Kamničan
Časopis občine Kamnik, 24. januarja 2020, leto 5, številka 2
Praznik odbojke se ni izšel po kamniških željah
Minuli konec tedna je bil Kamnik spet v znamenju odbojke, saj je od petka do nedelje v tamkajšnji športni dvorani potekal letošnji zaključni turnir pokala Slovenije. Calcit Volley se je še enkrat več izkazal z odlično organizacijo, v soboto je dvorana pokala po šivih, žal pa se za kamniško odbojko rezultatsko ni izšlo.
Miha Štamcar
Kamnik - Kamniška športna dvorana je za zaključni turnir pokala Slovenije zadihala v nekoliko drugačni podobi, saj so tekme zaključnega turnirja slovenskega pokalnega tekmovanja potekale na taraflexu. Tudi sicer so se v kamniškem odbojkarskem klubu zelo potrudili pri organizaciji, saj se je za vsakogar nekaj našlo tudi izven dvorane, med tekmami pa so med gledalce razdelili številna darila. Celotno dogajanje je povezoval Uroš Bitenc, zato ni čudno, da so Kamničani poželi sama priznanja za organizacijo prireditve.
Velika želja obeh ekip Calcita Volleyja, ki sta nastopili na zaključnem turnirju, je bila pokalna lovorika. Večje možnosti so se pripisovale Kamničankam, ki so se v polfinalu po izgubljenem uvodnem nizu v nadaljevanju tekme le zbrale in nato brez večjih težav premagale SIP Šempeter. V prvi polfi-nalni tekmi je slavila Nova KBM Branik, ki Luki Kopru ni oddala niti niza. Tako sta se v velikem finalu pomerili najboljši slovenski ekipi zadnjega desetletja. Podobno kot na polfinalni tekmi so varovanke Gregorja Rozmana, ki so jih v nabito polni dvorani spodbujali tudi vaterpolisti Calcita Vo-lleyja, po prvem nizu zaostajale, v drugem pa so zaigrale kot prerojene in Mariborčankam prepustile 19 točk. V napetem tretjem nizu so bile v končnici bolj zbrane aktualne državne prvakinje, zato pa so v četrtem prevladovale branilke pokalnega naslova. Prava drama se je odvijala v skrajšanem petem
Športna dvorana Kamnik je pokala po šivih, a glasni navijači kljub izvrstnemu vzdušju odbojkaricam in odbojkarjem niso mogli pomagati do pokalnega naslova. / Foto: Klemen Brumec
nizu. Kazalo je že na zmago Kamničank, ki so vodile z 12 : 10, toda v napeti končnici so bile bolj zbrane Mariborčanke, ki so prišle do svoje osemnajste pokalne lovorike. Izkoristile so drugo zaključno žogo, eno so imele tudi zdaj že nekdanje pokalne zmagovalke. »Gledalci so sicer videli dobro odbojko, ampak nam to ne pomaga kaj veliko, saj se nam na žalost ni izšlo,« je bilo vse, kar je po koncu tekme uspelo povedati vidno razočaranemu Gregorju Rozmanu, trenerju ženske ekipe Calcita Volleyja. V prvem sobotnem moškem polfinalnem obračunu ACH Volley ni dovolil nobenega presenečenja in je s 3 : 0 premagal kranjsko Hišo na kolesih Triglav. Tudi Kamničani so tekmo z Merkurjem Maribor, ki jih je v zadnji tekmi lanskega leta doma premagal v srednjeevropski ligi, po tej tekmi pa jih je za-
pustil trener Marko Bru-men, začeli odlično in prav nič ni dišalo po presenečenju. Drugače je bilo v drugem nizu, v njem so bili večinoma v prednosti gostje, v končnici pa so domači od-bojkarji zapravili priložnost za vodstvo z 2 : 0 v nizih. Maratonski niz so z 31 : 29 dobili Mariborčani. Nasmeh na obraze domačih navijačev je vrnil napeti tretji niz, tudi ta se je končal na razliko, zaskrbljenost pa četrti. Še en, v katerem so bili v končnici bolj zbrani manj izkušeni mariborski odboj-karji, ki so s fanatično igro na krilih šele 18-letnega Roka Možiča dobili tudi odločilni, peti niz. Kamničani so tako po štirih zaporednih finalih, dva od njih so tudi dobili, obstali pred vrati raja. Vanj so skorajda vstopili Mariborčani, ki so tudi v finalu v prvem nizu namučili Ljubljančane. Toda v nadaljevanju ACH
Volley ni več dovolil nobenega presenečenja in je še dva-najstič prišel do pokalne lovorike.
»Mariborčani so imeli vso tekmo zelo dober sprejem. Res je, da na koncu tekme nismo imeli slabega razmerja med številom napak in asov, vendar smo z začetnimi udarci vedno naredili premalo 'škode', v obrambi pa nam nikakor ni uspelo zaustaviti mladega Možiča v coni štiri, predvsem pa si lahko očitamo drugi niz, v katerem smo v končnici imeli na koncu dvignjene žoge za zaključek, česar nismo izkoristili. Tudi porazi so del športa, sezono bomo morali reševati v državnem prvenstvu,« je bil po porazu razočaran Gašper Ribič, ki je kamniško ekipo prevzel po odstopu Marka Brumna. Tudi odbojkarji ne bodo imeli časa za objokovanje, kajti nadaljujejo se tekme v srednjeevropski ligi.
OBČINSKE NOVICE
»Bolšjak« na Šutni bo treba urediti
Bolšji sejem, ki je del Šutne že kakšnih trideset let, številnim Kamničanom predstavlja nepogrešljivo popestritev sobotnih dopoldnevov, m noge pa neurejenost ponudbe tudi moti.
stran 3
KULTURA
V	kamniškem muzeju se obeta pestro leto
V	letošnjem letu si bo v enotah Medobčinskega muzeja Kamnik možno ogledati nekaj zelo zanimivih razstav, ki imajo vseslovenski pomen in bodo tudi plod sodelovanj a z drugimi muzej skimi institucijami.
stran 7
ŠPORT
Najboljši lokostrelci prihajajo iz Kamnika
Lokostrelska zveza Slovenije je razglasila najboljše loko-strelce v minulem letu. Najboljši klub je znova postal Lokostrelski klub Kamnik, najboljši lokostrelec pa Kamničan Gašper Štrajhar.
stran 10
ZANIMIVOSTI
Tudi v rastlinah dovolj beljakovin
Večji del naše prehrane mora znova postati rastlinski, se strinjajo številni strokovnjaki, med drugim tudi Kamničan Tilen Travnik.
stran 12
Razgledna ploščad čaka na elektriko
Razgledna ploščad, ki je zrasla' na Starem gradu, že od daleč vzbuja veliko pozornosti, a razgled z nje še ni mogoč. Investitor namreč čaka na električni priključek.
Jasna Paladin
Kamnik - Razgledna ploščad na Starem gradu poglede in pozornost že zdaj privablja od blizu in daleč, saj je objekt dobro viden iz doline, in že zdaj je jasno, da bomo v Kamniku kmalu dobili eno največjih turističnih zanimivosti. Zato v zadnjem obdobju ne manjka vprašanj, kaj se pravzaprav dogaja. Je bil projekt zares zaustavljen? Zakaj je postavljen, a ne dokončan? Gre znova za težave z dokumentacijo?
Odgovore smo poiskali pri Stanislavu Knezu, investitorju in lastniku zemljišča na Mali Špici tik ob grajskih ruševinah (in tudi skorajda celotnega starograjskega hriba vse do Palovč), ki se je projekta lotil velikopotezno, pa tudi z vsemi potrebnimi dokumenti in soglasji.
dobno,« nam je povedal Stanislav Knez, koroški podjetnik, ki ima na Starem gradu velike načrte, razgledno ploščad pa je postavil zgolj z lastnimi finančnimi sredstvi. Zakaj ni mogoče pridobiti električnega priključka, nam je razložil kamniški arhitekt Tomaž Schlegl, ki s Knezom sodeluje pri pripravi načrtov in dokumentacije. »Razgledna ploščad, takrat sicer v nekoliko drugačni obliki, je bila v osnutek OPN (občinski prostorski načrt) umeščena že leta 2009. Ob menjavi občinske oblasti so ta projekt iz osnutka OPN odstranili in občina se takrat na zavod za varovanje kulturne dediščine ni pritožila, ker projekta ni prepoznala kot strateškega. Ko je bil OPN leta 2015 sprejet, tega projekta v njem tako ni bilo. Leto kasneje sva se z gospodom Knezom projekta lotila
Stanislav Knez z nestrpnostjo pričakuje električni priključek, ki bi mu omogočil dokončanje razgledne
ploščadi. / Foto: Jasna Paladin
»Ne drži, da s projektom zamujamo ali da smo ga morali zaustaviti zaradi pritožb, kakor je tudi meni že prišlo na uho. Preprosto se nam z gradnjo ne mudi, ker projekta v zadovoljivi obliki ne moremo zaključiti, dokler ne dobimo električnega priključka. Elektriko namreč potrebujemo za postavitev avtomatskih vrtljivih vstopnih vrat, osvetlitve in po-
znova, na nekoliko drugačen način - kot enostavni objekt, kar je bilo možno, a le če bi dobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. In smo ga dobili! Ker gradbenega dovoljenja za enostavni projekt nismo potrebovali, smo se projekta z vsemi potrebnimi soglasji tudi lotili,« nam je pojasnil Tomaž Schlegl.
► 5. stran
Bliža se koncert Uresničimo sanje
Kamnik - Simon Zorman iz Šmarce vabi na že 11. dobrodelni koncert za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami z naslovom Uresničimo sanje, ki bo v soboto, 1. februarja, ob 19. uri v telovadnici Ciriusa. Na odru se bo zvrstila vrsta znanih glasbenikov, bogat program pa bo povezoval Tilen Artač. Dogodek ima znova častnega pokrovitelja, to je letos župan Matej Slapar. Z zbranimi prostovoljnimi prispevki obiskovalcev bodo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami omogočili tabore in učne izlete, ki jim jih njihovi starši finančno ne morejo omogočiti. J. P.
l58
petek, lo. januarja 2020 Kamničanj^
Občinske novice
Zdravstveni dom ima lepšo notranjo podobo
Jasna Paladin
Kamnik - V Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik so v teh dneh izvedli še zadnji del prenove hodnikov in vrat, ki jo po posameznih oddelkih postopno izvajajo že vse od leta 2017. »Rumenkaste in umazane pločevinaste strope smo zamenjali z Armstrong stropom, stare neonke smo zamenjali s sodobnimi LED-
-lučmi, sivo-rumena vrata pa smo obnovili in prebarvali. Naš vzdrževalec Brane Uršič je pri svojem delu izredno učinkovit in je skupaj z izvajalci večino del izvedel preko konca tedna, tako da delo v ambulantah ni bilo moteno in obnove obiskovalci zdravstvenega doma skorajda niso občutili,« nam je povedal direktor zdravstvenega doma Sašo Rebolj.
Hodniki in ambulante v zdravstvenem domu so po obnovi bistveno bolj prijetni. / foto: zd Kamnik
OBVESTILO
Občina Kamnik obvešča, da bo v petek, 24. januarja 2020, na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si objavljen Javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva ter podeželja v občini Kamnik v letu 2020, in sicer za naslednje ukrepe:
-	pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo:
-	posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
-	urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov,
-	pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov,
-	sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije,
-	pomoč za zagotavljanje tehnične podpore.
Matej Slapar l.r.
ŽUPAN
Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE:
Jasna Paladin	malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41
OGLASNO TRŽENJE:
Mateja Žvižaj
mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR).
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 7. februarja 2020, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 30. januarja 2020.
Osamosvojitveno vojno približati mladim
Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije Kamnik - Komenda so v prostorih Osnovne šole Marije Vere v Kamniku pripravili razstavo z naslovom Vojna za Slovenijo 1991.
Jasna Paladin
Duplica - Razstavo Vojna za Slovenijo 1991 so pripravili v Vojaškem muzej Slovenske vojske in je rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela vojaških zgodovinarjev in kustosov muzeja o dogodkih na področju nacionalne varnosti in obrambe konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja. Njen namen je predstaviti ključne dogodke v procesih osamosvajanja Republike Slovenije, razdružitve od drugih republik nekdanje skupne države, procesov demokratizacije slovenske družbe in uvajanje večstrankarskega sistema ter opozoriti na dejstvo, da se je bilo treba za prehod Slovencev iz naroda v nacijo zoperstaviti nasprotni-
Veterani vojne za Slovenijo si z razstavo želijo še okrepiti državljansko zavest med osnovnošolci. Njihova prizadevanja sta podprla tudi župan Matej Slapar in ravnateljica Osnovne šole Marije Vere Violeta Vodlan. / Foto: Jasna Paladin
kom narodnega razvoja tudi z oboroženo silo, ki je bila podprta z izjemno podporo
Razstava je postavljena pred šolsko knjižnico, na ogled pa
bo do 17. februarja. / Foto: Jasna Paladin
in enotnostjo Slovencev. Razstava predstavi obdobje let 1990 in 1991 ter poseže že v obdobje 80. let 20. stoletja. »V našem združenju se vseskozi prizadevamo, da bi dejanja iz osamosvojitvene vojne ter vrednote, za katere smo se zavzemali takrat in ki so jih gojili tudi naši predniki v drugi svetovni vojni in med Maistrovimi borci, približali mladim, zato smo se tokratno razstavo odločili postaviti v eni od osnovnih šol. Na OŠ Marije Vere so našo namero podprli in nam prijazno stopili naproti,« o želji po krepitvi državljanske zavesti med mladimi pravi predsednik
Območnega združenja veteranov vojne za Slovenije Kamnik - Komenda mag. Zvon-ko Cvek.
Razstavo je predstavil vodja skupine za muzeologi-jo Vojaškega muzeja Slovenske vojske major mag. Zvezdan Markovic, ki je ob tem dejal, da s kamniškega območja prihaja tudi ena od žrtev osamosvojitvene vojne, Edvard Peperko. Razstava bo v prostorih Osnovne šole Marije Vere na ogled do 17. februarja, vodene oglede pa bodo pripravili tudi za učence drugih osnovnih šol iz občin Kamnik in Komenda.
Ne uporabljajte telefona med vožnjo
Preventivni akciji policistov za zmanjšanje uporabe mobilnih telefonov med vožnjo so se pridružili tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v sodelovanju z redarsko službo Občine Kamnik in Združenjem šoferjev in avtomehanikov Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - V času od 13. do 26. januarja se po vsej državi - tudi na območju Policijske postaje Kamnik - izvajajo aktivnosti za zmanjšanje uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. »Uporaba mobilnih telefonov, tablic, prenosnih računalnikov, GPS in drugih naprav med vožnjo postaja v zadnjih letih razširjena. Če voznik med vožnjo telefonira, ima njegovo ravnanje velik negativen vpliv na potek prometa in prometno varnost. Policisti bomo tako še dodatno nadzirali uporabo naprav in opreme, ki ovirajo voznike med vožnjo, poleg tega pa
Preventivno akcijo so te dni izvajali tudi v Šolski ulici.
tudi uporabo varnostnih pasov in zadrževalnih sistemov. Zato vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da ne uporabljajo mo-
bilnega telefona med vožnjo, ampak naj se varno ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS-sporočilo,«
o akciji pravi komandir Policijske postaje Kamnik Aleksander Perklič. Preventivno akcijo »Ne uporabljajte telefona med vožnjo. Vozimo pametno.« so te dni na območju Šolske ulice izvedli tudi člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v sodelovanju z občinsko redarsko službo in Združenjem šoferjev in avtomehani-kov Kamnik. V času akcije so zaznali deset kršitev. Kršitelje so tokrat le opozorili in jim izročili informativni letak, telefoniranje med vožnjo pa ima lahko tragične posledice, saj voznik ni zbran in deluje tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.
Kamničan Jfl petek, 10. januarja 2020
59
Dela potekajo po načrtu
Odlaganje odpadkov ob zabojnike na ekoloških otokih je kaznivo
Na območju Občine Kamnik še vedno prihaja do pogostega onesnaženja zbiralnic ločenih frakcij oziroma ekoloških otokov, saj so poleg zabojnikov odloženi kosovni odpadki, mešani komunalni odpadki, gradbeni odpadki, oblačila in drugo.
Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov na območju Občine Kamnik (Ur. l. RS št. 83/2016) v 7. alineji 1. odstavka 33. člena med drugim določa, da je imetnikom odpadkov prepovedano odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih. Predvidena globa za kršitev tega določila znaša za pravno osebo od 300 do 500 evrov, njeno odgovorno osebo 100 evrov, samostojnega podjetnika posameznika 200 evrov in posameznika 100 evrov.
Inšpektorica na Oddelku za premoženjsko-pravne in splošne zadeve Občine Kamnik v skladu s 33. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Ur. l. RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo, 40/14) in s ciljem preventivnega ukrepanja obvešča, da bo poostreno nadzirala ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov poleg zabojnikov in v primeru zaznanih kršitev ukrepala skladno z določil Odloka in Zakona o prekrških.
Obenem pa občanke in občane poziva, da v primeru, ko opazijo tovrstne nepravilnosti, to prijavijo občinski inšpektorici na bogomira.skvarca@kamnik.si.
Zavedati se moramo, da kazni ne bodo rešile omenjene problematike in da je dolžan vsak posameznik poskrbeti za čisto lokalno skupnost in jo ohranjati za naše zanamce.
Le skupaj bomo dosegli, da bo naša občina čista!
Bogomira Skvarča Jesenšek Inšpektorica
Andrej Kotnik
Kamnik - Namenjeni so predvsem odraslim, ki se doslej niso veliko srečevali z računalnikom, pa bi radi to nadomestili, saj je uporaba računalnikov ter svetovnega spleta postala skoraj neizogibna nujnost, ki nam lahko prihrani tudi veliko časa in poti.
Knjižnica letos uporabnikom ponuja tečaj računalni-
škega opismenjevanja, ki poteka na treh stopnjah - začetni, nadaljevalni in izpo-polnjevalni. Vsaka od stopenj tečaja bo predvidoma potekala od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 v računalniški učilnici kamniške knjižnice. V okviru tečaja se bodo udeleženci naučili oblikovati besedila v programu Word, uporabljati e-pošto, se uvedli v uporabo nekaterih družabnih omrežij in spoz-
nali številne druge uporabne veščine. Na tečajih pozornost posvečamo tudi varni uporabi spleta. Udeleženci se lahko posebej prijavijo tudi na tečaj urejanja fotografij, ki se je začel že ob koncu lanskega leta. Prednost računalniških tečajev v knjižnici je v majhnih skupinah (pet udeležencev naenkrat), kar omogoča, da se učitelj lahko posveti potrebam udeležencev in po pot-
rebi program tudi prilagodi stopnji njihovega predznanja. Zainteresirane bomo vpisali na seznam čakajočih in jih, ko pridejo na vrsto, obvestili o terminu njihovega tečaja.
Na tečaje se lahko prijavite osebno v čitalnici Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (prvo nadstropje) ali na tel. številko 01 320 55 83 (od ponedeljka do petka od 9. do 19. ure).
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Menjava nosilnih vrvi za nihalko na Veliko planino, zaradi katere dostop na planino z ni-halko ni mogoč od začetka decembra, poteka brez zapletov in tako, kot so si v družbi Velika planina zamislili in zaželeli. Vreme jim namreč dobro služi in
tako sta obe nosilni vrvi že zamenjani, v prihodnjih dneh pa sledi še namestitev obeh kabin in druga zaključna dela.
Večino zahtevnih gradbenih del so opravili zaposleni v družbi Velika planina, kar bo projekt tudi precej pocenilo, dela pa bodo predvidoma končana do konca januarja.
Občinske novice
»Bolšjak« na Šutni bo treba urediti
Bolšji sejem, ki je del Šutne že kakšnih trideset let, številnim Kamničanom predstavlja nepogrešljivo popestritev sobotnih dopoldnevov, mnoge pa neurejenost ponudbe tudi moti. Ker naj bi se sejem v zadnjih letih spremenil v neorganizirano prodajo krame, na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik že iščejo rešitve za ureditev stanja.
Jasna Paladin
Kamnik - Ponudniki starin se v središču Kamnika ob sobotah dopoldne zbirajo že vrsto let, celo desetletij. »Kakšnih trideset let bo že,« nam pove Kamničan Jože Zupanc, ki na »bolšjaku« vsako sobotno dopoldne sodeluje že vsaj dvajset let. »Povečini se vse dogovorimo kar sami med seboj. Nekdo nam pomaga s spuščanjem stebrička, da imamo dostop s svojimi avtomobili. Nekateri imamo svoje mizice, drugi robo položijo kar na tla. Ne gre pa tu za prodajo in naš dobiček, ampak predvsem za druženje in dodano vrednost v starem mestnem jedru. Nikogar ne oviramo. Zelo smo namreč zanimivi za najmlajše, pa za obiskovalce in turiste, ki nas radi kaj povprašajo, fotografirajo, tudi mi jim kaj povemo o Kamniku ali kam napotimo. Res bi bili tudi mi veseli kakšnih stojnic in urejenega parkiranja za nas izven Šutne, a poudarjam, zaslužkov s prodajo ni, zato tudi za to, da smo lahko tukaj, ne moremo plačati,« nam je povedal in dodal, da se vsako soboto na Šutni zbere kakšnih deset
Bolšji trg na Šutni bo v prihodnje treba urediti, da bo znova bogatil sobotno dogajanje na Šutni, kot ga je v preteklosti
prodajalcev, poleti še več. A prav ta spontanost, ki večkrat meji na neurejenost, številne čedalje bolj moti. Na to je nedavno občinsko upravo opozorila tudi svetnica in predsednica Krajevne skupnosti Kamnik Center Ivanka Učakar: »Šutna je bila pred leti zaprta za promet, tudi mirujoči, da bi se na njej odvijale različne dejavnosti in da bi bila meščanom prijazna peš cona. Sobotni bolšji trg - sejem starin - je bil zamišljen kot tradicionalna prireditev, kjer
»Sobotni bolšji trg - sejem starin - je bil zamišljen kot tradicionalna prireditev, kjer se srečujejo zbiratelji, ljubitelji starin, starinarji, nostalgiki in ljudje, ki iščejo zanimive stare predmete, umetniške izdelke, turisti, sprehajalci in vsi, ki v starih predmetih vidijo nekaj zanimivega ali del svoje preteklosti. Tako je bilo zamišljeno in tako je na začetku tudi bilo.«
se srečujejo zbiratelji, ljubitelji starin, starinarji, nostal-giki in ljudje, ki iščejo zanimive stare predmete, umetniške izdelke, turisti, sprehajalci in vsi, ki v starih predmetih vidijo nekaj zanimivega ali del svoje preteklosti. Tako je bilo zamišljeno in tako je na začetku tudi bilo. A začele so se pojavljati težave, saj je prihajalo vse več prodajalcev krame, ki na kosovnem odpadu pobrane predmete ponujajo kar iz prtljažnikov avtomobilov. Stanje se je drastično poslabšalo po tem, ko je bilo treba v letu 2018 najprej zaradi prometnih obvozov in posledično nevarnosti za obiskovalce poskrbeti za novo začasno lokacijo sejma rabljenih stvari na parkirišču za Domom kulture Kamnik. Odkar se je po končani gradnji sejem spet prestavil nazaj na Šutno, prodajalci na lastno pest parkirajo, povzročajo težave njenim
prebivalcem in lastnikom lokalov,« pravi Ivanka Uča-kar, ki si želi, da bi organizacijo bolšjega sejma prevzel Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. A omenjeni zavod že ima sprejet poseben pravilnik o poslovanju sobotnega bolšjega sejma Šutni, ki velja že vse od leta 2013. Kot priznava Franci Kramar, vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, bi se marsikaj dalo še izboljšati, zato so v januarju že pripravili sestanek, na katerem so preučili možnosti, da zadeve uredijo. Sestali so se predstavniki občine, zavoda in krajevne skupnosti, a niso - kot nam je pojasnil Kramar - dorekli še nič dokončnega, saj je zadeva zelo kompleksna in jo je treba reševati na več področjih. »Dejstvo pa je, da si 'bolšjaka' takšnega, kot ga imamo sedaj, ne želimo,« zaključi Franci Kramar.
Ti v	1 ■ vi ' | v	1 • • v ••
Računalniški tečaji v knjižnici
Tudi v letošnjem letu Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik vabi odrasle k vpisu na brezplačne računalniške tečaje.
Andrej Potočnik, vodja obratovanja žičnic in smučišča, z ekipo iz družbe Velika planina
l60
petek, lo. januarja 2020 Kamničanj^
Občinske novice, mnenja
Stranki podpisali partnerski sporazum
Jasna Paladin
Kamnik - V petek, 10. januarja, sta Marjan Šarec, predsednik stranke LMŠ, in Dušan Papež, predsednik stranke LDP, podpisala partnerski sporazum med obema strankama, ki predstavlja nadaljevanje uspešnega sodelovanja teh dveh strank v občini Kamnik. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so se s podpisom sporazuma zavezali k sodelovanju na področjih, kot so: turizem, Velika planina in dolina Kamniške Bistrice, podjetništvo, skrb za čisto pitno vodo, lokalno kmetij-
stvo, športni programi in infrastruktura, mladina in otroci ter socialno podjetništvo in zadružništvo ter tudi drugih področjih, ki jih niso izrecno opredelili, bodo pa pripomogli k napredku občine.
Obe stranki, ki imata v občinskem svetu skupaj trinajst svetnikov, zdaj svojo opozicijo (čeprav naj te v občinskem svetu uradno ne bi bilo) krepita še bolj formalno, a župana Mateja Slaparja to ne skrbi. Kot poudarja, bo še naprej sodeloval z vsemi strankami, listami in svetniki, ki si želijo sodelovanja in razvoja občine.
Gradbeni odpadki ne sodijo v naravo
Kužna nad Oševkom - Na ozko gozdno pot, ki je nadaljevanje asfaltirane ceste na zaselek Kužna nad Oševkom in jo uporabljajo lastniki gozdov, je nekdo pripeljal ostanke marmornih plošč, nas je obvestila občanka, ki kršitelju sporoča: »Naj jih pride čim prej iskat!« Domačini opažajo, da je omenjena cesta pogosto kraj za odlaganje gradbenih odpadkov. Ti v naravo ne sodijo, pač pa jih lahko oddamo v zbirni center v Suhadolah. J. P.
Gradbeni odpadki na gozdni poti proti Kužni
Kamnik kot zgodovinsko mesto
naj navedem le ureditev stražne-ga stolpa na Malem gradu v višini 50.000 evrov, ki jo pozdravljam. Ker pa si kot občan in kot občinski svetnik prizadevam, da bi omogočili uživanje bogate kamniške kulturne dediščine tudi gibalno oviranim, se zavzemam, da bo v prihodnosti občina še več vlagala v izboljšanje dostopnosti stavb in javnih prostorov v njeni lasti oz. upravljanju, ki so kulturni spomeniki, da jih bodo lahko gibalno ovirane osebe enakopravno uporabljale.
V našem primeru bo letos skupaj s stražnim stolpom urejen tudi dostop do njega za gibalno neovirane osebe. Da pa bi bil dostopen tudi gibalno oviranim, bo v prihodnosti treba vlagati še več: v že izvrtanem navpičnem jašku, ki iz podzemnega rova pod malo-grajskim gričem vodi v pritličje stolpa, bo treba namestiti dvigalo, urediti pa tudi podzemni rov.
Anton Iskra, občinski svetnik Občine Kamnik
Občina Kamnik je že vrsto let članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije (ZZMS). Dejavnosti ZZMS so namenjene promoci-Iji in trženju zgodovinskih mest. § ZZMS prav tako pomaga člani-S cam ohranjati in oživljati stara ! mestna jedra, razvija strategije s skupnega trženja zgodovinskih J mest ter povečuje ozaveščenost | o turistični privlačnosti in bogastvu ° dediščine zgodovinskih mest. I Čeprav je pri skrbi za kulturno deI diščino dobrodošla vsaka po-= moč, pa mora Občina Kamnik s vanjo največ vlagati sama. Kot Ž primer iz letošnjega proračuna
N.Si
Mnenje občinske svetnice
Za vse generacije
Alenka Jevšnik, svetnica LMŠ
Mineva dobro leto v novi sestavi Občinskega sveta Občine Kamnik. V stranki LMŠ se trudimo, da uresničimo naše prioritete in zastavljene cilje. Veseli me, da sem preko Komisije za tehnično urejanje prometa uspela s pobudo za ureditev prehoda za pešce na Kovinarski poti. Varne poti so pomembne za vse občane. Zdaj je treba nadaljevati v tej smeri.
Menim, da je treba bolj strateško pristopiti k reševanju problematike predšolskega varstva, saj nam pred vrati vrtcev spet ostajajo zavrnjeni otroci. Rešitev, ki bi na dolgi rok rešila ta problem, je gradnja modularnega vrtca. Rešitev je dobra tudi zato, ker se tak vrtec po nekaj letih, če ne bo več potrebe po predšolskem varstvu glede na demografske trende, lahko spremeni v med-generacijski center, v mladinski center oz. lahko se uporabi kot nekaj drugega. Zato se zastavlja vprašanje, ali je med strateškimi nakupi v prihajajočem proračunu tudi nakup zemljišča za nov vrtec. Uvedba subvencij problematike ne bo rešila, bolj kot ne jo bo za kratek čas samo omilila. Je bolj všečna poteza kot resen razmislek o problematiki. Demenca je predvsem zaradi staranja prebivalstva vse bolj pereč problem našega vsakdanjika. V Sloveniji se številka dementnih oseb giblje okoli 32 tisoč. Osebam z demenco je treba zagotavljati varnost, večini nuditi popolno nego in oskrbo ter skrbeti za njihovo premoženje. Če želijo svojci poleg oskrbovanja osebe z de-
menco opravljati še svoje vsakodnevne obveznosti, si morajo priskrbeti formalno ali neformalno pomoč pri oskrbi, zaradi česar se srečujejo tudi z dodatnimi stroški. Potrebna je pomoč, ne samo države, temveč tudi lokalne skupnosti. Svojci in osebe z demenco se pogosto srečujejo s finančnimi težavami, zato tukaj lahko aktivno priskoči na pomoč lokalna skupnost v obliki sofinanciranja večjega obsega storitve. Nujno potreben je tudi razmislek o ustanovitvi dnevnega centra. Dobra rešitev bi bila, da se ustanovi samostojni dnevni center, da bi ljudem, ki skrbijo za dementne osebe, olajšal delo in jih vsaj deloma razbremenil. Osebam z de-menco pa dnevni center lahko nudi možnost počitka, prehrano in razne aktivnosti za ohranjanje še preostalih zmožnosti in sposobnosti, ki bi jih izvajali ustrezno usposobljeni strokovni delavci in prostovoljci.
Izzivov, ki so pred nami, je še veliko. Glede na vso problematiko je tako na lokalnem kot tudi na državnem nivoju pomembno sodelovanje in povezovanje. Za vse generacije. Zato v LMŠ Kamnik delamo v tej smeri in gremo naprej.
Prejeli smo Zahvala
V nedeljo, 5. januarja 2020, popoldne je pri Korobaču padla najina mama. Iskreno se zahvaljujeva tistim osebam, ki so ji pomagali in poklicali reševalce.
Polona Turk in Dušan Gradišek
Javni red in mir
Kamnik je prijetno mesto za bivanje in preživljanje prostega časa. No, vsaj tako bi lahko bilo, če si ne bi nekateri pravice bivanja razlagali po svoje. V našem bloku imamo nekaj posameznikov, ki poslušajo glasbo tako na glas, da bobni še v nekaj nadstropij oddaljenih stanovanjih. Sosede srečam na klopci, ki je nekoliko odmaknjena od bloka, in na moje vprašanje, kaj se dogaja in zakaj nihče nič ne ukrene, mi pojasnijo:
»Ja kaj pa naj, saj lahko do desetih delajo, kar hočejo. Tu smo zato, ker je v stanovanju nevzdržno.« Zdi se mi, da je mir šele po deseti uri zvečer splošno razširjeno prepričanje, ki pa je vsaj v primeru poslušanja glasne glasbe napačno. Zakon o varstvu javnega reda in miru je jasen in določa: »Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 104,32 evra.« V tem primeru gre za povzročanje hrupa ne glede na dnevni čas, saj Zakon o varstvu javnega reda in miru ne določa časovne omejitve v povezavi s povzročanjem tovrstnega hrupa, torej prepoved velja cel dan. Vsekakor je odstotek ljudi, ki te določbe in zakonsko zapisane pravice poznajo, premajhen, da bi lahko z močjo množice vplivali na posameznike, ki si pridržujejo pravico, da s svojim ravnanjem terorizirajo ostale.
Mnenje občinske svetnice
Bodimo ponosni
•	1 1 • v v •
na svojo dediščino
Ivanka Učakar, svetnica NSi
Tisti, ki berete tole besedilo, držite v rokah Kamničan-ko - časopis. Se tudi sami počutite kot Kamničani? Kamni-čanke?
Sama s ponosom povem, da sem Kamničanka, da sem doma od tam, kjer so našli mamuta, kjer imamo Mali grad pa Veliko planino ... bogato dediščino, ki nas kot skupnost povezuje, na kateri gradimo svojo identiteto. Zato z zadovoljstvom ugotavljam, daje v proračunu Občine Kamnik za leto 2020 na različnih postavkah za ohranjanje in prenovo kulturne dediščine v celoti namenjenih približno 250 tisoč evrov, več kot dvakratnik glede na prejšnji proračun. Poleg rednih, kot so vzdrževanje spomenikov, sakralnih objektov, obnove kulturnih domov, financiranje muzejskih programov, so letos izstopajoče: Dokončanje del na Malem gradu. V 2018 je bilo očiščeno obzidje, letos pa bo na vrsti stražni stolp. Namesto dotrajanih desk bo nameščena steklena panoramska stena in pohodna ploščad z razgledom in stopnicami. V stolpu bo prostor za predstavitev digitalizirane zbirke o Kamniku in njegovi dediščini. Najdba mamuta v Nevljah je bila svetovnega pomena. Leta 2013 je Ustanova Mamut Kamnik začela aktivnosti za trajno javno postavitev kipa mamuta iz ustvarjalnega opusa Mihe Kača. Z rezervacijo sredstev za izvedbo projekta občina kaže resen namen in tudi lokacija se bo našla. Za Budnarjevo domačijo -muzejsko hišo v Palovčah sredstva konstantno namenja-
mo v enaki vrednosti, za Preskarjevo bajto na Veliki planini pa se letos povečajo s 1000 evrov na 5000 evrov, tako bodo nujna popravila lahko izvedena, prav tako pa se bodo izvajali programi obujanja običajev in obrti na obeh lokacijah.
V veljavo je stopil spremenjen Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom spomeniško zaščitenih stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad, strešne kritine in stavbnega pohištva v občini Kamnik, ki omogoča, da za sofinanciranje lahko kandidirajo lastniki na celotnem območju občine in da za sredstva lahko zaprosijo tudi lastniki ali uporabniki poslovnih zgradb. Pozdravljam spremembo, saj so zaradi kulturnovarstvenih pogojev investicije v obnovo in vzdrževanje dragocene stavb -ne kulturne dediščine dražje povsod. V proračunu je letos tudi nova postavka: sofinanciranje obnove objektov posebnega zgodovinskega pomena, kar je spodbudno. Sredstva so, potreben bo anga-žma občinske uprave, nas -prebivalcev, vseh deležnikov, da bodo projekti izvedeni v naše zadovoljstvo in da bodo pripomogli tudi k širši turistični ponudbi Kamnika.
In tako še tisti, ki bi si morda želeli kaj ukreniti, ostanejo brez moralne podpore sostanovalcev. Z lepimi pozdravi in upanjem, da bo nekoč tudi v našem okolišu malce bolj mirno. Ker smo bili ob opozorilu kršitelja verbalno napadeni, se ne želim izpostavljati z osebnim imenom.
Kamničan (podatke hranimo v uredništvu)
Sprejem župnikov
Kamnik - V prostorih Občine Kamnik so minuli teden pripravili tradicionalni po-novoletni sprejem župnikov kamniške dekanije. Sprejel jih je župan Matej Slapar skupaj s sodelavko Katjo Vegel. Zahvalil se jim je za skrb za sakralno kulturno dediščino, pri čemer finančno že dolga leta pomaga tudi občina. J. P.
Dela zaključena, čakajo uporabno dovoljenje
Mekinje - Postavitev reflektorjev za osvetlitev Stadiona prijateljstva v Mekinjah je bila opravljena že v drugi polovici decembra, občina pa je v preteklem tednu na Upravno enoto Kamnik posredovala tudi vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja. Šele ko bodo uporabno dovoljenje dobili, bodo novo pridobitev lahko predali v uporabo tudi športnikom, ki bodo v teh kratkih zimskih dneh tako lahko še bolj z veseljem in varno trenirali. Vrednost gradbenih in elek-tro del znaša približno 365 tisoč evrov, občina pa je bila lani uspešna na javnem razpisu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, tako da bodo za prijavljeni projekt osvetlitve prejeli sto tisoč evrov nepovratnih sredstev. J. P.
Kamničan Jfl petek, 10. januarja 2020
61
Aktualno
Razgledna ploščad čaka na elektriko
i 1. stran
Kot še poudari Tomaž Schlegl, je bila vsa dokumentacija pripravljena tako, da se bo lahko isti hip, ko bo sprejet nov OPN, preobliko-
vala v gradbeno dovoljenje. »Po lanskoletnih lokalnih volitvah je novo občinsko vodstvo ta projekt prepoznalo kot strateški in ga zato tudi umestilo med pobude in predloge za spremembe
OPN. Takoj, ko bo OPN sprejet, bo v nekaj mesecih dokumentacija iz enostavnega objekta preoblikovana v gradbeno dovoljenje. In zakaj je to pomembno? Ker zakon opredeljuje, da eno-
Razgledna ploščad bo dolga petdeset metrov, na njej pa bo prostora za okoli 250 ljudi.
stavni objekti samostojnega električnega priključka (kakršnega bi potrebovali v tem primeru) ne morejo dobiti,« čakanje oz. zaustavitev del pojasnjujeta Schlegl in Knez, razočarana, da se vse v zvezi z občinskim prostorskim načrtom odvija tako počasi. Nedavno sta imela sestanek tudi pri županu Mateju Slaparju, ki jima je obljubil, da bo občina pomagala v okviru zakonskih zmožnosti. Elektrike iz svojega gostinskega objekta na Starem gradu občina ne sme posoditi, saj po zakonodaji noben uporabnik električne energije te ne sme distribuirati naprej drugemu uporabniku.
V načrtu tudi spust po jeklenici in dvigalo
Spremenjeni oz. dopolnjeni OPN naj bi bil sprejet že leta 2018, pa nato leta 2019, zadnja pričakovanja oziroma
Ploščad še ni dokončana, zato je dostop nanjo smrtno nevaren in prepovedan. / Foto: Jasna Paladin
napovedi segajo v junij letošnjega leta. Lastnik zdaj išče rešitve, kako pridobiti vsaj začasni priključek ali druge vire energije. A kljub zapletom idej in načrtov Stanislavu Knezu ne manjka. Tik ob ploščadi bo postavljen pokrit paviljon, v katerem bo med drugim predstavljena stavbna zgodovina mesta Kamnik, kar bo ploščadi dodalo veliko dodano vrednost, prav to pa je bil tudi pogoj zavoda za varstvo kulturne dediščine ob podaji njihovega soglasja k projektu. V pripravi so tudi načrti za diagonalno dvigalo, ki bi obiskovalce na Stari grad popeljalo izpred kamniškega bazena oz. odbojka-
rskih igrišč, ter spust po jeklenici z Velike Špice, s katerim se bo možno spustiti na Stari grad (dolžina približno petsto metrov) ali na drugo stran do Palovč (osemsto metrov).
Mobilna aplikacija za spoznavanje mesta
V pripravi je tudi mobilna aplikacija Oberštajn Kamnik 3 D Map, ki bi delovala na robu ploščadi, z njeno pomočjo pa bi obiskovalec lahko »poskeniral« stavbe, ki jih bo videl s ploščadi, in se tako seznanil s tem, kaj pravzaprav vidi - kulturno dediščino, trgovine, gostilne, prenočišča, muzeje ...
PRENOVILI SMO SPLETNO STRAN PODJETJA
Obveščamo vas, da je na spletnem mestu www.publikus.si zaživela prenovljena spletna stran, kjer lahko najdete vse informacije v zvezi z ravnanjem s komunalnimi odpadki na območju občine Kamnik.
Spletna stran je v osnovi razdeljena na tri vsebinske sklope:
•	GOSPODINJSTVO,
•	DEJAVNOST in
•	ORGANIZATORJI PRIREDITEV.
V vsebinskem sklopu GOSPODINJSTVO je predstavljena celotna košarica storitev, do katere je upravičeno posamezno gospodinjstvo. Izpostaviti velja posodobljene E-OBRAZCE, preko katerih lahko uporabniki na primer:
•	sporočite spremembe, ki vplivajo na obračun storitev (povečanje oz. zmanjšanje števila oseb v gospodinjstvu, sprememba plačnika),
•	naročite brezplačni odvoz kosovnih odpadkov,
•	podate reklamacijo ali
•	se prijavite na storitev ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov v rjavi posodi ...
JZ BOLJŠAJ M O LOČENO ZBIRANJE!
V meSanlli komunalnih odpadkih ¡¡braniti območju občine Kamnik se nahaja:
•	srsa % papirja m kartona,
•	15,12 % tt loloSfc o razgra Olj Ivih otip j d kov i rt » %. odpadkov iz plasti ke.
Zgornji odstotki sit&r ne odstopajo biitvtno od povprečja 13 primerljive občine, viulnp pa je še uetiliO prostora za napretfefc.
®WBUKU5
MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI
r
Za mlajše in malo starejše smo pripravili tudi posebno igro SPOMIN - LOČEVANJE ODPADKOV JE ZABAVNO, kjer lahko preizkusite svoje znanje v ločevanju odpadkov.
Vsebinski sklop DEJAVNOST je namenjen vsem pravnim subjektom, ki delujejo na območju občine. Izpostavljena je obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki, ki jo lahko opravite preko spletnega obrazca. Objavljena sta tudi cenik odvoza določenih vrst odpadkov (redne krožne vožnje) in cenik ostalih komercialnih storitev, dana pa je tudi možnost posredovanja povpraševanja za druge vrste storitev s področja ravnanja z odpadki, kjer bomo skupaj z vami poskušali najti rešitev za vaš problem.
Novost je vsebinski sklop, namenjen ORGANIZATORJEM PRIREDITEV, ki morajo v okviru izvedbe prireditve med drugim poskrbeti tudi za ločeno zbiranje odpadkov, ki bodo nastali tekom prireditve, in zagotoviti odvoz ter končno oskrbo zbranih odpadkov.
Kolektiv podjetja PUBLIKUS, d. o. o., vam želi prijetno »surfanje«.
l62
petek, lo. januarja 2020 Kamničanj^
Zanimivosti
Policijska kronika
Zaseg vozila
V	Vrhpoljah je mladoletnik vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Na podlagi teh kršitev je bil opravljen zaseg vozila in obveščena mati kršitelja. Zoper mladoletnika sledi obdolžilni predlog na sodišče v Kamniku.
Tatvina registrske tablice
Neznani storilec je iz parkiranega vozila pri Termah Snovik odtujil zadnjo registrsko tablico in s tem oškodoval občanko. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
Požar na stanovanjski hiši
V	Lazah je na stanovanjski hiši zaradi pregretja dotrajanega dimnika zagorela streha zidane stanovanjske hiše, ki je v celoti pogorela. Požar so pogasili gasilci PGD Kamnik in Zgornji Tuhinj. Sledi poročilo na okrožno državno tožilstvo.
Glasna glasba v stanovanju
Policisti so v Šmarci obravnavali kršitev po Zakonu o varstvu javnega reda in miru zaradi glasne glasbe v stanovanju. Kršitelj je bil na kraju opozorjen glede kršitve.
Padel na smučišču Osovje
Na smučišču Osovje je med smučanjem padel otrok in se hudo telesno poškodoval. Ker ni bilo ugotovljenih znakov kaznivega dejanja in ker je otrok padel sam, sledi uradni zaznamek o dogodku.
Vlom v klet
Neznani storilec je na Kranjski cesti z neznanim orodjem na vzvod odlomil zapiralo vrat in vlomil v klet, iz katere je odtujil skiro in škatlo z orodjem. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo.
Tatvina v trgovini
V	eni od trgovin v Kamniku je neznani storilec izvedel tatvino mobilnega telefona znamke Huawei p30 lite v skupni vrednosti 389,99 evra in tako oškodoval podjetje. Sledi pregled video posnetkov, zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
Intervencija v Rožičnem
Policisti so v naselju Rožično obravnavali intervencijo, kjer sta se med seboj zaradi dedovanja sprla brata in se drug do drugega nedostojno vedla. Obema kršiteljema je bil na kraju izdan plačilni nalog po zakonu o javnem redu in miru.
Poskus vloma
Neznani storilec je na Ljubljanski cesti z orodjem na vzvod skozi vhodna vrata podjetja poskušal vlomiti, vendar je od dejanja odstopil. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba.
NOVOST
mV VA ZARJA
WlrfU p-Hn Jpi* um****"*
Surfyi.u—fc

Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem
Poučna biografija klene in bistre 88-letne Škofjeločanke, ki je doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico | osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo prihodnost.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
* Poštnin»
Gorenjski Glas
Dom krajanov Godič
•	Iv*
si zasluzi prenovo
V naravi človeka je, da se ob koncu leta ozre nazaj in si reče bilo je dobro, ampak morda bo drugo leto še boljše'. Temu zgledu smo sledili tudi v Krajevni skupnosti Godič, saj je bilo aktivnosti v preteklem letu kar precej, seveda dobrih in slabih, pri čemer bi dobre ohranili, slabe pa popravili.
Mira Potokar
Godič - Kmalu po novem letu nas je obiskal župan Matej Slapar. V ospredje je bila postavljena problematika Doma krajanov, saj je prostor, ki se uporablja kot volišče, v neprimernem stanju, delavnica v pritličju, ki jo je približno petnajst let uporabljal mizar, pa prav tako ne; predvsem pa je Dom neizkoriščen in kot tak ne služi svojemu namenu. Nismo pozabili tudi na komunalno infrastrukturo ter problematiko cest, predvsem cesto na Brezje, vodovod, polaganje optičnega kabla in še nekaj drugih zadev. Župan je v okviru svojih možnosti obljubil sodelovanje in pomoč. V znamenju prihoda pomladi smo organizirali vsakoletno čistilno akcijo, ki je letos potekala na dveh lokacijah, na Brezjah in v Godiču. Obe sta bili dobro obiskali, očistili pa smo dobršen del naše krajevne skupnosti. Dne 17. aprila smo skupaj s podžupanom Sandijem Ur-šičem organizirali srečanje članov svetov KS Kamniška Bistrica in Godič. Srečanje je bilo namenjeno povezova-
nju obeh krajevnih skupnosti, saj imamo številne stične točke, za katere je smiselno iskati skupne rešitve, kot so npr. pošta, most čez Kamniško Bistrico, gasilski dom in drugo. Zbor krajanov Godiča je potekal 14. maja zaradi predstavitve prometne problematike ceste do Slovenia Eco Resorta. Predstavitev je opravil sodni izvedenec, ki je po naročilu občine pripravil analizo ureditve cest. Poleg predstavnikov občine je na zboru krajanov sodeloval tudi župan.
Sredi poletja smo se dokončno razšli z dolgoletnim najemnikom spodnjih prostorov v Domu, pri čemer se je v celoti pokazala nujnost in potreba po obnovi prostorov in s tem celotnega Doma krajanov. Člani Sveta KS smo čutili potrebo po povezovanju s krajani, zato smo 19. oktobra organizirali ogled Doma in druženje s krajani. Res je, da smo bili malo skeptični, saj takšnega dogodka pri nas že dolgo ni bilo, a je bilo vredno tvegati. Precejšnje število udeležencev nam je dalo tisti manjkajoči zagon za naše nadaljnje delo. Pred našim skupnim
Domom smo postavili klopi in v prijetnem pogovoru izpostavili predloge, mnenja in težave, ki tarejo krajane. Prvi predlog, ki je bil omenjen, in sicer želja po kulturnih dogodkih, se je uresničil že 15. novembra, ko so člani KUD Ivan Cankar iz Šmar-tnega v Tuhinju prišli in odigrali predstavo z naslovom Slikar na vasi. Zelo dobro odigrana komedija in seveda prijetno presenečenje nad našimi krajani, saj je bila dvorana skoraj premajhna za vse obiskovalce. Jeseni je v našem Domu dobila streho nad glavo tudi Šola zdravja. Gre za skupino vseslovenskega projekta, ki vsako jutro ob 7.30 pride na jutranjo telovadbo. Udeleženke so s seboj prinesle slogan Gibanje je življenje in novo energijo, ki se je nekako prijela tudi nas. Seveda ne smemo pozabiti na dobro voljo in pozitivno energijo, ki jo s seboj prinašajo tudi članice Društva podeželskih žena Kamnik - Komenda. V našem Domu se srečujejo vsak mesec že kar nekaj let, za kar smo jim hvaležni, prav tako pa smo veseli raznih dobrot izpod njihovih pridnih rok.
V družbi »Brezjančkov« pa nas je decembra obiskala So-vica oka, barvita, čudovita predstava, ki so jo res odlično odigrali naši sokrajani z Bre-zij nad Kamnikom. Dvorana je bila zopet polna obiskovalcev, čeprav je bila predstava namenjena starejšim krajanom in otrokom. Ob koncu predstave smo organizirali druženje in obdarovanje starejših krajanov, pa tudi na otroke nismo pozabili. Dovolite mi, da se ob koncu zapisa iskreno zahvalimo vam krajanom in tudi vsem udeležencem omenjenih skupin za vašo pripravljenost sodelovati in obiskovati dogodke, z željo, da se tak način sodelovanja nadaljuje in v novem letu še obogati. Na ta način bo naš Dom živel in služil svojemu namenu. Naše aktivnosti si lahko ogledate na spletni strani in tudi na Facebooku. Iskreno si želimo, da skozi prihajajoče leto vsaj delno obnovimo spodnje prostore, saj bi vas ob koncu leta lahko pozdravili v novi dvorani, ki jo nameravamo preseliti v spodnje prostore. Na ta način bi dobili odličen večnamenski prostor, ki bo dostopen starejšim, invalidom in vsem ostalim.
Na kavi pri predsedniku vlade
Sredi decembra nas je uporabnike in sodelavce Dnevnega centra Štacjon prijetno presenetil klic iz kabineta predsednika vlade, da nas predsednik vlade Marjan Šarec vabi na kavo v svoje prostore. Tako uporabniki kot zaposleni smo se povabila razveselili in sporočili, da pridemo.
Lidija Kos
Kamnik - Prišel je ponedeljek, 30. decembra, in z vlakom smo se odpeljali v Ljubljano. Uporabnike smo spremljale Lidija Kos, Lidija Fischer in pomočnica direktorice Marija Dobnikar. Na Gregorčičevi nas je svetovalka predsednika vlade za protokol Mojca Sila prijazno sprejela in nas pospremila v stavbo. Povedala nam je, da stopnišče stavbe loči prostore predsednika države in predsednika vlade, mi smo na stopnišču zavili levo. Tam so nas že čakali varnostniki in fotograf, ki nam je pojasnil, da smo gostje in da za vse goste velja enak protokol, torej najprej fotografiranje. Predsednik vlade nas je prišel pozdravit in je vsakemu posebej segel v roke. Potem se je z nami fotogra-
Uporabniki in zaposleni v Štacjonu so se na obisku takole fotografirali s predsednikom vlade Marjanom Šarcem. / Foto: Nebojša Tejic, STA
firal, mi pa smo mu izročili darilo. Srečanje se je nadaljevalo v naslednji sobi, kjer so nas za veliko mizo postregli s kavo, čajem, sokovi in sladkimi dobrotami. Vsakega od nas je čakalo darilo. Pogovor je bil prijeten,
na koncu smo se dogovorili, da naša srečanja ostanejo tradicija in da je naslednje srečanje obisk predsednika vlade v naših prostorih na Kolodvorski v Kamniku. Naš obisk je bil še nekaj časa tema pogovora med
uporabniki v dnevnem centru, počutiti se sprejete in enakovredne v družbi, predvsem v tako visokih krogih, ni vedno njihova izkušnja. Hvala predsedniku vlade za to povabilo in vsem, ki nas sprejemate kot del družbe.
Kamničan Jfl petek, 24. januarja 2020	63
63
Kultura
V	kamniškem muzeju se obeta zelo pestro leto
V	letošnjem letu si bo v enotah Medobčinskega muzeja Kamnik možno ogledati nekaj zelo zanimivih razstav, ki imajo vseslovenski pomen in bodo tudi plod sodelovanja z drugimi muzejskimi institucijami.
Jasna Paladin
Kamnik - Aprila se bodo v muzeju na Zapricah tako spomnili stoletnice rojstva akademika prof. dr. Staneta Gabrovca, staroste slovenske arheologije, častnega občana občine Kamnik, po izobrazbi klasičnega filologa in arheologa, sicer pa velikega humanista in vrhunskega strokovnjaka in znanstvenika.
»Delal je na treh področjih - muzejskem, univerzite-tno-pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem. Njegova zasluga so urejeni de-poji in arheološke zbirke ter dokumentacija v Narodnem muzeju Slovenije. Na oddelku za arheologijo se je desetine študentov odločilo za diplomo iz kovinskih obdobij (bronaste ali železne dobe) pri prof. Gabrovcu. Nanje in na slovensko arheologijo je dal neizbrisen pečat in prav vsi njegovi študentje so postali gonilna sila razvoja zadnjih desetletij. V 60. in 70. letih 20. stoletja je vodil velika mednarodna izkopavanja v Stični ter številna druga izkopavanja, ki so bila zaključena s temeljnimi objavami. Njegova dela so postala mednarodno priznana in slovenska arheologija širše prepoznavna. Predaval je na mnogih strokovnih srečanjih, kongresih doma in v tuji, bil urednik številnih publikacij, predvsem pa je bil velik humanist in velik človek,« o razstavi pravi direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in dodaja, da bodo na razstavi predstavili njegova dela in osebnost, na slavnostni akademiji pa bodo pomen in zgodovino tega neumornega raziskovalca širše osvetlili njegovi kolegi, sodelavci ali študentje iz institucij, v katerih je aktivno deloval: iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Narodnega muzeja Slovenije ter oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Razstava o majoliki
Skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in kamniškim KUD Hiša Keramike, zakaj pa ne majolka so se v muzeju lotili razstave o slovenski majoliki, ki bo v kamniškem muzeju na ogled od oktobra, že od maja dalje pa bo gostovala v Narodnem muzeju Slovenije. O razstavi in ma-joliki, ki je močno zaznamovala tudi Kamnik, Torkarje-va pravi: »Osrednji predmet razstave Slovenska majolika
bo majolika, posebna oblika ročke za vino, ki je ime dobila po keramični tehniki majolika, ta pa je poimenovana po španskem otoku Major-ka. Tehniko izdelovanja teh posod so v 15. in 16. stoletju izpopolnili v Italiji, od koder izvira tudi ta oblika posode, sicer pa so majolike na Slovenskem začeli izdelovati šele v prvih desetletjih 19. stoletja. Ta posoda za vino s kroglastim trebuhom in tri-listnim ustjem z lijem ima v slovenski umetnosti poseben status. Majolika je postala tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Kot simbol dobre in vesele družbe jo opevajo celo ljudske pesmi in je predmet slikarskih tihožitij. Na slovenskih tleh so najbolj znane tiste, ki jih je izdelovala keramična tovarna Svit Kamnik od začetka 50. let preteklega stoletja do konca svojega obstoja leta 2008, še pred tem pa seveda Schnablova keramična delavnica. Opremljene so z grbi mest, cvetličnimi aranžmaji ali voščili za pomembne življenjske obletnice in prelomnice, bile so priljubljeno darilo in okras domače kuhinje.
V	muzeju bodo nadaljevali tudi predstavljanje zanimivih osebnosti in družin, tako se bodo letos posvetili družini Rojc iz Volčjega Potoka.
Stota obletnica plebiscita na Koroškem in Maistrova vloga v njem
V	Rojstni hiši Rudolfa Maistra se bodo z razstavo Tam pri Celovcu - Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi spominjali 100. obletnice plebiscita na Koroškem in Maistrove vloge pri tem. O tem, da bo na južnem Koroškem potekal plebiscit, so se na pariški mirovni konferenci odločile zmagovalne, antantne sile v prvi svetovni vojni.
V	spomin na to pomembno obletnico bodo v Maistrovi rojstni hiši pripravili občasno razstavo. Kot pravi direktorica muzeja, so se odločili, da bomo to obdobje raziskali in predstavili predvsem z literarno-glasbenega vidika. »Poleg Maistra, katerega delo bomo na kratko predstavili skupaj s splošnim uvodnim delom o dogajanju v predplebiscitnem obdobju, bo nastopilo še šest vidnih protagonistov, ki so delovali v obdobju okrog plebiscita in po njem: glasbenika Lovro Horvat in Pavle Kernjak ter štirje literati in pisci: Izidor Cankar, Pre-
žihov Voranc, Franc Ksaver Meško in Angela Piskernik. Pomemben del razstave bo uprizoritev enodejanke z epilogom z naslovom Plebiscit, uprizorjene samo 8. septembra 1920 v Logi vasi pri Vrbskem jezeru. To uprizoritev bomo tudi posneli in se bo na razstavi vrtela na interaktivni tabli, ki bo predstavljena kot gledališki oder. Z literarno-glasbe-nega zornega kota ta tematika do sedaj še ni bila raziskana, zato bo ta razstava prav gotovo prinesla nova odkritja in svežo podobo. Razstava bo gostovala tudi v Št. Ilju na avstrijskem Koroškem in na celovški gimnaziji.«
Galerija Miha Maleš deluje že štirideset let
Letošnje leto bo nekaj posebnega tudi za Galerijo Miha Maleš, ki praznuje že svoj 40. rojstni dan. V tem slavnostnem letu bomo predstavili kar devet razstav umetnikov, ki so zaznamovali različna obdobja. V glavnem galerijskem prostoru, kjer domuje tudi stalna zbirka slikarja, grafika in publicista Miha Maleša, bo do pomladi na ogled razstava izvrstnega grafika in risarja, profesorja na Pedagoški fakulteti in prejemnika prestižne nagrade Ivane Kobilce za življenjsko delo Iva Mršnika. Njej bo sledila razstava slikarke Klementine Golija, ki je nastaja v sodelovanju med Gorenjskim muzejem in med Muzeji in galerijami občine Radovljica. V jesenskem terminu pa bo v osrednjem razstavišču na ogled razstava novomeškega umetnika Josipa Germa. Za sodobno umetnost že več let skrbi galerija Pogled, ki deluje v okviru Galerije Miha Maleš v drugem nadstropju. Leto bo začela slikarka Agata Pavlovec, v prvi polovici leta pa ji bodo sledile ilustratorka Polona Lovšin ter kiparka in vizualna umetnica mlajše generacije Katja Bogataj. Poletje bo zaznamoval znani slovenski slikar Žarko Vrezec s prav posebnim intimnim projektom, ki se kreira prav za galerijo Pogled, saj je sicer avtor znan po svojih večjih formatih. Druga polovica leta bo v galeriji Pogled obarvana z veliko mero domišljije in sanj - predstavljen bo slikar Jernej Jemec, ki svoja platna zapolnjuje z motiviko gozda, leto pa bodo zaključili s kiparskimi deli iz serije Varuhi skrivnosti Urše Toman.
Obeležje iz smodnišnice že v muzeju
V Medobčinskem muzeju Kamnik se veselijo nove pridobitve v zbirki kamniške industrijske dediščine.
Goran Završnik
Kamnik - Kljub temu da še vedno ni celostne rešitve za kamniško industrijsko dediščino, pa sem ter tja pride do lepih presenečenj.
Spomin na tragično nesrečo iz leta 1894
Tako je v petek, 17. januarja, po predhodnem dogovoru z Markom Kumrom in Zoro Torkar iz Medobčinskega muzeja Kamnik in ob posredovanju Kulturnega društva Priden možic, Damjan Do-linšek s svojimi sodelavci z območja nekdanje kamniške smodnišnice prepeljal skoraj tono težak izklesan kamen s križem, ki je bil postavljen v spomin v tovarniški nesreči tragično preminulemu delavcu Alojzu Potočniku davnega leta 1894. Prepeljali so ga v depo Medobčinskega muzeja Kamnik na gradu Zaprice.
Spomenik so prepeljali v depo kamniškega muzeja.
Gradbeništvo Dolinšek je že pred nekaj meseci poskrbelo za ohranitev male Vratarnice na območju nekdanje proizvodnje črnega smodnika. Dvaindvajset ton težko poslopje so z dvigalom uspešno prenesli na bližnje zemljišče in ga obvarovali pred uničenjem. Kljub takim dobrim novicam pa še
vedno velja, da je ohranjanje bogate kamniške industrijske dediščine še vedno bolj ali manj prepuščeno nevladnim organizacijam in samo-poklicanim posameznikom, v zadnjem času pa tudi vedno bolj samovoljnim podjetnikom. Upamo, da bo podobnih pozitivnih zgodb vedno več.
l24
64	petek, 24. januarja 2020 Kamničan
Pogovor
v spomin
Gordan Ambrožič Malenšek
11. januar 1935-7. januar 2020
Nekaj dni pred 85. rojstnim dnevom se je za vedno ustavilo srce Gordanu Ambrožiču Malenšku. Bil je mož, ki je vrsto let pomembno sooblikoval življenje v občini Kamnik. Osem let je bil med najbolj aktivnimi svetniki občinskega sveta Občine Kamnik, izvoljen na listi stranke DeSUS. Bil je tudi vodja svetniške skupine. Kamničani ga poznamo kot kulturnika in vsestransko razgledano osebo ter vztrajnega borca za boljše življenje občanov in državljanov. Dokler mu zdravje ni opešalo, ni manjkal na nobeni občinski slovesnosti. Kamničani si ga bomo zagotovo zapomnili tudi po njegovi raziskavi o izginotju znamenite kamniške skulpture Usnjar talec in po zahtevi, da občina poskrbi za repliko izginule skulpture.
Gordan se je rodil v Ljubljani. Smrt matere kmalu po porodu, bivanje v rejniški družini in navezanost na očima Vida Ambrožiča, pesnika in pisatelja, je pomembno zaznamovala njegovo življenje. Osnovno šolo je obiskoval na Mirni, kmetijsko srednjo šolo v Ljubljani in ob delu srednjo strojno šolo v Zagrebu. Bil je zaposlen v tovarni šivalnih strojev na Mirni, v Modelitu v Kamniku, v Kmetijski zadrugi v Kamniku, v Združenem agrokombinatu v Mengšu, kjer je bil obratovodja za mehanizacijo in nato dolga leta vodja oddelka za rezervne dele kmetijskih strojev pri Agrotehniki v Ljubljani. Bil je pravi proletarec, tudi predsednik sindikata in predsednik disciplinske komisije. Leta 1992 se je upokojil. Izdal je pet knjig kronista, pesnika in pisatelja, svojega krušnega očeta Vida Ambrožiča, pri čemer je zbral njegove tekste in pripravil spremno besedilo, in sicer: Vino mladosti se je povrelo (izid knjige leta 1990), Pravljica za odrasle (izid 8. 2.1991 in ponatis 26. 6.1991), Žandar med cvetjem in knjigami (izid 1998), Rože med trnjem (izid 2001) in Glas vpijočega v puščavi (izid 2002). Gordan Ambrožič Malenšek je zgradil stranko DeSUS v Kamniku in jo vodil štirinajst let. Bil je v Nadzornem odboru stranke DeSUS, nato pa je osem let predsedoval Nadzornemu odboru občinske organizacije DeSUS. S svojo poštenostjo in z aktivnostmi na kulturnem ter na drugih področjih je pomembno prispeval k njenemu ugledu. Njen član je bil od leta 1997. V letu 2014 je bil prejemnik zlate plakete DeSUS, v letu 2016 pa je postal častni član stranke. Več kot dve desetletji si je prizadeval, da bi starostniki lahko čim dlje dostojno živeli v lastnem domu. Pešajoče fizično zdravje in nezadostna razvitost občinske in državne socialne podpore starostnikom na domu sta žal tudi njemu zagrenila starost.
Kamničani, ki smo cenili njegovo iskrenost, zdrav razum in prizadevanja za ohranitev slovenske kulture, ga bomo pogrešali.
Mag. Julijana Bizjak Mlakar
Uravnoteženost med spoloma je prednost
Pred kratkim so razglasili rezultate drugega izbora Inženirka leta, ki poteka v soorganizaciji revije IRT3000, družbe Mediade in sodelujočih partnerjev. Med desetimi kandidatkami je bila tudi Kamničanka dr. Nina Lah, vodja laboratorija za analizo delcev v Leku, ki je delala tudi kot raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Aleš Senožetnik
Vas je nominacija za inženirko leta presenetila ali ste jo morda pričakovali?
Projekt izbora inženirke leta letos poteka drugič. Lek je sodeloval že lani, tako da je tudi letos prišel predlog, da se nominira ena inženirka. Nominacije nisem pričakovala. Me je pa že samo prepoznavnost izmed kopice inženirk, zaposlenih v Leku, razveselila. Jemljem jo kot pohvalo za svoje delo in udejstvovanje pri popularizaciji naravoslovja in tehnike med mladimi. Družba Lek je pri tem zelo aktivna. Naj omenim sodelovanje s srednjimi šolami, univerzami, projekt BioCamp, organizacijo kariernih zajtrkov ... Pri številnih dogodkih sodelujem tudi sama.
Kako gledate na projekte, kot je inženirka leta, ki težijo k popularizaciji inženirskih poklicev med dekleti?
Delež žensk v inženirskih poklicih zagotovo narašča, bi si pa želeli še večje uravnoteženosti med spoloma. Tovrstni projekti so pomembni in lahko vplivajo na posamezne odločitve. Osebne zgodbe, ki jih nominiranke delimo, dekleta lahko ohrabrijo pri odločitvi. Spominjam se časa, ko sem se sama odločala za poklic. Zanimala me je
fizika, pa se za študij nisem odločila prav zato, ker so se v meni porajala vprašanja, kaj bom kot ženska fizičarka počela in ne nazadnje tudi, ali sem študija fizike sposobna. Odločila sem se za kemijo, v kateri sem nato ves čas iskala poti, ki bi se prepletale s fiziko. In jih vedno tudi našla. Bi bila pa moja pot z - recimo temu injekcijo poguma - lahko danes tudi drugačna.
Morda opažate, da moški in ženske danes drugače pristopajo do delovnih izzivov?
Ženske in moški smo različni. Tu ni kaj. V strokovnosti v ničemer ne zaostajamo za moškimi, ponekod smo celo pred njimi. Danes to sploh ne bi smelo biti več vprašanje. Se pa drugače odzivamo, drugače komuniciramo, zagotovo. Vendar je to bolj tematika za sociologe. Moje mnenje je, da uravnoteženost med spoloma v vseh poklicih prinaša prednosti. Na nas je, da jih brez predsodkov izkoristimo.
Pred delom v gospodarstvu ste se udejstvovali kot raziskovalka na fakulteti. Kako se ti dve področji med seboj razlikujeta?
Takoj po končani Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani sem se na isti fakulteti zaposlila kot asistentka, na
Nina Lah
/ Foto: Barbara Zajc
njej doktorirala, odšla za več kot leto v tujino, se vrnila, postala docentka ... Predvidljiva akademska pot, bi rekli, ki pa sem jo sama prekinila pred petimi leti. Po 18 letih dela na fakulteti se mi je ravno v času, ko sem se ubadala z željo po spremembi, ponudila priložnost v Leku. Odločitev je bila vse prej kot lahka. Dolgo so me obdajali dvomi, danes pa vem, da sem se odločila prav. Obe področji bi primerjala takole: raziskovalne probleme si na univerzi raziskovalci izbirajo sami in pri njihovem reševanju niso strogo časovno omejeni. Kako uporabne so rešitve, bo pokazal šele čas. Redko se zgodi, da bazične raziska-
ve vodijo do takojšnje implementacije v realnem svetu. V industriji ni tako. Problemi se porajajo sami, vsak dan, rešitve je treba poiskati takoj. Uspešnost je hitro vidna in enostavneje merljiva. Poudariti moram, da problemi niso nič manj zahtevni, velikokrat celo kompleksnejši. To ne pomeni, da bazičnega znanja ne potrebujemo. Nasprotno. Samo z bazičnim znanjem dobro oboroženi inženirji so sposobni praktične probleme prepoznati in s povezovanjem hitro najti rešitve.
Kaj bi svetovali dekletom, ki se odločajo za inženirsko pot?
Inženirski poklic je težak, vendar otipljiv. Rezultati so vidni. Inženirji smo nosilci tehnoloških sprememb, spreminjamo svet. Sicer pa je pot vsakega posameznika edinstvena, pomembno je najti, kar te veseli.
Za konec še: kaj zapolni vaš čas po končanem delu?
Na prvem mestu sta družina in dom. Moja dva najstniška fanta in še malo večji fant (mož). Pozimi, ko naš vrt počiva, rada berem. Zimske počitnice preživi-mo na smučeh, poletja pa si brez družinskega kampiranja v Dalmaciji ne znam predstavljati.
Četrt leta zastonj
Dragi naročniki, v letu 2020	^^^^^^
bo izšlo 105 številk Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 194,25 evra.
Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,56 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 145,69 evra!
To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste lahko v naših prostorih tudi popili kavico ter izbrali eno od daril na fotografiji.
Vabljeni na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, v drugem nadstropju, pon.-čet. od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, v petek do 15. ure. Se vidimo!
Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena.
www.gorenjskiglas.si
Izberite letošnje darilo
nakupovalna vreča + kava 250 g
Gorenjski Glas
Kamničan Jfl petek, 24. januarja 2020
Starejši
9
Za kakovostnejše
v • 1 •	•	,	• v • 1
življenje starejsih
Staranje prebivalstva predstavlja velik izziv za družbo, v kateri živimo. Rešitve za kakovostno življenje starostnikov naslavlja tudi evropski projekt EUSHAFE, v okviru katerega je Razvojni center Srca Slovenije konec novembra v Mekinjskem samostanu organiziral dogodek z naslovom Kako do kakovostnejšega življenja starejših v Srcu Slovenije.
Anita Molka, Razvojni center Srca Slovenije
Mekinje - Dogodek, na katerem so sodelovali vsi pomembnejši akterji s področja oskrbe starejših, ki delujejo v občinah Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji, je bil namenjen prepoznavanju idej, pobud in sogovornikov za oblikovanje konkretnih rešitev za starostnike. Da gre za zelo aktualno temo, kaže tudi dobra u udeležba na dogodku. Sre- š čanje je vodil koordinator 3 evropske mreže zdravstvene 5 in socialne oskrbe ECHAlli- g ance Gregor Cuzak.	s
Prvi del dogodka je bil na- | menjen okrogli mizi, na ka- > teri so sodelovali tudi sogo- * vorniki iz občine Kamnik: o predstavnika kamniškega Zavoda Oreli Martina Ozi-mek in Roman Rener, vodja pomoči na domu v Zavodu Pristan Nada Jerala in Katja Vegel iz Občine Kamnik. Poleg njih so sodelovali še župan Občine Litija Franci Rokavec, župan Občine Dol pri Ljubljani Željko Savič, predstavnik LAS Srce Slovenije Mitja Bratun, Janez Praček iz Ministrstva za
zdravje in direktorica Doma Tisje iz Šmartnega pri Litiji Irena Špela Cvetežar. Pogovor se je dotikal ključnih izzivov starejših, ki živijo doma, dobrih praks, ki jih izvajajo starejši oziroma se izvajajo zanje, razvojnih idej, ki bi jih lahko izpeljali, če bi razpolagali z ustreznimi viri, pa tudi o načinih financiranja in možnostih izvedbe projektov za bolj ka-
kovostno življenje starejših. Predstavnica Občine Kamnik Katja Vegl je poudarila, da občina namenja sredstva za pomoč na domu, imajo pa tudi dva dnevna centra. Redno organizirajo tečaje za svojce, ki negujejo starejše na domu, kar se je izkazalo za izredno potreb-
no in dokazuje, da lahko že z manjšimi sredstvi naredimo veliko. Občina financira tudi delovanje Zavoda Oreli, ki predstavlja enega izmed večjih projektov občine. Zavod Oreli ima 62 prostovoljcev in povezuje ter koordinira pomoč starejšim v občini Kamnik, razvija nove ideje ter se povezuje na regijski in nacionalni ravni z univerzami in drugimi so-
rodnimi nevladnimi organizacijami. Martina Ozimek in Roman Rener sta poudarila, da je bivalno okolje starejših izjemno pomembno in da je treba stanovanja zamenjati za lažje dostopna ranljivim skupinam. Imajo tudi svetovalno pisarno, ki je enostavno dostopna, ter skupino za samopomoč. Organizirajo tudi redna srečanja z vsemi institucijami, ki delujejo na področju starejših.
Zavod Pristan, ki ga je zastopala Nada Jerala, izvaja pomoč na domu za trinajst občin, tudi v Kamniku. Usmerjajo svojce, kako izvajati oskrbo na domu. Ozave-ščajo o potrebah starejših ter o pomembnosti socialne mreže. Starejši želijo ostati doma v svojem okolju, kar deluje le, če imajo vzpostavljeno socialno mrežo. Izzive celovite oskrbe ranljivih skupin, med njimi tudi starejših, naslavlja tudi strategija lokalnega razvoja, temeljno vodilo za izvajanje
projektov za razvoj podeželja na območju občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Cilj je povečati delež neformalne oskrbe in število rešitev za oskrbo na domu. Predstavnik LAS Srce Slovenije Mitja Bratun je ob koncu povzel, da potrebujemo na območju vseh omenjenih občin krovno povezovanje na tem področju s ciljem vzpostavitve delujočega sistema, kar pa brez sodelovanja med vsemi akterji ne bo mogoče. Drugi del je bil namenjen delavnici, na kateri so udeleženci v skupinah razvijali ideje za skupne projekte na področju bivalnega okolja, socialnega vključevanja, komuniciranja in informiranja, zdravja in potreb po lokalnih storitvah. Zbrani predlogi bodo osnova za pripravo skupnega projekta v okviru LAS Srce Slovenije, ki bi izboljšal kakovost življenja starejših v Srcu Slovenije.
Zbrani predlogi bodo osnova za pripravo skupnega projekta v okviru LAS Srce Slovenije, ki bi izboljšal kakovost življenja starejših v Srcu Slovenije.
V SPOMIN
Vinko Žebovec - Vilko
7. 7. 1924-17. 12. 2019
Predzadnji teden v decembru 2 019 smo se številni prijatelji, sosedje in sorodniki na kamniških Žalah poslovili od enega zadnjih borcev NOB iz kamniške občine, tovariša Vinka Žebovca - Vilka iz Rudnika pri Radomljah. Rojen je bil 7. julija 1924 na majhni kmetiji, po domače pri Štebetovih. V družini se je mami Frančiški in očetu Ignacu rodilo šest otrok: pet bratov - Miha, Janez, Jože, Ciril in Vinko kot najmlajši - ter sestra Minka.
Decembra 1942 je Vinko dobil poziv za nemško vojsko, toda oče Nace je rekel Vinku, da raje vidi, da pade v slovenskih gozdovih kot pa na ruski fronti kot topovska hrana. Tako je Vinko 10. januarja 1943 odšel v Palovče v Kamniški bataljon in že kmalu po pohodu 25. januarja 1943 doživel hudo tragedijo v napadu Nemcev na planini Kali-še, kjer je padlo 18 tovarišev, 21 pa so jih Nemci ujeli. Vinko se je potem vse do maja 1943 skupaj s soborci Kamniškega bataljona boril na območju Tuhinjske doline. Spomladi 1943 so se Vinku pridružili še trije bratje - Jože (Lipko), Miha (Svoboda) in Janez (Roman). Zato je hudo trpela tudi družina doma, saj so Nemci očeta Naceta skupaj z ženo Frančiško in hčerko Minko aprila 1943 internirali najprej v Goričane, potem pa v taborišče Ravensbruck na Bavarskem, od koder so se vrnili šele poleti 1945. Vinka in brata Miho je komandant Kamniškega bataljona maja 1943 poslal na Dolenjsko v Cankarjevo brigado. Vinko se je jeseni 1943 vrnil skupaj z Jožetom Piršem - Luko v domače kraje in potem vse do konca vojne skupaj z Luko gradil partizanske bolnišnice in skrbel za ranjence -najprej manjšo bolnišnico v gozdu blizu rovske cerkve, februarja 1944 pa sta s pomočjo nekaterih drugih domačinov zgradila bolnišnico Triglav na Kolovcu. Vinko je 6. maja 1944 preživel napad Nemcev na to bolnišnico, ko so pobili 14 ranjencev. Vinko je nato z Luko gradil nove bolnišnice v Tuhinjski dolini in centralno bolnišnico v Podvolovljeku. Vinko je komaj preživel tudi uničenje centralne bolnišnice Podvolovljek 4. januarja 1945, ko so Nemci ubili več kot trideset ranjencev, štirideset pa so jih februarja obesili na Frankolovem. Sam je bil ponovno hudo ranjen in ga je do konca vojne v kolovških gozdovih zdravil Jože Pirš - Luka, ki mu je moral odrezati prste na nogah. Vinko je 6. januarja 1945 ob napadu na bunkerje na Rudniku izgubil še brata Janeza in Cirila (Ratka).
Po vojni je bil Vinko glavni motor obnove vasi Rudnik, pri gradnji nove ceste proti Volčjemu Potoku in pri najpomembnejši investiciji - gradnji vodovoda od Duplice do vasi Rudnik, ki je bil slovesno izročen namenu 25. septembra 1960 - hkrati z odkritjem spomenika padlim aktivistom Kamniško-zasavskega okrožja, borcem VDV in tiskarjem Grafike 7A ob napadu Nemcev na bunkerje 6. januarja 1945.
Vinko je bil vsa desetletja po vojni zelo aktiven v organizacijah Zveze borcev, kot praporščak Šlandrove brigade se je udeležil mnogih srečanj borcev po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Celo življenje je delal za naše skupno dobro in ostal zvest svojim prepričanjem do zadnjega. Kot je ob slovesu rekla ena njegovih vnukinj: »Za nas si bil vedno junak in boš ostal tudi za naše otroke, vedno si nam rekel, da si star 19 let in da boš živel 100 let.«
Franci Gerbec
www.gorenjskiglas.sL
Začetni tečaj biodinamike
Jasna Paladin
Domžale - Društvo Ajda Domžale, eno od šestnajstih biodinamičnih društev pri nas, tudi kamniške občane vabi na začetni tečaj biodi-namike - načina kmetovanja, ki temelji na konceptu življenjskih sil.
Tečaj bo v treh terminih, in sicer ob sobotah, 22. in 29. februarja ter 14. marca, med 9. in 13. uro potekal v Domžalskem domu (nekdanja knjižnica) v Domžalah. Trem teoretičnim predavanjem bo v aprilu sledilo še praktično delo na terenu. Cena celotnega tečaja je šti-
rideset evrov. Informacije lahko dobite pri podpredsednici Društva Ajda Domžale na e-naslovu andreja.videm-sek@gmail.com ali na številki 051 204 436, kjer sprejemajo tudi prijave. Tečaj biodinamike je primeren za vrtičkarje, kmete in ostale zainteresirane.
4M Group d.o.o., Medvedova ulica 11a, 1241 Kamnik
»"CENTER
BlUMASE
skladišče. Kamnik cona - Stol


10
petek, 24. januarja 2020 Kamničan
Šport
Gašper Štajnar državni prvak v ciklokrosu
Gašper Štajnar je v svoji kategoriji ciljno črto prečkal kot
prVi. / Foto: prijavim.se
Kristijan Erjavec
Kamnik - Ajdovščina je v soboto, 11. januarja, v precej spomladanskih temperaturah gostila četrto dirko slovenskega pokala v ciklokro-su in hkrati državno prvenstvo. Med starejšimi mladinci je zmagal član Calcit Bike Teama Blaž Žle, a je tekmoval na gorskem kolesu, zato je majico državnega prvaka oblekel Fabijan Kralj,
pa čeprav je pred njim končal Žletov klubski kolega Matic Kranjec Žagar, vendar je bil zaradi preširokih gum diskvalificiran. Gašper Štajnar je med dečki B privozil do prvega mesta. V članski konkurenci sta med prvimi tremi končala dva nekdanja člana Calcit Bike Teama, slavil je Rok Korošec, tretji je bil Mihael Štajnar. Peter Zupančič je bil osmi med člani.
Ana Lanišek že tretjič državna prvakinja
Jasna Paladin
Kamnik - Mlada kamniška teniška igralka Ana Lanišek, sicer članica teniškega kluba Radomlje, je na državnem prvenstvu deklic do 16 let, ki je med 6. in 10. januarjem potekalo v Medvodah, osvojila kar dva naslova državne prvakinje, in sicer tako posamezno kot tudi v dvojicah,
kjer je igrala skupaj z Mašo Viriant. S tem je osvojila že tretji posamični naslov državne prvakinje, saj je bila v minulih letih najboljša tudi v starostnih kategorijah do 12 in do 14 let. Ana je bila ob bila koncu lanske sezone vodilna igralka lestvice TS do 14 let, medtem ko na lestvici TS do 16 let zaseda šesto mesto.
Tetovator iz Auschwitza temelji na resnični zgodbi Laleta in Gite Sokolov, slovaških Judov, ki sta preživela Auschwitz-Birkenau in si nazadnje ustvarila dom v Avstraliji. V taboriščih je bila Laletu dodeljena služba, v kateri je za preživetje tetoviral zapornike - dobesedno je praskal številke na roke svojih sotrpinov z neizbrisljivim črnilom in tako ustvaril enega najmočnejših simbolov holokavsta.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Gorenjski Glas
Najboljši lokostrelci prihajajo iz Kamnika
Lokostrelska zveza Slovenije je razglasila najboljše lokostrelce v minulem letu.
Blanka Štrajhar
Kamnik - Naziv najboljšega lokostrelskega kluba v letu 2019 je zopet prejel Lokostrelski klub Kamnik, ki bo letos praznoval že štirideset let delovanja. Poleg dobre organiziranosti v samem klubu je tako v Sloveniji kot tudi v tujini priznan po odličnih organizacijah tekmovanj in že dolga leta velja za zibelko slovenskih reprezentantov z ukrivljenim lokom. Naziv najboljšega lokostrel-ca 2019 je drugič zapored prejel član Lokostrelskega kluba Kamnik Gašper Štraj-har, ki je s svojimi rezultati v članski konkurenci dokazal, da spada med najboljše. Trenutno je uvrščen na 35. mesto na svetovni jakostni lestvici, v letu 2019 pa je s 17. mestom na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem in 8. mestom na tekmi za svetovni pokal v nemškem Berlinu dosegel najboljšo
Člani Lokostrelskega kluba Kamnik
Lokostrelski klub Kamnik
slovensko moško uvrstitev z ukrivljenim lokom v zgodovini svetovnih prvenstev in svetovnih pokalov. Naziv najboljše lokostrelke 2019 je prejela tekmovalka s sestavljenim lokom Toja Ellison, članica Lokostrelskega kluba Šenčur. Toja spada med najboljše tekmovalke na svetu, saj je uvrščena na visoko 8. mesto na svetovni jako-
stni lestvici. Ves čas se tako na slovenskih kot mednarodnih tekmovanjih uvršča med najboljše in zagotovo si zasluži naziv najboljše tudi s strani Lokostrelske zveze Slovenije. Člani Lokostrelskega kluba Kamnik smo ponosni na dosežke, ki jih tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih dosegajo naše tekmovalke in tekmovalci. Veseli-
mo se njihovih uspehov, prav tako pa smo veseli pohval, ki jih od vsepovsod prejmemo pa končanih tekmovanjih, ki jih organizira naš klub. Za vse to pa se moramo zahvaliti tako strokovnemu kadru kot neutrudnim posameznikom, ki s svojim delom znatno pomagajo pri tem, da klub živi in napreduje.
Kegljačice uspešno začele spomladanski del
Začel se je spomladanski del državnega prvenstva v kegljanju - za prvi ekipi Kegljaškega kluba Calcit Kamnik z veliko zadovoljstva pri dekletih in kar s presenečenjem med fanti.
Leon Pirman
Kamnik - Dekleta so s 7 : 1 suvereno odpravila trenutno prvouvrščeno ekipo Miklavž iz Maribora. V malce slabši dnevni formi je točko izgubila samo Klara Koprivc, medtem pa sta Tea Repnik in Tamara Pevec premagali svoji nasprotnici. Potem so šle na stezo Tadeja Kokalj, Noemi Živkovič in Irena Koprivec, vse podrle več kot 570 kegljev in Calcitovke so prepričljivo zmagale z razliko 245 in 3290 podrtih kegljev. Sledila je tekma med Calci-tom in gosti iz Ljubljane. Ekipe iz Ljubljane ne gre podcenjevati, vendar je, čeprav je eden vidnih igralcev ekipe Damjan Hafnar, realno dosti slabša od naše. Kljub slabemu dnevu naše ekipe takšne tekme vseeno nismo pričakovali ... Že po prvih treh igrah je bilo 3 : 0 za goste, Matej Turk je opravil izvrstno delo in v zadnjem metu izgubil točko proti najboljšemu igralcu Ograjce Primožu Pintariču. Bolj skrb vzbujajoče pa je
Prva ženska ekipa Kegljaškega kluba Calcit Kamnik
bilo, ko sta točki izgubila tudi Kristjan Mijatovič in Igor Zamljen ter njegova zamenjava Gašper Burkeljca proti realno slabšima igralcema in si pridelala 70 kegljev razlike. Jure Starman, Peter Jantol in Marko Oman so nadoknadili razliko in si priborili točko v zadnjem metu in za en kegelj prehiteli ekipo iz Ljubljane. Ker pa je točko v medsebojnem
dvoboju izgubil Marko proti našemu nekdanjemu kape-tanu Damjanu Hafnarju, je bil končni rezultat 4 : 4. Boj za prvaka se nadaljuje. Že naslednje kolo prihaja v goste državni prvak Konstruktor iz Maribora, medtem ko so igralke Calcita v naslednjem kolu proste. Gostje iz Ljubljane so se pritoževali nad spornim, letos uvedenim pravilom, ki omo-
goča in povzroča veliko možnosti prigovarjanja. Dejstvo je, da je bilo vse po pravilih, gostujoča ekipa pa sedaj užaljena širi po medijih svojo resnico in ne prenese, da so naši nadomestili vso razliko in jo za en kegelj presegli. Tudi 2. in 3. ekipa sta odigrali tekmi v svojih ligah. Druga ekipa Calcita v 2. ligi zahod je v 10. kolu v Kopru premagala prvouvrščeno ekipo Adria z rezultatom 6 : 2. Med našimi so bili najboljši Matic Babnik (586), Miha Uršič (578) in Andraž Babnik s 558 podrtimi keglji in so na 5. mestu na lestvici s samo dvema točkama za vodilno ekipo Adrie. V naslednjem kolu zopet gostujejo v Kranju pri 2. ekipi Triglava. Tretja ekipa je v 10. kolu gostovala v Ljubljani na kegljišču Maksa Perca z Lokomotivo in bila poražena s 3 : 5 in je prav tako na 5. mestu na lestvici. Gašper Pirman (570), Rok Jantol (535) in Miha Uršič (533) so podrli največ med našimi. V naslednjem kolu prav tako gostujejo pri Ljubelju iz Tržiča.
Kamničan Jfl petek, 24. januarja 2020
11
Občinska liga v kegljanju
Takoj po novem letu se nadaljuje Občinska trim liga. Odigrana sta bila 9. in 10. krog, ki pa razen zmage ekipe Mesi Sports nad DU Kamnik nista prinesla nobenih presenečenj.
Šport
Vadba za zdravje in dobro počutje
Joga je starodavna znanost o človeku - telesu, umu, zavesti in duši. Njen izvor je v Indiji, odkar so njeni učitelji in modreci prišli na Zahod, pa se je razširila po vsem svetu.
Z vadbo joge se naučimo čutiti in obvladati svoje telo, dihanje, misli, čustva, želje in motive.
Štefan Flerin
Dr. Vojka Bole -Hribovšek
Kamnik - Eden takih je Njegova Svetost Višvaguru Ma-hamandalešvar Paramhans Svami Mahešvarananda, ustanovitelj sistema Joga v vsakdanjem življenju, po katerem v Sloveniji vadimo že trideset let. Program zajema telesne vaje - asane, dihalne vaje - pranajamo, meditacijo, globoko sproščanje ali jogijsko spanje - jogo nidro, tehnike prečiščevanja telesa - hatha joga krije, mudre in bandhe. Gre za znanstveno priznan sistem vadbe, katerega prednosti sta sistema-tičnost in postopnost. Sestavljen je iz osmih stopenj, ki se nadgrajujejo po težavnosti, od lahkih pripravljalnih vaj na prvi stopnji do naprednih na osmi stopnji, za katere je treba razviti močno in gibčno telo. Glede na svoje zmožnosti napredujemo iz stopnje v stopnjo do tiste, ki jo še zmoremo. Ko se potem vrnemo na prvo stopnjo, jo doživimo drugače, bolj poglobljeno in zavestno. V tem drugem krogu lahko dosežemo višjo stopnjo kot prej. Lahko pa tudi ostanemo na svoji najvišji stopnji in morda bomo sčasoma zmogli še višjo. Ni tako pomembno, katero stopnjo zmoremo, saj v jogi ni tekmovanja. Vadimo namreč za svoje zdravje in dobro počutje ter za svoj osebnostni in duhovni razvoj. Z vadbo joge se naučimo čutiti in obvladati svoje telo, dihanje, misli, čustva, želje in motive. Zavemo se, da smo sami odgovorni za svoje dobro počutje, zdravje in razvoj vseh svojih potencialov. Joga nam pomaga, da prevzamemo nadzor nad svojim
življenjem in živimo bolj umirjeno, sproščeno in uspešno.
Poleg osnovnega osemsto-penjskega programa zajema sistem Joga v vsakdanjem življenju še prilagojene programe, od katerih se v domžalskem društvu izvajajo programi joga za hrbtenico, joga za hrbtenico in sklepe ter joga za začetnike. Poleg vadbe v devetih regionalnih društvih organiziramo tudi mednarodne seminarje pod vodstvom ustanovitelja sistema Joga v vsakdanjem življenju Njegove Svetosti Višvaguruja Mahamanda-lešvarja Paramhanse Svami-ja Mahešvaranande ter izlete v Indijo po tamkajšnjih jogijskih centrih in v Himalajo, od koder izvira ta učiteljska linija.
V	društvih Joga v vsakdanjem življenju razvijamo tudi nesebično delovanje v korist skupnosti. Večino dela za delovanje društev opravijo prostovoljci - od tistih, ki skrbijo za prostore in organizacijo prireditev, do inštruktorjev, ki vodijo vadbo.
V	okviru sistema Joga v
vsakdanjem življenju pomagamo tudi pri različnih dobrodelnih projektih, kot je šolanje revnih otrok v Indiji od prvega razreda do univerze ali zbiranje deževnice v puščavskem Radžastanu. To je ena od štirih glavnih poti joge - karma joga - joga nesebičnega delovanja v korist skupnosti, živih bitij in vse Zemlje. Druge so še: radža joga, v katero spada vadba asan, pranajame in meditacije, gjana joga - joga modrosti, etike in morale ter bhakti joga - joga ljubezni do vsega živega in do najvišjega principa v vesolju, kakor koli ga že razumemo in doživljamo.
Svoje izkušnje je z nami delila Špela Resnik, profesorica italijanščine in češčine: »Z jogo sem se začela ukvarjati v srednješolskih letih v okviru krožka na gimnaziji. Že na prvi vadbi so me navdušile tehnike sproščanja in zanimive vaje, zato sem vadbo nadaljevala tudi po srednji šoli, ko sem se pridružila društvu Joga v vsakdanjem življenju Domžale. Kmalu sem začela pomagati v dru-
štvu kot pomočnica inštruktorju in obiskovati mednarodne seminarje avtorja sistema Joga v vsakdanjem življenju ter tako poglabljati svoje znanje in izkušnje o jogi. Pozitivni učinki vadbe so bili neizpodbitni, ne samo kar se tiče zdravja in dobrega psihofizičnega počutja, ampak tudi in predvsem kot zmožnost ustreznega reagiranja v raznih življenjskih situacijah in umiritve misli v stresnih situacijah. Seveda je življenje takšno, da pred nas postavlja vedno nove in težje izzive, a z redno vadbo jogijskih tehnik: asan (telesnih vaj), pra-najame (dihalnih tehnik) in meditacije samoanalize, pozitivnega razmišljanja in nesebičnega delovanja lahko rečem, da je vsako leto mojega življenja srečnejše. Zdaj se kot inštruktorica joge trudim predajati delček tega bogatega znanja in svojih skromnih izkušenj tudi drugim. Vadba joge je primerna prav za vse in je v današnjem turbulentnem svetu prav gotovo lahko ena od poti k sebi, sreči in miru.«
Kamnik - Ekipa ŠD Policist je še naprej brez poraza in se ji že nasmiha prvi naslov prvaka. Ambrož Team je na 3. mestu zamenjal ekipo DU Kamnik, Mesi Sports in Cal-cit pa sta še vedno na dnu lestvice.
V 9. krogu smo videli derbi med ekipama ŠD Policist in ŠD Soteska. V prvem delu so »policisti« gladko poved-li, potem pa je sledil napet boj za zmago. Že je kazalo na neodločen izid, a se je v zadnjih metih sreča spet nasmehnila ekipi ŠD Policist, ki je zmagala s 5 : 3. Najboljša pri njih sta bila Primož Pintarič (573) in Igor Zamljen (570). Pri poražencih je Peter Jantol podrl 578, Marjan Dolinšek pa 574 kegljev. Manjše presenečenje je pripravila ekipa Mesi Sports, ki je dokaj gladko odpravila DU Kamnik s 6 : 2. Zelo dobro je odigral Matic Babnik (568), dobra sta bila še Franci Grubar (547) in Rok Jantol (539). Pri DU Kamnik sta malo odstopala Pavle Serša in Rudi Vidic, oba s 537 podrtimi keglji. Močno pa se je moral za zmago s 5 : 3 proti Calcitu, ki ga je okrepil Matej Turk, potruditi Ambrož Team. Tekma je bila vseskozi zelo izenačena, odločil pa je prav zadnji set. Najboljši pri ekipi Cal-cit je bil prav Matej Turk (583), pohvaliti velja še Pe-
tra Hafnerja (545) in Branka Progarja (544). Pri Ambrožih pa sta bila najboljša odlični Boris Benedik (615) in Štefka Flerin (532). Z 10. krogom se je končala prva polovica lige. ŠD Policist je s 6 : 2 premagal vedno boljši Calcit, ki se je zelo dobro upiral in spet popravil svoj najboljši ekipni rezultat sezone. Spet je bil odličen Matej Turk (603). Dobra sta bila še Peter Hafner (547) in Franci Grkman (534), pri zmagovalcih pa spet Janže Lužan (597), Damjan Haf-nar (569) in Igor Zamljen (568). ŠD Soteska je prav tako s 6 : 2 premagala ekipo DU Kamnik, ki po odličnem startu rahlo popušča. Pri Soteski sta bila najboljša odlični Peter Jantol (616) in Gašper Burkeljca (571), v ekipi DU Kamnik pa sta bila z enakim rezultatom (545) najboljša Miro Homar in Rudi Vidic. V zadnji tekmi je Ambrož Team spet do zadnjega seta trepetal za zmago. Po prvem delu so zaostajali z 1 : 2 in 89 keglji minusa. Še pred zadnjim setom je kazalo na zmago Mesi Sportsa. Žal pa so potem močno popustili in bilo je 5 : 3 za Ambrož Team. Spet je bil najboljši Boris Benedik (572), soliden je bil še Slavko Zorman (535). Pri Mesi Sportsu je bil spet najboljši Franci Grubar (562), lep rezultat (529) je dosegel še povratnik Uroš Poljan-šek.
Lestvica po desetih krogih 1. ŠD Policist 10 10 0 0					57:23	34	20 točk
2. ŠD Soteska	10	6	1	3	51:29	22	13 točk
3. Ambrož Team	10	6	0	4	43:37	6	12 točk
4. DU Kamnik	10	4	1	5	37:43	-6	9 točk
5. Mesi Sports	10	2	0	8	30:50	-20	4 točki
6. Calcit	10	1	0	9	22:58	-36	2 točki
Dobrodelni odbojkarji
Kamnik - Člani Odbojkarskega kluba Calcit Volley so se tudi lanskega decembra odločili posvetiti dobrodelnosti in s pomočjo številnih navijačev pomagati lokalnemu okolju, tokrat oskrbovancem Doma starejših občanov Kamnik. S prodajo tradicionalnega koledarja članskih ekip, ki so ga navijači lahko kupili na domačih tekmah v decembru, so zbrali 1100 evrov, s tem denarjem pa si bodo v Domu starejših občanov Kamnik lahko kupili napravo za izvajanje fizioterapij z magnetnim poljem, ki si jo želijo že vrsto let. J. P.
Donacijo sta direktorici DSO Kamnik Maji Gradišek in fizioterapevtoma Pavletu Alandžaku ter Janezu Homarju predala predsednik OK Kamnik Gregor Hribar in odbojkarica Katja Mihalinec. / Foto: Klemen Brumec
12
petek, 24. januarja 2020 Kamničan
Zanimivosti
Tudi v rastlinah dovolj beljakovin
V prihodnje bomo morali, če bomo želeli nahraniti celotno človeštvo, ohraniti svoje zdravje in poskrbeti za okolje, preprosto spremeniti svoje navade. Večji del naše prehrane mora znova postati rastlinski, se strinjajo številni strokovnjaki, med drugim tudi Kamničan Tilen Travnik.
Bojana Klemenc
Kamnik - Tilen Travnik je po osnovni izobrazbi inženir živilske tehnologije in biotehnologije. Čeprav ga je poklicna pot vodila v drugo smer, ga prehrana že od nekdaj še kako zanima. Tilen Travnik je namreč eden izmed soustanoviteljev in partnerjev podjetja d-labs, ki sodi med najuspešnejša svetovalno-razvojna podjetja za t. i. startupe ali zagonska podjetja. Med drugim se je lansko leto kot poslovni mentor prostovoljno pridružil Maju Hrovatu in Luki Sinčeku, ki sta se jeseni s stoodstotnim rastlinskim burgerjem Altburger predstavila v oddaji Štartaj, Slovenija!, njihov izdelek pa se že najde na policah Inter-sparov.
Ljudje bomo morali spremeniti prehranske navade
»Sebe nimam za vegana, temveč za osebo, ki se pre-
hranjuje s celostno rastlinsko prehrano. Beseda vegan je še vedno preveč obremenjena z ideologijo in negativnimi čustvi neveganov,« pripoveduje Tilen, ki je o tovrstni spremembi svojega jedilnika, hkrati pa tudi življenjskega sloga, razmišljal več let, ključni trenutek pa se je zgodil pred tremi leti,
ko se je z družino udeležil neke konference. »Poslušal sem eno predavanje, ki je bilo podobno že slišanim, a takrat se me je dotaknila izjava predavatelja, da se tako prehranjuje vsa njegova družina,« pove Tilen. Njegovim prvim korakom se je po tednu dni pridružila še soproga Nina, kar je olajšalo
prehod na rastlinsko prehrano. Pozneje so se pridružili še njuni trije otroci. Že v času študija je imel obdobja brez mesa, saj je po njegovih besedah kot študent videl vse grozote mesnoprede-lovalne industrije. Pri spremembi prehrane so ga na začetku vodili etični in okoljski razlogi, odločilni pa je bil zdravstveni, saj so mu na službenem zdravstvenem pregledu ugotovili malenkost povišan holesterol. Ta je po letu dni brezmesnega jedilnika padel na zavidljivo raven.
Že en dan na teden brez živalskega mesa veliko spremeni
Tilen zatrjuje, da je že prej jedel kakovostno hrano, zato se splošno počutje po odpovedi živalskim proizvodom ni tako občutno izboljšalo. Opazil je le, da po obilnem obroku ni več zaspan, v tem času pa je tudi izgubil tri kilograme in prešel na svojo idealno težo. »Najboljše je,
da mi ni več treba paziti, koliko pojem. Na začetku se je bilo najtežje navaditi, da pojem dovolj kalorij - to je tudi najpogostejši razlog, zakaj ljudje obupajo nad rastlinsko prehrano. Izboljšala se mi je spomladanska občutljivost na senen nahod in na splošno v družini opažamo manj prehladnih obolenj in viroz. Velik izziv pri spremembi pa je tudi socialno okolje. Soočen si tako z ljudmi, ki ti nasprotujejo in se posmehujejo, kot tistimi, ki jih zanima, zakaj in kako. Že od otroštva sem vzgojen, da zunanjim vplivom ne dajem velikega pomena, zato me vse to ni zmotilo. Trdno sem prepričan, da bomo vsi še tekom našega življenja prešli na prehranjevanje s celostno rastlinsko hrano, a vsak po svoji poti in v svojem času,« razlaga sogovornik in dodaja: »Primitivnih napadov v smislu 'Kaj pa pol sploh ješ? Travo?', ker se Travnik pišem, je čedalje manj, saj se okolje spreminja. Pogosto slišim od sode-
lavcev ali znancev: 'Saj vem, da meso ni dobro zame, ampak včasih pa moram pojesti zrezek ali sir.' Mislim, da je to že zelo velik napredek, velika sprememba paradigme. Gre za majhne korake, ki pa lahko sčasoma marsikaj prinesejo. Zagotovo ni bila etika tista, ki je premaknila ljudi, ampak skrb za lastno zdravje in odnos do okolja. Tem informacijam se ne moreš več izogniti. Ljudje želijo dobro, okusno hrano. Če se jim ponudi kakovostna hrana, ki bo hranljiva zanje in je hkrati okusna, bodo ljudje to jedli. Tudi rastlinsko,« ocenjuje Tilen. »Prepričan sem, da bo človek, ki že vse življenje uživa meso in misli, da brez njega ne more, zelo vesel nekih nadomestkov mesa, nekdo, ki s tem nima težav, pa nadomestkov sploh ne išče. Išče hrano. Kaj bomo torej jedli? Tudi meso na rastlinski osnovi - kar se je že začelo ... « zaključuje Tilen Travnik.
Učitelji smučanja potrdili licence
Licence Mednarodnega združenja amaterskih učiteljev smučanja so decembra potrdili tudi člani Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik.
Marjan Schnabl
Krvavec - Pomanjkanje snega v decembru je že skoraj stalni vremenski pojav zadnjih nekaj zim, vendar nekaterim smučarskim sredi-
ščem kljub temu uspe vsaj za silo umetno zasnežiti nekaj smučarskih prog, če to seveda dovoljujejo primerno nizke temperature ozračja. Prve ugodne snežne razmere, pa če tudi umetno
ustvarjene, privabijo na bele strmine poleg otrok in zimskih turistov številne strokovne delavce v smučarskem športu, predvsem učitelje in trenerje smučanja. Ti morajo pred vsako sezono obnoviti svoje smučarsko znanje, se seznaniti z novostmi tehnike, taktike in metodike smučanja tako teoretično kot tudi praktično na snegu, za kar poskrbi strokovno vodstvo pri Združenju učiteljev in trenerjev
smučanja Slovenije. Obnovitveni seminarji so eno- ali dvodnevni, odvisno od stopnje licence.
V začetku decembra je bil organiziran dvodnevni seminar za pridobitev licence Mednarodne zveze profesionalnih učiteljev smučanja (ISI A), ki je potekal na Rogli pod naslovom Strokovni vidiki argumentacije vsebin Slovenske smučarske šole različnih starostnih skupin tečajnikov. V
različnih delovnih skupinah je bila prikazana metodika poučevanja otrok v povezavi z didaktičnimi pripomočki ter sodoben način poučevanja odraslih tečajnikov.
Novosti, ki so bile predstavljene na tem seminarju, je Marjan Schnabl posredoval članom Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik na licenčnem seminarju konec decembra na Krvavcu. Udeleženci so si
tako pridobili licence Mednarodnega združenja amaterskih učiteljev smučanja (IVSI) in s tem možnost, da v sezoni 2019/2020 lahko poučujejo in vodijo smučarske tečaje. Novost pri klasifikaciji nazivov je tudi postopna ukinitev naziva U1. Posledično temu je samo še v letošnji sezoni možno opraviti premostitvene izpite in si pridobiti naziv U2. Člani našega društva so to večinoma opravili že v pretekli sezoni.
V priročniku je nazorno prikazana pot lesa od hloda do izdelka. Poleg vseh postopkov obdelave in zaščite lesa ter potrebnega orodja so dodani natančni načrti za izdelavo nekaterih najbolj uporabnih izdelkov. Priročnikje namenjen vsem, ki se bodo sami lotili obdelave lesa in si za dom in vrt izdelali kaj praktičnega. Koristil bo tudi študentom in dijakom lesarstva.
Udeleženci licenčnega seminarja na Krvavcu / Foto: Marja
Kamničan Jfl petek, 24. januarja 2020
3
Zanimivosti
Ponosni na
n	1 1 • v v*
Souvanovo dediščino
O veličini nekdanje Souvanove graščine v osrčju Arboretuma danes pričajo zgolj fotografije in spomini, a splošno znano prepričanje, da so dragoceno pohištvo in gradbeni material okoliški prebivalci raznesli, vendarle ne velja za vse. Družina Hribar iz Volčjega Potoka je material iz dvorca za gradnjo svoje hiše odkupila, in to z namenom ohranjanja kulturne dediščine.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Da družina Hribar iz Volčjega Potoka močno ceni zgodovino in kulturno dediščino, je vidno že takoj ob obisku njihovega doma - obnovljena stara hiša, vrsta starin, ki so zbrane v pravi mali muzej, in stanovanjska hiša, ki že na prvi pogled priča o tem, da so pri gradnji uporabili material starejšega izvora. Kletni prostori in portal vhodnih vrat sta zgrajena in obložena s kamenjem iz Souvanove graščine, prav tako so nekaj ostankov Souvanovega dvorca namestili v vrtni skalnjak in dvorišče. In vse to so - za razliko od splošnega mnenja - odkupili. »Moj oče Jernej Hribar je delal pri družini Souvan in imel z njimi zelo prijateljski odnos, zato je, ker je cenil njihovo dediščino, leta 1950 ostanke njihovega dvorca želel
Janko Hribar pred domačo hišo, ki je bila deloma zgrajena iz ostankov Souvanovega
dvorca / Foto: Jasna Paladin
vgraditi v hišo, ki jo je leto kasneje začel zidati. Najprej je šel vprašat Souvane v Ljubljano, ker pa so jim premoženje takrat že podržavili, se je obrnil na državno podjetje
Da so gradbeni material odkupili, in ne odtujili, kot velja splošno mnenje, dokazujeta ohranjena računa.
Gradis IMM in kamenje iz dvorca odkupil od njih. Kamenje je nato na samem pogorišču dvorca sam razstavil, pripeljal domov, temeljito očistil, obdelal in vgradil v domačo hišo. Preprosto se mu je zdelo škoda, da bi takšno dediščino uničili, zato je kamenje ponosno vgradil v hišo na vidna mesta, česar zagotovo ne bi storil, če bi karkoli ukradel,« nam pove njegov sin Janko Hribar in kot dokaz za nakup pokaže ohranjene račune, hkrati pa prizna, da so družino, ki stanuje zgolj streljaj od Arboretuma, pogosto gledali postrani, v luči prepričanja, da so ostanke dvorca okoliški prebivalci preprosto pokradli. »Ne vem,
kaj so z materialom naredili drugi, a ohranjeni računi in drugo gradivo, ki priča o pristnih prijateljskih odnosih mojega očeta z družino Sou-van tudi po podržavljenju njihovega premoženja, sedaj sedemdeset let kasneje pridejo še kako prav. Če bi jim karkoli odtujili, zagotovo ne bi prihajali k nam na obisk, kot so,« še pravi Janko Hribar in zaključi s kritiko: »Arboretuma brez družine Souvan ne bi bilo, zato se tako vodstvo parka kot potomci Leona So-uvana lahko še kako zamislijo, kako skrbijo za njegov grob na Homcu. Zagotovo bi zanj lahko skrbeli lepše, saj si družina zaradi svoje dediščine to zasluži.«
BELA IN CAROBNI GOZD (1. del)
Dvanajsti literarni natečaj Term Snovik
Jasna Paladin
Snovik - V Termah Snovik bodo 8. februar, slovenski kulturni praznik, tudi letos, že dvanajstič zapored, počastili z literarnim natečajem.
K sodelovanju vabijo otroke do 15. leta starosti in odrasle, ki jim je blizu poezija. Tema letošnjega natečaja je Pogum. Svojo pesem lahko pošljete do 30. janu-
arja na elektronski naslov events@terme-snovik.si in v zadevo napišite Za literarni natečaj. Ne pozabite pripisati svojih podatkov (naslov in telefon). Najboljši pesmi v otroški in odrasli kategoriji bosta nagrajeni.
Rezultate natečaja bodo razglasili na literarnem večeru, ki bo v petek, 7. februarja, ob 18. uri v termah Snovik.
Kamniški sudoku
LAŽJI SUDOKU
2			6	4				1
	3	1			2	4	6	
	4				7		2	
	2	9	7		8			6
5								7
4			5		9	1	3	
	5		3				8	
	7	6	2			9	1	
8				6	4			5
T EZJI SUDOKU
7		8					6	3
1				3				
			9		8			5
		4	7		3	5		
	8						4	
		7	6		1	9		
8			1		7			
				6				2
4	2					1		7
Navodiloza reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se nebo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F.
Se nadaljuje.
Rešitev
Rešitev
14
petek, 24. januarja 2020 Kamničan
Prireditve, zahvale
Prireditve v januarju in februarju
Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka.
u
KAMNIK
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v januarji ter tudi v elektronskem mesečniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com.
DOM KULTURE KAMNIK
Nedelja, 26. januarja, ob 18. uri, Dom kulture Kamnik Projekcija filma Vsi proti vsem
Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, Mestni kino Domžale in KD Priden možic. Vstopnina: 5 evrov
Ponedeljek, 27. januarja, ob 18.30, Klub Kino dom Koncert klasične glasbe Glasbene šole Kamnik: A me slišiš?
Vstop je prost. Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic!
Torek, 28. januarja, ob 19.30, Dom kulture Kamnik Glasba z okusom: Selko/Leonardi
Cena vstopnice: 20 evrov/na dan dogodka 25 evrov, rezervacija in prevzem vstopnic: 041 360 399; info@domkulture.org
Sreda, 29. januarja, ob 18. uri, Dom kulture Kamnik Desetnica
Plesno-glasbena predstava za otroke (ŠKUD Verine zvezdice, OŠ Marije Vere in MC Kotlovnica)
Vstopnina: 3 evre
Ponedeljek, 3. februarja, ob 19. uri, Dom kulture Kamnik
Odprtje likovne razstave Ane Vičič: Sraka in lastovice
Razstavljene ilustracije so opremile zgodbo Sraka in lastovice - eno izmed zgodb v delu Ivana Cankarja, Podobe iz sanj.
Petek, 7. februarja, ob 19. uri, Dom kulture Kamnik Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Vstop je prost.
Obvezen prevzem brezplačnih vstopnic. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN
Sobota, 25. januarja, ob 11. uri, Javni zavod Mekinjski samostan
Delavnica Zdravo v novo leto
Vabljeni na ponovoletno kuharsko vegansko delavnico. Obvezna prijava preko delavnica@reciklarnica.si. Novoletna darilna cena te delavnice je 18 evrov na osebo, osem prostih mest.
Torek, 28. januarja, ob 19. uri, Župnija Mekinje Koncert Domžalskega komornega zbora
Vstop je prost. Dobrodošli prostovoljni prispevki.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Torek, 28. januarja, ob 18. uri v dvorani knjižnice Predstavitev knjige Kamniška jama: 40 let po odkritju
Knjigo bo predstavil član uredniškega odbora in avtor člankov dr. Raj-ko Slapnik, merjenje jame s 3D-skeniranjem pa bo predstavil dr. Klemen Kregar. Dogodek bo obogaten s krajšim kulturnim programom.
Torek, 4. februarja, ob 18. uri v dvorani knjižnice Kamnik in Prešernova rodbina
Potomec Prešernove rodbine in bivši župan Tone Smolnikar bo predstavil Vrbo in osebnosti, ki izhajajo iz Prešernove hiše. Prireditev bo popestrena s krajšim kulturnim programom.
Sreda, 5. februarja, ob 18. uri v dvorani knjižnice Potopisno predavanje Kirgizija in Uzbekistan
Popotnika Vanja Vodenik in Klemen Krulec sta sledila starodavni svil-ni poti in odkrivala čudovito naravo, izjemna mesta in zapuščino sovjetske zgodovine v Centralni Aziji.
Četrtek, 6. februarja, ob 17.30, čitalnica knjižnice Delimo znanje: Začetni tečaj francoščine
Tečaj bo predvidoma potekal v čitalnici. Vrata francoskega jezika nam bo odpirala prostovoljka dr. Meta Lah.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Torek, 28. januarja, ob 10. uri, Muzej Grad Zaprice Predstavitev muzejskih pedagoških programov
Vstop prost
KIKŠTARTER
Četrtek, 30. januarja, ob 17. uri, KIKštarter Profesionalna znamka v digitalni dobi - kje začeti?
Praktična delavnica o digitalnem grajenju osebne znamke Vstop je prost. Obvezna prijava na spletni strani organizatorja.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Nedelja, 2. februarja, ob 10. uri, Arboretum Volčji Potok
Delavnica Srečanje z živalmi
V učilnici pristave v Arboretumu Volčji Potok boste imeli priložnost spoznati udomačeno činčilo in ameriškega rdečega goža - kačo, ki je vajena rokovanja, ne grize in človeku ni nevarna. Plača se vstopnica za Arboretum. Potrebna je prijava preko e-pošte do 31. januarja do 12. ure.
TERME SNOVIK
Sobota, 25. januarja, ob 11. uri, Seminarski prostor Hrast, Terme Snovik Praznovanje 18-letnice Term Snovik
Potrditev udeležbe na marketing@terme-snovik.si ali 051 677 828
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Sobota, 25. januarja, ob 10. uri, MC Kotlovnica Delavnica Osnove filmskega jezika
Dogodek je brezplačen.
GG I POČITNICE II od 2. do 7. februarja 2020
PodaTbUSb
ODDIH v Termah Dobrna
Šest dni (pet nočitev in polpenzionov) bomo bivali v udobnih sobah hotela Vita s štirimi zvezdicami. Program vključuje:
5-krat polpenzion » 1-krat posvet pri zdravniku,
1-krat zdravstveno storitev v medicinskem centru, » 1-krat parafinsko oblogo za roke,
neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo, » vodne igre v bazenu hotela Vita,
uporabo kopalnega plašča v času vašega bivanja, » prevoz z Gorenjskega in nazaj, » pester animacijski program.
Cena počitnic je 242 EUR.
Informacije in prijave:
telefon: 04/20142 41, e -pošta: narocnine@g-glas.si ali osebno na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1, Kranj.
Doplačila na osebo na dan:
turistična taksa:	2,50 EUR (obvezno)
doplačilo za polnipenzion:	15,00 EUR
Ostala doplačila:
vstop v savno:	10,00 EUR
enkratna prijavnina: 1,50 EUR (obvezno)
Gorenjski Glas
Četrtek, 30. januarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Večer družabnih iger: Blood Rage
Vstop je prost.
Sobota, 1. februarja, ob 14. uri, MC Kotlovnica 7. Festival Svobodne Video Produkcije - FSVP 2020
Vstop je prost.
Četrtek, 6. februarja, ob 18. uri, MC Kotlovnica Ping pong četrtek
Vstop je prost.
Petek, 7. februarja, ob 20. uri, MC Kotlovnica ImproRacije
Vstop je prost. USTANOVA PETRA PAVLA GLAVARJA
Sobota, 25. januarja, ob 19. uri, Športna dvorana Komenda Dobrodelni koncert Trip to Las Vegas
Nesmrtne glasbene legende v interpretaciji treh virtuoznih slovenskih glasbenikov in pevcev: Oto Pestner, Uroš Peric, Omar Naber Vstopnina: 25 evrov/30 evrov
ZAHVALA
Srce je omagalo, dih je zastal, spomin na tebe bo večno ostal.
Franc Jašovec
p. d. Barbežov Francelj z Zduše pri Kamniku
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter izrečena sožalja. Hvala g. župniku Pavlu Piberniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi December 2019
Kakor galebi in valovi se srečujemo, galebi odlete, valovi odplujejo, a mi ostanemo ...
V 85. letu se je 10. januarja 2020 poslovila
Edita Kladnik
roj. Slapnik, iz Kamnika
Hvala vsem, ki ste jo pospremili k počitku in izrekli sožalje, zlasti pa Saši za pomoč in podporo. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Metka, Mojca, Peter, Lovro
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
Ivan Vrhovnik
iz Studenc pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, darove za svete maše. Hvala gospodu župniku, pevcem ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Januar 2020
V ceno je vključen prevoz do vašega doma.
Kamničan Jfl petek, 24. januarja 2020
5
Zahvale
www.pogrebnik.si
STROJNI TLAKI - ESTRIHI - OMETI
hitro, kvalitetno in ugodno
H 031 689 832 - Boštjan
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
ZAHVALA
V 101. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mami, babi in prababi
Terezija Perhavec
1919-2020
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, cvetje in sveče. Hvala, ker jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal...
V 71. letu nas je prezgodaj zapustil naš dragi
Zdravko Piliček
iz Žal
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo k večnemu počitku.
Ohranili te bomo v lepem spominu.
Žalujoči vsi tvoji
^KPK Komunalno podjetje Kamnikd.o.o. Cankarjeva 11, 1241 Kamnik 24 UR NA DAN	JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 ODPADNE VODE: 041 326 256 VZDRŽEVANJE OBČINSKIH CEST: 031 625 524 POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948
	Merilo naše uspešnosti je zadovoljstvo naših uporabnikov.
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK DO.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK
ZAHVALA
Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine, in nam pusti le lepe spomine.
Janko Obolnar
1960-2020
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste se ga spomnili in se od njega poslovili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Nik nam z Malim princem sporoča:
Zvezde pomenijo ljudem vsakemu kaj drugega. Ker bom živel na eni izmed njih in se bom na eni izmed njih smejal, se vam bo zdelo, da se vse zvezde smehljajo, kadar se boste ponoči zazrli v nebo. Imeli boste zvezdo, ki se smehlja.
Nik
(2001-2020)
Tako mlad in poln življenja si nas zapustil, vendar bo v naših srcih za vedno ostala tvoja sled. Šele ob tvojem slovesu smo spoznali, koliko prijateljev si imel in kako priljubljen si bil. Hvala vsem in vsakemu posebej. Hvala sošolcem, dijakom in zaposlenim iz SIC Ljubljana, kolektivu KA OLJE, d. o. o., in Pekarstvu Orehek, Av-toservisu Debevc, Avtoservisu Gregorc Mengeš, članom Garage Familie, pevcem kvarteta Grm in instrumentalnemu triu.
Vsi tvoji Godič, januar 2020
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.s^
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič)
Ob slovesu naše drage
Božene Peček
18. 1. 1932-2. 1. 2020
se iskreno zahvaljujemo vsem požrtvovalnim in srčnim negovalkam, socialnima delavkama ter zdravstvenemu osebju, ki je pozorno in toplo skrbelo za našo dobro teto Boženko v Domu starejših občanov Kamnik. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo imeli radi. Pogrešali jo bomo.
Družine Peček, Drašler, Desnica
ZAHVALA
Odšla si v kraje nam neznane, od koder več vrnitve ni, slovo nam seka bridke rane, solze rosijo nam oči.
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je mnogo prekmalu zapustila naša draga
Lidija Zagorc
iz Podstudenca 1b
Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili 31. decembra 2019 na kamniških Žalah. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, darove, cvetje in sveče in vsem, ki ste jo pospremili na njeni prerani zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Žalujoči vsi njeni December 2019
ZAHVALA
Odšel si tja, kjer ni gorja in ne želja,
petja ptice svet ta ne pozna,
tja ne seže zvok sirene,
ne vabi več te klic planine.
Naj te ne zmoti niti moč naše bolečine.
Dne 9. januarja nas je nepričakovano zapustil naš dragi brat, svak, stric in prijatelj
Martin Baloh
po domače Buhov Tine (1952-2020)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sedmaku in osebju Splošne bolnice Celje ter njegovi osebni zdravnici dr. Plešnarjevi. Zahvala gasilcem PGD, lovcem LD in praporščakom. Hvala Damijanu Kožlakar-ju za besede slovesa, pevcem Grm za ganljivo petje in rogistom ter trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, ker ste našega strica v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Nečak Srečko z družino in ostalo sorodstvo Zgornji Tuhinj, januar 2020
ZAHVALA
Zapel je zvon, tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin. Ostaja praznina, molk in tišina.
V 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedi in stric
v
Franc Zeleznik
1949-2019
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, tople besede tolažbe, darovane sveče in svete maše. Zahvala podjetju Ropotar za vse opravljene pogrebne storitve, g. župniku Nikolaju Štolcarju za lepo opravljen pogreb, pevcem kvarteta Krt, trobentaču Marjanu Sitarju in Marinki Mošnik za ganljive besede slovesa. Posebna zahvala gasilcem in veteranom. Hvala ZD Kamnik, posebej dr. Ambroževi. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi December 2019
ZAHVALA
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V 96. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi oče, dedi, tast in stric
v
Vinko Zebovec -Vilko
iz Rudnika pri Radomljah, 1924-2019
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Posebna zahvala g. Franciju Gerbcu za izčrpne in globoke poslovilne besede, vnukinji Manji za sočuten govor, praporščakom ZB Duplica, Kamnik in Vir in častni straži Kulturnega zgodovinskega društva Triglav, pevcem Krt za lepo zapete pesmi ob slovesu, citrarju g. Tomažu Plahutniku, trobentaču g. Marjanu in pogrebni službi KPK Kamnik.
Žalujoči vsi njegovi
72
petek, 24. januarja 2020 Kamničan
Kamničan
Nekateri vsak dan na Primoža
Sv. Primož vsako leto privablja več pohodnikov, med katerimi je tudi precej takšnih, ki se na vrh vsako leto odpravijo sto- ali še večkrat. Nedavno so najbolj vztrajnim pohodnikom podelili priznanja in nagrade.
Aleš Senožetnik
Sv. Primož - Sv. Primož nad Kamnikom je daleč najbolj priljubljen vrh v Kamniku in okolici. »Go«, kot radi rečejo pohodniki, prihajajo številni ne le iz kamniško-domžalskega območja, temveč tudi iz bolj oddaljenih krajev Gorenjske in tudi Ljubljane.
Vse več pa je takšnih, ki zbirajo pohode skozi vse leto, in tistim, ki jih zberejo vsaj sto ali več, podelijo tudi nagrade in priznanja. Tradicija, ki jo je »zakrivil« oskrbnik okrepčevalnice na Sv. Primožu Peter Uršič z druščino prijateljev Sv. Primoža in nekaj sponzorji, traja že
od leta 2004. Kot pravi Ur-šič, je pohodnikov vsako leto več. V minulem letu je tako sto ali več pohodov zbralo 126 obiskovalcev - 51 moških in 39 žensk je za sto ali več pohodov prejelo bronaste medalje, 15 moških in 10 žensk je prejelo srebrne medalje za vsaj dvest, sedem moških ter osem žensk pa zlate za vsaj tristo pohodov. Tako sta Marija Kovič iz Most in Zalka Koritnik zbrali po 365 pohodov, med moškimi pa Tone Gradišek iz Zgornjih Stranj in Franc Griljc iz Godiča po 358. Gri-ljc je prejel še poseben pokal za najstarejšega pohodnika (letnik 1932). Priznanja so podelili tudi družinam in ot-
rokom. Ilija Simič Karpar, ki se je na Sv. Primoža povzpel tristokrat, do vznožja pa vsakič iz Kamnika pripeljal s kolesom, je prejel poseben pokal, Slavka Vod-lan pa se je okitila s posebnim nazivom »miss sv. Primoža« za lansko leto.
Prejemniki zlatih medalj
Med ženskami so se več kot tristokrat na vrh povzpele: Marija Kovič (365), Zalka Koritnik (365), Mira Gradišek (362), Sonja Crnkovič (332), Anica Leban (328), Jolanda Štendler Alič (327), Slavka Vodlan (318) in Mira Strmole (303), med moškimi pa: Tone Gradišek (358), Franc
Griljc (358), Peter Bezjak in Bolha (323), Metod Vodlan (323), Andrej Resnik (313), Ilija Simič Karpara (302) in Brane Potočnik (300).
Prejemniki srebrnih priznanj
Med ženskami: Helena Bogataj, Tatjana Sršen, Nina Eržen, Anica Griljc, Polona Martinjak, Tanja Vrhovnik, Helena Mejač, Stanka Rozman, Joži Rozman in Saša Bohorič; med moškimi: Darko Medved, Dušan Česen, Mitja Ogrinec, Marjan Strmole, Mirko Zajc, Selman Kabashaj, Miha Bo-horč, Ivan Sivec, Janez Tonin, Janez Tušek, Gašper
Škarja, Irfan Begič, Miha Kolenc, Janez Gradišek in Janez Narobe.
Prejemniki bronastih priznanj
Med ženskami: Mihela Križaj, Maja Komatar, Helena Mazi Golob, Špela Mejač, Anja Jerin, Sabina Sodnik, Barbara Stele, Petra Baner, Mateja Potrbin, Darja Stele, Nataša Petek, Martina Hla-stec Vodlan, Darinka Žibert, Brigita Zore, Aleksandra Zaman, Damjana P. Cvirn, Slavi Gantar, Fani Alpner, Mira Šunkar, Nežka Tavčar, Anka Hribar, Andreja Berlec, Alenka Petrič, Mojca Vran-kar, Jožica Vidic, Joži Hla-
stec, Mojca Dajčar, Sonja Si-vec, Nataša Jagodic, Tina Sitar, Bojana Loboda, Urška Narobe, Andreja Čarman, Joži Tonin, Mira Golič, Mateja Medved, Klara Golob in Mojca Koželj; med moškimi: Miran Križaj, Janez Jerin, Vinko Žibert, Igor Mav, Emin Behrič, Primož Koma-tar, Božo Pilič, Sašo Novak, Peter Šarec, Janez Stele, Peter Koprivnikar, Janez Sušnik, Janko Žibert, Matej Žibert, Matevž Golavšek, Stane Zajc, Mirko Kern, Janez Osolnik, Gregor Kosec, Srečo Burja, Mitja Peterlin, Mirko Golič, Sašo Gantar, Danijel Golič, Andrej Mar-čun, Milan Galin, Domen Šetrajčič, Jože Šunkar, Mir-sad Ajkič, Rajmund Kepic, Pavel Cvirn, Peter Golob, Franc Vrankar, Lojze Peter-lin, Darko Škofic, Martin Vodlan, Janez Marolt, Vlatko Vezenkov, Robert Vrankar, Sande Jankovski, Nebojša Beloševič, Lojze Petek, Vinko Lužar, Tomaž Verlinšek, Marjan Stele, Stane Mejač, Boštjan Jagodic, Svit Bohorč, Matjaž Kolenc, Jernej Pikelj in Bojan Maučec.
Otroci in družine
Kaja Arh Lovše (9, let, 36), Zara Kosec (9 let, 37), Jošt Zupan (6 let, 20), Matevž Zore (8 let, 22), Bor Zupan (8 let, 24); družine (vsaj trije člani družine): Vodlan, Zajc, Jagodic, Leban, Kosec, Jeglič in Berlec.
Ti * 1	••	1 V	•
Filmarji navdušeni nad Kamnikom
Na filmska platna prihaja nov slovenski film, kriminalni triler z naslovom Vsi proti vsem, ki je bil lansko leto v celoti posnet v Kamniku. Ker je bila filmska ekipa s sodelovanjem lokalne skupnosti in številnih kamniških statistov izredno zadovoljna, bodo premiero pripravili v Domu kulture Kamnik -v nedeljo, 26. januarja.
Več prizorov filma Vsi proti vsem je bilo posnetih tudi na Glavnem trgu v Kamniku. / Foto: Željko Stevanic
Jasna Paladin
Kamnik - Številni Kamniča-ni so septembra in oktobra lani na različnih lokacijah po mestu lahko opazili kamere, igralce in druge filmske ustvarjalce, številni so v prizorih sodelovali tudi kot statisti - rezultat tride-setdnevnega snemanja v našem mestu pa je film Vsi proti vsem, ki bo luč sveta ugledal v nedeljo. Zakaj so si ustvarjalci filma za lokacijo izbrali prav Kamnik in kako je bila njiho-
vemu projektu naklonjena lokalna skupnost, smo povprašali producenta filma Zorana Dževerdanoviča iz produkcijske hiše Blade Production. »Kamnik nam je ustrezal vsebinsko in vizualno, je prelepo mesto s čudovitim pogledom na Alpe. Poleg tega ni uničen z modernistično arhitekturo in je precej praktičen za snemanje, saj ima vse, kar imajo velika mesta, le da je vse bližje in enostavno za dostop. Z dovoljenji nismo imeli težav, prav nasprotno.
Celotna lokalna skupnost je bila zelo naklonjena projektu in snemalni ekipi, kar nam je močno olajšalo snemanje. Snemali smo na več lokacijah, in sicer v središču mesta, pred kavarno Veronika, v zdravstvenem domu, v dvorcu Katzenberg in drugje na območju nekdanje smodnišnice, na gradu Zaprice, pred Osnovno šolo Toma Brejca, na Malem gradu, na pokopališču na Žalah ... Največ kadrov smo posneli na območju nekdanje smodnišnice, kjer smo
imeli tudi največ zahtevnih scen (nočne vožnje z avtomobili, ugrabitev ...), zaradi upoštevanja reda in pravil je bilo snemanje zahtevno tudi v zdravstvenem domu, prav tako tudi v središču mesta, kjer smo morali postaviti kar nekaj zapor prometa. Kulise mesta, narava in razgledi pa so nas najbolj navdušili pred muzejem na Zapricah, na Malem gradu in na Žalah,« pravi Zoran Dževerdanovič in dodaja, da posebno zahvalo za pomoč pri lokacijah
in snemanju dolgujejo tedanjemu direktorju Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik dr. Tomažu Sime-tingerju in tudi Goranu Završniku ter direktorju zdravstvenega doma Sašu Rebolju.
Pri filmu je sodelovalo okoli tristo statistov, od tega veliko Kamničanov, ki so jih izbrali na avdicijah v Domu Kulture Kamnik. Ker jim je bila lokalna skupnost tako naklonjena,
so se odločili, da premiero filma pripravijo prav v Kamniku. Na ogled bo v nedeljo, 26. januarja, ob 18. uri v Domu kulture Kamnik, kjer se bo zbrala tudi filmska ekipa - poleg produ-centa še režiser in scenarist Andrej Košak, igralci Silva Čušin, Valter Dragan, Aleksandra Balmazovič, Uroš Potočnik, Peter Musevski, Maja Martina Merljak, Jernej Kuntner, Rok Vihar . statisti in drugi sodelavci.