5i Številka. V UuMjunl, v soboto, z. mano 1901. XL leto. trzaja vsak 4n« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošU prejeman za avatro-ogreke dežele za vse leto 25 K, za po i leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Lfublfano s pošiljanjem na dom za vse leto 34 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tale deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiijatve naročnine se ne ozira. - Za outaniia se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se nt vračajo. - Uredništvo ln upravni**o je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik" *tr©dnWfva telefon it. $4. Posamezne številke po 10 h. Upravni&tva telefon it 85. Potro (Bosmonno most mol vero m vedo. Povedali smo že, da nimamo povoda baviki s« z jezuitskim patrom, ker namree nismo pričakovali, da nam v svojih predavanjih v Berolinu kaj pove, kar ni že poprej pisal ali govoril. Mislili smo si tudi, da storimo prav, ako počakamo avtentične publikacije vsega, kar se ob tej priliki povedali govorniki, ki so nastopili. Ako Daš katoliški kolega na koncu svojega poročila, ki ga pa ni dobil iz Bero-lina, nogo po ovinku iz Kolina, smeio tnli. da poročevalec dunajske „Zeit" učenega patra ni razumel, tedaj smemo ravno tako misliti, da poročevalee v Kolinu ni dovolj dobro slišal, kaj so govorili v blestečih dvoranah oddaljene nemške prestolnice. Hoteli smo torej malce počakati. Toda sr-boriti „Slovenec** nam ne pusti Časa, nego aas naravnost pozivlje: brž na korajžo s patrom jezuitom ! Naj bo! Veija! Saj je že prilika, da moremo zopet obrniti pozornost slovenskega razum-nišrva na velike in dalekosežne probleme novodobnega prirodoznanstva, sama na sebi dragocena in dobrodošla! Ne bomo se spuščali v podrobnosti Wasmannovih govorov, kakor so doslej sporočeni javnosti bodisi s te ali one strani. Kdor je v prirodoslovnih stvareh dobro poučen in čita patrova izvajanja v „Slovencu,4* ta sproti jasno vidi, kako premeteno je zvitar kote ali nehote — tega ne vemo — pretvarjal, pačil in zavijal nauke pristnega znanstva, da jih je slednjič mogel predstaviti svojim poslušalcem za pružno peno. Držata so hočemo le enega stavka iz njtgovega govora, enega, ki ga navaja „Slovenec dobesedno med na-rekaji. Na ta stavek je Wasmann brez dvojbe položil veliko važnost, ker ga je izbral za sklepni kamen svojega zaključnega govora, potem ko je „v vznesenih bes*1 lah slikal razmerje med v^ro in vedo.** Oni stavek V nSlovenČevemu poročilu tudi smatramo za istinit, ker — ni nič novega. Učeni pater ga je bil namreč napisal že v prejšnji izdaji svoje „biologije". Zaključni Wasmannov izrek so glasi doslovno: „Zato sem trdno prepričan, da med krščanskim svetovnim naziianjem in naravoslovno vedo načeloma ne more obstajati nobeno nasprotje". Ta stavek nas je osupnil, ker njegova vsebina se očitno ne ujema z resnico. Saj vendar vodi ečclesia militans že veČstoleten boj zoper znanost in zlasti v zadnjih desetletjih preveva filozofsko in teološko literaturo vseskozi bojni položaj. To vendar vidimo, zatorej ne umemo, kako je možno tajiti jasno dejstvo. Wasmann sam nastopa zoper moderno vedo o prirodi. Njeni mnogoštevilni zastopniki pa, in med vsemi neustrašeni prvoboritelj Haeckel v svojih izvajanjih določno in jasno poudarjajo, da so marsikatere temeljne trditve starodavne teologije pred znanstveno kritiko r»evzdržljive. Po svojem založniku oznanja "Wasmann, da je njegova „biologija" „ein Werk, gegen vvelches Haeckel persoclich sich wen-den zu miissen glaubte," a njegova jezuitska narav mu spričo lastnega delovanja se brani hinavsko trditi, da med vero in vedo načeloma ne more biti nasprotja. Vendar vzemimo, da jezuvit pravzaprav meni, da je sedanji in že več-stoletni bojni položaj le plod kakega nesporazumljeoja, in poneha, ko se odstrani slučajni nestvarni povod, ki je ustvaril navidezno nasprotje. Toda ne varajmo se; preočitno je, da ostro nasprotje ni le dozdevno, nego da je načelno in nepremostljivo Poglejmo si gesli, ki stojita napisani na praporjih bojujoelh se nasprotnikov. Poudarjamo pa, da nam je edinole namen nepristranske pokazati dejansko situacijo in nič druzega. Poglavitna preporna točka je vprašanje, kakovo stališče zavzema Človek v prirodi? Temu problemu je bil zatorej posvečen ves zaključni govor Wasmannov. Raznovrstne teologije trdijo, da da stoji človek nad prirodo in je posebej ustvarjen po božji podobi. Pravi poklic človekov je življenje onstran tega sveta, ki je večno, do-čim je bivanje na zemlji „v dolini solzu le prehodna doba, nekaka izkušnja, pokora. Z grehom pride človek na svet, uživati življenje in hrepeneti po gmotnem in tudi po duševnem bogatstvu je pregrešno ali vsaj nevarno za večno duševno blaginj0- Naziranje modernega znanstva pa docela nasprotno pravi, da je človek Člen prirode, sicer najplemenitejši, ali da po brezizjemnem prirodnem zakonu pride, živi in mine prav tako kakor druga živa bitja. Ker onstran tega sveta ni nadomestila, zatorej naj se v tostranskem življenju išče sreča. Blaginja naroda, države, človeštva je visoki smoter naj plemenitejših stremljenj. Že pripoznavajo to resnico na merodajnih mestih. Zmanjšati socijalno bedo, povzdigniti gmotno, duševno in etiško stanje vseh slojev so postali cilji modernega pcstavodajal-stva. Prosveta, ki temelji v novodobnem prirodoznanstvu, ni le izpostavila teh idej, nego je — prodrši prejšuje praznoverje in preziranje prirode — ustvarila sedanjo tehniko, industrijo in prometna sredstva in ž njimi odprla vire ter dala človeku možnost, da si zboljša in napolni vsebino življenja na način, kije dostojen najvišjemu in najčudovitejšemu izmed živih bitij Pot do gmotnega blagostanja ni več v tem, da se druge oropa svobode in imetja, nego da se dvignejo doslej neznani zakladi me-haniških in kmetijskih sil prirode. Človek po teh novih nazorih ni greh, nego kapital naroda in države* Sila teh idej je tolika m se širi tako nevzdržno, da je potegnila v svojo strujo že celo nositelje starih teoloških nazorov in vidimo jih, da ustanavljajo socijalne združitve in se silijo v ospredje gibanja za zboljšanje življenja na tem svetu. To pa delajo, če ne iz sebičnih namenov, vsaj brez dvojbe zoper svoje temeljne nauke, zatajivši tiste svoje vzore, ki so opi- sani v „življenju svetnikov in svetnic** in so z radovoljuim trpljenjem, postom in molitvijo dosegli cilj človeškega življenja. Na temeljih moderne vede, ki vidi smoter človeškega življenja že na tem svetu, se reorganizuje družba dijametralno nasprotno starim teološkim nazorom. To dejstvo je jasen dokaz o zmagi novih idej, ki se dan na dan spopolnjuje. Mi ne vidimo nikjer kompromisa med novo priro-doznanstveno in staro teološko, prak-tiško neizvedljivo ureditvijo človeške družbe. Pred našimi očmi se vrši le absorbcija nositeljev starega kroja v novo strujo. Tudi pater Wasmann se trudi, da bi plaval z njo, čeprav bi tega menda rad ne priznal. NajoČitnejše se vrši preuredba na Francoskem, v onem narodu, ki hodi, to se splošno priznava, na čelu novodobne svobodomiselne civilizacije. Bivši ministrski predsednik Combes je odkrito povedal v svojem znanem članku v „N. Fr. Pr." 13. januarja t. 1., da je ogrDmna večina francoskega naroda odrasla teološkim nazorom, kakor deček odraste obleki in jo odloži. Zatorej tudi večina ne mara več nositi stroškov za naziranje zaostale manjšine. Francoska vljudnost toleranrno prepušča to manjšino njenim nazorom in njeni usodi, a ne misli na stvarni kompromis tam, kjer so — načelna nasprotja. Menimo, da smo dovolj jasno raztolmačili dejstvo, da je moderna znanost svobodomiselno in brez predsodkov motreč bistvo Človeškega bitja, utrla novo pot, ki ima docela drugo smer nego tista strma teološka pot z negotovimi cilji onstran groba. Ko je veda pokazala, kako stališče pravzaprav ima človek v prirodi, morala se je obenem izjaviti o kraljevstvu in bistvu nadnaravnih bitij. Od nekdaj se je reklo, da so bogovi ustvarili človeka, ki mora mora biti poslušen njim in pa onim, ki se izdajajo za njihove namestnike na zemlji. Novodobna veda pa pravi, da je prišla do jasnega spoznanja, da je to mnenje velika zmota, in da je treba pravzaprav reči : č 1 o v e k je ustvaril bogove v plahi domišljiji svoje otroške dobe Mi smo si v svesti, da s tem nismo povedali nič novega. Ali v tej obliki imamo pred seboj razliko teološkega in znanstvenega svetovnega naziranja tako razločno izraženo, da moremo vzpričo tega naravnost vprašati prebrisanega patra Wasmanna, ali on smatra to nasprotje za načelno ali ne, in kako si pač misli, da bi bil možen most od enega brega do drugega, koje reka vmes tako neizmerno Široka, da se z enega brega niti no vidi do drugega! Brez obotavljanja pritrdimo, da si novi znanstveni nazori doslej še niso pridobili splošnega priznanja v vseh svojih posledicah Pa saj tudi nobena izmed raznih oblik teološkega naziranja ni splošno priznana, niti večine človeštva menda nima nobena na svoji strani, čeprav so jo širili vneti oznanjevalci ne le s prepričevalno besedo, nego tudi z ognjem in mečem stoletja in tisočletja dolgo! Mlada eksaktna veda je Šele pred kratkim časom nastopila svojo zmagoslavno pot krog sveta in nič je ne moti, ako se oglašajo zoper njo in so bodo Še oglašali v prikodnjih desetletjih ali celo stoletjih razni posvetni in teološki učenjaki. Nastopi a la Wasmann se bodo ponavljali, a nobeden izmed njih ne more več rešiti starih nazorov, nobeden ne moro vzpostaviti mosta med ostrimi načelnimi nasprotji! V praksi človeškega življenja so novi nazori brez dvojbe že zmagali, v višavah filozofskega razmotrivanja se je zmaga odločno nagnila na stran zrelega človeškega razuma. Cez vse pa je očitno, da je sprava med nasprotniki nemožna ia izključena. Znanstvo hodi svojo težavno pot previdno, ker si je v svesti človeška nepopolnosti, ki je izražena v starodavnem veku: disoimus errando. in išče zgolj le resnice, ki je njen idealni smoter. Znanstvo ne dela koncesij na nobeno stran. Kakne prizore pa nam predočuje zgodovina teoloških nazorov ! ? Izda- LISTEK. Povest. Spisal Samko Cvetkov. Na morskem obrežju sem se iz-prehajal ob tihem večeru. Daleč naokoli ni bilo nobene ladje, samo tam daleč na obzorju so se odražale sence dveh ribiških jadernic, ki so se zibale na desno in levo in se je zdelo, da se približujeta kraju Morje je cvetlo — kakor pravijo Primorci — in svetilo se je ob sijaju prvih zvezd, ki so vstajale na nebu. Lahen veter je pihal tam od gora. Iz oddaljene luke se je slišal zdajpazdaj pisk par-nika, ki je odhajal - bogvekam. Ne vem ktj sem mislil, ali najbrže nisem mislil aičesar, ker ob takem času nihče no misli, nego samo uživa krasoto, ki ga obdaja. Domov se mi ni dalo, ker je bil moj dom pust in mrtev, brez prijatelja, tudi brez ljubice sladke. Kaj bi doma? Meni je vedno kado kadar moram domov. D om je lep, ako je lastnina, ali ako j gre človek v tujo hišo domov, ni lep in ne prijazen. Domač med tujimi, to je toliko kot tujec, ki ga vsakdo trpi samo zato, kev plača, sicer pa se ne zmeni zanj nobena duša in nobeno srce ne polje zanj v hrepenenju. In jaz sera rekel, da je bil moj dom brez ljubice, brez vesele. Zato: ne domov! Tzprehajal sem se in naproti mi je prihajalo vedno več ljudi. So pač hoteli potolažiti lepote in miru žejno srce. Neki mlad fant me je srečal že tretjič in vselej se je ozrl za menoj. Šel mi ie četrtič naproti in ko je prišel do mene, ogovoril me je. „Oprostite — vi ste sami in jaz sem sam. Ali ne bi šetala skupaj, da se kaj razgovoriva ?u .Lahko tudi sedeva." In tako sva sedla. Predstavil se mi je. Njegovo ime je bilo Franc Teran. „Dolgočasno je človeku izpreha-jati se samemu po tem kraju, čeprav ima toliko razmišljati. Ali verujte, sit sem že molčanja in rad bi se razgovorih" -Morete, če vas je volja, jaz go vorim malo, ali mnogo poslušam, tako se mi zdi bolje.M Jaz se ravnam po Polonijevem nasvetu, ki ga je dal Laertu pri odhodu: Poslušaj mnogo, malo govori! Dobro se mi izplačuje ta nauk. Mene pozna malokdo v dno srca, ali jaz jih poznam mnogo. Dve besede, tri — že je moj. Za Teraoa sem takoj vedel, da bo govoril o svojih ljubavnih razmerah. In nisem se motil. Fant je govoril. „Moje ime je Franc Teran, moj posel je železniško uradovanje. Oče moj je bil kmet na majhnem posestvu. Ali posestvo ni bilo zadolženo in zato smo živeli dosti udobnof ali predvsem jako zadovoljno. Prepira ni bilo v naši hiši in s sosedi smo živeli v miru, to je namreč velike vrednosti. Ko sem hodil v šolo, se je oče tupatam moral zadolžiti za kak krajcar, ali povrnil je vse in njegovo skrb mu povraćam z majhno podporo, kakršno pač premorem ob ne posebno mastni službi. Ali upam, da bo bolje in potem bo tudi podpora večja. Verjemite mi, da sem neizmerno dober Človek in da bi dal za svojega bližnjega vse. Za starše pa še posebno rad dam.u Fant se je mogoče malo preveč hvalil. Naj mu bo! „No, za vseučilišče vendar nisem imel sredstev, zato sem šel k železnici v službo. Bilo pa je še nekaj, kar me je sklonilo h temu. Svoji ljubici sem dal besedo, da si poiščem službo. In ker nisem hotel prelomiti zadane besede, kakor jo je ona prelomila, sem šel v službo. Ali želite mogoče slišati, kako je prelomila besedo ?" Aha! „Izvolite samo dalje!" In fant je pripovedoval in pripovedoval je zelo poetično zasoljeno. Taki zaljubljeni kalini mislijo, da vsakega zanimajo njihove otročarije. Mogoče še on ni bil našel človeka, ki bi ga bil rad poslušal, zato sem mu privoščil veselje. „Tule sem sem hodil na izprehod in tudi učit sem se hodil sem. In tukaj sem se tudi zaljubil. Vam je gotovo znano, kako se to dogaja.u Bilo mi je znano. „Človek vidi lepo lioe, modre oči, plave lase, lepo razvito telo in tako dalje in ker je mlad in bedast — to je treba posebej pribiti — se zaljubi. In potem sanjari in halucinira in piše pesmi — vse sorte pesmi, slabe in dobre, večina prve vrste, dela razne druge neumnosti, bere pa najrajše Heineja. To so zelo navadni znaki zaljubljenosti." To mi ni bilo malo neznano. Imel sem srečo. Prišel sem v hišo moje izvoljenke. In tudi tu sem imel srečo. Moja gospodična me je vsem predpostavljala, ki so hodili okoli nje. To mi ni ušlo iz vida in porabil sem priliko. Par dni pred koncem šole sem jo enkrat vprašal, kaj naj ji dam za spomin Naslonila se je k meni in poljubil sem jo. „Zakaj ste me poljubili," je rekla in me objela. „ Rad Vas imam," sem odvrnil in to je bil začetek. Lepo seje začelo in brez nastopov. Potem sva vsak večer govorila in delala načrte. In ko sva se ločila, jaz sem namreč šel na počitnice, sva si pisala prav pridno." „Ali bi smel vedeti za njene ime?u • jejo se sicer za vezno nepremenljivo rosnico. zoperstavljajo se zatorej vedi, kjerkoli jih prekrižajo, in odklanjajo njene nauke, češ da so heretiški. Kedar si pa taka znanstvena resnica pribori končnoveljavno zmago — takrat se zvrši v pobožnih očetik Čudna izpremt-mba, in na mah najdejo, da je med njih nazori in znanstvom polno soglasje ter oznanjajo strme-cemu svetu, da med vero in vedo ne more biti načelnega nasprotja. Tako je bil nauk, da se zemlja suče okoli aolnea brezbožen, dokler se mu ni dalo več ustavljati. Tako so Kant-jLaplaceov nauk krčevito odklanjali, dokler so ga pred 20 leti jezuiti sprejeli in celo takoj začeli — spo-polnjevati. Enako je Lam ar k Darwinov nauk o descendenci zadel ob skrajen in trdovraten upor teologov. Ko pa je sijajno zmagal, so brž našli, da je isto učil že cerkveni oce Tomaž Akvinski. Le še ena izjema jim velja : človek. Tudi tu že ponuja hinavska roka spravo trdeč — da med vero in ▼edo ne more biti načelnega nasprotja. Sedaj, ko je znanstvo z vršilo največje delo, ki ga je doslej zmogel napredujoči duh Človeški, in obenem zasnovalo osvobodilno preuredbo Človeške družbe — sedaj se zopet drzno dvigajo hinavci in pravijo, da imajo pravzaprav oni biologa, ki nvse nad-kriljuje" in se štulijo v novodobno socijalno delo, ki so ga oživotvorili drugi. Hinavci so dosledni le v tem, da hočejo živeti od dela drugih in nič jim ni mar za to, če se norčujejo iz boga in ljudi — seveda svojih! Od teh zoprnih parazitov nas ločijo nasprotja, ki se ne bodo premostila nikdar! slovensko srednješolsko vprašanje. Tisti, ki so prorokovali, da pade s starim parlamentom tudi njega naj-zvestejsi spremljevalec — narodnostni boj, pač slabo poznajo avstrijske razmere. Ljudski parlament se bo pečal z narodnimi postulati celo v večji meri, kajti zatirani narodi stopajo vanj z novimi nadami, da jim bo prijaznejši kot prejšnji. V boj bodo potegnjeni tudi socijalni demo-kratje, ki se bodo hočeš — nočeš morali izkazati doslednim, dokler se tudi oni ne porazdele v izrazito narodne skupine. Slovenski narod bo moral svoje dolgoletne postulate koj prve dni predstaviti parlamentu. In med vprašanji, ki jih položimo Slovenci na mizo ljudskega parlamenta, je pred vsem naše srednješolsko vprašanj e. Delo za slovenske srednje šole pa ni le stvar bodočih poslancev. Treba je manifestacij vseh vrst. Naši po politični usodi najbližji bratje Ukrajinci, s ksterim nam usoda kategorično ukazuje tesnejšo zvezo, so boj za svoje prosvetne postulate že začeli na način, ki bo bodoče ukrajinske poslance opravičeval noč in dan trkati na vrata ljudskega parlamenta ^Izvolite! Imenovala se je Anica Heine. Lepo ime. To ime sem stokrat in tisočkrat poljubil na njenih pismih. — Vrnil sem se v zadnji razred. In stvar je šla dalje. Zgodilo pa se je, da so ji, nevede za najino ljubezen, natrobili moji prijatelji, da sem bolan. Tedaj je bilo skoro konec vsega. No, jaz sem se dal preiskati, in izkazalo se je, da imam samo majhen pljučni katar vsled preobiloga kajenja. Zopet je bilo dobro vse, posebno ker sem prenehal kaditi. Takrat je zvedel o najini ljubezni tudi njen brat. Mislim, da se je nekoliko jezil, ali obljubil sem, da poj dem takoj v službo in da jo po enem letu vzamem. Bilo je vse dobro in zadovoljni smo bili vsi trije — jaz pa še posebno, ker sem tisto dekle resnično ljubil in jo ljubim še danes. Dostikrat si ponavljam verze: jplch hab dich geliebet und liebe dich noch und fiele die Welt zusammen, aus ihren Trummern stiegen doch hervor meine Liebe Flammen." Gospod, govorjeni so mi prav iz grca. Ali svet se suče, zato se je preokrenilo tudi najino razmerje. Neumni jeziki, posebno pa moji bedasti sošolci, so začeli govoriti o za ukrajinsko vseučilišče. Slovenska javnost se mora za stvar bolj interesirati. Zediniti se nam je k načrtu, po katerem si hočemo pribojevati eno srednjo šolo za drugo, zediniti se nam je n. pr. vendar že enkrat o prostoru (v mestu ali vsaj predmestju celjskem?) kjer naj stoji bodoča slovenska celjska gimnazija, da si ne skočimo v lase v najugodnejšem tre-not ku. Taktika glede ptujske gimnazije tudi ni ne smotrena ne enotna. Kje naj se zastavi v Slov. Štajerju delo za utrakvizacijo realke in poznejšo ustanovitev slovenske višje realke in kje, eventuvalno po kateri korporaciji (okrajnem zastopu?) naj bi se mislilo na nižjo realko V Kako naj se preustroji realČni zakon kranjski, da bo v skladu s slovenskimi interesi? Vprašanje podržavljenja idrijske realke ni le lokalno in tako je tudi z zidavo novomeškega gimnazijskega poslopja. Ob tej priliki je na mestu tudi povedati, da pripade prebivalstvu v tistih krajih, kjer stoji srednješolski zavod s slovenskimi gojenci, naloga, da skrbi n. pr. za dobra stanovanja, za ceneno hrano z dobrimi dijaškimi kuhinjami, da skrbi za podpore ubožnim in, kar izrecno poudarjamo, za izvenšolsko izobrazbo. Novo mesto je po našem mnenju na najboljšem potu, da izgubi gorenji del svoje gimnazije in s tem eno slovensko višjo gimnazijo, ker se z lokalne strani vse premalo stori. — „Družbi sv. Cirila in Metoda" si ob njeni današnji dekadenci niti svetovati ne upamo, naj vendar že prične misliti na zasebno slovensko realko v Trstu! Povsod je gledati na to, da se število slovenskih srednješolcev pomnoži. Kjer se bojujejo s Šolsko oblastjo, jih je podpirati. Število je najboljši argument. Tudi rešitev vprašanja o srednješolskih knjigah je naša stvar. Vlada že več let izjavlja oficialno, da vsaj glede Kranjske nima vzroka nasprotovati slovenskemu pouku. S Kranjskega se bo pridobitev potem kmalu razširila. Opravičeno se je že parkrat pojavil strasten vihar nevolje nad slovenskim profesorskim stanom, ki ni poskrbel za šolske knjige. In taka nevolja je opravičena danes še prav tako. Kredit deželnega zbora kranjskega z leta 1892. za honorarje pisateljem in podporo založnikom slovenskih šolskih knjig, se nikdar ni zadostno porabil. Že pred leti je bilo vse delo rporazdeljenou in lani začetkom leta sta se pod vladno patro-nanco vršili dve konferenci, kjer se je konstituiral odbor za slovenske Šolske knjige pod načelstvom ravnatelja Wiesthalerja in s strokovnimi poročevalci gg. profesorji oziroma ravnatelji Štritof, dr. Požar, Orožen, fcenekovič, Macher, Cer-nivec. Za vsako knjigo se je določil pisec. Leto je minilo. Uspeha nič, čeravno je tedaj izjavila vlada po nadzorniku Hubadu, da poskrbi pisateljem dopuste in celo podpore za hospitacije na drugih zavodih, čujemo, nama. Še danes jim tega nisem odpustil in jim tudi ne odpustim nikoli, ker so za tedaj razdrli moje sreče posvečeni hram. Pošten sem in delaven (zopet se je začel hvaliti) in moje besede niso prazna slama. Kar sem obljubil, to bi bil tudi sveto izvršil. Ali moji prijatelji so začeli naju opravljati in tako je prišla stvar med ljudi. Moja ljubica se je bala mame, ki je bila časih strašna ženska, časih pa zopet zelo dobra. Bala se je moja ljubica, da mama izve pred časom, in zato me je pustila. <5e sem jo vprašal, ali me še ljubi, je zmignila z rameni; če sem jo poljubil, se je branila. Tako se je torej zgodilo, da so prenehale srečne ure. Če sva prišla slučajno skupaj, sva govorila navadne reči, ali o ljubezni nobene besede, pogledi so bili samo slučajni, ljubezen je spala čisto v kotu in težko, zelo težko jo je bilo videti. Bila je svoja, bila je rod Tevkrov in nič več. Nič več? Bog-sivedi, če je končano! Mislim da ne. Pisal sem včeraj, in danes sem dobil odgovor njenega brata, naj počakam samo par dni, ker je odpotovala. Ali misli, da bo vse dobro, ker je zadnje čase, odkar sem pomaknjen v službi da se le latinski slovar in nekaj knjig ca niže razrede bliža izgotovitvi. Na vsak način sme zahtevati slovenska javnost od onega odbora oziroma slovenskih profesorjev sploh pojasnila in poročila o delovanju! V zagovor Časti slo venskega protesorskega stanu, ki je nri tem angažirana, je poklioano „Društvo slovenskih profesorjev**. Deželni zbori. Ur a de o, 1. marca. Deželni odbor je predložil poročilo o regulaciji Savine med Celjem in Laškim in pritokov Savine v celjskem okraju. Mestni občini v Brežicah se je dovolilo pobiranje mostnine na novem mostu preko Save na kranjsko stran. — Potem se je začelo razpravljati o predlogih za volilno reformo. Deželni odbornik RobiČ je obširno utemeljeval predlog Slovencev, naj se splošna, enaka in direktna volilna pravica uvede tudiza deželni zbor. Da je večina deželnega zbora uvedla leta 1903. četrto kurijo, v to je bila prisiljena. S tem pa se je napravil volilni red, ki stoji z eno nogo v novi, z eno pa v stari dobi. Predlagatelj je prorok o val, da bo njegova reforma ublažila narodnostna nasprotstva ter ojačila gospodarski element v deželnem zboru. Končno je zahteval, naj se Slovencem zakonito zajamči eno mesto deželnega odbornika. Predlog se izroči posebnemu političnemu odseku 15 Članov. — Posl. baron Rokitanskv je utemeljeval predlog, naj se uvede volilna dolžnost. Dokazoval je, da volilna pravica ni individualna pravica, temuč socialna in etična dolžnost napram državi. S tem pa se nikogar ne sili, da bi moral voliti, ker vendar lahko odda prazen listek. — Posl. Resel je utemeljaval predlog socialnodemokratične stranke, naj se odpravi kurija veleposestva in vi-rilni glasovi. — Posl. dr. Jurtela je prosil deželnega glavarja, naj bodo seje šele popoldne, da bo dopoldne mogoče zborovati odsekom. — Posl. Kočevar je interpeliral zaradi premestitve vinarskega učitelja Ašiča. — V odsek za občinske zadeve je bil izvoljen posl. RoŠ kar. Brno, 1. marca Nujni predlog glede volilne dolžnosti je bil z veliko večino sprejet. Praga, 1. marca. Deželni zbor je sprejel predlog, da je rokodelska dela pri javnih zgradbah oddajati le obrtnikom, ki bivajo na Češkem, ne pa stavbnim podjetnikom. Nagodbena pogajanja. Dunaj 1. marca. Po današnji pojedini pri ministrskem predsedniku so se nadaljevala nagodbena pogajanja. Ogrski delegati zahtevajo sledeče: Nagodba se naj sklene le do leta 1917. Ogrska ne mara splošnega tarifa, temuč avtonomni tarif. Tudi ne mara skleniti z Avstrijo carinske zveze, temuč carinsko in trgovinsko pogodbo. Glede užitnine na pivo, žganje, petrolej in sladkor naj ob- malo više, mnogo govorila o meni. Nadejam so najboljšega. In Če bo dobro, povabim vas na svatbo, ker vem, da ste moj dober prijatelj.u Resnično, da sem občutil neko prijateljstvo dO tega človeka, ne morem tajiti. Dobil sem nekako mesec dni potem povabilo od Frana Terana, naj pridem k njemu. Povedal mi je, da obhaja ta večer zaroko in bi me rad predstavil svoji zaročenki. Šel sem ž njim, kakor sem bil opravljen, ker jaz sem sovražnik vsake formalitete ob svečanostnih prilikah. In zaroka se je vršila prav po pravilih in smo jo zapečatili s šampanjcem. Govorili so vsi prisotni veličastne govore v slavo zaročencu in zaročenki, za iz-premembo zaročenki in zaročencu. Tudi jaz sem vstal, potrkal sem na čašo, ki je počila. Govoril pa sem mesto slavospeva pogrebni govor svoji ljubezni, kajti Teranova zaročenka je bila moja nekdanja ljubica. Govoril sem dolgo in šele nazadnje sem povedal — da se bom obesil. Ne, svoje namere nisem izvršil, kajti obesiti se za vihravo žensko ljubezen bi bilo neumno. drži vsaka državna polovioa popolno svobodo. 3vobodni promet s temi predmeti se mora odpraviti. Bančni privilegij se mora podaljšati od leta 1911. do 1917. Taka nagodba je za Avstrijo nesprejemljiva, a želja krone je, da se morajo pogajanja nadaljevati, dokler se nagodba ne sklene. Jutri sprejme cesar ogrskega mini-skega predsednika v posebni avdi-jenci. Volilno gibanje. Dunaj, 1. marca. Obrtne za-*druge so imele zaupni shod, na katerem se je sklenilo, da zahtevajo od krščausko-sooialne stranke primerno Število kandidatov za obrtnike, sicer pokažejo stranki hrbet. Krščansko-socialna stranka za Nižjeavstrijsko je proglasila svoje kandidate. Razun vrtnarja B i r b a u -mer j a in trgovca Schmidta so skoraj sami dosedanji poslanci. V okraju St. Hipolit kandidira ministra grofa Bylandt-Rheidta. Praga, 1. marca. Rektor nemškega vseučilišča v Pragi dr. Pfersche kandidira v mestni skupini Mies. V svojem programu izjavlja, da bo deloval na združitev nemških svobodomiselnih strank in za veliko narodno (nemško) stranko. Konflikt med Avstrijo in Srbijo. Belgrad, 1. marca. V skupščini je mladoradikalec Marković interpeliral ministrskega predsednika, ali je re3, da je Avstrija že poslala odgovor na zadnjo srbsko [noto, a odgovor je tak, da ga srbska vlada ne upa povedati javnosti. Ministrski predsednik je molčal. Razoroževanje. Rim, 1. marca V dvornih kro-gih so prepričani, da razoroževanje, oziroma omejitev oboroževanja ne pride na dnevni red mirovne konference v Haagu. Sicer je minister zunanjih del Ti t to ni goreč zagovornik razoroževanja ter je konferiral dolgo z državnim svetnikom Mar ten som , ki propagira to idejo. Martensu na čast je priredil slavnostni obed, h kateremu so bili povabljeni ruski in nizozemski poslanik, ministrski predsednik Giolitti, bivši minister Luzzatti itd. London, 1. marca. Proračun vojne mornarice za leto 1907 določa, da se število aktivnega moštva zmanjša za 1000 mož ter se sploh izdatki za vojno mornarico skrčijo za 25 milijonov kron. Dogodki na Ruskem. Varšava, 1. marca. O umoru mestnega poglavarja v Krasnojarsku, Kozlovskega, se poroča: Kozlovski se je sprehajal s prijatelji. Med potjo jim je kazal grozilno pismo, v katerem se mu je naznanilo, da bo ob petih popoldne umorjen. Kozlovski je pogledal na uro ter rekel smeje: „Sedaj je pet, a še živim!u. Ko se je kmalu nato vračal sam domov, za- Strahouolcl dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) Še predno se je zdanilo, je kapetan Desantič zapustil svoje prenočišče v vinogradu in je skrivaj e se med trtami krenil proti morju, kjer je videl obrise ladij in domneval, da leži avgonski pristan. Videl je, da na otoku ni nobene vasi in da prebiva prebivalstvo po hišicah, ki leže daleč narazen sredi vinogradov. To mu je bilo kaj prav. Kajti sodil je, da mu je s tem znatno olajšana izvršitev njegovega namena, odvesti vojvodin jo Asunto. Skrbelo ga je samo, kdaj pride kaka ladja, ki bi jo mogel porabiti; kajti, da je admiral Piali z njegovo ladjo kdo ve že kje, o tem ni dvomil. Desantič bi bil dal v tej uri svoje življenje, če bi imel pri rokah svojo ladjo in vsaj polovico svojih mornarjev. Prišedši z griča navzdol proti pristanu je Desantič naenkrat obstal in kar ni mogel verjeti, da je resnica kar vidi. Zagledal je kraj brega ladjo piratskega kralja, na katero so težaki valili velike sode vina, zunaj na morju pa je videl svojo jadrenico se stavili so mu trije možje pet ter ustrelili nanj z revolverji. Odesa, 1. maroa Tsončiliače v Kijevu so zaprli, ker se dijaki vkljub prepovedi imeli zborovanja. Petrograd, 1. marca. V prestolnici je bilo izvoljenih Šest poslancev v državno dumo, med temi je pet kadetov. V provinoijah naročaje volilci novoizvoljenim poslancem, ki se odpravljajo v Petrograd, naj §e zavzemajo na vso moč za splošno poiniio-Ščenje in da se cerkvena posestva razdele med kmete. Reforme pri francoskih državnih uradnikih. Pariz, 1. marca. Zakonski načrt, s katerim se urejaj •* razmere državnih uradnikov, državni«* daje uradnikom pravico, ustanavljata društva za varstvo svojih interesev; vendar se jim izrecno odreka pravica pričeti štrajk. Italijanski boji v Afriki. Rim, 1. marca. Pleme Bimtl, ki je bilo vedno sovražno Italijanom, se je začelo zadnje čase sovražno vzdigati ter začelo agitirati tadi med ostalimi plemeni. Italijaaski stotnik Lerrina je bil poslan nad vstaše. V noči 10. t. m. so vstast napadli italijanski oddelek, a so kili odbiti. Divjaki so izgubili 200 mož, dočim so imeli Italijani le enega nartvega in 25 ranjenih. Obrtni usstniR. Ureditev sposobnostnega dokaza za trgovino. Ko stopi sredi meseca avgusta tekočega leta v veljavo obrtna novela, kude osebam, ki počno z izvrševanjem trgovine z mešanim blagom, ter osebam, ki otvore detajlno trgovino s kolonijalnim, špecerijskim in materijalnem blagom, izkazati se s svoje strokovno sposobnostjo na način, kakor ga predpisuje novi zakon. O pomenu te nove naredbe za trgovino ter za male in srednje trgovce s no že govorili na tem mestu. Poudarjali smo že tudi, da je uredba izgubila na svoji vrednosti znatno zategadelj, ker sposobnosrni dokaz ne bode obsegal vseh vrst detajlne trg vine, marveč ostanejo važne stroke trgovine na drobno slejkuprej svobodno dostopne tudi neukim osebam. V naslednjem naj izpregovorimo o formalni strani sposobnostnega dokaza, v kolikor se tiče trgovine. Og'edati si hočemo, kak«» bode urejen >p"Sot»nostni dokaz. Sposobnost za trgovanje bode dokazati z učnim izpričevalom. ki naj izpričuje, da se je učno razmerje pravilno dokončalo. Koliko Časa naj uaja učna doba, zakon ne predpisuje. Zahteva le, da je v učnem spričevalu potrjena pravilna in redna do-vršitev učnega razmerja. P'i^g učnega izpričevala je potrebno izpričevalo, ki potrjuje, da je bil zglasitelj obrta vsaj dve leti v službi pri kakem trgovskem »»hrta. Ki torej potrebno, da se izkaže službe vanje kot trgovski pomočnik za isto stroko trgovine, katero hoče samostojno izvrševati. Zakon polaga važnost na izvežbanje v trgovskem poslovanju sploh ter se ne drži formalnih zahtev na ta način, MT Salto v prtloni. HmW zibati na valovih. Sroe se mu je ustavljalo radostnega presenečenja kajti zdaj ni več dvomil, da se mu posreči rešitev vojvodinjo Asunte. Zavihtel je svoj klobuk in najraje bi bil zavriskal veselja, da se ni še pravočasno spomnil, kako nevarne bi to znalo biti. Naglo je nadaljeval Desantič svojo pot, a zdaj ni več hitel proti pristanu, nego na stran, kjer je videl, da leže ribiški čolni in ni daldč na okrog nobene koče in nobenega človeka. Neoviran je prišel do brega in odvezal čoln. Krepko jo zastavil vesla in čoln je stekel po morju ter hitel tja ven, koder se je gngala De-santiceva jadrenica. Piali-paša je spoznal Desantiča že od daleč in ga pozdravil z veselimi klici, na katere je odgovarjal Desantič še veseleje, saj je bil sedaj gotov, da reši vojvodinjo Asunto. Ob istem času, ko je Desantič od brega ves'al proti svoji jadrenici, je kra'j Gjačič zapustil na griču ležečo hišo, kamor je bil spravil Asunto in je z dalj nog edom motril morje in ladje v pristanu. Na njegov resni obraz je legel izraz zadovoljnosti, ko je videl svojo ladjo in spoznal, da 1. Priloga „Slovenske« MaređB" it 51, !■» 2 marca 1907. e*n bi vezal trgovskemu naraščaju roke glede posamezne trgovske stroke. Prehajanje, oziroma pr-sta izber posamezne stroke trgovanja ni omejena. Tako je na primer mogoče, da se more izvežban trgovski pomočnik manufakturne stroke samostojno etablirati kot trgovec s špecerijskim blagom ali trgovec z mešanim blagom. Poklicna izbera je tako na vse strani prosta in neomeiena. Dasi zakon glede učne dobe ne določa, kako dolgo mora trs jati, je garancija, da se zakonito predpisanemu sposobno-stnenru dokazu ne bo moč ogniti, dana na eni strani v tem, da mora ačni gospodar v učnem izpričevalu potrditi pravilno in redno dokončanje aČnega razmerja. Na drugi strani pa zakon določa, da mora zglasitelj kakega, na sposobnostni dokaz vezanega trgovinskega obrta izkazati po izpriČevalih, da je v celoti bil vsaj najmanj pet let v trgovinski službi. Ker je v zakonu izrecno rečeno, da mora doba serviranja pri trgovini ali, kar je isto, pomočniška doba znašati vsaj dve leti, preostanejo za učno dobo tri leta. Seveda pri tem ni rečeno, da ne bi mogla biti učna doba krajša. Kakor hitro na bi se po izpričevalu pokazalo, da je bil zglasi-telj na primer dovršil le dveletno vajensko dobo, nastane potreba, da se izkaže zategadelj z vsaj triletno pomočuisko dobo. V vsakem primeru mora priti do veljave volja zakonodajalca, da znaša celotna zaposlenost v trgovini vsaj pet let. Umevno je, da bode pri tem odločal v znatni meri tudi vkoreniDJeni običaj v trgovini. Je pač že sedaj, in tudi v bodočnosti bo težko drugače, komaj verjetno, da bi se kak trgovec odločil za to, da bi sprejel koga za vajenca za manj kot tri leta. Na vsak način mora učna pogodba, po kateri bi se doba učnega razmerja dogovorila na manj nego dve leti, vzbujati pomisleke. Umevno je, da se bode v bodoče učnim izpnčevalom, kakor tudi pomočniškim izpričevalom trgovskega pomožnega osubja obračala vse druga pozornost, kakor doslej, kajti izpričevala trgovskega službenega osobja so bila dosedaj glede etabliranja brez pomena in irelevantna. Služila so več ali manj v splošnem le kot legitimacije, kot izkazni papirji v nadomestilo delavske knjige, ki jo zakon predpisuje za obrtno pomožno osobje sploh. Pač pa prihajajo izpričevala trgovskih uslužbencev v poštev za službeno razmerje, kajti sposobnost in izvežbanost, ki je ob •asu osamosvojitve brezpredmetna, igra važno vlogo pri iskanju služb. Ker zakon daje obrtnim zadrugam srlede podrobnega urejevanja vajeniškega vprašanja dalekosežne pravice, bode tudi trgovskim zadrugam, ki se običajno nazivljejo gremiji, dana zadostna prilika, da po svojih pravilih za krog svojih članov urede podrobno razmerje trgovcev in trgovskih vajencev. S primernimi uredbami bode zategadelj tudi trgovskim organizacijam mogoče poskrbeti za to, da se bo sprejemanje trgovskih vajencev ter proglašanje za pomočnike vršilo v redu, da ne bode zlorabe pri izdajanju učnih izpričeval. Obrtna novela dopušča, da se sposobnostni dokaz za trgovino donese ne le z izpriČevalom o pravilno dokončano učni dobi pri kakem trgovcu ter o pomočniški vporabi pri trgovskih podjetih, marveč tudi na ta način, da se zglasitelj izkaže s tem, da je prakticiral v kontorju kakega tovarniškega podjetja ter da je služil pri kakem obrtnem podjetju, bodisi daje opravljal službo pri prodaji blaga ali pa da je služil v kontorju. V obeh teh primerih mora dokazati z izpričevali, da je čas njegovega službovanja v celoti dosegel saj dobo petih let. S to določbo se hoče omogočiti etabliranje tudi osebam, ki sicer niso servirale v trgovini, pač pa si z večletnim službovanjem v kontorjih trgovskih in industrijalnih podjetjih pridobile izurjenost vtrgovskem poslovanju. V enem kakor drugem primeru gre v bistvu za sposobnostni dokaz, ki se ga donaša z dokazom o dejanski vporabi pri kupčijskih podjetjih. Za dokaz v zakonu zahtevane faktične vporabe gre v prvi vrsti. Treba pa je dalje uvaže vati pri tem vprašanju osebe, ki so pohajale v trgovske šole. Za absolvente raznih trgovskih učilišč bi bilo pač trdo, če ne bi zakon upošteval dejstva, da so si trgovskega znanja pridobivale z obiskovanjem strokovnega pouka. Obrtna novela jemlje ozir na to okolnost in dopušča, da stopi na mesto dokaza o dejanski vporabi pri trgovini sami ali pri industrij alnih podjetjih izpričevalo o dovršitvi trgovskih uČi-lišč. Podrobne ureditve tovrstnega sposobnostnega dokaza v obrtni noveli sami ne najdemo; ker je treba vpoštevati raznoliČne razmere, prepušča zakon trgovskemu in naučnemu ministrstvu, da ob sodelovanju trgovskih zbornic in trgovskih gremijev izdela detajUrana določila. Pri tem bode imenoma navesti vsa tista uoi-lisča, katerih izpričevala bode ob do-našanju sposobnostnega dokaza smatrati za vpostevna. Določiti bode, v koliko morajo izpričevala takih strokovnih zavodov nadomestiti faktično službovanje v trgovskih podjetjih. Eno pa poudarja zakon izrecno : za popolno nadomestilo petletne trgovske prakse se taka izpričevala ne smejo proglasiti. Celo absolventom višjih trgovskih šol bode treba izkazati se z izpričevali, da so bili po dovršitvi svojih trgovskih študij saj eno leto v trgovski praksi. Končno ima zakon v tem odstavku določbe, ki govore o tem, v koliko so dopustne olajšave glede sposobnostnega dokaza v trgovini. Malone izključeno je, sestaviti zakon, ki bi ustrezal tako mnogovrstnim potrebam in razmeram, kakor jih ustvarja vsakdanje življenje. Najvišja pravica more postati največja in najtrja krivica, ako se zakon navaja v vseh slučajih s popolno strogostjo. Zakon, ki posega tako globoko v gospodarske razmere, mora se ozirati tudi na izredne razmere in dovoliti olajšave v primerih, ki so uvaževanja vredni. Da se v ozira vrednih primerih omogoči prehod od proizvajalnih obrtov, ter od trgovinskih obrtov, ki niso vezani na sposobnostni dokaz k trgovinskim obrtom, vezanim na sposobnostni dokaz, dovoljuje zakon slično kakor je to sedaj urejeno pri rokodelskih obrtih, da obrtna oblastva izpregledajo donos sposobnostnega dokaza na način, kakor ga predpisuje zakon za normalne razmere. Tako dispenziranje je dopustno le pri osebah, ki so imele saj pet let opravka pri prejšnjem obrtnem poslovanju. Če prične kakšna javna trgovska družba izvrševati trgovino, za katero zakon predpisuje sposobnostni dokaz, mora vsaj eden javnih družabnikov izpričati zakonito predpisano sposobnost prav tako. kakor to velja za rokodelske obrte. Izpričevala, o katerih smo govorili, izpostavlja učni gospodar, odnosno delodajalec; rfjih resničnost mora biti pa potrjena od pristojnega županstva, bo kmalu otovorjena s sodi ter bo odjadrala na sever. Njegovo oko je potem poiskalo jadrenico, ki ga je tako trdovratno preganjala in zasmejal »e je kratko, hripavo in Škodoželjno, češ, da je svoje zasledovalce tako spretno speljal v zmoto. Kar nagledati se ni mogel De,3antičeve jadrenice tako je bil vesel in ponosen, da ji je le utekel. — Zdaj bo bežala za mojo ladjo gori v Črno morje in rešeni smo je morda za vedno. E, kdor hoče prekaniti kralja GjaČiča, mora imeti le več soli v glavi, kakor ti moji zasledovalci. V tej svoji radosti se GjačiČ ni dosti zmenil za čoln, s katerim je veslal Desantič k svoji jadrenici. Zapazil je pac ta čoln, a misleč, da se pelje kak ribič, ni mu bilo zanj mar in hitel je v hišo obvestit Ladislava, kako dobro se je posrečila aprizorjena zvijača. — Zdaj, sinko moj, te pustim samega tu na otoku. Mene kličejo dolžnosti drugam, zakaj krona piratskega kralja ni nič lajša, kakor krona kakega maziljenega kralja. V kakih dveh urah odrine moja ladja in za njo poj de jadrenica, ki nas je preganjala. Potem bo zrak Čist in jas se odpeljem s kako ribiško ladjo na Kreto in potem dalje. Glej, da ti minejo medeni tedni s tvojo vojvo-dinjo kar mogoče prijetno. Zdaj bos imel dovolj časa, da svojo ženo naučiš pokornosti in vdanosti. Ladislav ni ugovarjal, saj si je že'el, da bi bil sam s svojo ženo in dobil priliko, da poskusi pri nji svojo srečo. — Le eno te prosim, oče, je rekel pri slovesu, pošlji mi Čim prej kako ladjo, če se porazumem z Asunto, ne morem ostati ž njo tukaj, nego jo popeljem na Kasos. — Dobro, moj sin, je rekel kralj < ijačič, tvojo željo ti izpolnim čim prej, čeprav nič več ne verjamem, da bi se mogel izlepa porazumeti z vojvodinjo. Ne vzdihuj mi preveč okrog nje; bodi raje trd in brezobziren, ker bos tako več opravil. Ladislav se je vrnil v hišo, Gja-čič pa se je odstranil k različnim piratom, ki so živeli na otoku, ter se ž njimi dogovoril o novih podjetjih. Ko je odplu'a njegova ladja in je videl, da ji sledi jadrenica, ki ga je preganjala, se je brezskrbno vkrcal na ribarsko ladjo in se odpeljal z Avgona. _ odnosno trgovskega gremija. Kdor izda neresnično izpričevalo, zakrivi prestopek, ki ga kaznuje sodišče. Glasovi z Jesenic. Jesenice v znamenju o b-strukcije. In ošabno je udarila maziljena roka v Kristusu Gospodu po naprednih odbornikih. Zastopnik nebes in oznanjevaleč nebeškega veselja je zaničljivo pljuval in izbruhnil v „Slovencu" vso onemoglo jezo razjarjenega jezuita in užaljenega rimskega priganjale a, na kmeta, ki se hoče otresti Črnega krvosesa. Oj ti predrzni kmet, ki si upal prijeti za ragljo in kravji zvonec, da se s skrajnim sredstvom ubraniš božjega namestnika, ki bi se rad polastil še zemeljskega kraljestva! Ali ne pride na tebe prokletstvo, ki naj sega v četrto koleno, ker si po stoletnem) duševnem robstvu vstal ter zamašil usta brezvestnemu verskemu mešetarju?! Solnce je zatemnelo, zagrinjalo se je pretrgalo v templju in grobovi so se odpirali, ko je umiral božji sin na Golgati . . . Mežaklja se ni premaknila s svojega mesta in farni zvonik s v. Lenarta se ni zvrnil na nepokorne Jeseničane, ko je zapel doneči glas kravjega zvonca v šolskem poslopju ter nemilo udari) na uho božjega namestnika, ki se tako težko, težko loči od posvetnega gospodstva, dasi božji sin ni imel prostora, kamor bi bil položil glavo . . . Nebo je poslalo žveplo na Sodomo in Gomoro, uporne Jesenice pa so ostale nekaznovane ter se še vesele življenja ob dobrodejnih žarkih božjega solnca. Čudovite sanje je imel jeseniški župnik tisto noč po obstrukciji napredaih odbornikov. Sanjalo se mu je, da je imel dolgo pridigo, o brezverskih kmetskih upornikih ter bodočih občinskih in državnozborskih volitvah. Z veliko vnemo je Čital trepetajočim svojim ovčicam tudi pastirski list ljubljanskega škofa, v katerem so bile bujno popisane vse nebeške krasote in vse peklensko grozote. Takrat pa je stopil trdih korakov na cerkvena tla Kristus ZveliČar s križa na glavnem altarju farno oerkve ter smehljaje pogledal na prižnico. V eni roki je imel ragljo, v drugi pa kravji zvonec in glasno je spregovoril resne besede: „Kmet je vstal in se vzbudil, ker me je razumel. Ti pa sijbarantal z besedo sina božjega in zgodi se ti, kakor prekupčevalcem, ki so bili z bičem pognani iz templja jeruzalemskega!" Jezno se je obrnil župnik v stran ter krčevito stisnil pastirski list. Pohlevne ovčice pa so pohlevno popadale, ker so verjele Kristu z ragljo in kravjim zvoncem v roki . . . Tako se je sanjalo jeseniškemu župniku v skrivnostni noči 15. februarja 1. 1907 po Kristusu Gospodu . . . Lepe sanje, ki so vredne, da se ohranijo poznejšim rodovom! Ali je klerikalcem res za gospodarsko delo? Na vse pre-tege vpijejo klerikalci po „Slovencu", da bi radi delali, česar pa ne morejo radi obstrukcije. To je le pesek v oči nerazsodnim ljudem. Delatj morajo res, ker so slučajno skrpucali tako večino, da bi lahko delali z občinskim^gospodarstvom kakor mačka z mišjo. Ce bi bi i klerikalci v manjšini, no, potem bi videli občani kaj se pra\i, če zdivja klerikalec. Kaj so vse delali takrat, ko bi se bili imeli voliti častni občani? Takratni občinski odborniki so bili večkrat v živ-ijenski nevarnosti pred napol pijano tolpo, ki so jo vodili razni „zdej k" smo glih vkpu, Krivci itd. To so se prebito malo brigali za pošteno in mirno delo. Strankarske in osebne koristi so jim bile nad vse. Na Kranjsko je prinesel obstrukcijo klerikalni nadbog dr. Šusteršič, ki je razbijal v deželnem zboru, kakor bi bil obseden. Zato nas sedaj popolnoma niČ ne vznemirja, če klerikalci hujskajo, da nočejo napred-njaki delati. Mi smo bili vedno za dostojno delo, toda tebi nič meni nič zadaviti se pa ne pusti tudi naj-zabitejši hribovski mežnar. To je zakon samoobrambe in zna se zgoditi, da padejo klerikalci v jamo, ki jo kopljejo napredni stranki! Z misij onom ali predpripravo za državnozborske volitve hoče osrečiti jeseniške občane ljubljanski škof Bonaventura Jeglič. Uboga prižnica in spoved-nioa, koliko bosta trpeli! Vemo, da se bo strašilo z vsemi mogočimi hu-dički in vragovi vsakogar, ki ne bo sveto obljubil voliti klerikalnega poslanca, ki zna baje na poseben način odganjati te peklenske sitneže, če človeka nadleguj jo na smrtni postelji. Zanašamo se na zavednost občanov, da bodo znali primerno odgovarjati, če se nas osreči s kakim posebno bojevitim misijonarjem! Strah, ki je v sredi votel, okoli ga pa nič ni. Najno\ejša iznajdba farovskega „Slovenca" je — ločitev Save od Jesenic. Stvar je pravzaprav jako neumna, ker mora vsakdo vedeti, da se taka gospodarska ločitev ne zgodi v onem leto, ampak traja večkrat, cela desetletja predno se izvede. Kakšno škodo pa bi imele nazadnje Jesenice v narodnem ali gospodarskem o žiru. Če bi se to zgodilo?! Vzemimo samo slučaj, da se zgodi pri tovarni kaka katastrofa, kar je pri takih poljetjih nekaj čisto navadnega. Kdo bi imel največjo škodo? Občina, ki bi bila obremenjena z neštevilnimi obubožanimi delavci. Davčna moč Jesenic bo rasla z vsakim dnevom. Pomislimo samo, da se nahaja večina stavbenih prostorov na kraju, ki bi na vsak način spadal pod občino Jesenice. Po novem občinskem volilnem redu, ki nam ga bodočnost kmalu prinese bo imela slovenska napredna stranka vedno toliko zastopnikov, da bodo lahko odločilnega pomena v odboru. Pred mednarodno socijalno demokracijo se Jeseničanom ni treba bati, ker bi prišli demokratje do veljave le v enem razredu, ki bi volil na podlagi splošne volilne pravice ali pa na podlagi najnižjega davčnega razreda. Klerikalec je vedno bolj nevaren, ker je zvit, brezobziren in hinavski ter tiči v njem vedno znaten del fa-lota. če se torej „Slovencu" ljubi, naj le prav pridno brska v to gnezdo! Občinska seja se vrši zopet 7. marca t L, torej ravno tisti dan, ko se razpravlja na Dunaju pri upravnem sodišču radi častnih občanov in 2. volilnega razreda. ,Nova Doba* ali list, ki menda sam ne ve, zakaj je začel izhajati, ve poročati, daje nastala obstrukcija v jeseniškem občinskem odboru radi — osebnih prepirov med odborniki. Tu moramo odgovarjati pač le s pesnikom Prešernom: Le čevlje sodi naj Kopitar! Revček Andrej ček. Zopet moremo zaznamenovati velik napredek naših marljivih igralcev, zlasti kar se tiče ženskih vlog, ki do naj-zadnjega časa niti našim razmeram niso odgovarjale. Na odru smo videli gospodično Bošteletovo, Ravnikov o, Orehkovo inRotarjevo. Presenetila nas je gdč. Orehkova, ki je v nedeljo dokazala, da zna ustvariti svojo vlogo. Gdč. R o t a r -jeva je bila kakor navadno, najboljša in najljubkejša. Imenitno je zadela Franico na onih mestih, ko pride v nasprotstvo z lastnim očetom. Strastna dekliška ljubezen je zmožna svojeglavno kljubovati neizprosnemu, kakor skorja trdemu očetu. V obče pa bi bilo želeti več uglobljecja v FraniČino ljubezen, osobito v trenot-kih, ko se mora res pokazati prekipevajoča in neupogljiva ljubezen do Pavleta . . . Na odru ne sme igralec niti za trenutek pasti iz svoje vloge, ker drugače se vzbudi v gledalcu nehote nejevolja in razočaranje ter se ga takorekoč prisili ostati v vsakdanjosti. Moške vloge so bile malone dovršene. Igrali so br. P lan k ar, J. in L. Ravnik, Jo s. Ravnik, Šlezinger (Pavle), W u t i, Čop itd. Plankarjev Revček An-drejček sploh ni mogel biti boljši, kar velja tudi o L. Ravniku. Koncem naj še omenimo, da pri predstavi marsikogar nismo opazili, ki bi pač lahko počastil naše delavne Sokole s svojo navzočnostjo. So pač taki naši rodoljubi z dežele! Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. marca. — Tiskovna pravda kapucinOv na Reki proti našemu listu je bila danes pred tukajšnjim porotnim sodiščem. Odgovornega urednika našega lista, Rasta Pustoslemška je zagovarjal odvetnik g. dr. Fran Novak, kapucine je pa zastopal advokat dr. Viljem Schweitzer. Obravnava je trajala od poludesetih dopoldne do ene popoldne. Po vseskozi jasnem, docela stvarnem in zato prepričevalnem zagovoru g. dr. Fr. Novaka so porotniki vkljub temu, da jih je dr. Sohweitzer na vse načine skušal pridobiti na svojo stran in prepričati o upravičenosti svoje obtožbe, zanikali glavno vprašanje glede krivde z enajstimi proti enemu, dodatno vprašanje pa z desetimi proti dvema glasovoma. Z ozirom na ta porotniški pravorek je sodišče na to obtoženca oprostilo. Dr. Schweitzerje prijavil pritožbo ničnosti in vzkliknil: „Saj v teh razmerah druzega tudi nisem pričakoval!" Ne glede na to, da je takšen nastop odvetnika napram porotniški klopi skrajno netakten, ker se s tem direktno porotnikom v sodni dvorani očita pristranost in krivič-nost, vprašamo dr. Sohwei-tzerja samo, čemu je potem vobče vložil tožbo, ako je bil že vnaprej prepričan, da je docela brezupna in brezuspešna?! Sicer pa bodemo o tej stvari še govorili. — Pouk za sleparjenje. Dr. Šusteršič je izdal te dni brošuro „Pouk za državnozborske volitve v vojvodini Kranjski" ter jo dal razdeliti med katoliške zaupnike. Poleg zakonskih določb, ki se tičejo volitev, so v knjižici podana tudi obsežna navodila, kako je treba katoliškim agitatorjem in priganjačem postopati, da pridobe in prisleparijo klerikalnim kandidatom čim največ glasov. V tej knjižici je poseben kapitelj posvečen „p o p i s o-vanju glasovnic", kar je pravzaprav docela odveč, saj so klerikalci v tem poslu že taki mojstri in tako iz-vežbani, da jim pač ni potreba nobenega pouka več. Da pa pripisuje klerikalni kolovodja popisovanju glasovnic in manipuliranju z njimi največjo važnost, je dokaz to, da daje v svoji knjižici obširna navodila v tem oziru in poučuje klerikalne agitatorje, katerih vlogo bodo v prvi vrsti seveda igrali duhovniki, kako se da z glasovnicami najuspešneje manipulirati, da ne rečemo slepariti. In da niso poštena sredstva, ki jih podaje dr. Šusteršič v svojih navodilih klerikalnim zaupnikom izpričuje izrecno sam, ko piše v predgovoru v imenovani okrožnici doslovno tole: „P o udarjam pa izrecno, da ta knjižica ni namenjena za javnost, temuč izključno za porabo zaupnikov „Slovenske Ljudske stranke". Zato g g. zaupnike pozivi jem, naj to knjižico hranijo zase in je nikomur in pod nobenim pogojem ne dajo iz rok. Kajti knjižica naj služi samo naši stranki, ne pa nasprotnikom, ki bi se, ako jo dobe v roke, iz nje učili vojskovati se proti „Slovenski Ljudski Stranki"! Vsak zaupnik, ki to knjižico sprejme, je tedaj osebno odgovoren zanj o in, če knjižica po njegovi brezbrižnosti pride v tuje nasprotne roke, je tak zaupnik s svojo malomarnostjo koli-kortoliko podpiral sovražnike ljudstva." Šusteršič je s temi besedami sam priznal, da njegova navodila niso za javnost in da so taka, da ima dovolj vzroka, jih skrivati pred lučjo javnosti! Ako bi bil njegov pouk pošten in ako bi dajal v knjižici zgolj poštene nasvete, kako se je treba ravnati pri volitvah, potem bi pač teh naukov ne bilo treba skrivati pred javnostjo! če se pa dajejo v brošuri naravnost navodila, naj k'erikalni priganjači Mh0" dijo od hiše do hiše in popisujejo glasovnice ter dajejo pouk" seveda v volilnem sleparjenju, potem seveda ni Čudno, ako si Šust9ršič želi, da bi njegova knjižica ne prišla v javnost, in ako pod kaznijo svoje anateme zaničuje svojim ljudem, naj brošuro „hranijo zase in je nikomurin pod nobenim pogojem ne dajo iz rok", in jih dela zato tudi „osobno odgovorne". V SusterŠičevih besedah pa tiči tudi veleznačilno priznanje. Med vrstami namreč priznava, da je zmaga klerikalne stranke v prvi vrsti odvisna ne morda od zavednosti ljudstva, marveč od tega, če se bodo klerikalni agitatorji in priganjači strogo ravnali po navodilih, ki jih jim je podal dr. Šusteršič, to je, ako bodo znali dovolj premeteno in nesramno slepariti! Z ozirom na to smemo že sedaj s polnim pravom trditi, da ne bo klerikalne poslance dvignila na ščit svobodna ljudska volja, kakor se radi bahajo, marveč zgolj — no recimo — popisane glasovnice! Sicer pa moramo priznati, da je knjižica pisana s strankarskega stališča prav spretno in da bo morala napredna stranka najti primerni protiutež z izdanjem primerne knjižice, ki se bo takisto tikala volitev! — Klerikalnega kandidata sa Ljubljano niso postavili na shodu zaupnikov v četrtek, marveč to prepustili posebnemu shodu, ki bo v nedeljo. Dr. Krek je to utemeljeval na posebno imeniten način, Češ, da za ljubljanske zaupnike ni bilo dosti prostora na shodu v četrtek. No, prostora je bilo pač dovolj, a bali so se meščanskih ljudi, kajti na shodu se je zabavljalo in udrihalo po meščanstvu kar se je dalo. Kmet je vse, meščan pa nič, so oznanjali na tem shodu, in take stvari seveda niso za meščanska ušesa. Zato pa bo ▼ nedeljo poseben shod in tam bodo klerikalci oznanjali svojim par tuca-tom slabih obrtnikov in delavcev ravno nasprotje tega, kar so oznanje-vali kmetom. Kimavci pa bodo kimali, avgurji pa se jim bodo na tihem smejali. Konec bo, da bo proglašen kandidatom v Ljubljani GostinČarjev prijatelj pasar Kregar. — Klerikalci in uradniki. Na shodu klerikalnih „zaupnikov" se je dr. Šusteršič spomnil tudi uradnikov in ogorčeno zavrnil kot nečuveno laž, da so klerikalci proti uradništvu. In potem je povzdignil svoj tako simpatični organ in zaklical, da pozdravlja vse uradnike, ki so vestni, delavni, nepristranski in dobrohotni prijatelji ljudstva. Ta klerikalna hinavščina je naravnost ginljiva. Dan na dan šČu-jeta „Slovenec" in „Domoljub" zoper uradnistvo in predstavljata uradnike v vseh varijacijah kot ljudi, ki pasejo lenobo in prejemajo zato bogato plačilo. Najginljivejše pa je, da je zdaj proglasil uradnike kot svoje prijatelje tisti dr. SusteršiČ, ki je v dež. zboru tolkel s pestjo ob mizo in kričal, da uradniki žro, žro in žro. — Cela vrsta inteligence v klerikalnem taboru, Med drugimi veselimi novicami, ki so jih „zaupniki" klerikalne stranke izvedeli na svojem shodu, je bila tudi ta, da je že oela vrsta inteligenoe v klerikalnem taboru. Zaupniki so se radovedno ozirali, kje da je ta inteligenca, a videli so samo kozjo brado iiotrata S ukljeta — sicer pa same obrite obraze, s kolarjem in brez kolarja. Be inteligentnejših obra-zov ni bilo nič na shodu, kaj šele inteligence. Koliko je inteligence v klerikalnem taboru, kaže najjasneje kandidatna lista. Katoliške inteligence pravi reprezentant je GostinČar in Gostinčarjev imajo klerikalci v svojem taboru res celo vrsto. Škoda, da je že umrl Cibrov Jaka. Ko bi živel, bi ga klerikalci gotovo tudi kandidirali v drž. zbor. — Škofov zidar Trummler v konknrzu« Že zadnjič smo poročali da je šel škofov zidar Trummler v konkurz in svojim brezštevilnim upnikom obeta 30% v svrho poravnave. Kdo bode teh 30% plačal, je seveda drugo vprašanje. O tem nemškem privandrancu se Čujejo iz obrtnih krogov vedno zanimivejše stvari. Ne samo, da mu je šel naš brumni škof Tone pri vseh cerkvenih delih na roko, on je tudi za tega zidarja pri „Ljudski posojilnici" za ogromno vsoto dobro sfal. Na ta način mu je pripomogel, da je ta s p u-f a n i in skrokani ter docela nezmožni mazač delal vsem poštenim podjetnikom skrajno umazano konkurenco in sedaj toliko poštenih obrtnikov spravil ob pošteni zaslužek. Napravil je ogromne dolgove in ga ni skoraj v Ljubljani trgovca in obrtnika, katerega bi ne bil ta farški netopir premišljeno osleparil. Vsa stvar pa stoji seveda drugače in tudi jako smrdi, ker je imel ta Škofov prijatelj in ljubljenec pri cerkvah in Škofovih stavbah v e-likanski zaslužek in se danes lahko reče, da je ta apnar ves ta manever pripravljal že dlje Časa in ravnal premišljeno in si na ta način že pridobil svoj delež. Priporočali bi vsem trgovcem in obrtnikom, da primejo sedaj to škofovo mrzlico pošteno za ušesa in jo napravijo v nadalje neškodljivo, da ne bode zopet s svojim uslužbencem in s svojo desno roko popivala cele noči po beznicah in to vse na račun poštenih obrtnikov. Škofu pa čestitamo na njegovem fa-liranem zidarju. — Velik sbod Notranjske kmetske stranke11 se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. v št. Petru. Razvila se je zanj najobsežnejša agitacija. — V Bitnjah pri Premu na Notranjskem se vrši v nedeljo, S. marca, popoldne volilni shod pri ^Klobučarju". Sklicatelj je „Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko". — Dr. Koroiec zoper poslanca BoHfaL „Narodni list" piše: Na shodu v Orehovi vasi je poslanec Eobič po« roČal svojim volilcom in so ga ti proglasili za svojega poslanskega kan didata. „Slov. Gospodar" oziroma dr Korošec, ki hoče g. Bo biča izpodriniti in na njegovo mesto postaviti politično popolnoma nezmožnega profesorja dr. Vrstovška, izjavlja pa zdaj ves razjarjen, da se bode šlo zaradi tega sklepa Čez Robičevo glavo na dnevni red, in zakaj ? Ker so Robičevi voliloi bili toli predrzni in niso vprašali ošabnega dr. Korošca, ali smejo RobiČa voliti ali ne. Ves slovenski svet se zgraža nad to predrznostjo dr. Korošca. Dr. Korošca je pa itak imenoval nek njegov lastni tovariš poslanec najperfidnejšega Človeka na Spodnjem Štajerskem. Poslanec Robič si je svoj čas nakopal celo veliko zamero, ker se je preveč poganjal za izvolitev dr. Korošca, drugi prvaki so pa kakor n. pr. neki osebno sicer spoštovanja vreden prvak v ormoškem okraju izdali v vsakem okraju po 600 K narodovega denarja za žganje, podano dr. Koroščevim volilcem; in kaka hvaležnost jih zdaj zadene od strani tega istega dr. Korošca? Resničen je pač pregovor o ježa in lisici! Pa kdaj ga bodo naši starejši rodoljubi že enkrat uvaževaliV Dr. Korošec in dr. Benkovič bodeta šla torej, kakor pravi „Slov. Gospodar". Čez njih glave na dnevni red V! Poslanec RobiČ sicer ni pristaš narodne stranke, ampak po nepotrebnem celo njen ljut nasprotnik, pa vse eno moramo izreči svoje ogorčenje nad takim postopanjem mladega dr. Korošca zoper dolgoletnega po- slaaca, kateremu se ima zahvaliti za lastno izvolitev. — Preko Robič e ve glave? „Narodni list" piše, da so župniki slovenj ebistriŠkega okraja imeli posvetovanje v Slov. Bistrici in da so se zediuili za volilni okoliš Maribor desni breg na župana Piska iz Ho-tinje vasi pri Mariboru kot kandidata. — Skod narodne stranke sta- jerske se vrši 3. t. m. ob polu o. v Hrastniku pri g. Birticii, ob polu 2. pa v Trbovljah pri g. Forteju. — Velik {aven gospodarski Sbod priredi okrajni odbor narodne stranke Štajerske v Šoštanju jutri, 3. t. m., ob polu 3. popoldne v veliki dvorani g. Rajšterja. Predavalo se bo o kmetijstvu, hmeljarstvu ter o obrtništvu. — Sbod zaupnikov narodne stranke Štajerske za ljutomerski in gornjeradgonski okraj se vrši 17. t. m. v Ljutomeru. — A d juti avsknltantov in pravnik praktikantov. Naredbeni list justičnega ministrstva razglaša dve odločbi, s katerima se sledeče določa gled^ podelitve adjutov av-skultantom in štipendij pravnim praktikantom: avskultanti, ki najmanj eno leto po obljubi, ki so jo storili pri vstopu v sodno službo, niso dobili nobenega sistematičnega adjuta, dobe, če je njih službovanje zadovoljivo, 1000 K adjuta od višjega deželnega sodišča. Ako se je izvršilo imenovanje za avskultanta pred ali po poteku enoletne sodne službe, se podeli adjutnm s 1. onega meseca, ki sledi imenovanju za avskultanta. Avskultanti, glede katerih so bili podani ti pogoji že pred 1. marcem 1907, dobe 1. mesečni obrok 1. marca 1907. Pravni praktikanti, ki so v sodni pripravljalni službi bili naj-maDJ eno leto pri sodišču, ne da bi bili dobili adj utiran o avskultantsko mesto, dobe letnih 840 K kot štipendijo. Število štipendij določita ju-stično in iinančno ministrstvo in jih podeluje višje deželno sodišče onim pravnim praktikantom, katerih službovanje je docela zadovoljivo. Ta podelitev se izvrši od 1. marca 1907 dalje. Pozneje se podeli štipendija s 1. onega meseca, ki sledi enoletnemu pripravljalnemu službovanju — oziroma s 1. onega meseca, ki sledi izpraznjenju kakega štipendija. Izplačuje se vnaprej v mesečnih obrokih po 70 K. Predsednik višjega deželnega sodišča ustavi izplačevanje 1.) ako se pravnemu praktikantu po končani triletni pripravljalni službi ne dovoli nadaljevanje prakse, 2.) ako pravni praktikant, kateremu se je dovolilo nadaljevanje prakse, ne položi v teku 4 mesecev po končani pripravljalni službi z uspehom sodniške skušnje ali 3.) ako je višje deželno sodišče iz- reklo, da se pravni praktikant izključi od sodne prakse pri kakem gotovem sodišča ali pri vseh sodiščih okoliša višjega deželnega sodišča. — Is poštne Slnibe. Poštna oficijantinja Ana D r d a v Gradou je postala poštarica v Mislinji pri Slov. Gradcu. Iz ielezniibe slnibe. Od Št. Jurja ob južni železnici je premeščen postaj enacelnik Petritsch v Grobelno. Slovensko je govoril le, če je bila velika sila. Na njegovo mesto je prišel trd Nemec Je 11. Slovenski železniški uradniki gredo pa v tuje kraje. — Iz gozdarsko slnibe. Goz darski asistent gosp. Rudolf N e u -winger v Idriji je imenovan za gozdarskega in domenskega upravitelja. — Imenovanje« Za učitelja stro kovnega risanja na obrtni šoli v Kastvi je imenovan g. Vilko Sever, absolvent c. kr. umetno-obrtnega muzeja na Dunaju. — Is pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, popol dne (za lože par) se vprizori drugič v sezoni priljubljeni ljudski igrokaz s petjem „Revček Andrej če k" z g. Verovškom v naslovni vlogi.— Zvečer (nepar) se poje zadnjič v se zoni Kienzlova opera „Evangelj-nik", ki je glasom kritike izborno uspela. Naslovno vlogo poje g. pl, Rezunov, Ivana g. Oufednik, Marta gca. Prochazkova, Magdaleno gca. Reissova, justiciarja g. Betetto. — V torek (nepar) je častni večer velezaslužne primadone, gospe Skalo ve. Pela se bode Verdijeva „Traviata". — Slovensko gledališče- Častni večer tenorista g. M pl. Rezunova se je prav lepo obnesel in iznova dokazal, koliko simpatij uživa nas vrli tenorist. <5e pregledujemo vrsto opernih pevk in pevcev vidimo, da smo imeli vedno največ neprilik z g. tenoristi; eno lastnost so imeli VSI V najvišji potenci t. j. domišljavost, vse druge lastnosti, ki jih mora imeti dober operni tenorist, 80 jim pa navadno manjkale. Izobrazbe, tudi muzikalne, jim jo navadno nedostajalo, kar je neizmerno kvarno vsakemu pevcu, ker vse vloge le po svoje predstavlja, tudi z glasovno izobrazbo se večina ni mogla ponašati, t. n. pr. smo imeli tenoriste, ki so imeli sicer krasan raezzevoce, vsega ostalega pa od matere narave niso podedovali, priučili se pa tudi niso. Tudi višina naših tenoristov ni bila baš njih najboljša stvar itd., naštevali bi lahko celo knjigo najhujših napak in njih posledic. — Za tekočo dobo se je pa slovenski intendanci posrečilo pridobiti si g. Rezunova, ki je pač izmed vseh naših bivših tenoristov najboljši. Njegov glas ima vse omamljive lastnosti liričnega tenorja, katere so že deloma izgubile svojo popolno sve-žost, ker g. Rezunov ne poje samo lirične partije temveč povprek vse tenorske partije — konj, katerega rabi kmet za težko in lahko vožnjo, morda še celo za ježo, ne more biti vzgledno dober nii za eno niti drugo. Da bi pa na tako velikem odru, kot je slovenski, imeli liričnega in junaškega tenorista, nato ni misliti, in hvaležni moramo biti, da smo po dolgem času dobili res moč, kateri ne delajo pevskih težkoč niti najtežje partije, če koncem sesije pregledamo vse vloge g. Rezunova, moramo pač priznati, da so mu vse izvzemši vloge Janka v „Prodani nevesti" prav dobro posrečili, in težko je odloČiti, v kateri vlogi je najboljši, ker se v^dno vživi v dejanje in značaj predstavljajoče osebe. Gosp. Rezunov šteje pa za najboljšo svojo vlogo Hermana v (Jajkovskega tride-jansfci operi „Pikova damau, katero smo včeraj v letošnji seziji prviČ slišali. Slikovitost in nežnost glasbe Čajkovskega je znana in zato se ni čuditi, da je imela tudi ta zelo težka opera včeraj popoln uspeh. Seveda junak večera je bil g. Rezunov, ki nam je Hermana v vsakem oziru krasno predstavil. Kot priznanje za njegovo delovanje na slovenskem odru, in v znak simpatije mu je občinstvo podarilo dva krasna venca, in mu prirejalo najprisrčnejše ovacije. Izmed sopevcev moramo pohvalno omeniti gospo Skalovo (Liza) in gospo pl. Rezunovo (grofico), gdč. Reissovo (Pavlina), Prochazkovo (Chloe) in KoČevarjevo (Daphnis), dalje gg. Ourednika (knez Jelecki), Betetta (Surin) in Raneka (Tomski). Tudi ostali solisti in zbor so po svoji moči pripomogli do dobrega uspeha. Gledališče je bilo razprodano. P. K. — „Radogoj". V včerajšnji seji je vzel odbor „Radogoja" odstop dosedanjega tajnika ravnatelja dr. Požar j a na snanje in mu izrekel zahvalo sa njegovo odborniško delovanje. Nato je izvolil tajnikom dr. Gregorja Žerjava. — „Ljubljanski Sokol10. Odbor je sklenil, da priredi tudi letos kresno veselico na dirkališču. Posvetoval se je tudi že o mask ar adi prihodnjega leta in ji izbral za geslo: „Ellora ali žegnanje v Indiji". — Akademija. Še enkrat opozarjamo na predavanja gospoda dr. Heinz a, profesorja na zagrebškem vseučilišču. Gospod profesor predava v „Mestnem domu" danes ob 8. uri zvečer in jutri ob 5. uri popoldne o oblikah in življenju bakterij. Predavanje, ki je bo g. predavatelj spremljal z demonstracijami, bo torej jako zanimivo. — Gregorčičev večer priredi „HploŠno slovensko žensko društvo" dne 10. marca v veliki dvorani „Mestnega doma". Na sporedu prolog, predavanje ter pevske in glasbene točke. Večer bo jako zanimiv ter opozarjamo že sedaj slavno občinstvo nanj. — Družinski večer s plesom, ki ga priredi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v nedeljo, dne 10. suŠca v zgornji veliki dvorani „Narodnega doma" pod pokroviteljstvom blagorodne gospe Franje dr. Tavčarjeve, bo nudil vsakomur kar največ užitka in zabave. Pevsko društvo „L j u b 1 ja □ s k i Zvon" sije nadelo nalogo, omogočiti in ponuditi zabavo in užitek tudi širšemu občinstvu in to proti minimalni vstopnini 1 K. Izbrani koncertni spored bode obsegal osobito več pevskih točk, ki se bodo prvič proizvajale na tem večeru. Po koncertnem sporedu je ples. Kakor je znano, se po vseh svetovnih mestih vrŠe največje in najlepše plesne zabave baš v postnem času; ker pa postaja mesto Ljubljana od dne do dne večje in modernejše, je umestno, da se otresemo starega žili -strstva, ter, da tudi pri nas postane družabno življenje bolj velikomestno, oziroma, da se modernizujemo. Da pa bode ta večer v vsakem oziru neprisiljen, torej kar najbolj mogoŽe domače zabaven, se želi udeležba v promenadni obleki. Torej v nedeljo 10. sušca vsi v „Narodni Domu ! — Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" ima svoj 24. redni občni zbor v soboto, dne 16. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v „Narodnem domu" z običajnim sporedom. Dalje se vrše večje društvene veselice: Dne9. junija t. 1. oziroma 16. junija t. 1. in 4. avgusta oziroma 11. avgusta t. 1. — VIII. odborova seja »Glasbene Matice" dne 26. februarja. Navzoči: predsednik prof Štritof, odborniki gg. Hubad, Milčinski, dr. Ravnihar, Razinger, dr. Rude ž. Jebeni k, Zotman. Zebre, Rozman, dr. žirovnik in Šol. ravn. Gerbić. Zapisnikar tajnik bebenik. I. Naznanila predsedstva. Vložnega zapisnika je do danes 735 številk. C. kr. dež. sodisČe je naznanilo sklep o izbrisu zastavne pravice potresnega posojila. Mestna hranilnica ljubljanska je likvidirala novo posojilo 4000 K, vracunila si je vsoto 364(3 K 40 h za zamujene anuitete in 26 K 26 h za kolke, društvu pa izplačala prebitek 3*27 K 34 h. Sedaj bo šlo odplačevanje redno naprej. Društvo mora plačevati vsako leto '2140 kron amortizacijskih obresti. Mestni magistrat ljubljanski odpoveduje za 1. avgust 1907. vse v hiši Glasbene Matice" v Gosposkih in Vegovih ulicah za mestno višjo dekliško šolo najete prostore. Prošnje za zvišanje podpor so se oddale na vlado, na Kranjsko hranilnico in na vse posojilnice; prošnja na deželni zbor je pripravljena, a oddala se bo, ko bo sklican deželni zbor. Kmetska posojilnica na Vrhniki je poslala za 1907. podpore ~>0 K. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je dovolil za tekoče leto redne podpore 3000 K. V ztnislu zakona o zavarovanju zasebnih nastavljencev za starost in onemoglost se je za društvene učitelje referat izročil dr. Zi-rovniku. II. Nujnosti. 1.) Ponudba ženskega vzgojevalnega in izobraževalnega društva ..Mladike" v Ljubljani, da prevzame v najem prostore, v katerih je višja dekliška šola, z istim dnem, s katerim jib bo ostavila višja dekliška šola, in pod istimi pogoji, se sprejme. 2.) Rešile so se prošnje gojencev za oproščenje uko-vine v drugem tečaju. Oprostilo se je bodisi popolnoma, bodisi deloma 57 gojencev. Skupna vsota oprostitve znaša za IL tečaj 990 K, dočim je znašala v I. tečaju 1078 K, torej za celo leto 20t>3 K. 3) Dvema učiteljema se je na njih prošnjo dovolila enkratna draginjska doklada vsakemu po 120 K, o regulaciji plač vseh učiteljev pa se bode sklepalo, čim bo znan uspeh naših prošenj za zvišanje podpor. III. A sanacij a. Pravni zastopnik društva dr. Ravnihar obrazloži zadnje korake, ki jih je storil V svrho asanacije. Novi izvanredni darovalci v pokritje deficita so v zadnjem času: gospa Josipina Jaro 50 kron, g. pl. Trnkoczy 10 kron, Puntigamska pivnica 10 K, kazenske poravnave po dr. Furlanu 20 K, po dr. Kokalju 20 K, po dr. Ravmharju 20 K in po dr. Trillerju 250 kron. Novi redni prispevatelji so postali gg. Andree Ditrieh in prof. Pleteršnik. Stanje asanacije do konca februarja: nabralo se je vsega skupaj 6384 K 52 vin. Odslej naprej bo ob samih mesečnih prispevkih ves deficit z obrestmi vred pokrit v 25 mececih. IV. Finance. Natančno poročilo o finančnem stanju, osobito o gmotnem uspehu konceitov v „[Jmonu" mora za to sejo izostati, ker je bil blagajnik dolgo bolan in je obolel tudi njegov namestnik Deficit šolskega koncerta z dne 20. dec. se končno rektificira na 77 K 34 h. Stanje pen-zijskega zaklada do 31. dec 190ti. so konstatira na 2997 K 91 h. V. Šola. Vijolinske ure, katere je imel neki gojenec, ker jih edini učitelj za vi-jolino ni zmagoval, je prevzel zopet g. Vedral proti temu, da je drugim učiteljem oddal svoje klavirske učence. Obolelega učitelja g. Prochazko je skoro ves januar nadomeščala gdč. Pavla Treo v I —VI. razredu klavirja. Učencem, ki niso imeli pouka, se ukovina ni zaraČunila. Statistika šole: Do danes je vpisanih rednih gojencev 307, za 26 več, nego lani ob istem času. Konstatira se, da se ukovina redno vplačuje. Sklene se kupiti en nov čelo. VI. Muzikalije. Korektura muzikalij za 1905 <>. se je že popravljena tiskarni vrnila. Prvotni sklep, da se poleg enega zvezka zborovskih skladb izda še en zvezek narodnih pesmi, se v toliko predra-gači, da se izdajo samo zborovske skladbe, ker so obsežnejše nego zadnja publikacija 21 zborov, narodne pesmi pa se izdajo še tekom leta kot društvene muzikalije za 1. 190b\ 7. Hrvatski glasbeni pisatelj g. Dobronić se je na poziv redakcije „Društva hrvatskih književnika u Zagrebu", ki izdaje revijo „Savreme-nik" ponudil za reeenzorja slovenskih muzikalij, izdanih od „Glasbene Matice11. VII Koncerti. Sklep pevskega zbora, da se na prihodnjem koncertu izvajaj Verdijev „Reijuiem44, se vzame na znanje. Glede Kubeli-kovega koncerta v Ljubljani odgovarja na odborov pismeni poziv mojstrov zastopnik g. Skrivan, da za letos koncert ni možen, morebiti pa se bo izvedel v prihodnji sezoni. VIII. Knjižnica. Nabavijo se trije izvodi Devovih narodih pesmi za knjižnico. Glede skladb Rosenberg-Ružičevjh se sklene počakati, da izidejo. Nato zaključi predsednik sejo, ki je trajala eno uro in tri četrt. — Pogreb polkovnika Vućetića je bil včeraj popoldne jako velikanski in so se ga udeležile vojaške in civilne oblasti v naj obilnejšem številu. — „Muzejskomu društvu za Kranjsko" je znani zgodovinar prof. dr. Kos v Gorici podaril za društvene potrebe 1000 kron. Prof. dr. Kosa je društvo nedavno tega izvolilo za častnega člana. — Zaupniki v muzeju. V četrtek popoldne je prišlo nekaj klerikalnih zaupnikov v muzej. Med njimi so bili eksemplari, o katerih se lahko reče: Škoda, da jih niso kar obdržali v muzeju na zoološkem oddelku. — Zaradi pasivne resistence ▼ Trsta je dobilo postajenačelništvo tukajšnjega južnega kolodvora včeraj ukaz, naj takoj sestavi vojaški vlak za 1000 mož in 70 častnikov. Vlak je že pripravljen za odhod. — Sadi pasivne resistence pomorskih delavcev v Trstu so ces. kr. pomorska skladišča ustavila sprejemanje blaga za Trst luko. Zbog tega se ne sprejema od sedaj naprej tovorno blago za Trst luko c. kr. državne in za Trst južne železnice. — Na semenj v Kandiji je 28. februarja prišel — eden prodajalec, ki je prignal šest pre&i?.kov. Ko je dospel na sejmišče in videl razne javne fankcijonarje pa nobenega prodajalca, je vprašal najimenitnejšega uavzočnih gospodov: Kdaj pa se vendar začne semenj? Odgovor je bil: Ravnozdaj ko ste vi prišli! Najprej zvabijo kmeta na ta semenj, potem pa se iz njega še norca delajo. Kmet je ves obupan vprašal, kje so drugi vozniki in če morda ni prišel na pravo sejmišče, a reklo se mu je: Sejmišče je že pravo, a sejmarjev ni nič. Kmet se je začel jeziti na tistega, ki je v nedeljo klical v Šmarjeti, da bode v četrtek „ta veliki semenj v Kandiji- in se je odpravil domov z besedami: „Takega semnja še nisem doživel in tudi nikdar več n« pridem na semenj v Kandijo." Gospodom pri deželni vladi bi svetovali naj si^ enkrat v Kandiji ogledajo, kako je kmetu v korist na papirju podeljeni semenj. Semenj v Kandiji je vlado veljal le nekaj papirja in Črnila, korist kmeta ji pa mora biti deveta briga, sicer bi ga a temi semnji ne imela za norca. — Ogenj. Danes teden je pogorel kozolec kočarja Franca Gričarja v Beli oerkvi s klajo in gospodarskim orodjem. Škode je 600 K. Za-žgal je 4letni domač sin. — Nagla smrL V Ravniku pri St. Rupertu so našli mrtvega (i3letnega kočarja Jožefa Dolenška, ki j a bil božjasten in je umrl najbrž valed epiloptičnega napada. iunaunnHHSi mm 2 Prilog« „S^ovenstemo Harodn" št 51, dne 2. marca 1907. — Aretirali SO 261etnega Jožefa Črčka iz Knežje vasi pri Trebnjem ia sieer v Razdrtem na Notranjskem ČrČek je znan kot slepar z Šenitbami. — Okrožno bolniščnico v Postojni bodo razširili. — Pod klopjo. Dne 27. februarja se je vršila kazenska razprava pri i krajni sodniji v Ilirski Bistrici Tožen je bil znani klerikalni agitator iz Zgornjega Zemona Janez Gr-žina. Obdolžil je svojega soseda, naprednega kmeta, krive prisege, ker ni L ©tel napeljati vode na njegov mlin. Razen stroškov in odškodnine i«- n oral plačati toženi 10 kron za Ciril-Metodovo družbo, da se je izognil obsodbi. — Kadar pride Čas dokazati komu krivdo, zbeže v koruzo, drugače pa ti hinavci blatijo poštene ime svojega bližnjega. — Stekel pes je prišel k žre-betišČu na Prestranek, kjer so ga ubili. Dobro bi bilo izvedeti, odkod se je pes priklatil, — V ponedeljek, IS. m. m. se je priklatil vil. Bstrico stekel pes ter je ugriznil učenko I. Margon, da'.je Antona Wohlab-skvja in Frana Mohorica. Prva dvn so oddali v Pastenrjev zavod na Dunaj. Pes je bežal odtod v Trnovo, kj-r ga je 14letni Jožef Benigar s Trnova — katerega je tudi napadel — prebodel z gnojnimi vilami. — Stekline su m lj i v pes je ugriznil g Ivana B rgoča, posestnika in trgovca v Kleniku pri St. Petru Odpeljal se je v Pasteurjev zavod na Dunaj. — Sreča v nesreči. Franc Pavčič, 71etni deček iz Vel. O'oka na Noranjskem, se je drsal na majhnih saneh na hribcu nad vaškim vodnjakom. Sani ho mu zdrsnile čez rob, da je padel naravnost v vodnjak. Matija Černjač iz Vel. Otoka in Franc Mikiavčič iz Zagona sta ga potegnila iz vodnjaka k sreči še pravočasno. — Ponesrečila sta se v pre- mogokopu v Thnmas Bo v Severni Amenki dne 4. februarja brata Jožef in Janez Bizjak iz Hraš^ pri Postojni in Franc Sabec iz Trnja pri Šent Petru Jožef Bizjak in Franc Shbec sta oba oženjena. Prvi je zapustil ženo in 3 nepreskrbljene otroke, drugi pa žen d in <> nepreskrbljenih otrok. Oba sta bila komaj pol leta v Ameriki. — Kmetijski pouk, Na povabilo trkajšnj«' kosauske kmetijske podružnice priredi deželni koniisnr za vinstvo in sadjarstvo g. Fr. Gombač strckovno predavanje o vinarstvu in sadjarstvu v nedeljo, dne 10. t. m. in sicer ob 11. uri dopoldne na Ostrožnembrdu, ob treh pa v Košani. Gospodarji so vabljeni udeležiti se teh shodov v mnog'»brojnem številu, ker se bo pri tej priliki razpravljalo glede razširjenja subv. drevesnice v Bujah-Košana ter glede oddaje letošnjih drevesc in trt iz teh subvenc. nasadov. Ker ta drevesnica lepo uspeva, zato je treba skupnega sporazumnega delovanja, da se, poleg trtoreje, sadjarstvo v naši Vremski dolini lepo razvije, ker pridelovanje lepega sadja donaša vedno gotove dohodke. — Kmetijski shodit Pretečeno nedeljo po krščanskem nauku je priredil d-želni vinarski komisar g. Fr. Gombač v Vremah kmetijski shod, na katerem je v poldrugo uro trajajočem govoru v mnogo broj nem številu zbranim posestnikom predaval o vinarstvu, sadjarstvu, raznih trtnih in sadnih boleznih itd. t,er jih je vzpodbujal h kmetijski organizaciji v sviho lažje in boljše prodaje svojih pridelkov. Na splošno, na shodu i raženo žeji o priredi v Vremah še poseben praktičen te<"aj za odrasle kmečke sinove dne, 11. marca od 9. ure dopoldne naprej. — Sprememba posesti. Gosp. Jožef F u so. stavbni mojster v Kranju, je prodal svojo vilo v kokr-skem predmestju lirmi Zabret in Hutter, tovarni za laneno olje v Britofn pri Kranju za 34 000 K. — Bolnica v Bohinjski Bistrici. C. kr. gradbeno vodstvo železnice je veliko zidano bolnišnico z vso opravo in kirurgičnimi instrumenti prodalo zdravstvenemu zastopu v Bohinjski Bi&trici. S tem je Bohinj pridobil zopet veliko, ker se namerava napraviti iz te bolnišnice javna bolnica, katera ima že sedaj za 50 bolnikov in vse drugo osobje prostora. Mero-dajni faktorji naj uvažujejo to misel, ker .v Ljubljani je že itak vse prenapolnjeno, tukaj pa čist gorenjski zrak, in bolj prikladno ni nikjer na Gorenjskem, kakor ravno v Bohinju. „Nem6ka hiša" v Celju. Na „nemški hišiu kron. — Gimnazijec Ivan Uran je našel srednjo vsoto denarja in ga oddal na magistratu - „Ljubljanska društvene godba8* priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl), Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši v salonu restavracije prinLe vu" (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8 uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. februarja 1907. Število novorojencev 19 (= 26-34%,,), mrtvorojenih, umrlih 28 (= 38 78 %0), med njimi je umrl za ošpicami 1, za jetiko 7, vsled nezgode 1. za razUčnimi bo-lezriimi 19. Med njimi je bilo tujcev 5 (—17 85 %), iz zavodov 12 (=42'85 %). Za infek cijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 3 osebe. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur". V službo se sprejmejo: 2 poslovodja, 1 knjigovodja in korespondent, 7 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočnik, špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik želez-ninske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 1 kontoristiuja, 2 blagajničarki. 5 učencev. — Službe iščejo: 3 knjigovodje m korespon-deuti, 2 kontorista, 12 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika žeieznin-ske stroke, 10 kontoristinj, 4 blagaj-ničarke, 4 prodaja ke. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. — Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 22. do 28 februarja je dela iskalo 17 moških in 40 ženskih uslužben-c v. Delo je biio ponuđeno 13 moškim in 46 ženskim uslužbencem. V 38 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 28. februarja je došlo 479 delojemalcev in 506 delodajalcev. V 286 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 2 strojna kuriloa, 1 krojač, 5 trgovskih slug, 1 graščinski kočij až, 1 maj ar, 6 voznikov lesa. 10 konjskih hlapcev. Ženske: 1 kavarniška blagajničarka, 2 šivilji. 3 natakarice, 2 kuharici k orožnikom, 5 gostilniških deklic, 6 kuharic, 11 deklic za vsako delo. — Dela iščejo: moški: 1 strojnik, 1 mlinar, 2 zidarja, 2 pisarniška slugi; ženske: več prodajalk raznih strok, več računajočih natakaric, 3 sobarice in razni drugi posli. — Oddati je stanovanja z 1, 2, 3. 4 in 5 sobami, terveč mesečnih sob. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. V seji hrvatskega sabora v četrtek je prvič govoril nemški poslanec za Rumo Riester. Branil se je proti očitanju posl. Supila, da so Nemci v Slavoniji pangermani in da zasledujejo vsenemske težnje. Pritoževal se je zlasti proti napadom „Pokreta" in rHr7. Branika" ter zatrjeval, da so vsi ti napadi neopravičeni, češ da so Nemci na Hrvatskem „lojalni in verni državljani hrvatske domovine". Govornik je na^lasal, da so si Nemci osnovali svoj list samo v obrambo svojega jezika v šoli in cerkvi, odkoder ga pode učitelji in duhovniki, dokazoval, da nemški kolonisti ne dobivajo podpor iz Bero-lina ter končal svoj govor z opetovanim zatrdilom, da so Nemci naj -zvestejši in najlojalnejŠi podaniki Hrvatske. Med Riesterjevim govorom je opetovano prišlo do zelo burnih prizorov. Nato se je nadaljevala podrobna debata o proračunu. K tej točki je govoril grof Kulmer, ki je pobijal ugovore Starčevićancev proti proračunu in zlasti zagovarjal postavko „ban". Nato sta govorila še starčevićanska poslanca dr. Eie-govič in dr. I. Frank. Dr. Frank je govoril samo o Bosni in reagiral na Supilova izvajanja v tem oziru. Zaključno besedo je imel poročevalec dr. Fr. Potočnjak, ki je pojasnil povišanje dispozicijskega fouda s tem, da vlada ustanovi posebni kore-spondenčni urad. * Najnovejše novice. Podržavljene lekarne. Zbornica v He- senu je sprejela zakonski načrt, da preidejo vse lekarne v drž upravo. — Civilni zakon na Španskem je s kraljevo naredbo zopet odpravljen — Nemški cesar na Ogrskem? Cesar Viljem je obljubil nad-vojvodinji Izabeli, da pride na obisk v njen grad v Bielju na Ogrskem, ako mu bo le dopustil čas. — Pet otrok je ubilo v kamnolomu pri Koblenzu. —- Sleparji. Dr. Munk na Dunaju je padel v roke premetenim sleparjem, ki so mu poverili zastopstvo neke ruske tovarne galoš proti kavoiji 80 000 K. Poslali so mu d va vagona slabih galoš, zapravili kavcijo in izginili. • — Umrl je Frankfurtu bivši so-cialno-demokratičui državni poslane« Sabor. — Za poveljnika maroške p o 1 i c i j e je sultan potrdil švicarskega polkovnika Mullerja. — Nova vstaja se je pojavila na Kubi. V Santijagu so vstaši umorili ameriškega konzula Holladeva. — Vsled lakote na Kitajskem je začelo prebivalstvo ropati državne zaloge riža. Vlada je ukazala vsakega obglaviti, ki ga dobe pri ropanju, toda vojaštvo ni več kos gladnim roparjem. — Velik p o ž a r di vja v gornje-štajerskem trgu St. Lambrecht, ki ima večinoma le lesene hiše. — Umor. V Monakovem so izkopali na mestu, kjer je stal svoje-časno cirkus Niedorferjev, truplo mladega bankirja Hendschela. Niedor-fer je umor priznal, a ne pove nagiba. — Velikanskega oria sta ustrelila blizu Monakovega dva lovca. Orel je nesel v krempljih divjo kozo. — Grofica Montignoso se je s princezinjo M o ni k o med vožnjo v avtomobilu ponesrečila. Grofica se je močno udarila na več krajih, mala Monika pa si je nagriznila jezik. * Zima nas Še ni popolnoma zapustila, pa že dohajajo vesti iz naših letovišč, da spomlad ni več daleč. Iz Giesshiiblske Slatine nam poročajo, da so z razpošiljanjem tamkaj tako-rekoč na vseh črtah zopet pričeli, kar je vsekako zanimivo za mnogobrojne prijatelje te svetovnoznane slatine, ki jo zlasti za influenco rabijo radi in z uspehom. * Dunajsko dobrodelna in društvo Ogrevalnih SOb priredi za okrepitev svojih fondov loterijo in »o vlečenje nepreklicno dne 26. marca t. 1. Društvo prosi vse one, ki prijetih srečk ne nameravajo obdržati, naj jih čimprej vrnejo upravi loterije: II., Spiegelgasse 15, da >e še pravočasno lahko pošljejo kam drugam. V^em dosedanjim kupcem se društvo obenem zahvaljuje v imenu vseh ubožcev. * Volilna agitacija leta 1706. Leta 1786. so bile na Angleškem bum? volitve v parlament. V Londonu je nastopil za kandidata tuli sloveli Fok. Imel, pa je imel težavno stališče, ker se je bil kot minister zameril volilcem. Tedaj pa je nastopila zanj lepa voj-vodinja Devonshire. Vozila se je neprestano po volilnem okraju ter neumorno agitirala. Nekega dne je obdelavala nekega milarja, H pa je izjavil, da voli Foka le, ako mu vojvodinja da poljub. In vojvodiija se ni obotavljala. Milar ni mo.čal in kmalu je ves okraj govoril o tem poljubu. Za njimi so prišli mesarji in drugi obrtniki z enakimi zahtevami, tako da vojvodinja ni zmogla več sama celega „posla", temuč je ustanovila damski odbor, ki so mu pristopile lepe plemkinje, ki so šle na delo vsaka po določeni ulici ter de ile potjube. Našli pa so se moški, ki so za par dni utajili poljub ter hoteli dobiti še enega, zato je dobil vsak volilec pri poljubu poseben trak, ki ga je moral nositi na prsih. Seveda ni treba praviti, da je bil Fok izvoljen. * Napoleon in črka „M". Neki angleški časnikar, kateremu gotovo ni manjkale časa, je preiskal, v kaki zvezi je bil veliki cesar Napoleon s črko „M". Prva velika bitka, ki jo je dobil, je bila pri Marendu, a Moskva je bila grob njegove slave in veličine. Marija Lujza mu je bila najvernejša družica v življenju. Vsi njegovi maršali (Massćaa, Marmont, Macdonald, Murat, Moucpv, M >rtier) in 26 divizijskih generalov ]e imelo v svojih imenih M za začetoo črko. Prvo sovražnikovo mesto, ki ga je zmagonosno zavzel je bil Milan, zadnje pa Moskva. Malet je ruval proti njemu, pozneje pa Marmont Njegov prvi kancelar je bil Montesipdeu, njegovo zaduje bivališče na Francoskem je bila trdujava Malmaison. V proguanstvu na otok sv. Helene ga je spremljal Častnik Montholon, a strežaj na otoku mu je bil Marchond. Mortier je bil njegov najizvrstnejši general, Moreau ga je izdal, a Murat je zanj umrl. * Najnovejša zabava na Angleškem- Raznovrstne so zabave, s katerimi se kratkočasijo Angleži. V ta namen porabijo več in raznovrst-nejših stvari, kakor katerikoli drug narod na zemlji. Zelo pogosto jim napravlja največjo zabavo kaj takega, kar drugih narodov niti ne gane. Semkaj spada znano abecediranje(spel-ling), s katerim se Angleži kaj radi zabavajo v družbah. V najnovejšem času se je na Angleškem pojavila nova zabava, ki se je prav epidemično razširila preko cele dežele. Začeli so namreč pisati najrazličnejšo statistiko o vseh mogočih in nemogočih stvareh. Ako si hoče dandanes kdo na Angleškem pridobiti odlikovanje in ugled, mora iznajti nekaj novega na š*rnem in obsežnem polju statistike. Nekaj zanimive statistike se je nabralo glede ljubezni. Neki strokovnjak v tej zadevi je šel stvari do jedra in uspeh tega važnega raziskovanja nahajamo v sledeči statistični tabeli: 2 pogleda 1 smehljaj, 3 smehljaji.....1 znanje, 2 znanji ... 1 ljubimko vanje, 1 Ijnbimkovanje ... 1 poljub, 100 poljubov.....1 zaroka, 1 zaioka.....1 poroka, 1 poroka......2 tašči, 2 tašči .... 1 prav hud čas. S tem seveda ni s statistiko o ljubezni še pri konci. Neki drug star samec, ki je globoko proučil skrivnosti srca, je po svojih izkušnjah sestavil drugo tako tabelo. Po podatkih tega strokovnjaka se more celo ljubezen od začetka pa notri do konca izraziti s sledečo, na resničnih dejstvih slonečo statistično tabelo : 17 namežikovanj ... 1 smehljaj, 9 smehljajev .... 3 besede, 39 besed.......1 poljub, 77 poljubov . 1 ženitbena ponudba, 1 ženitbena ponudba . . 1 sestra, 3 sestre......1 zaroka, 3 zaroke.....1 poroka, 1 Doroka ... 40 let nadloge, 40 let nadloge . . . . .1 pogreb, 1 pogreb .... 1 srečen mož. Glede zakona je našel drugi statistik sledeče: 2 ljubimca tvorita 1 zakon, 1 zakon naredi ... 1 otroka, 1 otrok naredi . . 1000 krikov, 1000 krikov naredi . 1 blaznega. Pred nedolg^m časom je londonska policija prijela nekega pohaj ko valca, češ, da je bil pijan. V svojem zagovoru je priznal, da je nekoliko pil in je bil nekoliko pod vplivom pijače, ko so ga prijeli, zatrjeval pa je odločno, da pijan ni bil. Pred policijskim sodnikom se je zagovarjal, kazaje na resnično statistično tabelo: 1 Čaša piva ga je naredila vzvišenega. 2 čaši piva ste ga naredili zgovornega. 3 čaše piva so ga naredile, da je pel, 4 čaše piva so pa naredde, da je začel govoriti o svojih bogatih sorodnikih. Godrnjav starec je moral biti, ki je sestavil spodaj stoječo statistično tabelo o godbi, ki je vendar tako važna v našem vsakdanjem življenju. Da se ^a more razumeti, je treba pomniti, da je prebival v neki hiši, v katere drugi polovici je stanovala muzika-lična družina. On pravi: 1 dekle......50 krikov, 50 krikov 1 uro pouka v petju, 10 ur pouka v petju . 1 prazna hiša, 250 praznih hiš . 1 zapuščena vas. Neki drug potrpežljiv preiskovalec se skoraj popolnoma ujema z ravnokar omenjenim, samo s tem razločkom, da je oče petero bahatih hčera, katerih vsaka je imela izvrstno muzika-lično cdg< jo. Iz tega se da sklepati, da temelji tudi njegova statistična tabela na osobni skušnji in je radi tega trajne vrednosti. Glasi se pa: 1 hči in 1 klavir naredita 1 godbo, 1 godba in 1 hči naredita očeta divjega, 1 divji oče in 1 klavir naredita 1 polom, 1 polom in 1 hči naredita 1 ome-dlevico, 1 omedlevica in 1 jezna mati naredita 1 ponižnega moža, 1 ponižen mož in 2 jokajoči ženski narede 1 veselo šiviljo. Neki drug statistik je obrnil svojo pozornost do one vrste ljudi, ki se jim v življenju pravi: deček, deČak, fant, poba itd. Vkljub temu, da se zdi, da je statistika o tej zadevi nekoliko težavna, se bode splošno priznalo, daje precej resnice v sledeči tabeli: 1 deček in 1 n^va knjiga = 1 raztrgana knjiga, 1 raztrgana knjiga in 1 častitljiv učitelj = učitelj, ki pleše, 1 učitelj, ki pleše in 1 palica = 1 vpijoč deček, 1 vpijoč deček in 1 hrastova klop = žalosten slučaj. Take so najnovejše zabave na Angleškem! • Po znižanih Cenah. Gvardijanu frančiškanskega reda v Palestini je papež Aleksander VI. dal pravico, podeljevati „red sv. groba". Ko je papežPij IX videl, kako lepe svote dobivajo frančiškani za ta red, poveril je red jeruzalemskim patrijarhom, ki so denarja bolj potrebni. Poprej je bil red zelo drag, patrijarhi pa so mu polagoma znizaii ceno na 800 K. In delali so izborne kupčije, kajti število redovnih vitezov je raslo, kakor gobe po dežju. Nedavno je bil za jeruza- lemskega patrijarha imenovan Camas-sei, ki je ceno še znižal ter sploh še pred svojim odhodom delil red sv groba vsakomur, ki je pokasal denar. Ko je papež za to izvedel, je bil selo hud ter je do preklioa sploh ustavil delitev tega reda. Posebno se jeze stari „ vitezi", ki so si morali red zaslužiti z darovi za cerkev in z visoko pristojbino, a sedaj jim je enak vsak trgovec. * Eitajsko novo loto. 12. svečana v polnoči se je pričelo kitajsko novo leto 4604 Novo leto nadkriljuje pri Kitajcih kot praznik tudi praznike zmajev in svetilnic, praznik prve polne lune in druge, katerih je kitajski koledar poln. Novo leto je tudi rojstni dan vsakega Kitajca, kajti šele od novega leta naprej se prično šteti leta novorojenčkov. V New Yorku so bile hiše premožnih Kitajcev ta dan okrašene z zastavami in lampijoni, prebivalci so pa hodili praznično oblečeni od hiše do hiše, da so želeli znancem in prijateljem srečno novo leto. * Ženitev na srećka nje. Prominentni moški iz .Lit tle Creeka blizo Doverja v Ameriki so ustanovili samski klub. kateremu predseduje E. Mc Daniel. Sedaj naznanjajo, da bodo pri glavni seji srečkali za ženitev. Nesrečnež, ki dvigne številko 1, se mora tekom enega leta oženiti in klub ostaviti, Številka 2 mora to storiti tekom dveh let. Kdor se ne oženi, mora klub ostaviti in prirediti vsem članom kluba banket, dočini priredi klub onemu, ki se oženi, lep banket ter mu kupi dragoceno opravo spalne sobe v dar. Vstopnina h klubu znaša 10 dolarjev in mesečni prispevki 1 dolar * Letno Število časopisov, število listov, ki izhajajo vsak dan, znaša na leto na vsi zemlji dvanajst miiiard. Za te liste je potrebno 800 000 kilogramov papirja. Najstarejši list na svetuje, kakor zatrjujejo, kitajski list „Kin Pav", ki izhaja v Pekingu in je nedavno tega slavil že svojo tisoČletnico. * Zamenjani soprog. Nenavadna pravda se je vršila pretekle dni v Londonu. Tožila je neka žena, da so ji hudobni duhovi ali pa hudobni ljudje zamenjali moža. Tožiteljica je pravila, da je pred 14 dnevi zapazila, da njen mož ni več pravi, pač pa je ta drugi mož nenavadno podoben njenemu praveaiu možu. Jokaje je pripovedovala: „Misteriozni mož je ravno tak kot moj mož, -amo da je močnejši; ima ravno tiste grde navade ter me ravno tako pretepa, kakor moj pravi mož, le nekoliko suro veje. K sreči še moji otroci niso ničesar opazili o zamenjavi ter kličejo tudi novega lumpa papa." Sodnik je obravnavo preložil ter naroČil tožiteljici, naj pripelje Človeka, ki se izdaja za njenega m< ža, s seboj. * Ženska volilna pravica na Ogrskem, Ogrsko trgovinsko ministrstvo je odredilo, da ženske, ki vodijo svojo trgovino ali industrijo ter plačujejo obrtne davke kakor moški, smejo istotako tudi voliti v trgovsko in obrtno zbornico. * Krvava Varšava. Izmed vseh ruskih mest je imela Varšava lani največ mučeniških žrtev revolucije. Ubitih je namreč bilo 20 častnikov, 56 redarjev in 7 orožnikov, ranjenih pa je bilo 42 častnikov, 12 orožnikov in 42 redarjev. Izmed revolucijonar-jev jih je bilo ubitih povprečno po 179 na mesec. * Sv. Birokracij. Neki vseuči-lisčni profesor v Parizu je hotel v svojem laboratoriju opazovati življenje lan gusto v. Ker pa živijo te živalce samo v morju, potreboval je morske vode. Navadni Človeški razum bi mislil, da je najložja stvar na svetu, zajeti si iz morja nekaj litrov vode. Temu pa ni tako Morska voda je slana, iz nje se pridobiva sol, ki je državni monopol. Profesor je moral spisati na finančno ministrstvo prošnjo za dovoljenje, da si zajme tono morske vode. Ministrstvo je naročilo svojemu uradniku, naj poizveduje o značaju prosilčevem. Uradnik se je seveda posvetil svoji nalogi prav vestno, in tako je akt zelo narasel, ko je po dolgem času prispel pred vrhovno okrožno oblast. Ta vrhovna oblast je odposlala nadzornika, ki je moral znova poizvedovati, čemu potrebuje ta preklicani profesor morsko vodo. Oez mnogo mesecev je vendar prispela profesorju prošnja ugodno rešena, seveda s pogojem, da upošteva vse mogoče kazenske določbe. In tako je smel profesor po mnogih mesecih nestrpnega čakanja zmanjšati ocean za tono vode, seveda na strogo določenem kraju in ob določeni uri. * Grobovi milijonarjev. Ameriški milijonarji trosijo velikanske vsote za svoja posmrtna bivališča, tako da so ti grobovi prave zbirke dragocenosti. Znani „bakreni kralj" A. Clark si je zgradil mavzolej, za katerega je izdal vsotico 600.000 dolarjev; kar je res malenkost za človeka, ki ima 400 milijonov premoženja Najdražji mavzolej si je postavil Huntington, ki je zgradil prvo železnico preko oele Amerike. Njegov mavzolej je orjaška zgradba ii samega belega mramorja. Gould bo počival na zelenem hribu v grobnici, ki je zgrajena po vzoru grških tem pel j nov * 8 epanakepa dvora. Govori se, da je angleški kralj zato bil na obisku v Madridu, da izravna med mladim kraljevim parom nespora-zumljenje ki se je pojavilo kmalu po poroki. V Madridu že Čivkajo vrabci na strehah, da je imel mladi kraljic ljubimsko razmerje z ravno tako mlado hčerko upravitelja kraljevih graščin. Sad tega razmerja je sedaj dveletni deček. Sedemnajstletna mati tega kraljevega potomca živi v madridskem predmestju ter dobiva skromno alimentacijo iz kraljeve blagajne, ki pa je baje jetična — ne kraljeva ljubica, temuČ blagajna. Kralja Alfonza vleče še danes srce k prvi ljubezni bolj, kakor h kronani kraljici, in zato je na dvoru nesporazumljenje. * Nov a troj za letanje, italijanski inženir EJz'o Toni, ki je v službi pri Panhard Companv v Willes-denu, je iznašel model za nov zrakoplov, ki je sestavljen po popolnoma novih načelih. Z novim aparatom hoče Toni tekmovati za nagrado, ki jo je razpisal „Daily Mail". Aparat pa ne bo tako poceni, da bi si ga lahko naročil vsak kakor bicikel, temuč bo veljal svotico 80 000 mark. * Divjo koze na morju. Angleška kolonija v Newseelandu je podarila cesarskemu zverinjaku na Dunaju več redkih živali in ptic s tega otoka. V zameno je cesar podaril koloniji 8 divjih koz. da jih nasele na otoku, toda vseh 8 je med vožnjo na morju poginilo. Sedaj je odšla druga ekspedicija divjih koz, ki pa je tudi že marsikaj doživela. Najprej je vlak zametel sneg, potem se je vagon vžgal, pozneje je nastala megla na morju, da ni mogel parnik naprej, a ko je začel zopet plavati, trčil je skupaj z drugim parnikom ter bil močno poškodovan. Divje koze so prenesli na parnik „Turakina". * Kako dolgo ilve Francozi? Dolgost življenja je med Fraucozi v zadnjih 30 letih p- skočila za 15 odstotkov. Glasoviti nacijonalni ekonom de Foville trdi v listu „Economiste Francais", da je leta 1876. povprečna dolgost življenja znašala pri moških 39 let in 4 mesece, pri ženskah pa 41 let in 1 mesec Leta 1904 je dolgost življenja poskočila pri moških na 45 let in 2 meseca, pri ženskah pa na 47 let in 7 mesecev. Vsakemu človeku na Francoskem se je povprečno zvišala dolgost življenja za 6 let in 4 mesece. * Londonska policija. Mesto London izda vsako leto za svojo policijo ogromno svoto 40 milijonov K. V mestni službi je nastavljenih 17.212 policajev. Najnižja plača navadnega policaja je 1360 K, dočim imajo policijski načelniki po 16 000 K. Nič manj kot lLO.OOO K se izda samo za svetilke, ki jih nosijo policaji v nočnih s'u>.bah. K plači za policaje pa prispevajo velike svote tudi javni zavodi; tako plačuje britski muzej na leto 80 000 K. prirodoznanski muzej 40 000, parlament 200.000 K itd. * Strah v blaznici. V Grški blazni ci v Jedikulu, carigrajskem predmestju, je umrl v nedeljo blaznik, ki so ga položili v rakev, da ga drugi dan pokopljejo. Ko je neki drugi blaznik to videl, šel je skrivoma v mrtvašnico k mrtvecu, ga vzel iz rakve, postavil v bližnjo omaro in se sam vlegel v rakev. Ko je drugo jutro prišel duhovnik, da bi blagoslovil ranjkega, vstane blaznik iz rakve. Duhovnik se je tako prestrašil, da se je onesveščen zgrudil in par trenutkov nato umrl. Ostali prisotni so zbežali v divjem kriku na vse strani. Ko so se ljudje nekoliko umirili, šli so spet v mrtvašnico, kjer so se uvorili, da dozdevno oživeli mrtvec ni bil pravi mrtvec. Na njih vprašanje, kje je mrtvec, pokazal jim je blaznik na omaro. Ko so jo odprli, padel je mrtvec z ropotom med nje. Zopet so mislili, da je oživel, in kričaje odhiteli na prosto. Šele čez dolgo Časa se je vsa stvar pojasnila docela in je ljudi minil grozen strah. * Izreden otročji blagoslov. V Lajosszeutpetru na Ogrskem je žena kmeta Bal o ga porodila Četvorčke. Zdravo je vse, otroci in mati. Balog je dobil že dvakrat dvojčke in enkrat trojčke. Književnost. — »,Ljubljanski Zvon11. Vsebina marčevega zvezka: 1. Vladimir Levstik: Romanca o študentih. 2. Vojeslav Mole: Božična romanca. 3. Dr. Ivan Tavčar: Izza kongresa. 4. Vladimir Levstik: Po zatona. 5. Ksaver Meško: Simon Gregorčič. 6 Etbin Kristan: Vitea Ivan. 7. Vladimir Levstik: V Babilonu svobode 8. PetruŠka: V nevihti. 9. P e t r u š k a : Zimska vožnja. 10. Ivan Cankar: Ženitba kan-ctlista Jareba. 11. Dr. Josip To-m in še k: Iz učenega in neučenega Berlina. 12. Fran Str nad: Strup. 13. Ksaver Meško: Čas in mi. 14. Književne novosti. Knjige „Slovenske Matice4* za leto 1906. — Dr. Iv. Merhar: Ivan Cankar: Krpanova kobila. — Dr. Jos. Tominšek: Dr. Ivo Šorli: Pot za razpotjem. — Dr. Jos. Tominšek: Jos. Stritar, analiza njegovega življenja in delovanja. — F. V. Slemenik: Izdajavec. — Knjižnica za mladino. — Jos. Hacin : Alphonse Daudet: Tatarin iz Tara-scona. 15. Gledišče. Dr. Fr. Zbaš-nik: Slovensko gledišče. A. Drama. — B. Opera. — Nova opereta Viktorja Parme. —IvoVojnović: „Smrt majke Jugovića". 16. Med revijami. „Po-potnik". — nDomaČe ognjišče". — „Nova doba". — „Svobodna misel". — Dr. Jos. Tominšek: Glas „Matica Hrvatske". — Dr. Josip 1'ominŠek: Slovensky Obzor. — Dr. Jos Tominšek : Srbska lista „Brankovo Kolo" in „Srbski Književni Glasnik" o Simonu Gregorčiču. — Dr. J. T.: „Naš* ži-votbu. — —č: Blg*rska Sbirka. — „Slavjanskija Izvestija". — „La Revue Slave". 17. Splošni pregled, f Pavle Marković Adamov. — nDružba sv. Mohorja". — Prevodi iz tujih jezikov. — Dr. Fr. IleŠič: Stoletnica Ljudevita Gaja. — Od „odbora za nabiranje slovenskih narodnih pesmi". — Listnica uredništva. — „Slovenski Sokol" ima v 2. številki naslednjo vsebino: 1. Slovanskemu Sokolstvu. 2. Zakaj telovadimo? 3. Tekma na V. vsesokol-skem zletu v Pragi L 1907. 4. Vest-nik slov. Sokolstva. 5. Književnost. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 2. marca Na godbe oa pogajanja med dunaj sko in med peštansso vit do so se nadaljevala včeraj popoldne in danes, a popolnoma brezuspešno Ddnes so se razprav-lale železniške in užitnin-ske zadeve. Ob 11 uri je ogrski ministrski predsednik We-kerle zapustil konferenco in šel k cesar u. Izjavil je Sim, da je ta avdiienci tudi v zvezi z na gedbenimi p g janji. Duna) 2 marca. Urada- list prijavlja danes sa ikcijoniraiii za kon o profesorskih plačah in zakrn o zvišanju duhovni ških plač. Dunaj 2 marca V torek se odpelje o avstrijski nrn'STi v Ba dimpešto, kjer se b do nadaljevala nagodbena pogajanja Praga 2 marca „Narodni Listyu napadajo vehementno m-uistra zuoarjj h d 1 Aerenthala in ga doiže, da je napravil komplot z bivšim og^k'm min strskim predsednikom Szellom m z bw šim c'slitvaaskim ministrskim predsednikom Korberjem v svrho, da :zposluje Midjarom ugodnejše nagodbenn pogoje Ob enem groze, da Čjhina noben nar in ne bjdo trpeli, da bi z p^t obveljal v Cishtvanski Korberjev zistem, rajša da prouzroče največjo krizo. Petrograd 2. marca. Na p i staji Igreu pri Jefcsterim stavu so reveluciirnarci napadti vlak in v ropali 50 000 rubljev. Rim 2. marca. L^sti poročam, da je papež brzojavno prosd av strijsk?ga cesarja, na) posreduje, da francoska vlada ne bo c belo danila pri izgnanem papeževem zastopniku M ntagaini.u zaplenjenih papirjev Ž s kar je iz teh papirjev dosej pršlo v javn st, je velikanski škandal za papeža in kardinala Merry del Val. Gospodarstvo. Tržno poročilo. Manufakturska branža stoji, kakor vse druge tovarniške branže, v znamenju velekonjunkture, ki se čuti po vedno naraščajočem, če tudi za nekatere proizvode minimalnem povišanju cen. Sezonsko kupčijo z volnenim blagom je smatrati kot zaključeno in so se vsled tega cene začasno vzdržale na dosedanji stopnji; pri poluvol-nenem blagu pa traja hausse dalje, dasi v manjši meri. Platni ne. 10% do 15% po-draženje cen se sedaj zahteva pri vseh proizvodih; te cene plačujejo tudi odjemalci na debelo in na drobno. Konzum pravega platna je sicer pri nas minimalen, da se torej diference v cenah lahko izpopolnijo v podrobni razprodaji, dočim se mora fabrikacija za eksport, ki je v zadnjih letik zel* narasel, zadovoljiti z dokaj manjšim dobičkom. Bombaževine. C**ne, kakor sedaj, se od začetka 70 let našo več zabeležile in ker imajo tkalci do poletja 1908 dovolj dela. ni misliti, da bi padle cene do Časa žetve, če bi le-ta tudi bila bogata. Bele robe, v katerih se že sedaj čuti pomanjkanje, zaznamujejo naraščajočo tendenco, dočim se cene tiskovia. podlag, kambrikov i. t. d. vzdržujejo relativno na isti visoČini najbrže radi tega, ker so trgovci že pokrili svoje potrebščine. Te cene bodo najbrže ostale do jeseni Juta, ki je v zadnjem času dosegla nenavadno visoke cene. je, kakor se zdi, jela v cenah nekoliko popu ščati, kar je pripisovati pač temu, da se fabrikati jute ne moreia a*tavljati cenam platnenih proizvodov, dasi so skrajno visoke, in da so se tudi manj zahtevali Koci in konjske oaeje. Za prihodnjo zimsko sezono zahtevajo nezaslišno visoke cene, ker proizvajalci le težko ali celo ne me rej o nabaviti surovin. — Razpis dobave trdih drv. C. in kr. intedansa 3. voja naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da kupi vojno oskrbništvo za preskrbo-valno skladišče v Pulju 280O kubičnih metrov Irdih drv. Pismene ponudbe je najkasneje do i. marca 1907, 9. ure dopoldne poslati c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Razpis je v pisarni trgovske ia obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Mestna hranilnica IjUfcljan-Skai Meseca februarja 1907 jo vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1195 strank 647.402 K 99 v, 838 strank pa dvignilo 405.795 K 21 v. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu februarju 1907 je 443 strank vložilo 175.045 K 10 v, 303 strank dvignilo 184.871 K 76 v, 5 strankam se je izplačalo posojil 9200 K, stanje hranilnih vlog 4,167.174 K 76 v, stanje posojil 2,431.942 K 07 v, denarni promet 464.827 K 08 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1907 je 246 strank vložilo 66.033 K 13 v, 213 strank vzdignilo 59.726 K 08 v, 18 strankam se je izplačalo posojil 20.700 K, denarni promet 300.268 K 24 v. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu februarja 1907 je 275 strank vložilo 135.405 K 95 v, 238 strank vzdignilo 102.189 K 13 v, 6 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 13 35S K 30 v, 224 menic se je eskomptovalo za 64.218 K, stanje vlog 2,904.626 K 21 v, denarni promet 519.074 K 85 v. Vseh strank je bilo 1056. Izjava.") Kmet.-kein. preskušališča v Ljubljani je objavilo meseca novembra 1. 1. skoraj v vseh listih kranjske dežele spis, kjer brezpogojno priporoča za gnojenje porabo razklejV.je kostne moke namesto Tomasove žlindre, aii celo namesto superfosfata spomladi za jarino. Vsled tega spisa je nastal neprijeten Časnikarski prepir, iz katerega se je celo izvajalo, da je c kr. kmetijska družba kranjska z oddajo Tomasove žlindre kmetova ce v deželi na nedopusten način oškodovala. Podpisano predsedništvo je svojemu uradniku velelo končati ta prepir, in sicer z utemeljitvijo, da se zadeva na dostojen način reši z izrekom skupščine, ki bo sestavljena iz a lov družbenega glavnega odbora, kurat »rija kmet.-kem. preskušališča, zastopnikov „Gosp. zveze," vseh kranjskih kme-tjiskih strokovnih učiteljev ter iz dveh izvenkranjskih agrikulturnih kemikov. Ta skupščina je zborovala 21. februarja t. 1. ter sta bila navzoča kot poklicana strokovnjaka gg. dr. Edvard Hotter, ravnatelj kmet kem. preskušališča v Gradcu, in dr. Henrik Swoboda, ravnatelj kmet.-kem. preskušališča v Celovcu. Na podlagi posvetovanj, izrekov omenjenih gospodov strokovnjakov in oziraje se na tozadevno strokovno literaturo razglaša podpisano predsedništvo naslednjo soglasno odobreno izjavo omenjene skupščine: „Razmerje med veljavo učinka fosforove kisline v kostni moki in vTomasovi žlindri ni Še praktično in vednostno končno degnano za razne podnebne in talne razmere, vendar sta n Č i n e k in rentabiliteta pri porabi Tomasove žlindre vednostno in praktično tako ugotovljena, daje oddaja tega gnojila po c. kr. kmetijski družbi kranj sk i strokovno popolnoma upravičena". Predsedništvo c. kr. kmetijske družbe kranjske. Predsednik: __ 0. pl* Detela s. r. •) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toiiko. kolikor določa zakon Poslano/) Odgovarjajoč na „Poslano" z dne "2S. fehmarja, v katerem me gospod Gn šel| obdoliuje nekorektnega dejanja, naglasasa: Pri tvrdki Ivan Lmioger sem a-ilnžbeo ie 20 let, ne da bi tekom Časa nž tmaiti zakup le količkaj imel proti meni, kar slavno ravnateljstvo uŽitnin-akega zakapa tndi lahko p trdi. Kako pa je z Vami g. G oSelj'? *? Ako gixp Grošelj tekom treh dui ne preklice razžaljenja, tedaj si pridr-injem, da razkrijem nadaljae zantmi vosti. Ker ima gospod Grošelj veliko poze nuje do javnosti, se mu ta Želja lahko izpolni. 7&0 f* Ljubljani, 2. marca 1907. Paul Kottnig pri gospodu Ivanu Lic ing er. *) Za Tsebino te-fja spis* te ur«daistvo odirov«»m«» i- tolika, kolikor dolo-^s % koo Mnogostranska poraba. Uoluvo ca uo-mačeha adravila, katero se dil tako mnogo stransko porabiti, nego )tMolItr-ve Cranoosk i tgranjf* in ?*oJki je takisto notesu uteSj joče, ako se namaže i njun. Kadar kupa Lrga, kakor to zdravilo valiva na mišic« m živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopeijm. Steklenica K 1-90. Po poBt-aem p< vzetji poSilja tu zdravilu vsak dan lekarnar A MOLJ., c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi sahievati je izrecno MOLLo? preparat, zazna rnovajB z varnostno naru ko m pod pisorr 6 16-3 : - ■ C JOZEFOVA grenka voda. izvrstno odvajalno sredstvo. Begnlacifa telesnega odvajanja je glavni pogoj v zdravljenju nerednosti prebave. Premočna sredstva za odvajanje so kakor znano škodljiva. Zato se uporablja jako lahko odvajajoče sredstvo, ki nima nobenih stranskih učinkov in ki ne škoduje prebavi, temveč jo vzbuja in krepi, to je balzam dr. Rose za želodec iz lekarne B. rragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. a Zarte/> jte ilnstrovan cenik etja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DLVU. VI. IValte 31. Cena, lepa svetloba brez inštalacije in ne^a noeti, P raba l*4kr. na aro. 3911 1"* Oblastven« varovana! AUeinecrsrBaisam MS Sar ir«wtijnt«»- saa A.Thierry m Prsftd« 129 - S Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen ie Triierryjev balzam /. zeleno vrtrstrenu znani k. o z nuno. 12 majhnih ali 6 droj-natlh steklenic ali velika apfi-ciuli.a steklenic* a patentnim zaklopom K 6*—. Thier i im, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Oangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Dež, lekarna MiL Lenstek* v Ljubljani, Risluva cisti it 1 h>ller a aidr. mu. prvo mesto. Cena je nizka: 80 h., K 140 in K steklenica. Vaaka steklenica se nahaja v elegantni Skatlji in jo je spoznati po znanem sidru UaMlo no narobio. Darila. Upravništvu našega Usta so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda; Gospud Davunu Lesjak, učitelj v Kušah K 3*6 zložili igralci v gostilni g Jožefa Merleja. Gospod Josip Trcelj v Vrhpomi pri Vipavi K iiHbrano v ve-eli družbi. Gospa Marija prof. Keisnerjeva v Kudolfovem K 2*06, katere ji je s posebne naklonjenosti darovala gdč Milena dr Segulova. — Skupaj K 7*B4>. Lepa hvala! Živeli! Za obolelega g. PavSka: intendauca slov. gledališča v Liub jaui K n>*—, katere so darovali dame in gospodje: Reisova, Probaš-k vi, Zurajeva Skaberne, Mihelčić Scbvvarz, Boleška, Cinner, \Valdstein, Bukšek Ranek, Oufeduik, Srečuik, Kvas, JuvanČič, Betteto, Wrtld tein H , pl. Rezunov, \Vester, Neben-fnhrer, operni zbor ter rodhina Jam^ekova Gosp J. K. v Ljubljani K 20' . Skupaj K 70 — Presrčna hvala vsem! Zahvala. Načelništvo »Obrtniške bolniške blagajne v Idriji44 izreka tem potom idrijskim rokodelskim pomočnikom za prireditev veselice v korist idrijske obrtniške bolniške blagajne presrčno zahvalo. Uto tako se isto zahvaljuje pevcem »Delavskega bralnega društva" za sodelovanje, darovalcem za podarjena darila ter sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je veselica gmotno tako dobro izpadla. Idrija, dne 1. marca 1907. Josip Rupnik, načelni*. Borzna poročila. L)nbl|anska Kreditna banka v Ljubljani is ■ « /3% majska reata. . ri«/0 srebrna renta . . i*^ avstr. kronska renta . |«/t , zlata » - . ogrska kronska renta , 1% „ zlata n ••V, posojilo dež. Kranjske I« ,° -t posojilo mesta Spijet •/' • - Zadar bos.-herc. želeAiško posojilo 1902 . . . k*češka dež. banka k. s. i' 4», zast. pisma gal. del. hipotečne banke . . i».t% pelt kom. k. o. z 10° pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... H/,*/, zast. pisma ogr. csntr. dež. hranilnice . . . M ,8 a z. pis. ogr. hip. ban. *l/t°/t obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. H/,*/, obl. češke ind. banke !•/. pri<:r. lok. želsz. Trst- Poreč...... H-e prior, dolenjskih žel. . t«/# prior. juž. žel. kup. W/. i; 5u, avstr. pos. za žel. p. e. Srećke. Kečke od 1. 1860", . . , . od 1. 1864 .... 9 tizske ...... _ zerc. kred. !. emisije • - • , h £ ogrske hip. banke . . srbske a frs. l«r- , turške...... ^aitllka srečiM . . . (reditne 9 ... oomoške 9 • • < 10 10G30 94 80 95 - 117 Iti i 117 30 9180 95 - 113^0 11H-4 99 10 ! 100 0 104 50 i 101 5C 99 85 . 100 85 997 > 100 75 99 75 100 75 99 30 99 8 ) 100 10 IO.-80 106*- 107 — 100 — 101- 100 — 100 50 100 — 100 20 | 100- IUO 20 100- 101-- 99 90 98 7- 99 76 31l 60 313 6u K0-65 10165 1^4 8.1 156 85 2 8 5n 52 25 275 76 2'6 - 286 249 - 26P 50 98 106- 77 60 178 50 22 25 24 25 440 - 4*0 - 80 90 93 101- *6 46 - 48 — 27-85 2985 *6 R«r 82 92- 497 m 607 b U875 159 75 81 - C8ž — 1768 — 777 50 '79 - «80 - 82* 75 8 9 75 2*4 25 2*4 /5 765 "66 - 61« 75 6 9 76 2642- Mbt - 565 75 56>75 283 - 286 — f61 — 565- - 139 — 141-— 11-36 11-40 19 08 1910 83 bo 23 r 8 24 06 »4-12 117 5r' 117 70 95-40 91 6 » 2 53 «•54 4'4 9*. litne O0n« v Budimpešti Dne 2 marca 1907. T^rmlai. 'ženica ^1 Coruza april oktober april maj julU . april **9 50 kg BO n 50 . 50 m 60 „ 60 7-50 7-86 6*80 6-22 637 7 41 I i Zmerno. Neteorolojlćno porodio. Viitna nsd morjem 06-2 tirednji Er»oui tlak 736 0 mm. a o «8 S j Čas opazo vanj a .Stanje barometra V IUIU ' Tempera-| tura v C°. Vetrovi Nebo 1 9. ^v. 741 3 0 1 si. jug jasno 2 7. zj. 744 7 09 si jivzh. oblačno 2, pop. 743 6 38 al. sever jasuo aaroftalks p^tolofini |o potakla koaesm sasssca navoćnina, proti—, ta jo o pmoni časa ponovo, mm po4Ulan|o no pronoto In mm toM tm Morilko. „SLOVENSKI volla v L|nkl|anl na doaa aostaTlfsai: Vs leto .. K 14-— I totrt lota .. K 6*— Pol lota... n It*— I Kb mesec V npravnUrvu prsisman na mesec S1-90. 1 posillazilsza po pošti v Avstrlil velia.s Vsa Isto .. K 25— I Ćetrt leta .. K 0-50 Pol leta ...„ 13*— I Bb mesec .. „ 2-30 I« Nemčijo vso Isto 28 K. Za Ameriko In drago dežele vso loto 30 S. m*MT~ Naroča so lahko s vsakim dnevom, s hkratu so mora poslati tudi naročnina, drugače so no oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah na| se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. mWT List ae ostavlja 10. dan po potekJI naročnini brez ozira vaakemn, kdor je ne vposlje o pravom čazu. UpmvmšivD ..Slovenskega Naroda". Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hrlpa-vostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na —■-----alkaližna kislin« ki se ral>j at>pe§no sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. .'-4 — ^ V Ljubljani se dobiva ipi8uje dogodke neke koristke izza 6asa Mondbefmovega gledališkega ravnateljstva. Osne broširano 8O v., po polti I K. Dobi se v knjigarni L SCHUENTHER V LJubljani Preiernove silioai. „SLOVENSKI NAROD" •e prodaja v posameznih Izvodih po IO vin. v sledečih trafikah: LJubljane: Bizjak l.v Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Siaznik L, Stari trg 8t. 12. Blaž M., Dunajska cesta 6t. 14 Dolenc Jer ca, Prešernove ul 52 Dole c F., Kole dvorske ul. št 26 Elsner M.f Krpitarieve ulice 1 Fuchs H. 9 Marije Terezije cesta nasproti Kolizeja Cuštin Linaf Šelenburgove ul. 6. Hinner Alojzija, hotel „Union*. Kane A., sv. Petra cesta št. 14 Kleinstein J., Jurčičev trg št 3. Košir Julija, HilSerjeve ulice št 12 Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št. 6. Kušar J., sv Petra cesta št. 52 Mrzlikar A., Sodnijske ulice št. 4 Pichler Lf Kongresni trg št 3. Sever M., Gosposke ulice št. 12 Sušnik J., Rimska cesta št. 18 Svatek J., Mestni trg št. 25. šešark F., Šelenburgove ulice št. 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Treo Julija, Sv Petra cesta št 36 Ušeničnik Fr. Židovske ul št. 1 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 VVeinert H., južni kolodvor. šiška: Franzot M., Spodnja Šiška na kr lodvoru. Kotnik J., trgovec v Šiški Gllnce pri Ljubljani: Traun Janko, trgovec. Kamnik: Ažman Marija, trafika Škofja Loka: Žigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec Radovljica: Homan Oton, trgovec. Zgoše, Begunje pri Lescah: Jagodic Matija, posestnik, trgo vec in gostilničar. Lesce (v baletu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik Bled : Pretnar Ivan, trgovec Ja ornik (Gorenjsko): Zord Le pold, trgovec. Hrušica (Gorenjsko) : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec Jesenice: Mesar J., posest, in gostilničar Schvvarz Julija, na kolodvoru. Ribnioa: Lovšin Ivan, trgovec Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Boštsnj pri Radni: Dermeij Alojzij, posestnik in trafikant Krško: Stanzer Henrik, trgovec Raka pri Krškem: Varšek Ivan, trgovec. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc) Logateo: Rus Jos., trgovec. črni vrh nad Idrijo: Lampe Ivan, trgovec. Cerknica: Kravanja Anton, trafikant. Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; VVerli Ka olina, trafikantinja Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št. 31 Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, trgovec. Postojna: Marinšek Jakob, prodajalec Št. Peter na Krasu: Schmelzer J., na kolodvoru Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant Komen pri Nabrežini: Lucija od Švara, trafika. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolo dvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v ,Na rodnem domu*. Celovec. Sowa Josip, časopisni birć. Gorica: Bajt J„ ulica C^mpo Sarto št 43. Gabršek A., knjigotržaica Ho*ansk» Ivan, Via Corno št. 22 Kvebelj Peterf Kapucinska ul. 1 Leban Tereza, Corso G Verdi št 21. Schmelzer Karel, trafika na kolodvoru Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2) Nabrežina: Na kolodvoru Divača: Na kolodvoru. Trst: Grammaticopulo Aristide, Pi- azza Barnera vecehit (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Ca- serma št. 1. Može Karolina, ulica Miramare št 1 Stanič Št., ulica Molin piecolo št S Opatija: Tomašič Anton, trafikant. Vilic Ivana, trgovka. Pulj: Feik Antonija, Via Barbacani štev. 17. Sohiitz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Časopisni biro „Globus", via Adamich št 2 Sikič Gjuraj, trgovec, via An- drassy št. 7 Trbojevič Gjuraj, Via del Molo Dunaj: Hočevar Helena, trafikantinja, V1H. Alserstrasse št. 9. Oea, kr, avatrtjake ^ državne leleznl Izvod iz voznega reda. Veljaven oa" 4n* 1 Is L|abl|ane fni. teLi r«»0 ajutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Straža- Toplice, Kočevje. M-30 ore ip.>>dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-oe popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straia-Toplice, Kočevje. 4 oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. Žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. r-oa iveder Osebni vlak v smeri: Nova mesto, Kočevje. 735 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbii. K>-23 pon«6i. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. dri. žal., Trst c kr. dri. zaL, Beljak, Inoaioat, Moaakovo. v L|«Mjane |mi. teLi 7-os zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. e-44 zjutraj. Oaebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. H te predpoldne. Osebni vlak la •paHi c. kr. drž. žeL, Trbiža, Celovca, Line* Prage, Dunaja zahodni kolodvor. S-32 popoldne Osebni vlak is Statie- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4SO popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljak^. Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. ari. C •-3o iv, čer. Osebni vlak Iz Strai#-Te*4k Novega mesta, Kočevja. a*4G zvečer. Osebni vlak iz Praga, Unca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbisa Trsta c. kr. drž. žel., Gorict c. kr. dri. sel If34 ponooi. Osebni vlak iz Pontablic. Trbiža, Trsta c. kr. d. ž. Gorice c kr. d 1 Odnosi ia LJubliana dri. koledvari 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oo popoldne. Mešani vlak v Kamnak. 7 IO zvader. Mešani vlak v Kamnik. IO 4S ponoči. Mešani vlak v Kamnik. v oktobru in le ob nedeljah m •oho« v Ljubljane ara. kalealveri e 49 zjutraj. Mešani vlak is KaraoJka. IO 59 p edpoidne. Mešani vlak Is • io zvečer. Mešani vlak it Kamnika. ••56 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. v oktobru in le ob nedeljah ia p (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem časeu) C. kr. ravnateljst?o driamih želeinic v Trsta. M- 2 TMelelN razdebelllnl toj znano uspešna specialiteta proti debelosti, zajamčeno nešnodtjiv. Zavitek K 2* -. — Prodaja ga lekarna nprl Angela" v Celovcu. 3325 24 Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društvana Dunaju, W i p p lingerstrasse 25. 31—16 P«» jako nizki ceo i se proda dobro ohranjen ■ I a klavir. Naslov pove npravnistvo -Slov. Naroda". e>«9 -3 Dobro ohranjeno 48—1 motorno kolo S1.'. H P. tipka Lamin & Klement, se po jako nizki ceni proda* Kolo je brez napake. Ogrl-da ^ na p i lastniku A. rortitu v mestni elektrarni, Slomškove ulice 16. Solicitotor popolnoma samostojen delavec v vseh notarskih, zeuiljisk knjižo h, pupilarnib, tožhemh in »zvršdnib zadevah, išče službe. — Naslov se izve v upravniftt v u „Slovtnskega Nanula." 662—8 Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri „Ottoman" "Cigaretni papir ali stročnice. IV 367U a >X*t*»»I< »VB mesečne sobe se takoj oddajo pri 747-1 f r. 7glic*, tjubljana Vpraša se v trgovini. af Iz proste roke se proda k v kateri se nahaja mlin na bencinov motor z dvema kamenoma in vrt, po zahtev&njn tndi njiva ali pa motor sam z mlio3ko pripravo. Hiša je v najlepši vasi v Dobrepoijah. 743—1 Natančneje se iz?e pri Fani Tavieli, Nova vas, via Rakek. Jutri, v nedeljo 3. marca ? restavraciji pri JOT Marije Terezije cesta Društvene godbe. Začetek ob 8. zvečer Člani prosti. Nečlani 40 h. K mnogobrojnemu obisku vabi prijazno Beti Kos fteaja pa aajraaae pe* taka .... •jftfk keaikinaeUah pogaji, ko aehena druga saTarovalaiea Zlaetf Ja ufotao aavarovaoje na doitve^e ki tmrt s manjšajoetoi aa vplaAM. član ima po preteku patih pravico do dividende lat „8LAVIJA Jamno tavarovtlna banka + 4 ragi. - - . - - - - - v z Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitallje 87,176.383 76 K. Po velikosti druga vzaiemna zavarovalnica na>e države &eaoralxi zaatop v Ljubl-ani, piamrne »o « batafej bantooj kiši ' «0*J»«fr ^iŽAli.sa Ml««*Ui^ W» Zavaruje piaiiaja at poiaraiai Škodam pa najniijla škode ratuje takoj la aajkulaataaj*. Uši »a eaj boljši alovea, Dovoljuje podpora v hi lisa iih »Jak is 120 HmtT za različno delo, zbito, cvikarijo in izltkanje, kateri so i/nrjeui v tovar niskem deln, sprejme takoj -talno pri tukajsuji tvrdki Hitzl Kozina. 7i& s 3| # stane kavčukova ročna *M štampilia z imenom. |V značaiem, naslovom do ■ * 6 cm dolgosti, neomejene trdnosti s skrinjico in tiainf* barvno blazinico. Zastonj cenovnik o stampiljah, domačih tiskarnah, nnmerirmh -trohh. šablonah 718 1 itd. Tvorn ca z» pečate J. Le u in so n, Dunaj I 22, Adlerg. 12. Fil Odc^sa. /a-t 'p ki se tšerjo. Oznanilo. Dne 6. marca t. I. dopoldne ob polu II. uri se vrši v Kranjski gori iz proste roke prodaja zapuščine pokojnega c. Sn kr. mornarice kurata obstoječa ir lepe oprave za dve sobi, mnogo knjig, različne stvari z inozemstva i. t. d. 740 I Sprejme se jotmlii apl ki obiskuje privatne hiše, proti visoki proviziji. 711—2 Ponudbe pod „Agent", poste re- £tante Ljubljana. Une demoiselle nee francaise donne iecons de grammaire et de conversation et aussi des cours chez elle. Priere de s'adresser Stari trg, II. Et. A Parter Dimanche et Lun Si de 10. d IZ. et de 3. d 6. heures. Izšla je knjiga Kralj Matjaž. Povest iz protestantskih časov na Kranjskem. (Ponatis iz „Slov. Naroda**.) Lična brošura obgeza 363 strani ter obdelnje v zanimivi povesti kmetski puni na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi «e edino pr. L. Sclnventiierju, v Llubtjani, Prešernove uiie«. »i i£i & iS* *t i|i -;i iti J*i wto .~ Agentov za prodajanje*Sivalnih^ strojev, nr, «Hk itd. i&če proti visoki proviziji J. Kil« mesen, Praga« Smichov 294. '&48 4 Hi s krčmo in trgovino se takoj proda v Bači, 6 m in nt od postaie JSv. Lucije ob Soči. — Več pove lastnik tamkaj J. Jug, gostilničar. 714—2 tter; .OTtaaBK sta Pogačarjev trg. Razstavljeno od nedelje 3 marca do vštete sobote 9. marca 1907 : Čudovita Indija. + Proti suhosti + jo odi no !>5vr*tn o krepilno in jaCilno sredstv«. jedilna moka Kathe zdravi-!»ku priporočena, z izvrstnim nape hm porabiva, za okroženje telesnih obu« izredno prei»«cufiena, v 15 teciioh r> fantov teže vtC, zajatrCeno neškodljivo Strog" pošteno, ri Biepanuvo, uit*v *j\ zahvalnih piaena Karton stane rl I Ki po povzetja alš v pia -manjkah. Kdar njtrooi 4 kartooe, jih rodajal:Sce j t gospa K&.ru-* ^rl&nzel 728 I o u naj XVIII. St.iiaiga**a»: :J», t Stotk, i t Vft 737 restavraterKa. * V pristna in različna vina se tečijo najceneje v 203-8 Goriškem vtnotočn trg 13. je osebno izbrala lepe in izborne modele so. Bernatovićevn ki so že odposlani in dospo prihodnji teden. 713-2 Ljubljana Mestni trg št. 5. A * * Sv * * * * ss * isamo, ampak poizkusiti morare *:aro ^reizku.st-no zdra-iii. • \ Mjs om! firmom oŠ 8CkHnHf, d Bergmanna & Co., Draidane ln Bećin na Labi prej Bergiminnovo Ulijskom tadaato milo (znamka 2 škrata), da dobite b«fo poit brez peg in nežna kožo na obrazu. '49 i3(> Po 80 vin. ga prodajajo v Ljuhijam lekarnar J. t«AYK. droug. A. KANC--VIKTOR SCHIFFEK, parf. OTON FETTICH-FKANKHEIM. I Reelno In dobro! Prekrasna žepna ura in verižica za samo 1L 1*40 50.000 komadov nakupljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi tega razpošiljam prekr. Gloria srebrno 36 urno precizijsko aro remontoarko z lepo pozlačeno verižico z ooeskom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo gld. 1*40 Po povz. razpošilja I. zaloga blaga S. Sobane Krakov št. 37. Za neugai .joče denar nazaj. 724 Mnogo zahvalnih pisem. I Naznanilo. Na zemljišču „Friš'mec" poleg nore peh. vojašnice so V zemljišča G. Aue parcelirana in na prodaj. Poizvedbe m> pivovarni&ki pisarni WolIove uliee št. 12 in pri J. N. Plautzu, Rimska cesta št. 24. 4io6-e Dne 26. marca t. i. prodalo se bode dražbenini potom proti gotovemu plačilu 40 goveje živi (pinegavske pasme) in sicer breje krave, junice, bike in mlado živino. Kupljeno goved se bode moralo takoj odpeljati. Dražba .se prične omenjeni dan ob 10 uri copoldno pri posestniku Josipu D klova v Postojni št. 118. t za lino veliko delo se sprejmejo pri tvrdki M. Kune, Ljubljana. - " 1 Trgovski ponio i špecerijske strok**, dobro izveŽbao, želi sluibo spremeniti. P nudbe p>»d „S" poste restante Ljubljana. 735 i Za notarijat v Sežani s?*^ 7je -i llvP u IP I1F1S. Dne 4. marca s® bo v Kranju št. 151 iz za, u*čine Jak. Perisinija na dražbi prodaialo: 744- 1 pohištvo, zaloga vina, špirita in landauer, V Štepanji vasi pri Ljubljani št 50 se da v najem 7so—i jolnica z opravo vred. Podrobno se iz e ra-notam Panorama-kosmorama Drarskl tri it. 3 pod„Niirodnn kavarno". Od 3 starca do 9. marca 1907: Pozorgg.trgovci in trgovski sofrudniki! Na izvrstnem prostora v Mariboru, Tegethofova crsta ii, se da tako) v uajera lepa prodajalna s portalom in s popolno speccijskc opravo, za mesečnih 120 K vstevši oa jemninsko m v* dno d».klado. - Po-t rjdhf* naj hp vposljpjo lsstivkn Ivane Grubi ču, Maribor, Tegeth olova cesta. TJ"ra.čLaa.o dov ■ ljena že 15 tet obsta;t!č& najstarejša ljubljanska i«?srenovalnic3 stanovanj m sluzei/ G FLUX Sotpotln tiJtca St 6 729 I i» nu|noi kuharico poleg sluge, 2 človeka, zelo d^bra hisa, kavarniško servirno bi aga ini čarko in plačilno natakarico za neki hotel, znano dober zaslužek, več hišen, 10—15 gld zaslužka, kočijaia h gospodi na deželo, 2 hotelska slugi za zunaj itd. itd. — Vet v pisarni. l\im\w iioiiisoin it untoltti rosrnko n odgovor. Drniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telefon št 163. a % i i zbora Telefon it. 163. V P1 v§ l v VtiST Zaloga v Spodnji SiŠki. odcih ■ kil Telefon štev. 187. *TKn enicak C65S 7672 8KH 99276^73130^34 Stanovitnega zaslužka ifhwaneii-Apotlirk« Frankfurt au St. 2514 29 se takoj odda. Pojasnila se dajo v/ gostilni ..pri Boru" Sp. Šiška 205. ciu-2 Na Gorenjskem v Vrbi, pošta Zero vnlca, se iz proste roke proda lepo posestvo Vpraša se pri lastniku Antona Jnrgelo tam. 704-2 pozor starši! Dijaški dom v LJubljani s šolskim letom 1907/8. Podatki pod naslovom „Konvikt11 posto rostante v Ljubljani. 445-8 Steklena slena z okrašenimi stekli, 4 40 m dolga in 3 m visoka, pripravna za ograjenje v pisarni ali sobi, ter hrastovo stopnice in nekaj železnih vrat za kleti ali sbrambe, kakor tudi ograja za konja (Box), ae ceno proda. 665—2 Kje, pove npravnistvo »Slovenskega Naroda". ar: Letni računi in bilanca raspoloženi so v zmislu § 25. zadružnih pravil zadnianikom v pregled. Ustanovljeno lata 1842. W^RK05LIKAIIJ4, SUKAKJA^U BRATA EBERL.I " LKJBL1RNR Mik,o5i?eva cesta K 6- eul uuDgnnn, |griJke u|ke K 6 _ ea Telefon it 154. - flj Avtom, pasti na veliko. Za podajane fl. 2—, za mlai fi. 120i Ujame se jih brez Dadzorstva v eni noč", do 40, daha ne ostane, nastavlja ae samo „Eellpae", past za gcurk«, ki jih ujame v eni noči na tisoče Stane fl. ISO. Povsod najbolji uspeh. FUzpoB'ja po povzetju J. Schuller, Dunaj II, Kurzbauergasss 4/30 Premnogo zahval in priznanj. 3120—18 RDZSlDS. Razpisuje se mesto nadredarja v Trbovljah. Nastop službe je dne 15. aprila t. 1. Plača 80 kron mesečno, obleka in prosto stanovanje. Prosilci morajo biti slovenskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni. Prednost imajo doslužeui orožniki Prošnje naj se do 30. marca t. L na županstvo Trbovlje pošiljajo. Županstvo Trbovlje, dne 17. svečana 1907. 621—S Župan: J, BoS. hi zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hiše, vile, zemljišče, pensionate, graščine, mline, opekaruice, hotele, gostilnice, kmetska posestva rad prodal hitro in diskretno ali rad najel nanja posojilo, naj se le najprej zaupno obrne na prve vrste strokovno strogo reelno iu največje podjetje (Internaz. 0«cohaft..Courlr) v Gradcu, Ellsabethstrasse 6. Zastopstva po vseh deielah Avstro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na mestu in ee je treba brezplačnega obiska zaradi natančnejše do menitve in ogledanja, prosimo sa takojšnje obvestilo. &3-2» ^355 34 8058 69 7392 Spretni akviziterji se sprejmejo za Življenski oddelek dobro vpeljane zavarovalne druibe proti stalni plaČl, dijeta m In proviziji v trajno slnžbo. 712-1 Ponudbe pod „V. 8. D." 1.907" na upravnišUo „Slov. Naroda44. -* Občudovanje Titflfflifl*4 porni brzPPralni vzbuja povsod novi 99 1 SiTOJ. V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabava! Perice sploh ni treba! Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej. Prospekti, lepaki, izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo. Titanin Uerke, wels, Gor. Austrijsko St. J5. Specialna tvornica za parne pralne stroje, brzoparilnike za 238—7 živinsko krmo, sejalne stroje in separatorje. 1 C. ki. prlv. zavarovalna družba, C. kr. prlv. zavarov. družba za življenja. »Avstrijski Feniks" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000. Dražba zavaruje: a) proti škodam vsled ogsja, ltreie in parne sli plinove razstreibe, kakor tudi proti Škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.; b) proti požarnim šktdam poljske pridelke in klajo v poslcpjih is kopicah; c) proti škodam vsled slučajnega abnja zrcalnega stekla; d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; t) preti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine i* zaprtih in odprtih prostorov; f} proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja •črtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih Vplačana delniška glavnica: S 2.400 00C Eezervni fond......., 33,600.00C Stanje zavarovanih svot . . „ 135,000 00C Letni dohodki na premijah . „ 4,950.C0C Družba zavaruje na človeško življenje pc najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) ta slučaj smrti, g avnica plačljiva tako; po zavarovančevi smrti i a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; t za slučaj smrti in mešana zavarovanja s oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastal onemoglosti; nadalje sprejema c zavarovanja za doživetje, preskrbljenje i* starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosegu določene starosti na zavar vanca samega; d) zavarovanje dosmrtnin rent, za preskrb, vdov in vzg:jninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovržnost in nezapadlost police jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. posestnikov, voznikov, lovcev itd Natančneja pojasnila daje radovoijno i aastop v Idjvibljasai Soduijske ulice štev. 6. 23 Vodja generalnega zastopa: Jos. prosenc. Jtajcenejša razsvetljava! j Zavod za acetyleasko razsvetljavo ; stavbno kletarstvo in vodovode i JOSIP 1110 lialceneiša razsvetljava! Sledilni acetyIenoo aparat koncesijoniran pod št 15.940 od 7. marca 1902, patent št. 8150. Moji patentirani aparati sestoje iz več samostojnih celic, vsaka celica ima po en predal s karbidom. Ko se v eni celici razvija acetvlen, ostane karbid v drugih celicah popolnoma nedotaknjen in zavarovan pred mokroto. Takoj ko preneha svetiti, se prekine tudi razvijanje acetvlena, ter ostane ves drugi karbid na suhem. Ti aparati, ki so jih strokovnjaki pripoznali za najboljše, poslujejo popolnoma korektno in brezhibno, eksplodiranje je pri njih popolnoma izključeno. Vsi aparati odgovarjajo natančno najnovejšim ministrskim odredbam in so od c. kr. namestništva preizkušeni in potrjeni. 710—1 Cenovniki franko in zastonj! mwmm JOSIP ROJINA krojaška tvrdka in zavod za izdelovanje raznih uniform u Ljubljani, Mentoirjove ulice it 5 nasproti c. kr. glavne pošte prlperoea elegantne obleke po najnovejšem angl. prl-krojevalnem efstemu „Premir", Izborno Izdelane, epec alno po najnovejši modi. V kratkem Vam bo zamenltl težko zimsko obleko z lažjo. Napravita pri meni prvi poizkus, ki naj Vas prepriča o moji soiidni postrežbi po zmerni ceni. Uniforme vseh vrst se Iz pristnobarv-nega sukna dobavljajo Izvršene brezhibno. Dežni plašči in pelerine Iz impregniranoga lodna so vedno v zalogi. 659—s Odlikovan s častno diplomo In zlato ko lajno na lil, dunajski Budni razstavi 1. maja 1004. pod pokrovit Nj. ces. in kr. r. V)K>koBt) pre-bvetle gospe Sad vojvodin je Sarljt JtsipiBi krojaška obrt ¥ Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 3 se priporoča v i z goto vijanje moških oblek kakor tudi vseh avstr. uniform po najnovejšem kroja. Priznano solidno delo In zmerna cene Pristno angleško blago je v največji izberi vedno v salogi. C i S Najbogatejšo zalogo In naj-raznovTstnejio Izbiro klavirjev In harmonijev ima Alojzij Kraczmer Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedeneo il Ljubljana Sv. Petra cesta št. 4. Vedno so t zalogi prelarrasil pa brezhibni *vla%lrjl. I ''iamaV Prarza- ' ^MssBBBF meni ubi- ranja In popravljanje vneli slatemov. ^Glavno zastopstvo dvornih flrm 1j. Il«*»r«- t; dorfrr na Dunaju, Cietti-iider Sfinsrl nn Donn|u, A v «11* t Furiterv l.iilmiu, Th. Iflunn-borar v Iilpakens. Za vsak, pri meni kupljen klavir docela janiflni. — Najniži a lzf>of)OJevalnlna. — I Delna iilarlla. HEZ JOSIP STUPICA jermen ar In • rdi Bar v Ljubljani, Kolodvorski ulico itav. 6« Pnporočam svojo zalogo najrazličnejših lEOnJHaTilt opra¥ katere imam vedno v zalog:, kakor tndi vsa druge konjske potrebščine. «n i Cena nizke« ■ *» lalltet —□ turistovska srajce belo in barvasto perilo iz angleškega cefirja, gole-nice, izbrani vzorci, kravate za vse različne okuse, dalje specialitete švedskih rokavic: glape in iz pralnega usnja brezhibne priložnosti in najboljši izdelek priporoča lolzi] Perschč v Ljubljani pred ggfjjo g; 21. r~ n ----v-------m--j . p , i .v m 9m m--- želodčnim Za najsaneslivejše, najuspešnejše orožje proti boleznim, boleznim na ledlcah In na Jetrih« motenju prebave« zaprtju Itd. hvalijo »plodno zajamčeno neškodljivi Revenzov z lodrnl reslorer, ki je poslednje leto 33t654 obolelim OBebam prinesel varstva in pomoči in jih rešil močnega trpljenja. Vsako še ta* o zanemarjeno zlo se v prav kratkem času tdstrani. Dobiva M v vsaki lekarni in drogeriji, kjer pa ne, pa proti prisoji vpos atvi K .*> 96 ali po povzetja od lekarnarja W. Ke»r-/. » 8»pranIn '0*r«k«n. 74F» —1 Velikanska pesa ameriški zgodnji grah, ameriški oves VVillkomm, jeruzalemski ječmen, rusko laneno seme Iz Rige, centne buče, vsake vrste deteljno, travno In zelenjadno seme, zanesljivo kalj vo dobiva maa*sl 741—1 Petru Lassniku v Ljubljani taaa*otI «£ftš«Ua* ike cerhv« Slabokrvnim 1 Slabotnim Nervoznim Odrastlim in otrokom je dr. Hofmaierjev ,Phorxal odlično slast zbujajoče in živce krepeče živilo in krepilo. Priporočajo ga znameniti zdravniki. Cena: tekoč: K 3 60, 5'— in 8—, pastilje : 100 ko^ov K 1 50j 400 kosov K 4' , prašek: 2> gr K 1-20, 1 O gr K 350. Otroške paatil.i« s čokolado 100 kosov po pol grama K l'7o. Zaloga pri Jos. May>rju, G. Piccolijii lekarnarjih v Liuh.bni Dobiva se po vseh lekarnah IVAN & NIKOLAJ Z1C trgrevina z vinom rra. Trelilrc. Ladje: „Domitila & „Štelanija" 1 jj vx -%r Isat«*i prodajata vina: Teran (obran) . . . Muškat (bel, sladki) „ (Črni sladki; . Refiško..... Maršala..... Pelinkovec .... . . liter po 42 in 44 h . . . . 48 » 50 „ • • » » :-6 „ 38 „ » , 38 , 40 „ • • n * 34 B 36 „ . . 38 , 40 „ . . „ „ 36 „ 38 „ franko kolodvor Pu'j v izposojenih posodah, ki se ne uračnnijo, pa jih je treba Čimprej vrnite tranko kolodvor Pnlj Pošilja se le po povzetja in sicer samo od L6 litrov naprej. Za prirodnost tvojih vin popolnoma jamčiva. 382—3 Vino s V aa, čra Istrijanec, črni w beli Dalmatinec, črni i» beli Šiljer, (Opolo) . liter po — in 40 h . n 56 „ 6) 9 , » K P60 • n n 1-40 . „ . 1*20 Svetounosiouno pristno izvirno 746 ljulluau, preje Z cherlove pivovarne ftso«, dokler bo ka| availofvo9 dobivalo edino le v kolodvorski restavraciji i Josip Schrey restavrater« a X a w knjigotržec v Ljubljani, Prešernove nlice št. 3. Naznaniaoi, Ja sera prevzel od .Nnrodce Tiskarne" v Ljubljani v izkijućDo razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike in posamezne številke „louMlanskega Zvona in vse one knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne". — Ta knjigo so: Josipa Jnr616a sbrar«! aplsi, zvezek I. do XLf bro&iran a 60 kr., elegantno vezan a l gld. Posamezne številke „& j ubijalskega. Zvena* ^h) 40 kr. Zbirka zakonov. I. Kazccskt zakonik, vezae a 3 gld. Zbirka itakonov. II. Kaz. pravdni red veza*: a 2 gld. 80 kr. Zarntkovl shrani splsL I. zvezek, t)rodira^ a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ^4000". Povest, brofi. a 50 kr. A. A&kcrc: Ialet v OarigT* a a 0844 6727 Prvo domaČa slouenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Oataaovllona leU 1854, pnp^ro&a slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem tvoje SaV" izboi 4012 49 Storilk* telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. stanovanje v prvem d acistropja. obstoječe iz eue sobe, kak' aje ia drvarnice 80 odda za majev termin. »sa- t m po ve "Jnpravniitvo J„Slov. Naroda". Josipa Šetinc- nasanja veleceujenim damam svojo preselitev v Uolfove ulice 5. Sprejema in točno izvršuje vsako- vrs*n-' naročhe: opreme za neveste, promenadne ] kostume in žalne obleke. uh -6 lep lokal pripravan sa vsako trgovino, s skladiščem, s tremi velikimi, izložbenimi ohni na naj ! i - t-ip. pr os toro sredi mesta, se da v najem. Y^e aatanČm pri la*tuiku Francu Dolenca, na Starem trgu štev. 1. v Ljubi] a ni. £63—6 Izdelane postelje iz rdečega pi-steljoega inleta-Prav dobro napol nono Pernica ali blazioa, 180 eni dolga, 116 cm široka K 10 — , K 12 —, K U' in K 18 — 2 metra dolga, UO usa iiroka'K 14'—, K 16'-, K 18* , K 2i . Zglavnik 8n cm dolg, 5fc ciu srok K 3.—, K 3-50 in gK 4 - , 90 cm dolg, 70 cn širok K 4>«0 in K 5'—. Izdelujem tadi p* kakršu>koli dragi meri. H delni modro« is dlake za 1 posteljo K 27'—, boljši K 33- . Pošilja se poštnme prosto po povzetja »d K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vsansa proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sac isel, Lob s 913. pri Plzniu na Češkem. Poslednji teden! ' Odrasti! moskl v LJubljani! tatomffi mnzel v hotelu ,pri jtfallcu' ostane samo še ta teden tukaj. V petek, 1. marca poslednji dan za daniT t»3» samo oil**a*»ti^ Vstopnina 20 kr. 681-3 Pred aakupom oglejte s velikansko 9 sukneno zalogo %, Miklauca * -Jubljani, Špitalske a ulice frtev, 5. O statiki pod ceno I Vendar enkrat! Dosegli smo, kar je gotovo najnižja stopnja. T sl p> ar o ČL s. 3 st "b o kmalu pri kraji. Carovito blesteči TUDOR- demantv najlepši posnetek na svetu so tako po ceni, da jih treba smatrati kot prej za danes kron Pa le mL krono en kos (z opremo vred). m i MTBBOB DIAMANTOV ANTON KRISPER fw££, Mestni t« Št. Zl. Nakup knjig, rezov in avtografov monBe In velike zbirke vsake vrste- Tudi posamezno vedo delo poseke]. Redka prilika za najboljši pridobite**. Ponudbe (le pismene) se prosijo, Če le mogoče v nemškem jeziku, na Ig. Schab, hotel „pri Maliču", Ljubljana. 719-2 Moderna leposlovno m strokovno-znanstvenn književnost. Umetnine, starejša književnost, stori tiski, rokopisi Itd. Oobra l^al^arica je izšla •-----..... je izšla t založništva Lav. SchwentD6rja t LjnbljanL Dobiva ao samo vezana; cona 6 K, po pošti S K 55 h. Obseea na fMfi straneh več nei?o 1300 receptov za pripravljanje najokuanejših jedi domače in roje kohe. ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno verana. Hvali jo v-t.>: kuharica s svojega strokov njaufeega stališča, lit rama kritik i za adi l« pegt labko nmevnega jezika, dni da 11 a zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih k migah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige 51* y izveiban v manufakturni in špecerijski stroki, vešč obeh deielnih jetikov v govoru ia pisavi, iftčo SiUlbO. Ponudbe pod „it 100" poite restante Godovič 683-3 s staro, dobro idočo g08tllaO| ledenico in pr< d<;j-ilno, se v leknn g • renjskem mesta proda Iz proste roke. Ponudbe p«»d „hi&a 379" sprejema uprave. „Sl>v. Naroda-. 613-2 Ljudevit Borovnik poibar v Borovljah (Ferla«h) na Horotikem se priporoča ¥ izdelovanje vsakovrstnih pusek xa lovce t strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tadi prsodeluje »tare samokresnice, vsprcjema vsako-vrstna popravila« tor jin točno in dobro izvrfiizjo. Vse paSke so na c. kr. preskuse-?ainici in od mene ; re^k^^er-e. Iluatro-18 vanl ceniki zaaion}. 9 Dobičkonosnega in joto-veso zaslužka dobe v tej deželi pridni ljudje, ki se hočejo pečati z izdelovanjem žganja, rama ia likerjev. Lkušen in zanesljiv strokovnjak taka izdehvaliftča popolnoma nredi za del > in tadi preskrbi koncesijo za izdelovanje. Piama na nnravn. „Šlov. Naroda" pod »strokovnjak". 701-2 Nedvignjeni glavni i! JVeverjetno pa resnično! VeČ tisoč srečk vseh vrst je že zdavnaj vlečenih z glavnimi dobitki, pa čakajo zastonj, da bi j h kdo dvignil. Lastniki srečk naj nič več ne poverjajo pregledavanje tajim, docela nezanesljivim ljudem, nego naj za 1 K pri meni naroče 6^5—3 ..Hanpttreffer-Rpstanten-buch pro 1907" in naj se prepričajo sani. Menjalnica S. FISCHER Dunaj IX., VVahringerstr. 41. UmtHuoi IJr n I rajne vellkotatl do lOO 1MI so v rdno v delo Is« - * debin-jo vr 3119—2? |»rimri*n«*sit robu. našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. Wa|c«ne|Sl «»t»sr-sm* Langen & Wolf tovorna za motorje V na Duna u X., Laxenburger8tara**e 3. Prun ljubljanska velika ž^alnica ka.e Karel Planinšek Ljubljana, Dunajska cesta. ooooooO o »o o o o o Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava : izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-znanejše zmesi. - -- -- -- -- -- -- Prodaja Iz higijeniških posod za kavo. 8936 18 ATENTE t' prid' Inženir In pat. posrednik J Knopfelmacher Donat, II. Praterstrasso 37. IV rfon ««l»V. 36».> 21 OVES semenski „WHlkoram" se dobi od 1(0 kg dalje po 26 lu prosto Ljubljana. Trgovci dobe *ui žane cene. M Lavenčlč m2, Šiška pri Ljubljani. a g s 3 jat i O lk en O i irl i -o o 1» -C o sa a c H O o. O ca c o O c: H I • V» v m m g l Ohranitev zdravega ŽELODCA tiči največ ▼ ohranitTi, pospeseTanju in t ur»r-chv pr.-.b.»v!;a:fj» ter odstranitvi nadležnega prtja Preisknseno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvaja joče domače zdravilo, ki ublaij in odBtrani znane nasledke nezmernoati, slabe diete, prehla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je ctr. Kom btilatam mt* metod.*« iz lekarne B. FRAGNKRJA v PRAGI f| VARILO! Vsi deli embalaže imajo postavno ponovano varstveno nam ko. žalost- Mama B. FRAGNER-ja v Praoi. o. in kr. dvornefft dobavitelja = ,,pr1 rrnrm orlu4* =2= Praga, Maiž Strma, ogel leoidore ulio« 203. Fo posti raspošil^a it vsak laa. Cela sieklenica i K, pol stekleuic« t K. Proti vpoSiljatvi K 1 50 se posije mala steklenica in za K 2 80 veiika ste klenica, za K 4 70 2 veliki steklenici, za K 8 — 4 velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse poBtaje avstro-ogrske monarhijo po&tnino prosto Zaloge v lekarnah Avstro-Ogsrske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekariih: O. Plccoll, U. pl. Tmkoczr, M. Mar a detschlager, J. Mayr. 3352 13 Pozor g ?sp d|e in mledeniči! V svoji lekarniSki praksi, ki jo izvrSojem že več n«fO 3" let, se mi je po-reeiio iznajti na > oljže Hredntvo za rasi brk« brada In las, proti lipa da nI o brk la laa in to w BAPILOB it 1. 0>> d- taje, da las|e In brka postanejo gosti In dolgi, od-atran|n|e prhljaj In vsako drago kotno bolezen glave. Naroči uaj si ga vsaka drniii.a Itn m m' ogtt prisitalai« tn zahvalni °. Htane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naročajte samu pr meni pod naslovom I 4» 66 16 PETER JURISIC lekarnar v Pakraca štev. 66 v Slavoniji. Veletrgovina z dalmat, vinom. a« • •o «2 % ga s i«* g-8 • a «9 " o so ^ » -a 3 -M . H mm — Sa B S o.« « o a?!* *5~a mm 0 Br. NouoRouič, Ljubljana. Sla-oenun < beiostvD naznanjam , dn umu prevzeti, popolntima preuredili in otvorili staroznano go tilno „pri Vitezu" Rimska cesta št. 5 kjer točimo prigtua dalmatioMka vina domaČega pridelka euake vr^te io it*t b ceoab kakor v vinotocu v Sodnijskih nlicah št. 4. Zbbvalajemo se za d"8edaj oam izkazano zan-panje iu se priponČam«^ zagotavljajoč slav. občiostvm sohdoo in ccdo postr žbo. 708 S Z velespofttovaDJem Br. ]VovakoviE. 3H| O «3 o coko« l*r%o * zorno ttkltsilišce itMlnitst. stti iloiiiaeractt pridelku Iilnbtlanaa S«sasr*l a:v*ff 6t. «. E « f-) trno impregnirani. Bkr NajličnejSe, najcenejše in najphprostejše strežno kritje. Vsaki streSnik se zamore na lato pribiti ali pa S tico privezati kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetrn in burji. 106—1 Vzorce in prospekte pošljemo na željo prezplačno. — Takojatija in najzanesljivejša postrežba 8pre|ma|o se sas^opnlkL IsdajateJj in odgovorni urednik: Kasto P us t osi eaaiek. Lastnina in tisk „Narodne ttskarne4*