2B1. štev. V Ljubljani, nedelja 26. septembra 1920. Poštnina plačana v gotovini. III. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto pol leta četrt leta la tmcc K 240-• n 120-. 60" .. 20“ Za inozemstvo: rcio leto pol leta. Četrt leta ra ir.cscc K 400" „ 200" „ 100" .. 35" Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostoru in sicer t mm visok ter 55 mm ’ nrostoi za enkrai 2 K H n' P°Pns1, Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu gtev. 8. Telefon štev. 44. - ... Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede ins,*.. vor dopisnica ali znamka. - SSS5S Rokopisi se r.c < odgo- rajo. — Hešitev v jadranskem vprašanju preložena. Beograd, 25. sept. (Izv. poroč.) Kakor se doznava iz dobro obveščenih krogov, je vlada predložila rešitev jadranskega vprašanja dokler ne dospejo informacije od našega poslanika v Rimu. Giolitti se osebno udeleži pogajanj za Jadran. Milan. 25. sept. (Izv. poročilo.) ,,Scra“ poroča, da se bo italijanski ministrski predsednik Giolitti osebno udeležil pogajanj z jugoslovanskimi zastopniki glede rešitve jad- ranskega vprašanja. Giolitti je tudi zagrozil, da se ne bi protivil temu, da italijanska vlada prizna novi režim na Reki, v slučaju, da bi hotela otežkočati sporazum Rusi omilili mirovne pogoje za Pollake. Pariz, 25. septembra. (Izvirno poroči- lo.) »Jornal des Debats« poroča, da Je podal ruski delegat na konferenci v Rigl važno izjavo, po kateri se odpoveduje sovjetska Rusija zahtev.am po razorožitvi In demobilizaciji poljske vojske. Rusija tudi ne zahteva,*da se ustavi delo v poljskih tovarnah za municljo In orožje. Dalje se od- poveduje sovjetska Rusija uporabi železniške proge \VoIkovvysk - Grajcv.o In predlaga mejo, ki poteka proti vzhodu celo daleč preko takozvane Curzonove črto In lil obsega vzhodno Galicijo. Usodo Belo Rusije In Litvansko naj odloči plebiscit. Poljakom dovoljeni rok za podpis premirja In miru poteče s 5. oktobrom. PROTI DRAGINJI. Beograd, 25. septembra. (Izvirno poročilo.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta so je mnogo diskutiralo o draginji Naposled Je bilo sklenjeno, da se osnuje državni odbor kot I. 1914., ki bo vodil In nadziral ves boj proti draginji. Beograd, 25. septembra. (Izvirno poročilo.) Komisija ministrstva za prebrano In soc. politiko je sedaj prišla do prepričanja, da ne bo mogla urediti predlogov za pobijanje draginjo prej kot do 1. oktobra. Delo se je zavleklo vsled svoje obšlrnostl. URADNIŠKE DRAGINJSKE DOKLADE. Beograd, 25. septembra. (Izvirno poročilo.) Včeraj se Je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se Je zopet pretresalo uradniško vprašanje. Minister Stojanovič Je predložil lestvico za draginjske doklade vsem ukaznim ln neukaznim uradnikom. Tl izdatki bodo znašali na leto 200 mil, dinarjev. Ministrski svet pa se 11I mogel zjedinitl, če naj se dodatki uradnikom izplačujejo kot dnevnice ali naj se denar vloži v konsumne zadruge, ki bodo uradništvo preskrbljale z življenjskimi potrebščinami. Tako ni tudi topot prišlo do nobene odločitve. REGENTOVA ČESTITKA MILLE-RANDU. Beograd. 25. sept. (Izvirno poročilo.) Regent Aleksander te Mille-randu k izvolitvi za predsednika Franciic ooslal častitko. Millerand te 1914. 1. Dojnaeal Srbifi \z zadrege oh času Piitiorckove ofenzive. KOROŠKI DAN V ZAGREBU. Zavreh. 25. sept. (Izvirno poročilo.) Jutri, v nedeljo orirede zagrebški Sokoli' koroški dan z favno telovadbo in akademiio. M. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalje.) »Bog mi te priča, gospod, da vam ne bi bil nikoli razodel te sra-sramote. samj ste krivi! Ali me • v nameček, nemara celo soo-, 12 službe? Plešast oproda co- 'vo ni no vašem okusu 1« »Ne boj se. ubogi Cogolin!« je U-aGI vitez, držeč se za trebuh od smeha. »Samo povei ml. kal se ie vodilo s teboi?« »Sveti Duh se ie spustil name!« te vzkliknil Gogoliti. »SttOČi?« f »Ne. zdaile: ideio sem dobil, idcio. ki se tiče moie pleše. Nu. videli bomo. Povest o motih snočnjih žjvliatih oa ie tale.« »Poeakai.« ga ie ustavil Capc-stang na moč prijazno. »Ako tc zgodiba res tako dolga, se morava prei okrepčati z obedom.« »Prekrasno!«* POLJAKI .IAVLIAIO PRODIRANJE. LDU Varšava. 24. sept. Poljska brz. aeenciia poroča: Ju£no od Pripreta zasledutclo naše Čete sovražnika. Pri napadu na Zaslavv se naše čete uničile 24. boliševiško pehotno diviziio. zejele 3000 mož in uplenile 24 stroinic. 1 bateriio in 2 km dolgo trensko kolono. Severno od PriD-ieta se razvjiate , na vsei fronti hudi boli. Naše čete prodiralo v smeri Kartuskala Bereza - PruŽany. Po-zndniske čete so zasedle Wolko-wvsk. V bližini Berestovice smo zavrnili vse napade sovražnika. Po srditem hote smo zasedli Odolsk. Pri Kuznici se naši oddelki približujete trdnjavi Grodno. Naše severne operacijske skupine so prekoračile reko Niemen. Severno v odselm Sje-nV’Su\valki obstreliuiejo Litvanci noše četo s topništvom. RUSI SE UMIKAJO. LDU Moskva, 25. sept. Frontno poročilo z dne 24. t. m.: Pri Grod-nu prodira sovražnik dalic. V odseku Prosleurcw smo sc umaknili 40 vrst zapadno od Proskurova. Pri Husiatvnu smo zasedli Oorodok in naclaVvali oobod. BAJKA O RUSKEM VOLKU • LDU London. 24. sept. Iz Vilne javljalo. da so rdeče čete po zasedbi mesta pomorile 200 Pollakov. D’ ANNUNZIO ZAČEL »REGI-RATI«. LDU Bakair, 25. sept. Dne 22. t. m. le D’ AnnunZio začel vršiti posle namestnika in ministra za zunanie stvari v »kvarnerski državi«. 'Ti"l " . J IH -'..--L .iUtaSUJ.__. i_Lit »Tak naroči ga. Obeduiva. liubl moj Cogolin!« »LiubJ moi Smola, gospod. Nu, kar obedujva: prosim!« In Cogolin. ne da bi se genil z mesta, le začel vrtitl palce na trebuhu. »Kai pomeni to. lopov?« »To pomeni, da mi le Izročil moister Lureau svoi račun, ki znaša šest pištol, štiri livre in osem soldov, rekoč da ne dobiva več niti skorjice kruha dokler ga ne poravnava.« »Nu, tak poravnal žvina! Plačaj malopridneža, sal imaš niošnte!« »Mošnio. gospod? Mošnjo?« se te zacinerii Cogolin s klavrnim glasom. »I seveda! Mošnjo z devetimi modricami in njihovimi mladiči!« »Nimam ie več. gospod! Modrice so šle k vragu, mladiči letnio bogve kod!« Capestang ie okaracnel Spričo tcira usodnega deistva. Zdai. ko ie plavala sreča no vodi in Je videl iasno. da ne naide v Parizu drugega kakor sovražnike, se mu te zdela ŽELEZNIŠKA KONFERENCA SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV. Praga, 25. septembra. Koncem septembra se bo sestala tukaj konferenca, katere se bo udeležilo 80 delegatov iz Češkoslovaške. Nemčije, Poljske, Jugoslavije. Romunije, Avstrije in Madžarske v svrho, da se prouči vprašanje o železniških mrežah v navedenih državah. Sklepali bodo definitivno o železniškem prometu med teiii državami. PRIPRAVE lU RUDARSKO STAVKO V ANGLIJI. London, 25. sept. Akotudi pričakuje vlada še vedno, da se prepreči stavka, pripravlja vendar vse potrebno. Premoga je toliko, da se za prvi čas ni bati pomanjkanja. Zaradi varčnosti se je sklenilo, da se poletni čas, ki bi bil končan prihodnjo nedeljo, podaljša za štiri tedne. —j- KOMUNISTIČNA ZAROTA NA MADŽARSKEM. Budimpešta. 25. septembra. Policija je zasledila jako razširjeno komunistično zaroto in ie v Budimpešti aretirala osem oseb, dočim so onkraj Donave izročili oblastvom 14 oseb. Kakor so aretirani komunisti sami izpovedali, so stremili po vzpostavitvi svetov na Madžarskem. ZMAGE GEN. WRANGLA. LDU Rim, 25. sent. Preko Carigrada ooročaio. da so čete generala.. Wrangla zasledovale sovražnika do železniškega križišča Poitave (?). pri čemer ie padlo v niihove roke 2100 ujetnikov. 7 tonov Jn 25 strojnic. Pri Aieksandrovsku ie bila uničena 86. boliševiška diviziia ADMIRAL ANDREVVS ODŠEL IZ DALMACIJE. Split, 25. sept. Ameriški admiral Andre\vs ie predvčerajšnjim odpotoval na Angleško, ker je imenovan članom preiskovalne komisije, ki ima nalogo, izvesti preiskavo glede nasedenja ameriške križarke ..Pitts-burg“ blizu Libave. TRUMBIČEVA KANDIDATURA. I DU Split. 25. sept. Oba lista tu-kaišniih organiziranih političnih strank »Jadran« v imenu ljudske stranke in »Život« v imenu demokratske siranke predlagata, nai se vse stranke v Dalmaciji brez oztra na svata strankarska načela zedinilo v kandidaturi dr. Trumbiča. POVODENJ V FURLANIJI. LDU Rim, 25. sept. Iz Vidma (Udine) iavliaio. da ie na preplavljeni železniški progi nri San Gior-gio skočil s tira vlak. pri čemer te bilo ranjenih 7 oseb. 9smm izguba niegove revne mošniice višek vseh katastrof. Kam nai se obrne. ko ne pozna v vsem mestu žive duše razen liudii. ki ga hočejo spraviti na oni svet! »Uvala Bogu! « te zarjul srdito. »Samo tega mi te'-še manjkalo, da umrem gladu!« Brez glave le začel dirjati po sobi. ki te bila oremaihna za niegov obup in gniev. Cele nol ure ie samo robantil, preklinjal in vpil. da sam ni vedel. kai. Grozil je nebu in zemlji, rotil se; da zadavi Cinq-Marsa. zakolie Conciniia in Rinalda ter napravi sekanico iz Guisa, Con-deia Ln Richelieuja; nazadnje pa ie z grmečim glasom ^ poklical Oogo-lirta ki ie ždel ves čas pod mizo in se ni. upal besnežu nred oči. Tresoč se kakor šiba na vodi le prilezel nesrečnež na dan. »Ali ste se naobedovali. gospod?« ic vnrašal. »Bogme. prav imaš! Krivičnost usode mi ie pokvarila tek. Nič več nisem lačen.« »Če ie talca, vam zdai lehko do-. Pred volitvenim bojem. Volitve so rred nami, a programi se majejo. Težko Jo pisati o programih. Te&om teh dveh let bi bil človek pričakoval, da so bo vsaj nekje Jasno začrtala struja in ubrala pot. A tega ni. Današnje geslo o centralizmu in avtonomiji Je pravzaprav edinole bilka, za katero se oprijemajo ljudje, ki ne vedo, kakšne gospodarske In kulturne cilje naj bi si postavili la so zadovoljni, če Jih nihče po teh ne vpraša ter bi vsako tako vprašanje rad) prekričali z besedo avtonomija — centrnlt-zenr. Vso naše stranke so v bistvu svojem Še vedno avstrijske. Dunajski parlament Je rabil svojčas ljudi, ki so spuščali v zbornici ognjevite govore, za hrbtom pa niolill roko tistemu ministra, U Je imel razvezan državni žalteljček In vsipal cekine ali pa pro-tekcijo na pomoljeno dlan. Avstrijski parlament Je potreboval govornikov, branil sc Je pa delavcev. Tako nekako se Je vršila stvar od poloma sem tudi pri nas. Ta tradicija je nraveh boku »balkanizmu«. Stranka X Je stala In stoj! preti stranki Y ali Z samo vsled tega, ker so te — ros ne najdemo krajša označbe — črke različne v alfabetu. Nihče nima Jasno začrtano smeri, vsakdo gleda le, kdo ne bo parlral In dviga pest na nasprotnika. Absolutna negacija soseda, čisti matcrljallzcm — to ie politično geslo, ki se danes Izvaja. NI dvoma, da te metode po silnem krstu krvi, skozi katerega so Šle mase naroda, no bodo uspele in ne morejo uspeti. Kdo bo verjel na prazne programe, ko pa gleda ljudi, ki so uzurpirali, oziroma onvadežev a’l, čist prapor Ideje? Mučenikom iz katakomb so danes ne bl manjkalo pristašev — pristašev pa ne bodo našli papeži! čemu M govorili o vseh blaznih početjih naše centrale Beograda? To bl še raz- RAZPUŠČENA OBČINSKA ZASTOPSTVA, Beograd. 25. seot. (Izvirno poro-čilo.) Državni svet te razpustil novoizvoljena otč. zastopstva v Skoo-Iiu. kler »o zmagali radikalci v zvezi s Turfk?, ter v Valjevu. Šabcu in Nišu. kier so zmagali komunisti. AVSTRIJSKI POSTNI NAMEŠČENCI NE BODO ŠTRAIKALI. LDU Dunai 24. sent. Kakor Jav-l‘aio večerni Usti. so Došttil nameščenci ižlavfil. da .sc zadovolie z ob-llubami. ki so iim bile dane uri zad-n:ih Dogaiantih. in da se vsled tega odrekate stavki. POLJSKA BO SOVRAŽNOSTI Z LITVO NADALJEVALA. London, 25. septembra. (Izvirno poročilo.) Poljska vlada Je Javila Zvezi narodov, da se čuti prisiljena, začeti z Lit-vlnsko sovražnosti. Poljske čete bodo vkorakale r Litvo. vem. kaiko te snoči malo manikalo. da nisem izgubil živlienla.« »Pripoveduj!« le velel Cane-stane. vrgel se na Dostelto in zategnil nas. »Gospod vitez.« ie delal Cogolin. »gotovo 8te že oDazili. da te Dauohinsika ulica uravzaDrav samo cesta, obrobljena s Dlotovi. odri in drugo zidarsko pripravo: ne vem. ali bi našteli v nii nol tucata dogra-ienh hiš. Ena izmed tistih Da. ki že imaio streho in tudi liudi uod nlo. stoli baš nasnroti dvorca, v katerem ste bili snoči.« »Kai me briga ulica! Priiroveduj mi raiŠi o izgublieni mošnii!« ic zagodel Canestang. »Takoi bom eri nii. gosnod: šc orezgodai oride na vrsto! Ko ste vi stoDili v dvorec, sem se iaz uribližal omenieni hiši. Počenil sem v kotiček za kunom kamenia in tramovia in hotel baš zadremati, kar slišim tik Zraven sebe škripanje vrat. Na: sem vso bistrobo svaiili oči ter videl dvoie mož. ki sta se Drikradla iz liiše. _ Eden »izmed niiiti ie prižgal iimcll. Ne razumemo pa, da nastopajo pr. nas ljudje s programi in pozivi, naj pademo v prah pred to centralo. Naša javnost ve, da sc Ima boriti država, ki Jo absolutno priznamo, z velikanskimi težbočaml, ona vc, da te težkoče niso nikjer v Evropi manjšo, toda ona tudi vc, da Jo edina pot, ki nas iz tega izvede, pot poštenja, misli In dejanja. NI glavno, če X pri volitvah zmaga al> propade, nl važno, da naj bo delovanje Yp-sifona samo zato drugačno, ker sc eventualno giblje v isti smeri Z. Važno Je edino to, da se delovanje vsakogar, kar najbolj odddaljl od negacije ln stopa vsaka stranka po poti pozitivnega dela negledc nato, čo jo konjunktura ugodna ali ne. Tisti — če jih sploh še kaj Je — ki bodo Jasno ln odkrito povedali, da smo zagrešili tekom teh dveh let nešteto usodnih napak, ki bodo priznali, da Je treba zavre-čf marslkak fantom, tisti, ki so ne bodo bali Izjaviti, da Jo zmaga delovnega nasprotnika za narod manj nevarna kakor pa zmaga plehkega koujunkturlsta, bodo zagrabili pri volitvah globoko v vse slojo narodovo ln zbrali okrog sebe vsaj majhno falango odločnih mož, pripravljenih, da padejo, predno bl skrivili hrbet pod tovorom »zdrave valute". Skrajni čas je, da dvignemo poteptani prapor Ideala čisti možje, sicer niti misliti nl, da bi bile volitve v konstltuanto izraz narodove volje. Saj Jih imamo! Toda molčali so do-sedaj. Naj si ne dela nihče Iluzij, da bl smel nastopiti kot zastopnik našega naroda, kdor Je ministroval ali pa povcrjenlčll ali pa tem obem oprodov;;! v času od adrese Narodnega Veča pa do najnovejšega finančnega zakona. Ljudje so, ln te je treba zbrati! Ce Jo v našem narodu še sila — In prepričani smo, da Jo — se bodo zbrali. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 25. septembra. Valute ln devize. Beograd: franc, franki 195—200, dolarju 28.60—28.75, lire 122—130, marke 49-49.30, lel 56—57, levi 41—41.50, avstr, kron« 10.20—10.30. Curlb: Berlin 9.75, Newyork 622; London 21.72, Pariz 41.60, Milan 25.80, Praga 7.90, Beograd 20, Zagreb 5, Budimpešta 2, Dunaj 2.72’/», avstrijske žigosane krone 2.40. Dunaj: Zagreb 247—267, Budimpešta 97—107, Praga 402-428, Varšava 100 do 118, češkoslovaške 401—427, dinarji 1000—1050. Praga: dinarji 245, nemške marke 121.25, švicarski Iranki 1224.60, lire 324, francoski franki 511.50, angleški funti 267, dolarji 76.50, avstrijske žigosane krone 22.75, poljske marke 24.50. Produkti. Beograd: Pšenica (iranko Beograd) 212—208, (franko Palanka) 215—210; koruza 87.50—83, Ječmen 130—115, oves (bački, Iranko Baja) 70—65, moka št. 6 (franko Beograd) 250—225, moka št. 0 335—325, svinjska mast 975—930, fižol (novi) 185—150. maihno svetilko, nakar sta začela Šn$Hati hi ziiati na ono stran...« Caoeslansr se ie sDravil na noge in mahoma Dozabil mošnio. »Prav dobro sem tih videl izza svoflli brun in razločno sem slišal vsako besedo. Tisti s svetilko te vnrašal: »Tak so prišli?« In drugi te odgovoril:: »Prišli so. Videl sem iih skiozi okno. Stopite povedat nie-crovi svetlosti . da si lehko privošči dober ribii lov,« — »Hudimana«. te novzel mož s svetlico, »crosoott de Richelieu.,.«« ' »Richelieu!« ie vzkliknil Cap/ej stane- zamolklo. »Da. gosnod. — »GospodR1-chelicu ima dober nos«, ie deial tisti dedec. »Vi. moister Laffemas, ostanite tu in pazite.« To rekši te mož s svetilko odšel: za nekaj trenotkov pa se ie vrnil in dc-ial: »Veste, kai bi storil iaz?« —• »Nu kai?« — »Da sem na vašem mestu. Laffemas. bl izkušal uriti noter. To bi bilo moi-strsko de.i'ante 11 velika zasluara.« S. temi besedami ic odšel nepridi- nvnv in o'n ni hite več IlOZa?.« \ Stran 2. »JUGOSLAVIJA* dne 26, septembra 1920. boeme. uosIciiriK IzdlhlM Mo. Dre-oričanl smo.JJa na5 zM tri taSčo zek. da bi e a preskočil z zlatom na-tovorien ose!. Bodimo usmifent kt molčimo o drueem! Finančni minister fe zblaznel. Natančneiše vesti o tem Dodaia »Uradni list« deželne vlade za Slovenilo z dne 23. septembra t. !. v kolonah o zakonu o državni trošarini, Novinskl oreeled piše Nekdo, če bi tra človek čital ter verleJ. bi se sDloh bal vprašati Jugoslavija. Seja ministrskega sveta. LDIJ Beograd, 24. sept. Danes ob desetih dopoldne so Je vršita seja ministrskega sveta, ki je trajala do štirinajstih. Na seji se Je razpravljalo o zunanjih in notranjih vprašanjih. Reševali so tudi tekoče posle. Poleg tega se Je na seji razpravljalo o Jadranskem vprašanju in o direktnih pogajanjih z Italijo. Odstop Sarajevskega občinskega odbora. LDU Sarajevo, 24. sept. Na sinočni seji občinskega odbora Je bilo sklenjeno, do občinski odbor skupno s predsednikom Petrovičem poda ostavko. Nekateri člani od- Razna poročila. Pred pogajanji za Jadran. »Giornali d’ Italia« se bavt • oredstoiečimi Dojšaiianfi med Italijo in Jtnroslavifo in Diše takole: Italijanska vlada ne namerava noaaianl za Jadran zavlačevati. Llovd George in Millerand sta K priporočila. nai se oožuri. in vlada bo skušala to storiti. Pri Dogajanjih se bo vlada Dostavila na stališče, da se more poeaiati samo na Dodlaei deianslceea stania (demarkacijska črta), ki se krite s nravnim stanjem (londonski pakt). Italijanska vlada se bo potemtakem ooirala na intecralno rivendikaciio istrske me-ie. dočim bi se Jugoslovane zadovoljilo s koncesijami v Dalmaciji.« List Diše dalie. da le v oariamen-tarni komisiji v času. ko se ie raz-oravlialo q Doeraianiih za Jadran, (tovoril tudi bivši minister Orlando. Priporočal ie vladi, nad čvrsto vztraia Dri zahtevah elede vzhodne meie in ureditve jadranskega vprašanja. Sociialista Teves in Riboldi sta crovorila na sestanku komisiie oroti politiki imperializma dočim sta zastopala kleriklca Nava in Van-sallo politiko narodnostnih rivendi-kacii,- Grof Sforza Da ie bale zasro-varial oolitiko vlade s tem. da ie Dovdarial. da bi nekai skromne po-uusfcliivosti nri Doaraianilh Italtil odprlo trgovske ekspanzije na Balkan. Madžarska zarota proti Čehoslovaški. Praško »Pravo Lidau obavBa poročilo madžarskega poslaništva na Dunahi svoii vladi Iz katerega te razvidno delovanje Madžarske v svrho Drotirevokicife na Češkem in zooetno pridobitev Slovaške. Poročilo, ki ie strogo zaupno. Dravi med drugim: Naši zaupniki v zasedenem ožemita so vzpostavili oovsod zveze, razdelili so naloge ta y1oge. ta so uredili tud! materiHno stran celega gibania. Vsa gorenia Madžarska se ie razdelila v štiri okraie. katerih vsak stoli nod vodstvom svoieea komiteja. Karpatska Rusiia tvori Doseben okral. ki ga vodi komite s svoiim lastnim delokrogom. Vsi komite# so d odrejeni dunajskemu glavnemu komiteju In ministrstvu za narodne manjšine v Budimpešti. Ti komiteH imarto svota SasoDisjie in disooziciiske fonde, katerih vodstvo se nahala v Budimpešti. ooročevalska služba Da se vrši na Dunahi. kier imamo izvrstno ure-teno časopisno ta jako razširjeno vohunsko službo. Tudi nri češkem poslaništvu imamo zanesljive zaupnike, ki nas o vsaki aktuelni stvari takoi obveste. ftavnotako smo obveščeni o vseh korakih avstriiske vlade in dogodilo se ie že večkrat, da so se važna politična noganania in Dogovori koma! končali ko smo imeli mi že po-Doool. točne informadie v rokah. Tudi z nekaterimi Draškimi listi imamo zvezo. Od teh in Iz češkega Darlamenta dobivamo poročila po posebnih tourirlih in tei okoliščini se moramo zahvaliti, da zamoremo naše uspeh« v inozemstvu ta posebno v Francih podpreti. Zadnfl čas sta stopila v zvezo z nami dva oreceii dobro informirana člana češkega parlamenta. Niihovo delo le za nas neizmerne vrednosti. Časopisi v zasedenem ožemita so z malimi teiemami v dobrih rokah. Uredniška osobia — stara garda' — stoie na naši strani. — Da zagotovimo našemu dedovanju popoln usoeh. smo stopili v pogajanja z gotovimi francoskimi krogi, katerih nor spravita v zvezo z našim oodiettem. Tttične in financiielne koristi naj se Francoske simpatije za nas so jako velike in imata svod vzrok v tzore-membi politične situaoile. O politični Domoči. ki nai nam ta nudita francoski krogi, na tem mestu ne bom govoril, samo toliko nai princanntm da so Dogaiania z francoskimi žur-ualisti uspela in da lahlco Dričaku-iemo niihovo pomoč v trenotku pripravnih Dolitičnjli dogodkov. Civilno propagando dopolnjuje propaganda med voiaštvom. Mnogo visokih častnikov na važnih mestih v današnii čehoslovaški armadi ie z nam? v zvezi in mi lahko kontroliramo vse voiaške zadeve ln vsak korak. Smo v posesti vojaških tajnosti. ki že same na sebi .zadoščalo, da moremo v naš uspeh slepo verovati Organizacija rezervnih častnikov na zgomiem Madžarskem ta v polnem teku. Mnogo nam koristi, da Imamio fa-d v slovaškem ministrstvu svota Z našimi naČrH So Francozi do-Dolnosna zadovoljni in njihovi zastopniki so že na Dotu v Budimpešto.. kier se bodo Dogodili z našo vlado o vsem potrebnem. Pod pritiskom francoskih politikov, bomo naibrže orisilieni stopiti z Rumunilo v zvezo, to se nravi, obleči botno morali prisilni iopič prisilleneea prijateljstva. Francoski politiki ta francoski voiskovodie so prevzeli nalogo ustvariti to zvezo z nam! Droti dosedanjim zaveznikom, ker ie to t sedai zahteva Dametne Dolitike. — " Tudi bi on ne imel nič nroti povrnitvi Habsburžanov, ker ta z kraltem Karlom še izza časa pred voino osebni Driiateli. Kakor se iz poročila vidi. se Madžarska v svrho zopetne pridobitve Slovaške ne straši nobenega sredstva. Podkuolia Hudi. oolitike in časopisje. ščute Doltedelsfco delavstvo, nai sabotira žetev in kmete, nai žetve ne oddaiajo. S tem hoče prisiliti češko vlado k' odredbam, ki bi povzročale med prebivalstvom ogorčenost in tako napeljevale vodo na madžarski mlin. Kot pomočniki Horthvlanoev nastopata Francozi. Kai bo rekel k temu Pariz, ni treba dvomiti. Lagal bo. Masaryk o krizi čeških socialističnih strank. Praga. 24. septembra. Predsednik republike Masaryk le imol v Pribramu nagovor na delavce. v katerem ie med drugim Dodal tudi svofe naziramie glede krize v sociialno - demokratični stranki. Izmed 17 so imeli sociialisti 9 ministrov in predsednika zbornice. V nobeni drugi državi v Evropi niso Imeli sociialisti tako izvrstnega stališča. Vzrok izstooa sociialno- demokratičnih ministrov iz vlade ie kriza v socifalneni demokratizmu in v narodnem sociializmu. Predsednik le fziavil. da ne more ničesar storiti za to. kakor da pozove delavstvo, nai trezno presoia položai ter ohrani razsodnost in razum. Predsednik ie govoril tudi o komunizmu in soei-faliznut v Ruslii ter naglašat. da ie Rusija agrarna in da tamošnii kmet oozna samo zasebno lastnino. Ruska metoda na za češko ni prikladna. Tudi or! nas bomo počasi Izvajali socliallzadio. samo treba le čakati, da stvar dozori. V prvi vrsti pride za socHalizacita v poštev rudarstvo. Treba te. da delu lemo na to v miru in v medseboiuem sporazumu. LDU. Dr. Renner o politični situaciji. »Neme Freie Presse« prinaša In-teryie\v z državnim tajnikom dr. Renneriem. ki se tiče nfegovih iziav v Solnogradu in Innsbrucku. Glede zauadhe oriientaciie te Izjavil dr. Renner. da razume on pod zapadno orientacijo realne politične posledice zrušitve Avstro-ogrske monarhije. ki se ie y poslednjih stoletiih trudila, da bi se moč dinastije razširila ta da M bile povečane tako-zvane »dedne zemlte« na vzhodu. Tel politiki je služil AehrentaL anek-site Bosne ln Hercegovine in veliki železniški načrti na Balkanu in San-žaku kakor tudi ob Jadranskem obrežiu. Vzhodna orientacija Habsburžanov ie vodila končno k vomi s Srbita in razpadu monarhije. Zato oomenia zaoadna orientacija opustitev stare avstrijske habsburške ooKtike ki te s salnt germainskim dogovorom definitivno končana. ClH mlade republike, ki te izšla iz saiirtgermanske pogodbe, te obnovitev In ustvaritev ozkih stikov z zaoadnimi velesilami in obnovitev trgovsko-oolitičnlh stikov z dednimi državami in državami vzhoda. Nadalje se Je iziavll dr. Renner o vprašanju razmerja Avstrije k Madžarski v smislu: Med Madžarsko in Av-stri to obstoiialo osnovna nesooraz-umlienia. Avstrija računa z saint-germainskim mirom kot s faktom čeprav bolestnim. Madžarska pa ie nasprotno očlvidtio mnenla. da se more ntena situaoiia spremeniti z nepričakovanimi dogodki predvsem votaške narave In išče v tel smeri zunaniih zvez. Medtem ko Avstrija pričakuje korekturo mirovnih pogojev od zveze narodov, skuša Madžarska restavrirati svoje historično stališče, ki se opira v principu na nadvlado nad tujimi narodi. ' Avstrija ne stoH proti Madžarski na neprijateljskem stališču ali ne glede k različni ustavi ta tu še vprašanje zapadne Madžarske, katere prideli-tev k Avstriji se more smatrati za edino svetlo točko mirovne pogod- Žavnik' se ji ne bode odrekel. Državna oblika Madžarske je za Avstrijo popolnoma egalna in če si Madžarska želi postati kraljestvo, bi Avstrija vzela to na Luanje. morala bi pa protestirati, ako bi se s tem kraljestvom hotelo inaugurirati res-tavračne poskuse z ozirom na Avstrijo. Seveda to ne spremeni nič na resnici, da je treba v kratkem navezati med obema državama politične in gospodarske stike. Nestalen položaj v Italiji. Berlin. 24. sept. »Die Post« iavlia iz Milana, da v nekaterih delih Italiie še trajalo delavski nemiri. Delavstvo 34 ih tvor-nic od 51 v Turinu ie glasovalo za sporazum. Pri nekem pogrebu ta prišlo včerai v Milanu do krvavega spopada med udeleženci pogreba in med orožnišvom. pri čemer ie bilo nekobkr) orožnikov in delavcev usmrčenih oz. rantenih. Mir so vzpostavili s stroinimi Dušicami in oklepnimi avtomobili. Oborožene straže so zasedle naivažneiša križišča. Konfeniške oatrole krožilo po mestu. Pripravili so tudi topove. Tudi v Brescii? so se ooiaviH veliki delavski nemiri._ ki so iili z oboroženo močio zadušili. Nov vzrok za agitacije ie tudi deistvo. dia so iz Rima naznanili zvišanie cen za kruh. »Avamti« ie na te vesti odgovoril z erožniami vladi. Vlada se trudi, da bi zadovoliila železničarje na ta način. da lira le dovolila zvišanie Dlač ki bo obremenilo proračun italijanskih državnih železnic za 200 milijonov lir na leto. LDU. Volilni boj v Ameriki. V Ameriki se bodo kmalu vršile volitve predsednika severoameriških Združenih držav. V volilnem boiu prideta kot nasprotnika v poštev le demokratska in republikam stranica. Te dve stranki se naiboll razlikujeta pa stališču, ki ga zavzemata naprani vsakokratnim aktualnim političnim in gospodarskim odnošaiem. zato se število niihovih pripadnikov včasih zelo hitro menla. Boi za zmago Drl predsedniških volitvah le tore! boi za ooKtično moč V državi Pri zadnilh Volitvah te zmaeala demokratska stranka, lei ie kandidirala WiIsona. Vendar se iz tega še ne da sklepati, da bo demokratska stranka ki kandidira sedai Coksa. prodrla proti republikanskemu kandidatu Hardingu. ker so se v zad-niem času poiavila v amerikanskl Javnosti preceišnia nasorotstva proti Wilsonovi politiki. Posebno živahna diskusiia se vrši v ameriški Javnosti o stališču. kJ ga zavzemata oba kandidata za predsedniško mesto elede zveze narodov. Skoraj lasno ie. da bo ravno to stališče odločilo izfid volitev. Zveza narodov ie geslo, nod katerim se bodo vršije prezldentške volitve in natnoveiši oklic republikanske stranke Je pokazal, kako se tudi naltrdovratneišJ sovražniki Wilso-nove zunanie politike Driblizuieio misli sodelovanja Amerike z Evropo. Vzrok tega poiava leži v tem. ker se republikanci bata. da bi s prevelikim radikalizmom izgubili svoie voKlce. ki v tem vprašanju ooobravaio stališče demokratov. Odkar Je bila proglašena Coksova kandidatura, te mož že nekolitoo-krat lasno povedal, da pristala na zvezo narodov in da se bo potrudil, da bo senat potrdil zvezno pogodbo v sedanii obliki. Harding oa izlavlla nasprotno, da se mora razmerie Amerike do inozemstva urediti na nov način hi da se mora dogovor o zvezi narodov predelati. Katero stališče bo zmagalo, nam bo poka-zaJo že samo ime prihodnjega ameriškega predsednika. Beležke. Zlati osel. O avtonomiji Je napisal Inevlta-bilis X — kdo iim bo iskal imena — v »Jutru« znamenit artikel. Takole se glasi: »Kar plača občina, okral pokrajina z lastnimi dohodki. Je avtonomno. kar se plačuJe iz državnih davkov. Je državno.« Sakramensko kunštno! Jezuit je zamolčal, oziroma miolčl o tem. da obstojalo državni davki končno tud! le v denarlu. kil ga plačujeta Občinarji. Sploh to žalostno, da se pri nas še kdo uoa pitati (v slovenskem pomenu besede) Hud! s takimi otrobi. Zagovarjati oentralizem s tako gbroostto. dia se ad hoc ustvaria se-ottmtlattčuo olačutočf abčtaar. to ta. Razkol med Italijanskimi socialisti? LDU Berlin, 24. sept. „Vosslsche Zei-tung“ javlja Iz Rima: V socialno-demokra-tični stranki Je nastopil resen razkol. Velika večina delavcev hoče na podlagi sklepa zveze strokovnih organizacij izprazniti tvomice, vendar pa jih pri tem zadržejejo grožnje anarhistov. Kljub temu pa se je že Izneverilo mnogo delavcev. Obratni sveti v tekstilnih In kemičnih tvornicah. LDU Bern, 24. sept. „Ncue Ziiricher Zeitung“ doznava Iz Rima: Delavske zveze v tekstilni In kemični industriji so sklenile, pooblastiti zveze strokovnih organizacij, da uveljavi zakon o obratnih svetih tudi za njihove tovarne, ker bi sicer tudi oni zasedli tovarne. Borza. LDU Curih, 24. sept. Borza Devize. Berlin 9.80, Holandija 192.60, New York 621, London 21.68, Pariz 41.80, Milan 25.60, Bruselj 44.20, KodanJ 84.75, Stockholm 124. 75, Kristianija 84.50, Madrid 90.75, Buenos Aires 230, Praga 810, Beograd 20.25, Zagreb 5.05, BudlmpeSta 2, Dunaj 2.75, avstrijske žigosane krone 2.40. • LDU Beograd, 24. sept. Devize: Pariz 0—195, London 101.50—102, Berlin 46.75— 48, Ženeva 0-310, Dunaj 9.95—10, Rim-Milan 127—127.30. Valute: dolarji 27—28.10 romunski leji 56.50—56.75, nemške marke 49.50—49.75, avstrijske krone 10.20—10.30. Naša trgovska agencija na Dunaja. LDU Beograd, 24. sept. Ministrstvo za trgovino ta Industrijo je odredilo, da se na Dunaju osnuje naša trgovinska ageucija. Finančni zakon ln proračun m leto 1920-31. LDU Beograd, 24. sept. Finančni odsek Je dokončal razpravljanje o finančnem zakonu in o proračunu za leto 1920—21. Vse tozadevne odredbe so bile protokolirane ta poslane finančnemu ministrstvu. Finančni minister Kosta Stojanovič bo do torka pregledal zapisnik. * — Nadomestilo za usnjate gonilne i»r-mene. V Izložbenem oknu Urada za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta 22, razstavljeni so »Fessierlevi« gonilni jermeni, ki se kot nadomestilo za usnjate gonilne jermene ie leta uporabljajo ▼ različnih velikih tovarnah v Nemčiji ta so se prav dobro obnesli. Ker je razlika v cenah teh jermenov napram usnjatim Jako velika, opozarjamo občinstvo. Natančnejša pojasnila daje urad za pospeševanje obrti v Ljubljani. + Pšenica za tzvo«. Deželna vtada za Slovenilo, poverjeništvo za notranje zade' ve naznanja: »Z odlokom »privredao sijskega komlteta mtaistara« od 3. St. 56567 Je odobren izvoz petnajst trsoc vagonov pšenice. - Povodom tavoza bode moral izvoznik predloži« carlnamtal dokaze o osiguranju valute ta uverenje ministrstva lshrane, da je v naturi plačal izvozno carino po čl. 189 ftaansijskega zakona«. L+; Naša zunanja trgovina. V statističnem oddelku generalne direkcije carin je Izdelan pregled o naši zunanji trgovini. Po teh podatkih je znašal ves uvoz L 1918 3,850.136 dinarjev. Ker zbiralo statistične podatke o uvozu carinske oblasti ta k«r 80 bfle L 1918 carinarnice ocUnovtje- U ©rteinail. Besede, besede, besed* I« aietei Shakespeare. Noetova barka se pričakuje v nalkralšem času n« Miklošičevi cesti. Prihaja namreč z Goriškega. Samo ne vemo. če le vi niei vsake živadi do dvoie. Eksem« DlariJ v Kleiiimaverievi hiši so trotovo unica. (Poročilo »Jutra« o oo-nlavj na Goriškem.) Farba. farba. farba ie jako draira. Naiceueiši lonček velfa 60 vinarjev in sicer ?e nafboltf natent Jutro-Monrenstern. bora so proti temu sklepu protestirali. Sodijo, da bo vlada sprejela ostavko ln imenovala v vodstvo mestne uprave tri komisarje. Pokonci, lovci tihotapčevi LDU Beograd, 24. sept. V finančnem ministrstvu izdelujejo nov pravilnik, ki bo dal carinskim oblastem možnost, da uspešno pobijajo tihotapstvo ob naših mejafci, Med ostalimi določbami v pravilniku Je tudi določba, da dobi vsak, kdor najde ali zasači tihotapca, celokupno vrednost vtihotapljenega blaga. liudi ki lahko to orsranizacHo iTpe-lierio in nas o vsem informirata. be. Avstrija mora vztrajati m tej nddfliitfl in nobeden avstr Mi rega sajenje mu je država svojčas dovolila O oddaji tobaka Upravi državnih monopolov pa neče prebivalstvo ničesar slišati. + Popravljale naših vagonov v Budimpešti. Iz Subotice javljajo, da se pošiljajo vti naši pokvarjeni vagoni, ki so last državne železnice, v Budimpešto, da se tam popravijo. Dnevno jih gre čez mejo okolt petdeset. + Sladkor Iz koruze. Kemične preiskave so dognale, da je mogoče dobttl Iz ko. ruznili stebel do 14 po sto sladkorja, medtem ko se ga dobiva iz sladkorne repe 10-12 po sto. Edina zapreka pridobivanju sladkorja iz koruznih stebel obstoji sedaj v tem, da se koruzni sladkor kristalizira v mnogo manjši meri kakor repni. Ako b, P,retopI na ReW so na dnevnem rc-0«. le dni so se sprli v neki gostiln! D’ Annunzijevi arditi in mestni stražniki. Zaveli so se obdelovati z noži, pri čemer so >ill ranjeni Štirje arditi in dva policista. 3va ardita sta ranjena tako težko, da naj-že ne bosta okrevala. Res, zavidanja je Medno življenje v državi prismojenega ,,pcsnika“. Izpiti učne usposobljenosti za pouk telovadbe na srednjih šolah se vrši dne 9. t. 1. na vseučilšču v Zagrebu. Prijaviti se Je pri tozadevni komisiji ali pri predsedn! ku g. dr. Franju Bučarju, Zagreb, Joslpo vac. — Pri Nafcorjetu se je udrl hrib In zasul železniško progo, tako da je prekinjen železniška zveza med Trbižem in Pontebo, Istotako je vsled povodnji prekinjena zveza z Vidmom. Poprave bodo trajale dalje časa. — Nasilen sin. Jože Janželj Iz Kota na Igu, je zelo hud na svojo mater, ker mu noče Izročiti posestva. Nekega dne Jo Je čakal na cesti, ko se je vračala z vozom iz Ljubljane na Ig. Skočil je proti vozu ter vrgel mater v obcestni jarek. Prizadejal |i je lahke telesne poškodbe. Ljubljansko deželno sodišče ga je obsodilo na šest mese cev težke ječe. — Lov za vlomilcem. Zadnji četrtek Popoldne je vlomil v stanovanje posestnice Katarine Urbančeve v Mostah neki mlad ^oričan, ki je pred nekaj dnevi moral pobegniti iz zasedenega ozemlja. V sobi le %zcl Pokaj cigaret in kos kruha. V tem tre-nutlcu ga je zasačil sin Valentin. Mladi begunce je pobegnil skozi podstrešje na prosto, ter prebredel tam plitvo Ljubljanico, bežeč v divjem diru proti Stepanji vasi. Sin Valentin je na kolesu dirjal v Stepanj o vas do orožnikov, ki so vlomilca, ki se Je ■.kril v neki šupi, kmalu Izsledili. Mladi vlomilec se je izgovarjal, da je bil lačen in da je ukradel samo kruh in cigarete, čeprav Je bil tam tudi denar. Izročili so ga sodišču. Škode pa je napravil samo za 11 kron 60 vin. — Vlom. Ob belem dnevu, ko je bila vsa družina na polju, so neznani vlomilci vdrli v hišo posestnika Jakoba Dolinška v Hrastju pri Grosupljem ter odnesli velike e mnc obleke. Derda. 500 K denarta ta eek> sedem novtK rofoih vencev. Skoda znala 4.000 K. Vtoariid neznani. Ljubljana. Manifestacijah! shod ata Koroško priredi Sokolski Savez danes 26. t. m. ob 11. uri dop. v Narodnem domu. Pozivliamo občinstvo, da se zborovania udeleži v naivečiem šte- vilu- ,t.(. . =■ »Koroški dan« v Ljubljani. Jueoslovenski Sokolski Savez priredi danes v cel! državi »Koroški dan«. Z ozirom na velikansko agitacijo Nemcev na Koroškem ni potrebno še Doscbei oovdariati pomena tega dne. Vsled tega orosimo občinstvo, da podpira Sokolstvo pri tei važni akciii. V Liublianl se bodo pobirali darovi po mestu. Vsak nabiralec mora imeti legitimacijo Sa-veza. = Hišnim gospodarieinl V torek 23. t. m. poseti našo slov. prestolico preko 1300 šolskih otrok in 300 od-rastlih iz tužne Koroške. Zato poživljamo vse- rodoliubne hišne posestnike. nai razobesilo zastave raz hiš. posebno po Hunaiski cesti in Kongresnem trgu. — Visokošolcll Gospodje vlsokošolci se prosijo, da določijo enega tovariša, k! bi z balkona univerze izrekel koroški mladini in njih spremljevalcem kratek pozdrav. — Akademiki. Prosim odbornike strokovnih organizacij, da se udeleže meddruštvene seje v ponedeljek 27. t. m. ob 2. uri popoldne na univerzi. Program: Sprejem koroških otrok. Preds. »Društva sluš. fil. fak.« — Izšla ic brošura »l/prehodi po koroški Sloveniji«. Prodajala se bo danes v korist koroškega dneva. Priporočamo jo v nakup. -- Klub »Soča« opozarja svoje člane in občinstvo na prvo dobrodelno koncertno in zabavno prireditev, ki se bo vršila v nedeljo, dne 3. oktobra 1920, pri pogrnjenih mizah v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Program bogat. k. — Umrla Je gospa Antonija Armič, roj. Eržen, vdova po trg. potniku Maksu Armi-ču in mati naše pis. uradnice. Bodi dobri mamici zemljica lahkal — Avstrijakantl. V neki gostilni na Glincah so prepevali narodne in jugoslovanske pesmi. Petje pa sta motita dva »inteligentna« jugoslov. državljana. Vzklikala sta: »Živela Avstrija!« Gospoda Fr. K. hi Miha Č. se bosta morala vsled tega zagovarjati pred sodiščem. — Okradena. Hlapec Peter Velkavrh In delavec Jakob Frelih, stanujoča na Vidovdanski cesti, sta bila okradena. Neznan tat jima je odnesel raznega perila In drugih malenkosti za 1.000 K. — Izgubil se Je pes bernardinec, bel s črnimi lisami, star 4 mesece. Cujc na ime »Kastor«. Komur je kaj znano, naj Javi proti nagradi na naslov Ivan Cernc, Ljubljana. Gostilna »Možina«. Vidovdanska c. 24. — Izgubljeno! Predvčerajšnjem sc Je Izgubila zlata verižica z obeskom od Ambroževega trga do Sv. Jakoba na električni železnici, ali pa od tu do Zeljarske ulice peš. Pošten najditelj naj jo blagovoli oddati v upravi našega lista proti primerni nagradi. Maribor. - Cvetlični dan ▼ prid Koroški priredi danes 26. t. m. mariborski Sokol. V Maribor fo dospel admiral Koch s •vojo soprogo in ostane tu nekaj časa. Nogometna tekma med dunajskim Ho-rekanom in mariborskim Rapidom se vrši danes ob 10. dopoldne. Virtuoz na violino Zlatko Balokovlč ima 6. oktobra v GOtzovi tovarni koncert, nakar odide na koncertno turnejo v Inozemstvo, In sicer najprej v London. Veletrgovina s steklenino Edvard Dc-meš je pristopila kot ustanovni član k mariborski Olasbenl Matici In Ji naklonila 1600 K. Smolo Je Imel dunajski Žid Jakob Spen-8el. Pri prihodu vlaka se Je hotel Izmuzniti carinskemu pregledu, pa so ga zgrabili. Kaznovan je na 5000 K globe, 1 mesec zapora In z zasego lepega kovčka, polnega raznega blaga. Vrh tega pa se uvede proti njemu tudi sodnijsko postopanje radi tihotapstva. Radi verlžcnja le bil obsojen Leon Bakšič na 1000 K globe, 8 dni zapora in zasego blaga. — Istotako je bil radi veriže-nja obsojen trgovski potnik Henrik Selser na 2000 K globe, 14 dni zapora in zasego blaga. Nevarna potepuška. Po Mariboru in okolici se potika 16-20 letno dekle, ki se Izdaja pod Imenom Hermine Lasič oziroma Elize Formanek kot dijakinja 7. realke. Prenočila Je že pri več družinah In jih okradla, ali pa kaj izvabila od njih. Miada da potepuška Je male močne postave in plavlh las. Volilni sonat prt celjskem okrožnem sodišču je sestavljen Medeče: predsednik dvomi svetnik dr. Jos. Kotnik, člana dež. sodnega svetnika dr. Dovgan ta dr. Žlher, namestnika dež. sod. svetn. dr. Levlčntk ta dr. Flerln. Osebna vest. Vladnim komisarjem je Imenovan dež. vladni konclpist g. dr. A. Farčnlk v Celju. Vojaška vest. Pukovsko komando v Celju je namesto polkovnika Kvaternika, k! Je izstopil iz vojaške službe, prevzel podpolkovnik g. Naumovič. G. Jakob Zdolšek, narednik pri pukov-ski okružni komandi v Celju, izjavlja, da ni Identičen z Jakobom Zdolškom, ki se je zagovarjal radi tatvine pred celjsko poroto, niti ni z njim v sorodu. Oddajo popravita Kapucinskega mosta razpisuje mestna občina do dne 28. t. ». Prošnje je vlagati pri podpisanem uradu. Sodavlčarsko obrt prične izvajati g. Rogelj iz Vrhnike v našem mestu. Umrla je bivša posestnica gospa Leo-poldlna Selander v visoki starosti po dalja mučni bolezni. Splašila sta se pri meščanski šoli dva konja vprežena v voz. Dirjala sta do trgovine Kramar, kjer je eden pade! na tla In drugega kakih 10 korakov vleke! za sabo. Nesreče se ni zgodilo nobene, dasl bi bilo to na zelo obljudeni ulici kralja Petra lahko mogoče. Pred celjsko poroto se je zagovarjal v petek zaradi tatvine Franc Hriberšek. Kradel je razno blago, posebno pa živino pri raznih posestnikih po Spodnjem Štajerskem. Sodni dvor je Hriberšeka obsodil na sedem let težke ječe. — To je bil zadnji slučaj, ki se je obravnaval pri jesenskem zascdanlu celjskega okrožnega sodišča. Porotne razprave so trajaje dva tedna. Koroško* Agrarna reforma na Koroškem. Mini-sterijalni Inšpektor dr. Vilko Pfeifer, ki Je imenovan kot okrožni agrarni poverjenik za Maribor, prevzame za čas plebiscita vodstvo agrarnega urada v Velikovcu. Referent dr. Matko Brnčič bo za isti čas vodil agrarni urad v Borovljah. Primorje. Celje. Prispevke ca Koroško bo nabiral Celjski Sokol danes v nedeljo po mestu. Soko-lice bodo v t« namen prodajale cvetlic« in razglednice. Zastopniki zasedenih Primorcev pri Glolittiju. Tržaško politično društvo »Edinost« je poslalo v Rim deputacljo pod vodstvom dra Wllfana, da protestira proti Julijskim dogodkom nad našim življem in njegovo lastnino. Odposlanstvo je od ministrskega predsednika zahtevalo odpomočl In Jamstva, da sc izvedejo zahteve, obsežene v predloženih spomenicah. — Giolittl je de-putaciji zagotovil dobrohotnost in primerne odredbe (ki jih bodo Izvršili seveda fašisti. Op. ur.) Povodenj v soški doilnt. V gorenji soški dolini je Soča narasla in poplavila mnogo krajev. Več mostov in cest je pokvarjenih in nerabnih. Poškodovane so zlasti ceste med Tolminom, Kobaridom in Bovcem. Posebno so prizadete občine Bovec, Kobarid, Soča, Žaga, Srpenica in Kam-ne. — Vedko škode ie povodenj povzročila tudi v Furlaniji. Fašisti proti socijallstom v Pulju. V četrtek zvečer so puljski fašisti zažgali socialistično delavsko zbornico ter uničili uredništvo in tiskarno socialističnega glasila »II Proletario«. Do nasprotstev je prišlo radi uboja nekega orožniškega brigadirja. KOROŠKA MLADINA V LJUBLJANL Spored: Korošoi pridejo ob 11. predp. Od kolodvora po VVilsonovl cesti do Kongresnega trga se razvrsti po 10. uri šolska mladina. Za šolsko mladino se razvrste društva, organizacije In ostalo občinstvo. Godbe in društvene zastave, kakor tudi zastave šol pričakujejo na kolodvoru (na peronu). Po prihod vlaka pozdravi došlece na kolodvoru učenka ene ljubljanskih šol. Na to se razvrsti sprevod, na čelu Salezijanska godba in zastave. Za godbo korakajo Korošci, za njimi godba Z.J2 potem mladina ljubljanskih šol, društva, organizacije ta ostalo občinstvo. — Pred univerzo (deželnim dvorcem) pozdrav akademika in zastopnika mestne občine. Nato obed v določenih restavracijah. Ob pol 3. pop. predstava v dramskem gledališču. Po predstavi ob pol 6. * godbami pred Narodni dom. Tam večerja. Ob 7. zvečer odhod po Prešernovi ulici mimo Prešernovega spomenika, Uniona, Sodnije, po Wilsonovl cesti na kolodvor. Ob 8. zvečer odpelje vlak na Koroško. LJUBLJANSKI TRG. Z dnem 25. i m. so sledeče cene v veljavi: Slanina 50 K, riba in sal 52 K, prašičle meso II. vrste 30 K, I. vrste 32 K, kranjske klobase pol prekajene, čisto svinjske 54 K kg za producenta, popolnoma suhe 64 K kg. Prihajajo posamezne vesti, da so cene prašičem v Hrvatski dospele na višek. Splošno pa vlada v tem še vedao pestmi stično nazlranje radi močnega izvoza prašičev ta pomanjkanja istih v Hrvatski. Brezdvomno bi cene prašičem takoj padle, kakor hitro b! se ukinil uvoz. BUo bi torej selo na mesta, ko bi zadevo v Beogradu preštudirali in ukrenili potrebno, da me spravimo cene slanini morda celo na (KO kron. Mnogo velikih prašičarn letos ni ie- dilo nobenih' prašičev, ker so stroikl sfe koruzo presegali doeeženo živo težo. Ostalo meso stoji na prejšnjih cenah. — Dobava zadostnega števila telet ljubljanskemu trgu je zelo otežkočena. Konzum govejega mesa, ki spada dandanes k najcenejšim živilom, je umevno zelo velik. Zadruga mesarjev in prekajcvaiccv bo povečala na ljubljanskem trgu svojo stojnico za prodajo govejega mesa po 17 in 18 K kg. Na tej stojnici se bodo prodajali mladi prekmurski biki in telice dobre kvalitete. Kruh se je podražil beli na 14 K in črni na 8 K kg. Perutnino so pričeli močneje prinašati na trg. Par lepih piščancev stane 60 K. — Jajc še vedno ni. Na Dolenjski cesti ob dolenjskem kolodvoru se je baje razvila mala Jajčna borza. Prekupčevalke dona-šajo namreč z Dolenjskega Jajca in zahtevajo zanje celo po K 2.50 za komad. Krompirja posebno primanjkuje na trgu, a vzlic temu ni pritožb s strani konzumen-tov. Nekatere stranke so že napravile poizkus plačevati krompir po K 2.30 ta čez za kg brez ozira na druge konzumente, ki ne morejo plačevati takih cen. Večina strank se preskrbi sedaj s krompirjem na debelo. Kmečki sadni trg je zelo živahen. Prihaja dofiro sadje na trg po K 2.50 kg. Manipulacije z mlekom so na dnevnem trgu. Tako se je pripetil slučaj, da je prinesla neka prodajalka Iz ljubljanske okolice na trg mleko fabrlcirano iz moke. Pritožbe radi slabe, pokvarjene moke so zelo pogoste. Mislim, da vendar ne moremo zahtevati, da bi užival naš konzu-inent danes v Jugoslaviji kislo, grenko in povrh še drago krušno moko, zmleto iz vseh mogočih surogatov ta povrh v mlinu morda še namočeno. Splošno bi bilo želeti, da bi se morala v trgovanju nekoliko dvignila, za kar drugi pošteni trgovci ta občinstvo samo lahko mnogo pripomore. Sokolstvo. Sokolstvu v Ljubljani V nedeljo ob 8. se zberejo vsi člani ta članice ▼ svojih društvenih prostorih, kler dobe navodila za doiični dan. Bratje vsi v kroju. Dolžnost vsakega je, da sodeluje pri »Koroškem dnevu«. Sokolski Savez priredi v torek dne 28. t tn. ob 5. uri popoldne ob prilik! obiska koroških otrok v Ljubljani Javno telovadbo pred Narodnim domom. Gledališče in glasba. b gledališke pisarne. Radi obolelost) gospodične Richterjeve se poje v nedeljo^ dne 26. t. m. mesto »Trubadurja« »Lepa Vida« za Izven. Anton Lajovic: Pesmi samote, izdalo ta založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, se dobe pri društvu in po knjigarnah. Cena 4 dinarje. Vokalni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se vrši dne 11. oktobra t. 1. v Unionu. k. Šport In turistika. Današnje športne tekme. Dopoldan ob 9. uri na prostoru S. K, Ilirija lahkoatie-tične tekme: 1. tek na 100 m; 2. skok v dalfavo z in brez zaleta, 3. tek na 200 m, 4. metanje diska, 5. finale na 100 m, 6. skok ob palici, 7, finale na 200 m. Propagandna štafeta skozi Ljubljano ob 11. uri. Start in cilj na S. K. Ilirija. Štafete menjajo: 1. prostor Ilirija, 2. Gosposvetska cesta, 3. Bleiweisova cesta, 4. Narodni dom, 5. Pošta, 6. Kavarna Evropa, 7. Gosposvetska cesta pred južno železnico, 8. Gosposvetska cesta, 9. Prostor Ilirija. Popoldan ob 11. url na dirkališču I. Kolesarske dirke: a) za prvenstvo: 1. 1 km ta 10 km brez vodstva; 2. 25 km i motornim vodstvom; b) vmesne dirke: 3 in 5 km ter 1 km preko zaprek. II. Dirka z motornim kolesom na 10 kra. III. 2. oddelek preizkušnje konj: a) šolsko jahanlt ta jahanje čez zapreke. Ob 15. uri nogometna tekma: Sparta proti S. K. Celje. Prostor Ilirija. Ob 17. uri Ilirija proti kombiniranem moštvu ljubljanskih nogometnih klubov. Pri tekmah na dirkališču godba dravske divizijske oblasti. Posebni vlak k tekmam na dirkališče odide točno ob pol 14 uri z glavnega kolodvora. V ponedeljek na prostoru Ilirije od 14» do 16. ure vojaške lahkoatlctične tekme od 16. do 18. nrc vojaške tekme. Občinstvo se prosi, da se pri vseh prireditvah točno drži odredb rediteljev. Kolesarske In motociklistične dirke na dirkališču. V nedeljo 26. L m. se vrH ob 2. uri popoldne na nekdanjem vojaškem vež-bališču prve kolesarske ta motociklistično dirke na dirkališču v okvirju Športnega tedna. Mali oglasi. Proda se: STARE VIOLINCELLO In VIOLINA na prodaj. Več pove Nedvved, vojaška godba. 1844 VILA takoj na prodal. Podatki pri F. Scliantel, Mestni trg 18. 1843. LANDAVER, skoraj nov in oprava za jedilno sobo na prodaj. Tržaška cesta, Gllnce 37. 1842. ŽELEZNA OTROŠKA POSTELJA se ceno proda. Vodovodna cesta št 28. TRGOVSKA ŠPECERIJSKA STELAŽA srednje velikosti in v dobrem stanju, katera se vsakemu priporoča, se proda. Več se poizve v društveni pisarni v Novem Vodmatu št. 189 (Mausar). 1836. ŠIVALNI STROJ »SINGER« za 4000 K prodam. Gledališka uHca 7/III—14. Ogleda se od 2. do 4. pop. 1835. VEČ ŽENSKE OBLEKE ta ČEVLJEV, dobro ohranjeno, se ceno proda. Vprašati je pri Krebelj, Poljanska cesta 18, pritličje, levo. 1834 MAJHNA ENONADSTROPNA HIŠA se proda. Poizve se Rožnadoiina, gostilna »Čeh«. 1833. LEPA DOBROIDOČA PEKARNA za oddati. Frankopanska ulica 9 v Mariboru. 1832. PRODAM STANOVANJSKO KMETSKO HIŠO v Laniščah št 24 pri SkofelcL Ogleda sl Jo lahko vsak. Ključe hrani železniški čuvaj. Kupna cena se poizve pri Stanko Ažmanu na Bledu. 1831. VSE VRSTE ŠPECERIJSKO IN DELIKATESNO BLAGO po najnižjih dnevnih cenah nudi tvrdka Schulftak & Hotaig, Ptuj. 1827. VILA V LJUBLJANSKI OKOLICI enonadstropna z zemljiščem se proda. Naslov pove uprava Jugoslavije.______1826. NOVOIZDELANI VOZ (Halbpariser) za konje in vole se proda. Na ogled pri Jurij Kvas, Breg 15, pri Konjicah. 1820. LEPA ENONADSTROPNA HIŠA z vrtom ta hlevom v Mariboru se proda. Več se izve v kavarni »Evropa«, Celje. 1819. REGISTER-BLAGAJNA, velika, v dobrem stanu, sedem mladih čistokrvnih PREPELIČARJEV (Forst-bunde) ter FOTOGRAF1ČNI APARAT i opremo, na prodaj. _______________ 1789. LEPA NOVA HIŠA Z 12 STANOVANJI ta vrtom na Selu (št 54) pri Ljubljani, se proda. Ceni 190.000 kron, Povprašati na Selu 14 ' JIST- PISEMSKI PAPIR v mapah 10i« v veliki Izbiri, RAZGLEDNICE umetniške ta druge, na debelo ta drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4 _________________________ I70*« kuverte, trgovske in kancUJske, PAPIR, konceptu, in kanclijskl, NOTNI PAPIR, KONFETI, KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI VOSEK Itd. na debelo ta drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, židovska ulica 4 Službe s 16LETNO DEKLICO z meščansko šolo oddam učit se v trgovino katerekoli stroke. Plahutnik Ana, Domžale 43. 1837, IZURJENA STENOGRAF1NJA IN STROJEPISKA se išče za takojšnji nastop. Pisarna dr, Novaka-dr. Kobala, Dalmatinova ulica 3, Ljubljana. 1815. Razno s ZA NAPISE NA STEKLO, KOVINE ITD. Ipeclatal prvovrstni atelje Filip Pristou, Hotel Malič. ________________________7841L PRAZNO MESEČNO SOBO zamenja z drugo, v kateri so mobilje, č* možno v sredini mesta. Dopisi pod »Odškodnina« na A n on č no ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. _ 1838. OPEKARNA se Išče v najem ali se tudi kupi Ponudbe na podružnico Jugoslavije v Celju. 1839. KAVARNA se da v najem na lepem kraj* veliko Inventarja, ugodni pcgojL HOTEL prve vrste z opravo, GOSTILNE pri Mariboru, z velikim g« spodarskim poslopjem ta zemljo, KRASNO POSESTVO v bližini mesta i ▼flo, mlinom, VILE V MARIBORU po 130, 250, 410, 700 tisoč kron. PRVOVRSTNO NAJEMNINSKO KIŠO, lepo ležeča. PEKARIJA S HIŠO. Informacije: Realitetna pisarna »Ra* pid«, Maribor, Gosposka ulica 28.___1829. GOSTILNO ALI MANJŠO RESTAVRA-C1JO na dobrem glasu, v Ljubljani ali najbližji okolici, vzamem na račun. Cenjene ponudbe prosim pod »Restavracija . upravo lista. -------------------- MLAD, SOLIDEN llče za takoj ali pozneje sobo s posebnim vhodom z električno raKvetdam Ponudbe »a uoravo Usia pod »Soba 1920«. 1803. ŽENITNA PONUDBA. Premožen veletržec se želi seznaniti a izobraženo gospodično ali vdovo, posestnico v starosti 38-40 let. Ponudbe pod ^ i« _ _ vj _e IVA ■ ill i n n* 1 R41. JUGOSLAVIJA* dne 26. septembra 1920. Ha maloktvne in po bolozni oslabele je fdlna sredstvo, zdravniško priporočena Jadranska kapljica* uri in moč tvorefe dalmatinsko desertno vino. — Glavda zaloga: STAMPILjb S ANT.CERNE^g' LJUBLJANA J) »j ^ franko Generalno reprezentanco slovite znamke Katalog Prvovrstni riž Maksa Armič javlja v svojem, kakor v imenu svojih bralcev Borisa, Stojana, Gojkota, svoje sestrice Zdenke in ostalih sorodnikov prelužno vest, ua je njih nenadomestljiva, preskrbim mamica, sestra, svakinja in teta, gospa Gra#ecto podjetje icg. Dokič in drttg Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Pod Trančo št. 2, postaja cestne železnice (pr. Miklošičeva cesta 16) Vtla zalega inozemskega blaga. HajsolidnejSi izdelek. Kookiraais cesc. _______________Naročila z dežele fzvric se točno. razpošilja pa Zelenile! vsako množino od 50 kg naprej po najnižji dnevni ceni. 1590 O. SAVNIK, školjtt Loka. la apno 24. t. m., previdena z zakramenti za umirajoče, po kratki, tožki bolezni zapustila svoje nad vse ljubljene otroke. Pogreb se vrši v nedeljo dne 20. t. m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice v deželni bolnici k sv. Križu. Zpdušnice se bodo brale v farni cerkvi pri sv. Petru. V Ljubljani, dne 26. septembra 1920. Vzamem vsakovrstno blago. — Naslov v upravnistvu. 1596 Mčem pokeno ta zanesljivo ki zna opravljati vso hišno posle, v ppmoe Slovenili.. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Oskrba izborna, Za odgovor po pošli irtba osem dni. Stroški •o povrnejo. - l)r. IVAN SONDIČ, ndrevnik, Grubišnopolje, Ilrvatsko. A . UUBUANA išče za takojšnji nastop 8 v J za obdelavo lesa in kovin do- 1u lil II Kretschmei* & WIEN IX., G rune Torgassc 5, — Zahtevajte dobavne listine! PT Kupi se večjo množino TPfS Ponudbe se prosi na naslov: »Trboveljska premogokopna j družba, oddelek za les, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 13". Hiša v Novem mestu Ozfaa »tlten štev. 101 na lepem prostora se proda. — lstotam ee izve tudi za seno. 1583 Ponudbe z navedbo količine ter cene franko vagon in nakladalne postaje na poštni predal št. 54, Celje. 1001 kupuje po najvišjih dnevnih cenah ZSražIia trgovina z dežel- nimi. in gozdnimi pridelki, Ljubljana Beethovnova ulica. Prosi se za ponudbe. POZOR! POZOR i iltalifltiivfnn naniea na steklo, zid itd. IlimUVliilHJ ilapiMS izvršuje Fran Bricelj, Ljubljana, &«!«nhui'KOva ul. 6. 1439 Naznanjam, da otvorim s 1. oktobrom 1920 ZentrsSe 1 Makartsuss« 3. StpediSeur državnih železnic kraljestva Srhov, Eirvaiev fra Slovencev se priporoča za: skupne prevoze v Jugoslavijo s posebnimi vlaki, skladišča tu- in inozemskega blaga v lastnih skladiščih, zacarinjenje, povratno po-. šiljanje, prevoz (transi t), prevoz, skladišče in pako-1478 vanje pohištva. Preko Havre v Ameriko IZKUŠANO NAJKOLJ1 CIGARETPAPIR traja vožnja po morju MF" S8HS16 6 dW2. "Hči •T yf fr Juditi Izdaja voznih listkov za vse linije. f JNatančnejša pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke Ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 19, Kolizej. 1Uffljati, filEflalla ulita 2. Se priporočam Peter Krlscb ItMa se prodajo crnare is postelje. Proizvcd Pne lirvatske tvornice elgarctpaplra i inljaka. — Zagreb, Makslmirska c. br. 10. Tel. 9-56. za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščino za šivilje, krojače in čevljarje. aDDsaanaaDoasnnscDDCB Čl cj Glnrno zastopstvo zn: THE REX Co., I Ljubljana | tnale, retkove, mandeljne itd., od tovarne Jo«. Rajšter-Šoštanj, se dobi v glavni zalogi mulite Gosposvetska Me« t.?. Zaloga Ljubljana, Celje, Maribor. so dospeli Sv. Petra nasip 7.1432 Šelenburifova ulica 7/1 n in Gradi&le 14». ' DRI AYI *inirtl I,Jl i/i\i/iiijp min Pariš-Ljubljana. | je najboljši. Pristna in zelo močna 3 g raznsMii apial B aDDODnBCDBDaononDEIDDC vina Vsem cenjenim gg. trgovcem, kakor tudi p. n. publiki vljudno naznanjam, da sem svoje v Mariboru — Lajteršperk nahajajoče se podjetje za proizvajanje naročujte naravnost pri MUtaH zalegi IVAH ITH6I Celje, Glavni trg 8. zdravilne sladne kave Odvetniška pisarna Dr. Kari Koderman-a v Mariboru UT se Je preselila na Aleksandrovo cesto 12 1541 (ob vogalu Sodno ulice). ki je zavarovana z varstveno znamko in se izdeluje v V* >n ,ls zav°jih, kakor tudi izdelavo in žgalnico za rženo kavo, znamke »Merkur", v zavojih po ' 2 in V4 kg ter žgalnico za ječmen za vsako količino spremenil v tovarniško podjetje. Blago se docela očisti, prireja natančno po sistemu Kneipp in je vsled lastnega postopanja sladitve in žganja zdravilna sladna kava ^jjjiiica nažfm Kiaiim za zabavo In ptuk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom. =" Cena 20 kron. = Dobiva se v Ljubljani: glasi v „Jugos!aviji“ imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in jo vsakdo rad eita $ Viktor Jarc, Maribor - LalterSperk Tiska »Učiteljska tiskarna" v LjubljanL Odraverni urednik Anton Pesek /