, 90 cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le . . . . . gl. 4-50. K ašmir,dvojna širjava, črno in barvano, 10 m. 4 gl. olnenj atlas, dvojna širjava, volneno blago, črne in drugačne modne barve • • • ■ fll 6 50. Modrotiskan jcreton, 10 metrov . . gl 2 50 in . . . gl. 3-20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospč, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—16) ^HSHSHSHSi d Uradne in trgovske KOTEBTE 8 firmo priporoča iKAT. TISKARIfAj v Ljubljan. o. ~ 1 ^ ° ' o- ^Jlliiii, ^ n' 5! ■ 3 ;„N.. .i«' cr Preoble vi la. C. kr. priv. zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' (Obfiio zavaroTalno druStvo v Trstu.) {Ustajtorljeno 1. 1831.) pl H 40,758.238-42 227,371.631-43 116,904.648-39 23,544.05322 11 a Jamstveni zaklad družlje . . . gld. Izza ust. je plaCala družl)a škod za » Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 » Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odJ. zavarovanja zoper požar . > Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sestavah. 2. Zoper škode po požaru na ceikvcna. graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njihovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samostanom, poboinim ustanovam in graščinam iluvoljuje Assicurazioni Generali 20°',, odpust normaii e premije. 3. Zoper škode vsled prevr.ianja na blago, pridelke, lailije in druga prevažev..lna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih in po suhem s peitnimi vrednost.iimi pošiljalvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal. 5. Zoper telesne nezgode na ra£un prve sploSnje za-varovame družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun >Ogerske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». fjf^ Pri zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarovalni pogoji zavarovancu razven drugih predno.^tij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasniti po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja še živečega zavarovanca; omejitev ničnosti!) razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavnosti do zneska 1.5.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k črni vojski, in sicer po enoletnem obstanku; zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. NevojnikI na suhem (uradniki vojaške pošte in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska ;S..o(X) gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok tako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju ne more vplivati na to stroko. Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno ločno izplačuje. Oliivni zastop v Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče št. 4. iSSS (17) i Predzadnji teden! Komad le 1 gold. Predzadnjil teden Srečke dunajske 2 glavna dobitka vrednosti. Srečka Je veljavna za obojno žrebanje. Driujo irebanje Srečke po 1 gld. c.c. «loI»e M« pri (20-11) IVIayer-ju v Ljubljani. rT=7i'/vVr7n lir Andr. Druškovic trgovina z železnino na mestnem trgu 10, priporoi^a, po zelo iiiKlvi <'oiii okove za okna in vrata, Mor]e za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železn iške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-tnent, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iii iiio<''iiio iiarojeiia, Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih tirali in majhnimi stroški na pravem mestn do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gorjiji stojali, lakor tudi v^ leseno eavi inosingastc trombe in ventile in železna okova. »♦■■m^« s (32) vsake vrste orodja, kakor: lepo In močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tuili se dobivu zmirom sveži dovski mavec (Leuffenfelder Gf/ps) za (fnojenie pol}n. OLJNATB BARV k€iiiiltari)klli i»uigli*ali pol pi«ipoi*oC*a Iiajeeiieje kilo tovarna oljnatih barv, laka iii firnc^ia (t!l) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. I Vaifeiio xoliie! jj Najboljše in priporočljivo sredstvo proti glavobolu, bolex-nlm v želodcu, v prsih, na pljudih, obUtlh, Jetrah, dalje pr(ili protinu in proti živčnim boleznim, proti kailjn, hripavosti, vspešno za otroke, dojenoe, prebolele, za ženske pred in po otrodji postelji, bledične, krvirevne sploh slabotne osebe je Triikoczjjeva hmelova sladna kava, katera je najbolje dijetetično okrepčujoče in tečno sredstvo, od mnogih zdravnikov kot .izvrstno« priporo('eno. Zamotek kilo te?e velja 30 kr. Najceneje se kupi v zavojih po 4 kile, v katerih so 4 zametki Pobiva se pri izdelovatelju Ubald pL Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani, dalje v glavnih zalogah lekarjev na Dunaji: V. pl. Trnk6ozjr-Jti, o. okriij, Hundsthuimerstrasse St, 113; dr. Otto pl. Trnk6ozy-JH, o. okraj, Radeckvjcv trg St. 17 ; Jul. pl. TrnkdOfcjr-Jn. 8. okraj. Josefstadterstrasse St. 30; v Gradol (štajarsko): Vendelln pl. TriA6o*y-Ju, lekorju; d.ilje pri vseh lekarjlh, trgovcih, droguistih itd., priatne le v zametkih, ki imajo sgorajinjo oblastveno vknjiženo shamk*. Razprodajalcem dovolim znatni popust. (3) Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a A- I^jiibljaiii, €>r i 1 -i « W1.1.«?*- s* t - m. 1111 a voiliio Ijog-ato zalogo Htavbiiiskej^a orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov iu ključavnic, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, cinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov). ter vrtalnih strojev za ključarje iu kovače, kladev, svedrov, obličev, pil iu dletov, tudi dinamita, vžigalnik vrvic iu kapic. (24-21) Staro železo, lue^iiii;. baker, kojsitar, cink, svinec kupuje se ve(ln<> po najvišjih eenah. Ker se v kratkem zaC-ne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hiSniiu posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil gpretnfga Kti'<>U«)vn.|jil5* »I* 1 IS 8« bivšega jprostomisleca. Cena 60 kr., po poiti 65 kr Dobiva se V Katoliški Bul-variti r Ljabriani. I I Premija na svetoTci razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo HaloitNki krilasti klavir, piaiiiiie 52-21) iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wllh-Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 ghl.. 450 gld., uOO gld , 550 gld.. 6()0 gld., 650 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. a u ; li Ljubljana Tržaška cesta štev. 29 priporoča prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lepo, nki!«no in solidno izdelane ca!o'iske in navadne lončene. tielo, rujavo, zeleno in slonokoščeno osteklene, ognju prut vne , v najraznovrstnejših oblikah, kakor tudi vse v to stroko J spadajoče izdelse po naj-nižjih cenah. |! Cenilnike pošiljam na ietjo franko. Zastopništvo pri (40-18) Vidic & Comp. Slonove nlioe. m Iijubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih in že z pozdravil in specijaiitet. PliD n v "^Tinnn Mestni tri! 11, S?- 'i^iŽ®prečastiti ' nastopno le neka; svojih lij^ tovim vspehom rabljenih lu sicer. ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranim oti rudečemu nosu in obrazu. Po 8-10 dnevnej rabi jc bo- Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revnia-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 50 kr. in 1 gld. Ruska maia za o; ozebam, kakor tudi proti lezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski praiek. znano zdiavilo proti kašlju Cena škatljici 2.5 kr. Cvet za protin In revmatizem, najvsješnejše in najsigurnejše sredstvo proti revmatizmu, trganju po iidib, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici .50 kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena jteklenici z navodilom r:ibo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski j;l.ivobol. — Cena škatljici z 10 praški 50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje m ozivljenjc rasti las. — Cena steklenici 60 kr. Tinktura in oblli za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih očes, b adavij in trda kože. — Stekleni a s čopičem in navodilom ia rabo vred velja 40 kr.. 1 obli/. 40 kr. Kapljice za odpravo krča, nepreko.sljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladoru ali v kaiiiilčnem čaji takoj ukroti krč. — Cena steklenici 30 kr. Cvst za gušo proti guši in napetemu vra u, za utiranje. ~ Stekl. velja 20 kr. Olje Iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani In zabrani delanje sitnih luskin na g avi. — Flakon 30 kr Kazven navedenih zdravilnih s2edstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-Ciji Pomagaj" raznovrstna medIcInIZna mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pfistnl angleški in francoski papuml. Pariški pjasek za dame (bel in rudeč), poud*e de Rz. kadilnl papi], kadllne svečice, potpouBi itd., d;. BochsBdovo s^o-matlMO zerjlibo milo in jako fino gllceSinsko milo in glicerlnsko vijolično milo (1 komad 3o kr.) Spoito;anjera (17) Ludv. iJrecel, lekarnar. Itdsjstelj Matija Ksiar. Odtro^atni vrednik: linaelj Ž!t«tk. Tisk ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.