Posamezna Številka 10 vinarjev.
Štev. 62.
v LioMiaiii, v som, 15. marca 1913.
Leto XII.
~ Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . . K 28'— za en meseo „ . • » 2*20 u Hemčljo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Za eelo leto naprej ,. K 24'— za en meseo „ • • » 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ »'70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
SLOVE
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... ,, 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, nlnlt, isartilci III.:
enostolpna pelltvrsta po 18 vin.
• Poslano: .. enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemil ne* delje ln praznike, ob 5. uri pop.
Kedna letna priloga Vozni red.
03* Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 6/1X1. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Bačnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
jg* Današnja številka obsega 16 strani.
Kranjsko nemštvo.
Pri volitvah v mestni skupini gorenjski so Nemci glasovali za kandidata slovenske liberalne stranke. Pozabili so na septemberske dogodke in šli pogumno v boj za načelnika trži-škega Sokola, samo iz globokega na-sprotstva proti Slov. Ljudski Stranki. S tem se je jasno pred celim svetom dokumentiralo to, kar smo že vedno vedeli: Da namreč zveza med liberalci in Nemci obstoji šc vedno, četudi ne v tisti obliki, ki sta jo določila svoj čas Hribar in baron Schvvegel. September-ski dogodki leta 1908. so bili samo epizoda, ki so jo povzročili mladini s Hribarjevo vihravostjo. Mladini so si ro-žičke odbili, in sedaj stoje liberalci zopet pred pragom nemške stranke, proseč njene pomoči.
Udarec, ki je zadel liberalce v gorenjskih mestih, jc torej zadel enako tudi nemško stranko.
Od leta 1908. sem so postale narodnostne razmere na Kranjskem mirnejše. Nemci in liberalci so dobili takrat svoje udarce, in treznemu, premišljenemu nastopu Slov. Ljudske Stranke se je zahvaliti, da se je javnost pomirila in so bojni klici utihnili. Spominjamo se tiste znamenite seje kranjskega deželnega zbora, ko jc Slovenska Ljudska Stranka po podivjanem nastopu liberalcev stala kot trdna skala sama sredi valov, in s tem, da je popolnoma jasno in odločno povedala svoje mnenje liberalcem, Nemcem in vladi, postavila javnost zopet na trdno podlago zakonitosti, naglašajoč načela socialne in narodne pravičnosti, na kateri edini je mogočo mirno in uspešno delovanje.
V nemškem taboru se pa pojavljajo znamenja, da Nemcem to ni všeč. Nemški »Volsrathi« se shajajo in sklepajo, kako bi Jugoslovane oškodovali v njihovem razvoju. V svet pošiljajo popolnoma neutemeljene vesti, kako baje Slovenska Ljudska Stranka zatira nemštvo na Kranjskem. Vlado poživljajo, da naj neha s »protežiranjem« Slovencev. Zopet hočejo imeti po vseh občinah nemške napise in pritiskajo na vlado, da naj k temu prisili slovenske župane. »Nemški most do Adrije« gradi politični »luftinženir« Dobernig in nemškonacionalna družba provoka-torično ponavlja to frazo. Da bi oslabili naše ljudstvo, zato podpirajo liberalce proti Slovenski Ljudski Stranki.
Izkušnja v gorenjskih mestih, zlasti v Tržiču, jih ne bo izmodrila, ker je vodstvonemške stranke danes v rokah onih, ki nečejo miru in treznega razvoja.
Poglejmo nekoliko, kdo je ta nemška stranka, ki danes tako nesrečno vodi usodo kranjskega nemštva in ki je postala prava nevarnost za mir v deželi!
Nemška kolonija biva kompaktno v kočevskem okraju. Tu sta bili najprej dve stranki. Krščanski socialci so se pogumno postavili proti nemškemu nacionalizmu, ki jc nastopil z gonjo proti katoliški Cerkvi in z najsirovej-šim terorizmom propagiral vsenemške tendence. Ko so propadli krščanski socialci pri volitvah vsled premoči kneza Auersperga, so izgubili pogum in vztrajnost in se dali zapeljati v tako-zvani »Verstandigungsausschufi« z nemškimi nacionalci. S tem so bili ubiti, kajti prišli so ob svojo samostojnost in s svojimi četami le okrepili moč nasprotnikov. Krščanski socialci so por-stali privesek nemškega nacionalizma. Radikalna nemškonacionalna struja pa je zrastla in se ni brigala za noben sporazum. Celo tisti zmerni liberalci in pametnejši Nemci knezovo struje, ki so stopili v ta odbor, so izgubili tla vsled nasprotnega rovanja. Pri volitvah v okrajni šolski svet kočevski sta kandidata »Verstandigungsausschussa« kočevski župan Loy in njegov gozdni ravnatelj Schadinger dobila komaj 5, oziroma 4 glasove, kandidat radikalnih »rdečih« Hans Jonke pa 50 glasov. Toliko se zmenijo nemški nacionalci za tisti »sporazum«, ki so mu tako slepo vdani krščanski socialci. Tu je torej na vrhu podivjani bojeviti narodni radi-kalizem, ki lilepi samo po prepiru in po zatiranju drugo narodnosti. Ni čuda, da se je knez Auersperg kmalu zahvalil na časti zastopati tako ljubeznivo družbo in se je umaknil v gosposko zbornico.
Ostali Nemci, ki so raztreseni po mestih in industrialnih krajih, so uradniki, trgovci, nekaj obrtnikov, delavci. Delavci so vsi soc.ialnodcmokraški, ostali Nemci ne pridejo politično v po-štev, razen v Ljubljani v občinskem svetu. So vmes Nemci krščanskega prepričanja, a ti se ne upajo niti oglasiti in se dajo voditi od nasprotnikov. Politično zastopstvo ima kranjso nemštvo pa po poslancih vele posestva. Vsi poslanci kranjskega veleposestva so izvoljeni na ta nemški program in
zato zadene tudi njo vsa odgovornost za p o č e n j a n j e nemške stranke. Načelnik nemško stranke je dr. Eger, losvonromovec, zastopnik najbolj radikalne bojevite nemške struje. Veleposestvo ga je vzelo v svoj klub, dasi jc mestni poslanec. Vstopil je, ne kot hospitant, ampak kot voditelj.
Take abnormalnosti ni najti nikjer drugod. Veleposestvo je po svoji naravi konservativen, miren element, ki sc ne spušča v narodne borbe v prvih vrstah. Na Kranjskem je pa veleposestvo prevzelo oficielno zastopstvo protislovan-skega in protikatoliškcga fanatizma. Načelnik deželnozborsk. kluba kranjskega veleposestva je državni poslanec, kočevskih ultraradikalcev in sluga, ki ima na Dunaju izvrševati povelja nemškega volksratha.
Ali ni med veleposestvom kavalh*-jev, ki bi se jim tako stališče zdelo nevredno plemstva? Nam se zdi, da sc s terorizmom v tej stranki pobijc vsaka pametna m;sel.
V Tržiču so torej Nemci zopet pokazali, da hočejo liberalce podpirati proti Slovenski Ljudski Stranki.
Uspeh so videli. Udarec je zadel nje! V tem smislu pojdemo dalje.
»Preporod enotnega avstrijskega cesarstva"
sc imenuje nova brošura, ki jo je spisal neki F. von Schuerer. Pisatelj pravi, da je prvi pogoj za razvoj države, kakor tudi za blagostanje narodov p a m e t -na Ustava. Habsburška monarhija je nevarno bolna, to priznava danes vsak državljan. Toda žalibog je le preveč brezbrižnosti, premalo srčnosti in samozavesti, ki bi je bilo treba, da se da državi nov, pameten in življenja zmožni organizem. Zgodovina je zvarila monarhijo, združila njene različne narode. Zato velja zanje kot temeljno načelo, pogoditi sc in najti naravno i n pravično formulo za rešitev jezikovnega vprašanja. Vir vsega zla, notranjega pa tudi zunanjega, ki se kaže v n e s m o t r e n o s t i naše zunanje politike pa jc d u a 1 i z e m, ki jc le v korist madžarskim plemičem, veleposestnikom in židovskemu kapitalu, ne pa ljudstvu. Našo zunanjo politiko delajo Madžari, ki so že zelo blizu svojemu cilju: oslabiti monarhijo in jo osovražiti pri sosedih.
Pa tudi trializem zavrača pisatelj, ker bi to po njegovem mnenju pomenilo dvojni nesmisel potrojiti. Rešitev monarhijo leži v enotnosti, v zopetni ustvaritvi avstrijskega cesarstva z najširšo samoupravo na-t rodov.
Na to dokazuje Schuerer ob roki zgodovinskih dejstev in državnih temeljnih zakonov, da je bila nagodba iz leta 1867 ustavolomstvo in popolnoma proti intencijam Habsburžanov in koristim monarhije. Kakor si jc cesar Leopold 1. stavil za svoj življenski cilj ustanovitev absolutne habsburške monarhije, kakor si je Jožef II. zamislil svoj prosvitljeni absolutizem, tako jc tudi sedanji vladar Fran Josip v manifestu o marčevi ustavi (1849) povdar-jal, da jc prvi pogoj za red, blagostanje in slavno bodočnost monarhije njen preporod v enotno ce< s a r s t v o, kar smatra on za svojo življensko nalogo. Pisatelj zaključuje s temi besedami: »Doba dua-i lizma je trda ali zaslužena kazen za našo brezumno politiko, ozko-srčnost in samopašnost. Naš vladar nam kaže cilj, treba le, da gromo za njim.«
Da se zanese med ljudstvo politično gibanje za premembo ustave, sc jc ustanovilo na Dunaju politično društvo »Domovinska zveza za enotnost in moč«. Namen društva je v glavnem: širiti razumevanje in navdušenje za enotno in v vojnem oziru močno cesarstvo na podlagi najširše samouprave vseh narodov.
Veseli nas vsak pojav v .nemškem taboru, ki kaže, da posamezniki uvide-vajo temeljne napako avstro-ogrsko pa tudi naše notranje ustave, ki jo omogočila polstoletni protislovanski kurz, za-sejala najhujšo narodno boje in priti-rala državo na rob propada, ob katerem na nas prežo škodoželjni sosedje. Želimo, da Nemci, ki so nas razkričali za antipatriote, kmalu uvidijo proti-habsburško bistvo dosedanjo svoje politike, ki je istovetila interese mnogo-jezično Avstrijo z nemškimi. Da pisatelj omenjeno brošuro nasprotuje tria-lizmu, in so tudi v omenjeno novo politično društvo vsprejemajo le teoretični nasprotniki dualizma in trializ-ma, vsekakor umevamo, ker sc pač boji, da se ne bi »zlo potrojilo«. Toda mi Jugoslovani pod besedo »trializem«, ki ga današnja »samostojnost« Bosne takore-koč izziva, razumevamo združitev vseh habsburških Jugoslo^
LISTEK,
tm\ Hitimo.
(Spisal Iv. Baloh.)
O gospodu graščaku so rekli ljudje, da je čuden Človek. Graščina njegova je ležala blizu trga, toda kar jo bilo mlajših tržanov, so gospoda gra-ščaka — tako so ga imenovali — poznali le po imenu. Zapustil ni svojega grada in svojih posestev, da bi stopil med domače ljudi, žc veliko let in če je imel v mestu kak nujen opravek, tedaj jc šel ponoči z vozom skozi trg v mesto in ponoči zopet nazaj. Odtujil se je ljudem, med katerimi jc zrasel, popolnoma. Ljudje se zanj niso zmenili, in če je kdaj slučajno prišel pogovor na grajskega gospoda, tedaj so rekli starejši, da je mož nesrečen, drugi pa, da jc čuden človek.
In vendar gospod graščak ni bil tak čudak, kakor so sodili ljudje. Njegovi posli v gradu, ki so ga dobro pognali, so drugače mislili o svojem gospodarju. Vedeli so, da je gospod včasih res pust, dolgočasen, sam zase, da 7. nikomer govoriti ne mara, da še ne odzdravi, poznali so ga pa tudi od dru-
ge strani: bil jc dobrega srca do svojih poslov, nikdar ni nikomur rekel žal bc-sode in o Novem letu jc vse posle obdaril z bogatimi darili. Kadar so pa prišli njegovi časi — kot so rekli posli — takrat jc pa dejala grajska hišinja, ki jc bila pri gradu žc nad petdeset let ter vedela za vso že davno minule in pozabljeno grajske zadeve, naj puste vsi posli in delavci gospoda pri miru, ker so bolni... Drugače pa so ga vsi spoštovali in ljubili, ker jc bil natančen kakor ura, včasih s svojimi delavci in posli celo prijazen in ljubezniv.
Posebno sta to poznala njegova dva najožja prijatelja, če smemo tako reči, čeprav sta bila njegova podložna služabnika. To sta bila njegov zasebni tajnik in njegov gozdni oskrbnik. S tema dvema je grajski gospod veliko let občeval največ. Njegov zasebni tajnik je bil vpokojen nižji uradnik, mož sam zase, ki je užival malo pokojnino, v gradu pa imel poleg plače šc stanovanje in hrano ter bil pri svojem gospodu popolnoma zadovoljen. Njegovo opravilo je bilo, da je svojoanu šefu vodil korespondenco, ki pa ni bila velika, posebno pa, da mu je slednji dan čital iz knjig in časopisov. Graščina sama jc imela lepo, starodavno knjižnico, graščak pa jc bil naročen na i mnogo domačih in tujih časopisov.
Slednji dan mu jc čital njegov tajnik skoro dve uri njegov dnevnik od začetka do konca, graščak pa jc sedel v svojem naslanjaču, pušil iz svoje dragocene pipe, poslušal in delal med či-tanjem razno opazke. To sc jc vršilo redoma; kadar jo bilo graščaku dosti, pa jc odslovil tajnika. Gozdni oskrbnik pa je skrbel za lepa pota po grajskih gozdovih, po katerih sc jc gospod sprehajal dan za dnem, najemal in plačeval je delavce, ki so sekali v gozdu les ter gledal, da se v gozdovih ni delala škoda. Bil je proccj izobražen in v svoji stroki popolnoma doma. Živci je v stari lovski hiši sam s svojo soprogo žc dolgo vrsto let ter užival popolno zaupanje svojega gospodarja. Ti trije: grajski gospod, njegov tajnik in gozdarski oskrbnik so torej med seboj ol*-čevali ožje, kakor z drugimi, četudi so si bili drugače različni po izobrazbi in premoženju. Vsak popoldan namreč po obedu sta prišla v grajsko obedni-co tajnik in gozdar k gospodu na tarok. Sicer nista bila posebna prijatelja igre, toda ker sta vedela, da. naprav-lja to posebno veselje gospodu, da jc to edina njegova zabava, da sc pri tej igri graščak izredno zabava in raztre-se, tedaj sta rade volje ustregla svojemu šefu. Dobiček ali zguba sta znašala vselej lc par vinarjev; sicor jc pa
obema bila na razpolago pijača in smodke, da sta to žrtev oba gosta rada doprinesla. Graščak jc imel poseben užitek, če jc komu pagata vzel ali če ga jc sam napovedal. Zato sta gosta včasih nalašč slabo igrala, samo da sta spravila v dobro voljo svojega predstojnika. Tako so torej tekli mirno v gradu naprej dnevi, meseci in leta . .
Včasih pa ni bilo tako. Po smrti svojih starišev, ki so dosegli lepo število let, je ostal graščak sam na svojem posestvu dokaj časa. Spoznal je pa, da tako naprej ne moro iti, da potrebuje nadomestila za svojo mater. Težko se mu jo bilo odločiti, ker je lo. malo hodil med svet. Vedel je pač, da živi na sosednjem gradu prijatelj njegovega očeta, ki ima dve hčeri. Posestvo je bilo sicor leno, toda zadolženo, in ko bi noprosil za roko ene izmed hčera, bi mu gotovo njegov sosed izpolnil željo. Bilo je v navadi, da sta si oba soseda ob začetku leta menjala, posete. In (o priliko je porabil grajski gospod, da je po ovinkih vprašal soseda, ali bi bilo mogočo . . . Dobil jo najprijaznejši odgovor. Par tednov pozneje ie pripeljal njegov sosed v posete svojo mlajšo hčer. Hitro so so dogovorili in poroka, je bila v par tednih. Nevesta, ki je bila dosti mlajša, kakor ženin, jo bila izreclnc lepote. Vzgojena
v a n o v v eno upravno celoto, ideji centralnega p a r 1 a m e n-ta za vso monarhijo p a n c n a s p r o t u j e m o , še manj seveda narodni samoupravi drugih Slovanov monarhije. Ideja pisateljeva jc veliko-avstrijska.
Avstrija in Rusijo.
(Dr. 1. Žitnik.)
Ko je balkanska zveza koncem septembra pričela z mobilizacijo svojih armad proti Turčiji, je tucli Rusija pomikala ojačene svoje vojne kore proti gališki meji. Ker avstrijska diplomacija navadno prepozno vstaja, je zamudila priliko, da o pravem času prepriča merodajne kroge; v Peterburgu o svoji mirovni politiki na Balkanu. Prepozno je grof Berclitold v delegaciji označil stališče habsburške monarhije, da sedaj na Balkanu ne išče novih dežela, marveč hoče varovati le svoje naravne pravice in trgovinske koristi. Husija je bila preje poučena o načrtih balkanske zveze in je postavila močno vojaško stražo ob avstrijski meji, da si utrdi svoj pojemajoči »prestiž« pri balkanskih zveznih državah. V teh razmerah bi bila Avstrija res navidezno napovedala, svojo likvidacijo, o kateri govori neki »Fabricius« v nekem angleškem listu, ko bi mirno prenašala vsa izzivanja. Moralno je bila prisiljena, da tudi ona za.straži svojo severovzhodno mejo proti Rusiji. Ko povodenj že teče v vežo, treba je zapreti vrata in odpreti okna.
Ne morem pa si pomagati, ako vedno ponavljam, cla avstrijska politika na Balkanu ocl leta 1854. ni bila prava in srečna. Ko sc jc avstrijska diplomacija sprijaznila z načelom »Balkan balkanskim narodom«, morala bi ga tudi dosledno izvajati, nc pa čakati, da drugi obirajo zrelo sadje. Tako je Avstrija prišla med dva ognja. Zviti nemški diplomat Kiderlen je Italijo speljal v Tripolis, cla jo obdrži v tro-zvezi in prepreči njene »ekslra ture« na Balkanu ter spopad z Avstrijo zaradi Adrije, do katero si je Nemčija, kakor trdi, že zagotovila svoje »pravice«. In tako jc danos postala past ona pogodba, s katero sta. grof Goluchovvski in Venosta leta 1897. v imenu Avstrije in Italije Albancem zagotovila neodvisnost in avtonomijo. Vprašanje je sedaj. kdo prvi obtiči v tej pasti. Posledice že čutimo, Avstrija mora z močno armado čuvati Albanijo, ko je 1. 1908. po nasvetu iz Berolina žrtvovala Sand-žak in trgovsko cesto do Soluna. Te politike seveda mi navadni ljudje nc razumemo, zato moramo molčati in si svoje misliti. Toda človeka lc zgrabi tievolja, ko Čita posmehljive in škodoželjne besede nemškega politika: »Avstrijski clvoglavi orel jo znesel jajce v balkansko gnezdo štirih kraljičev in Rusija čaka z orožjem, kaj so zvali . . . Nemčija pa gre brez strahu svojo pot.« Feniks gotovo ne pride na dan iz zaprt ka, na katerem sedi italijanska koklja. Vest o demobilizaciji ob avstrijsko - ruski meji je v prvem hipu napravila najboljši vtis in vzbudila upanje, da so balkanska kriza sedaj mirno konča. V kupo veselja pa je dostavek
pettrburškega brzojavnega urada vlil precej grenkega pelina za vse. ki žele prijateljskih razmer tudi moči Rusijo in Avstrijo. Nočemo ugibati, kaj je bil povod temu dostavku, ki dokazuje, cla Rusija še ni prepričana o lojalnosti avstrijske diplomacije. Nasprotnika sta sicer odložila puški, da sc sprijaznita, toda v žepib le še tiščita nabasana samokresa. »Fremdenblatt« je žo dne 13. svečana zadel žebelj na ostrino, ko jo rotil Rusijo: Proč roke od Balkana! Na misel mi prihaja že stara anekdota. Boječ žici hoče s krošnjo v hišo. Pred vrati pa laja pes. Mimoidoč deček prigovarja židu: »Lo stopite notri, saj vc-vom,« odvrne žid, »ali pa tudi pes to ve?«
Žalostna je res vloga, ki jo igrajo naša uradna in poluradna, glasila. Ali ni največji škandal, ako drago plačani oficijoz napiše in vrže v svet pamflet, v katerem sumniči avstrijske Jugoslovane veleizdajstva in so mazač v svoji židovski nesramnosti sklicuje celo na sekcijskega šefa v ministrstvu za zunanjo posle! Sploh pa Vsi od vlade plačani časniki in obzorniki samo škodijo ugledu države s svojo zmedeno pisavo. Vnanji svet že res sodi, da gre v Avstriji vse narobe.
Nevihta se jc torej zopet enkrat razvlckla, upanje imamo, cla se sedanja balkanska kriza konča brez svetovne vojske. Kurzi na borzi so se dvignili in prično se stari ples okolu zlatega teleta. Balkanske države so vslecl de-mobilizacije pripravljene na podlagi svojih zahtev pogajati sc z londonsko konferenco o pogojih miru s Turčijo. Toda ta mir bo jako drag in življenje njegovo v večini nevarnosti. EVropa si naroča nove topove, gradi večje pomorsko trdnjave, živi in drhti v znamenju rnalika Marta, ker ostala so nei'cšeua mnoga in velika vprašanja. In med prvimi je iztočno vprašanje. Naši vojaški krogi žo danes računajo s posledicami balkanske vojske. Žive namreč v trdni veri, aa jo in ostane Rusija naš glavni in najmočnejši nasprotnik, ako in dokler sc moro, francosko - ruska zveza zanašati na angleško pomoč. In ker mora v tej konstelaciji ravno Avstrija igrati važno, pa malo hvaležno vlogo, je pač nujno vprašanje, ali so mogoči prijazni in odkriti odnošaji med habsburško monarhijo in ruskim carstvom.
Ruska politika je clanes skoraj na las ista, kakor pred šestdesetimi leti. V srcu Rusije živi veliki duh starih Faraonov in perzijskih kraljev. In ta duh oživlja jedro države, ki ga tvori nad <S0 milijonov velikoruskega plemena. Navzlic korupciji, ki je neizogibna v tako ogromni državi, je Rusija ona velesila, od katere milosti že desetletja žive razne druge države ob njenih mejah. To je dejstvo, s katerim mora računati vsa Evropa, ali jc komu všeč ali ne. Car Nikolaj I. jc ravno pred 00 leti naglašal angleškemu poslaniku, da je Rusija voditeljica in nositeljica pravoslavne ideje na Balkanu in v soseščini in da iz toga izvaja pravico do primata, ki ga. hoče braniti tudi z mečem. In sklicujoč se na ta primat jc car Turčiji napovedal vojsko. In tedaj je tudi Avstrija z orožjem nastopila proti ruski prevladi na Balkanu. Preden pa
je storila ta korak, jc cesar Franc Jožef poslal grofa Gyulaya v Peterburg z lastnoročnim pismom na carja, naj ruske čete ne zasedejo Moldavije in Vlaške. Načrt grofa Buola jc izpodle-tel, habsburška monarhija je ostala osamljena, Rusija pa je iz sovraštva do Avstrije omogočila Prusiji Kraljevi gradeč in Seclan. In od tedaj se ni ota-jal led sovraštva in napetosti. Grof Andrassy je bil Mažar, tocla pozabil je na Vilagos in kot minister za vnanje posle se je v liuzorski uniformi predstavil ruskemu carju Aleksandru II., ki ga pozneje ni mogel prehvaliti. Grof Andrassy je podpiral Bismarckov načrt trocesarske zveze, kateri naj bi se pridružila še Italija. Shod treh cesarjev v septembru leta 1£72„ je zbližal Avstrijo in Rusijo na veliko jezo nekdanje mogočne nemške ustavover-ne stranke v avstrijskem parlamentu. Ti Podzimkovi podleski (Herbstovi predniki so se pisali Podzimki in lvaiserfeldovi Blagotinški. Op uredn.) so hoteli celo Poljake pritisniti ob steno. Toda tucli višji dunajski krogi niso 7. veseljem pozdravili troccsarskega shoda v Berolinu. Vzroki pa so bili drugi. Na čelu teh krogov jc bil nadvojvoda Albreht, ki jc kot odločen nasprotnik Bismarckove politike dosledno zagovarjal zvezo z Rusijo. V obširni spomenici jc grofu Andrassyju odsvetoval shod v Berolinu, rekoč: »Ali naj gremo zopet Bismarcku na led, kakor leta 1863.? Sedaj hoče Bismarck imeti mir za več let in nas hoče prikloniti kot tlačana.« Nadvojvoda Albreht, katerega zvest učenec jc bil tudi nadvojvoda Ivan (Orth), je imel vedno pred očmi usodo Turčije. Kot prijatelji Rusije, tako je sklepal slavni vojskovodja, se moremo z njo vedno sporazumeti gleclc na iztok; če ostanemo nevtralni, moremo v slučaju vojske med Nemčijo in Rusijo odločevati v svojo korist; ako pa smo n a s p r o t-n i k i Rusijo, bo le v škodo Avstriji. Toda grofa Andrassyja jo bil žc omrežil lokavi Bismarck in izvršil se je berolinski shod, s katerim pa je bil pošteni meŠetar najmanj zadovoljen. Bal se jc, cla utegne sčasom iz prijateljstva med Avstrijo in Rusijo nastati zveza, ki bi osamila Nemčijo. Iz ust ruskega carja je moral Bismarck slišati besecle: »Za Evropo jc močna Francija potrebna.« Bismarckova največja skrb je bila, da zvari sedanjo trodržavno zvezo in nadzoruje avstrijsko - ruske odno-šaje. Ta zgodovinska dejstva pojasnijo vse poznejše dogodke. V juliju 1876. sta se zopet sošla avstrijski in ruski vladar v Reichstadtu, kjer je Rusija nevtralnost. Avstrije v bližnji vojski odkupila za Bosno in Hercegovino. Toda na berolinskem kongresu jc zopet Bismarck napeljal vodo na svoj mlin in leto pozneje v hotelu »Imperial« na Dunaju grofu Andrassyju slovesno izročil »gebundene Marschroute«, katero hranimo kot talisman. Shod v Mtirz-stegu lota 1903. je lc zavlekel balkansko krizo in s tem tudi poostril odno-šajc med Avstrijo in Rusijo.
Ali ni pota in sredstva, ki bi odstranil ta Damoklcjev meč? Na to vprašanje odgovorimo z grofom An-drassyjem, ko je radoveden diplomat liotcl izvedeti njegov program: »Nobe-
nih neumnosti več!« V Rusiji sicer še živi in deluj o verska ideja, ki združena z rusko narodno mislijo — katero pa no smemo istovetiti s panslaviz-mom — goni državni ustroj. . Toda stvari na Balkanu so se zasukale, razmere temeljito izpremenile. In sedaj jo še prilika, da se Avstrija zavč svojo duše. In t a d u š a je vera v potrebo svojega o b s t a n ka in zaupanje v svojo moč. Ako sc s tema združi šb ljubezen do vseli svojih narodov brez izjeme, mogoče jc prerojenje. In ker je mogoče, mora se tudi izvršiti. Nobene neumnosti-več nasproti sosedom, doma pa revizija temeljne ustave. Prvi pogoj za obstanek in procvit države je pametna ustava, ki zagotovi in omogoči kulturni razvoj vsoli državljanov. Enakopravni in zadovoljni narodi morejo reči z Ovidom: »Est Deus in nobis, agitanto calcscimus illo.«
Kolo se sodi olileoovolceii! pred Odrinom.
Neki poročevalec piše koncem februarja iz Tatar-keja tako-le:
Tatar-kcj je majhna, zapuščena vasica. Turški prebivalci so pobegnili in njih mesto so zavzeli bolgarski vojaki .Takoj za vasjo se začenjajo zadnjo bulgarske postojanke. V vasi je nastanjen bulgarski armadni štab za južni oblegovalni polukrog, medtem ko severni, severozapadni in severovzhodni oblegovalni obroč, kjer se nahajajo najmočnejše turške utrdbe, tvorijo srbske čete, lci so tudi številno jačje nego bulgarske.
Pogied na Odrin je popolnoma odprt. Skozi dober daljnogled se vidi celo dim, ki se vije iznad dimnikov. Mina-reti Selimove mošeje dominirajo nad mostom. Tocla z njih sc več ne razliva svit reflektorjev, ki so preje razsvitlje-vali postojanke oblegovalcev; menda so se jim pokvarili. Po prijaznosti dr. K. sem prodrl prav do postojank. Tega dne se ni streljalo; zdelo se je, kakor bi bili obe vojski utrujeni vsled celo-nočnega streljanja.
Dospeli smo do prvih okopov, ki te» ko paralelno po zmernem sedlu gorskega grebena. Globoki so in široki, tako da bi sc dva voza z lahkoto ognila. V okope vodijo majhne, poševno izkopano stopnjice. Toda nisem šel dol, ker me jc radovednost gnala k zemeljskim kočam. Kmalu smo dospeli do njih. Tudi tc so izkopane v nasprotni smeri Odrina. Koče so podobne kletem, v katerih vsaki je mesta za 12 do 15 mož. Zrak v njih ni najboljši, toda tople so in varne. Tu in tam sc sicer zgodi, da se začno zasipati, zlasti če je zemlja premočena, vendar le redkokdaj.' Vidi se, da so vojaki imeli razmeroma dovolj časa, cla so jih napravili čim ugodnejšo in varnejše.
Tu dobivajo vojaki za časa odpo* čitka hrano. Tu se zbirajo tisti, ki niso na postojankah ali na straži; igrajo na karte, secle ali spe, kakor pač komu ugaja. Je tudi veselja. Zadnji čas jo dospelo krog 50.000 majhnih železnih peči, ki so jih postavili v okopih in zemeljskih kočah; vojaki se imajo torej kje ogreti. Navadno secle krog njih, pripovedujejo o domu ali pa čitajo. Po-
v mestnem zavodu in navajena mostnega, šumnega. življenja, sc jo težko privadila samote, ozkega obzorja na starih graščinskih tleh. Zdelo se ji je spočetka, da jc zaprta kot ptica v kletki, toda udala se jo, tembolj, ker jc vedela, da bo rešila svojega očetu . . .
Mirno je preteklo prvih pet mcsc-cev. Vsakdo bi sodil, cla vlada mecl obema grajskima najlepše življenje; toda ni bilo tako. Njej se je zalirepc-nelo po mestnem življenju.
Prišle so počitnicc. V graščino so prišli za več tednov otroci njenega brata in ž njimi njihov učitelj in odgoji-tclj.
To je bilo življenja in vrvenja v tiekdaj tako mrtvih prostorih! Otrotji so skakali po grajskih dvorih in kri-' čali, da so posli že komaj čakali, da bi minulo počitnice, v salonu in na verandi se jc glasil glasovir, donelo petje in clegičnih citor je clonol mili glas v tiho, temno noč . . .
Vse je pelo, otroci, grajska, gospa, gospod in učitelj. Še nikdar ni bil gra-ščak tako vesel življenja kot takrat. Gospa pa je postajala vedno bolj tiha in otožna.--
Za neko soboto jc bil sklican grajski lov. GraŠčak sam sicer ni bil lovec, tocla ustregel jc svojim sosedom in prijateljem, da se ima vršili v njegovih gozdovih velik lov cele tri dni in se zaključiti z velikim obedom.
Lov so je vršil in trajal že dva dni. Tedaj so je nenadoma raznesla po gradu vest, da so gospa odpotovnli. Zakaj in kam, toga ni vedel nihče.
Ko jo povedala hišinja. gospodu, da so gospa odšli v mesto, ni spočetka nič slabega mislil, tocla ko jc pristavila hišinja besecle: »In tisti učitelj je šel tudi« — tedaj . . .
Bilo je ravno precl skupnim obedom. Obed je bil odpovedan in vsi gostje so se razšli. Tisti večer je slonel grajski gospod do polnoči nem in tih pri svoji pisalni mizi. Pregledal je svojo blagajno. Izginile so vse dragocenosti in ves razpoložljiv denar.-----
Več kot štirinajst dni po tem dogodku ni videl grajskega gospoda nihče, razven zveste hišinjc. Tucli ž njo ni o tej zadevi spregovoril gospod besede. Oba sta se razumela in molčala. Ko so se pa pomirili živci, tedaj jc naročil svoiemu pravnemu zastopniku, naj izve, če mogoče, saj za. sled za njo. Čakal jc odgovora, toda ni ga bilo. Ocl mikoder nobenega glasu.
In tedaj so se pričeli tisti vsakdanji dnevi z istimi sprehodi in tarokom.
In tako so tekli dnevi, meseci in lota . . . Gospod je pozabil na vse, tucli na svojo mladost. Venec sivih las jc krasil njegovo glavo.
Bilo jo nekoga dne, ko mu pismo-noša prinese pismo brez znamke. Tajnika. slučajno ni bilo doma, tedaj jo sam odprl pismo, misleč, cla je gotovo pismo kakega reveža. Pismo jc bilo slabo pisano, da ga jo komaj čital:
»Velerodni gospod' Zvedela sem po mnogem trudu, da še živite sami na svojem posestvu. Skoro si ne upam J pred Vas stopiti * pravim svojim ime-
nom, ker sem kriva Vašega in svojega gorja . . . Tocla sedaj, ko so šteti moji dnevi, ne, moje ure, sedaj, ko mi je, kot upam, odpustilo nebo — prosim milosti šc pri Vas — za nesrečno Vašo soprogo Mery. Mladost me je zapeljala. Dotični nesrečni človek — imena no imenujem — je zapravil mojo — ne, Vaše premoženje ter mene in moje — Vaše dete prepustil največji bedi. Mislila sem neštetokrat že prositi milosti, toda misel, da, bi bila zavržena, me je ukrotila. Sedaj pa, ko stojim pred pragom večnosti, sedaj ko sem dovolj trpela za svoje zmoto. Vas prosim milosti ne zase. ampak za svoje dete. Skrbite zanjo, cla lakote nc umrje. Usmiljenje! — Nesrečna Mery.«
Dodan jo bil natančen naslov.
Odkar jo. minul tisti nesrečni lov, ni bil še nikdar grajski gospod tako razburjen, kot po tem pismu. Odklonil je vsak sprejem za dva dni.
Mislil je in mislil . . . Odločil se je. Pozval je svojega pravnega zastopnika, nakazal mu večjo svoto ter mu ukazal, naj sc takoj napoti v daljno Švico ter naj reši, če nc nje, pa vsaj njeno dete.
Tiste dni jc bil grajski gospod nenavadno živahen in razburjen in tudi prijazen.
Pričakoval je poročila vsaki dan, vsako uro. Zopet sc bo začelo življenje v hiši, vse bo pozabljeno, odpuščeno in videl bo zopet v očesu otroku oko svoje — Mer.v.	^ '
Igrali so kol po navadi tarok po
obedu. Grajski gospod je imel srečo. Dobil je karte, kot še morda nikdar v svojem življenju. Sam sebi se je čudil. Tajnik in gozdar sta se žc veselila njegovega uspeha ter mu v maprej čestitala.
Gospod šef je napovedal — ultimo. Bilo je ravno sredi igre. Tedaj prinese pismonoša nujen br» zojav. Graščak je bil vzradoščen, ker jo vedel, kaj ga čaka. Njegova hči bo došla in zopet bo videl ujene oči . . * Bil je nenavadno razburjen. , Ukazal je,, naj se zanimiva igra dokonča, potem sc pa gospoda za pet minut. odstranita ter se zopet nazaj vrneta.
To pot pa je imel grajski gospod izredno nesrečo. Vse jč izgubil: igro in ultimo. Razburjen jc vrgel karte po mizi ter še enkrat velel, naj se oba vrneta čez pet minut nazaj. Tajnik in gozdar sta šla v stransko sobo ter tam pušila smodke.
Graščak jc odprl brzojav ter čital: Prepozno došel. Ilči se je vsled bedo na grobu matere ustrelila. — Pravni zastopnik.
Brzojavka mu jo padla iz rok. Streslo ga je po celem, telesu. Zagrabil jc čašo vina in v hipu izpil.---
Nekaj težkega jo padlo v obcdnici na tla. Tajnik in gozdar sta skočila v sobo. Graščak je ležal mrtev na tleh. Igral je poslednjikrat — ultimo. Zadela ga je kap.
Pred »dopolnilni oiiočiM.
(Od našega londonskega poročevalca.)
London, 11. marca 1913.
Krivo bi bilo zakrivati resnico, ki jo priznavajo v vseh avtoritativnih krogih, da prizadevanja diplomacije razrešiti mnogobrojno resno tožkoče, ki so sc rodile iz balkanske vojske, nimajo tistega uspeha, kakor bi ga bilo želeti.
Na tem nc izpremene ničesar pravkar došla poročila, da sta sc Avstrija in Ilusija zedinili glede »demobilizaci-jo«. Javnost ravna v svojem interesu, cla ne pripisuje tem izjavam prevelike važnosti, kajti za trenutek niso drugega, nego kopica lepih besedi na papirju.
Mir evropski no bo zasiguran takrat, kadar Avstrija in Rusija odpustita par vojakov domov, ne da bi zmanjšali pripravljenosti za vojsko, marveč takrat, kadar bo skadrsko vprašanje definitivno razrešeno.
In vesti, ki prihajajo v tem pogledu, se glase silno resno, da resnejše ni več mogoče.
Iz Belgrada poročajo, da jc ondot-ni avstrijski poslanik prijazno svetoval Srbiji, naj ne pošilja pred Skader armade. Protestiral ros ni, a »opozarjal« je srbsko vlado.
Dunajski dopisnik »D. Tclegra-pha«, dr. Dillon, znani zaupnik zunanjega ministrstva na Dunaju, poroča danes, da sc Avstrija resno bavi z mislijo, preprečiti izkrcanje srbsko vojske, ki prihaja Črnogorcem na pomoč. In »Reuler« pravkar poroča, da je Avstrija naredila v Londonu gotove korake, da bi pripravila velesile k skupni akciji v Belgradu z zahtevo, da Srbija pojasni pošiljatev novih čet v Drač.
Z ozirom na ta dejstva in nekatere druge pojave se mora reči, da sc z vso brzino bližamo kritičnim dnevom prve vrste. V naslednjih desetih, štirinajstih
dneh sc odloči, aH bo Evropa zadobila ! mir ali pa jo objame splošna vojska. In
danes je težko reči, da bi bilo upanje na mir večje, nego so šunso za vojsko. Važna Izjava Ascptitha v angleški zbornici poslancev, da Angleška v slučaju vojsko, ni vezana poslati velike armade na kontinent, utegne še ob kasni enajsti uri nagniti tehtnico v prilog miru — dasi bržkone nc odgovarja dejstvom docela.
Zanimivo in obenem jako poučno je ozreti se v teh velekritičnih trenutkih nazaj ter poiskati mod preteklostjo vzroke, ki so povzročili, da so naposled napočili tisti časi, ki so jih stari ljudje že deset in desetletja slikali na steno kot najhujše čase, kar jih pomni evropska zgodovina. Vsaka stvar dozori ob svojem času in države bodo vsaka po svoii zaslugi želo, kar so sejale.
Začetek sedanjih velikih težkoč je iskati bržčas v aneksiji Bosne in Hercegovini! lota 190». Že tedaj ni dosti manjkalo, da ni ta. Aehrenthalov čin povzročil splošne vojske. A Rusija takrat šc ni popolnoma okrevala od udarcev japonske vojsko in ni bila popolnoma pripravljena. Začela pa se jc ha vso moč pripravljati, da pri prvi ugodni priliki ne samo povrne avstrijski diplomaciji zadano ponižanje, ampak tudi iz claleko resnejših vzrokov.
Splošno se jc smatralo, cla ne pomeni aneksija Bosne in Hercegovine nič drugega, nogo prvi korak na prodiranje Avstrije proti Solunu. Da se to prepreči, je bilo najnaravnejše poriniti srbsko - bulgarsko zavoro med Avstrijo in Solun. To je že star načrt, ki se je najprej pokazal pri pogodbi v San Ste-fano, ki ga pa jc Avstrija s pomočjo Angleške umela onemogočiti na bero-linskcm kongresu 1. 1878.
Lota 1912. so bile okoliščine za izvršitev te ga načrta mnogo ugodnejše. Francoska in zdaj tudi Anglija sta bili zaveznici Rusije in voljni sodelovati v, njo. Ruski poslanik v Carigradu Čari-
jadranska razstava na Do«
Prinašamo načrt jadranske razstave, ki se v kratkem otvori v Pratru na Dunaju. Tu vidimo: 1. dubrovniško knežjo palačo in razstavno dvorano; razni prizori; 3. oddelek Split, Lovran, Bakar; L zvoniki; 5. dubrovniški samostan; 6. pročelja raznih zgradb; 7. do 10. razstavne dvorane; 11. do 13. razstava zunanjih držav; li. Cavtat; 15. stavbinske barake; 16. stare splitske ulice; 17. do 22. oddelki za okrepčilo in zabavo; 23. do 26. razstavni paviljon; 27. ognjegasci in rešilno društvo; 2S.
dalmatinske hiše; 29. restavracija; 30. turška hiša; 31. clo 32. hlevi; 33. svetilnik; 3 i. mestna vrata v Zadru; 35. Veliki kanal; 36. jezero za vožnje z motornim čolnom; 37. morski akvarij in Postojnska jama.
gostokrat si tudi zapojo; poje goslač ali pa sc poje skupaj.
V enakih zemeljskih kočah žive tudi častniki. Njihovo življenje se v ničemer ne razlikuje od življenja navadnega vojaka. Hrano imajo skupno, k večjemu da častniki prvi dobe svojo porcijo. Kuha se v posebni kuhinji, navadno fižol, riž ali bob. Kadar gredo v službo na pozicije, bi v njih nihče ne spoznal častnikov. Oblečeni so kot navadni vojaki, brez epolet in navadno tudi brez sabljo, zato pa s puško v roki. Izkušnja jih je izučila; prejo jih je namreč sovražnik po plavi obleki in svitlili sabljah natančno lahko spoznal in meril nanje, tako da je padlo nenavadno veliko častnikov.
Kakor je pa v kočah ugodno, tako jo hudo na postojankah, zlasti ob hudem mrazu, ki je mnogokrat večji nego v severnih krajih Avstrije. Dr. K. mi je pripovedoval, da je doslej že sam amputiral nad 30 zmrznjenih rok in nog. Zlasti so v tem oziru prizadeti Srbi, ker sc nahajajo na mestih, kjer najhuje brije sever. Zato so Srbi že nestrpni in komaj čakajo povelja za generalni naskok. Toda generalni štab ne kaže zanj posebne hitrice ali želje. Slišal sem, cla je zanesljivo znano, cla ima odrinska posadka še za dva meseca hrane. Čakati je težko, a naskok bo težak in krvav.
Turški topovi so boljši nego bulgarski. Napadalci morajo zmagovati različne ovire: mreže iz bodeče žicc, skrite, takozvane volčje jame i. dr. Bodeče žice so izredno močne in se težko sekajo. Pri tem poslu je bilo ustreljenih dve tretjini pijonirjev, čeprav so imeli na prsih varnostne oklepe. Napadalci morajo dalje preko odprte ra-vani, na kateri jih bodo turški topovi kar v kupih kosili. Naskok bo nedvomno zahteval strahovitih žrtev, pa jc šc vprašanje, če bo uspel. Toda vojaki so že nestrpni. Enolično življenje v kočah pa težave in trpljenje na postojankah, jih silijo v obupno odločnost.
Odšel sem odtod s čudnimi čustvi. Gledal sem straže, kako nepremično stoje in zro na Odrin, gledal skupine vojakov v okopih in mislil: »Ljubi Bog, koliko izmed vas se vrne domov?!...«
Iz Tatar-keja sem jezdil do Urbe; ondi sem preko pontonskega mostu prešel na drugo stran do postaje in sc s tovornim vlakom, ki sem ga slučajno dobil, peljal do Dlmotike. Na poti mi jc tožil neki pionir:
»Nam se posmehujejo, češ, da niti vojaki nismo. Toda mi smo v tej vojni največ trpeli. Najprej so zahtevali, da odpeljemo Marico v drugo strugo, da bi Odrinu zmanjkalo vode. To nam radi dežja ni uspelo. Toda koliko nas je tu utonilo ali zmrznilo! Nato smo sekali tiste peklenske žice. Od moje čete jih je ostalo samo 25, ostali so bili vsi ubiti. Gonijo nas iz dela na delo. Tu stavi mostove, tam poljske kuhinje, ondi pekarne, pa lazarete. Niti odpočiti sc ne moremo!«
Obžaloval sem ga, toda pozabil nisem vojakov, ki zmrzujejo pred Odrinom.
Mohorjani - vsi se spomnile »Slovenske Me"!
Iblansk telefon in druge rči.
»Puvejte no, kua pa je prouzaprou iblansk telefon? Kua pa jc! Ena figa je iblansk tolefon; ena figa velika kokr ena metla.«
»Lo puslušite! Jest nubene rči na trdem, če nism prepričan, de jo res tku kokr trdem. In če trdem, ele je iblansk telefon ena figa, more bt že res ena figa, drgač b jest tega na reku.«
»Astn: u nundelk teden jc blu tu, ke sm s naprej uzcu, de se um iz enmo mojmo prjatlam u Krakum pu telefone zmenu, neki prou važnga zmenu. Zatu sm prou zgudi zjutri — tku jc niosl bt
ukul pol deseteh — ustou, stopu h telefone in začeu vrtit tista vinta in na use kriple zgunit. Zguniu sm ceu dan in tku zguniu, de sa se m žuli naredi na rok in tista šefla sm tišu h ušese in čaku, de b sc m na pošt kdu uglasu in me prašu, kua de b prouzaprou rad mou. Kokr sni reku: zguniu sm ceu dan in naprej du punuči. Ke se m lo nubedn ni uglasu, sm se vs zmartran mal dol ulegu, de b s udpučou in se na-brau nove muči za zgunejne in vrtejne tiste vinte. Ub en čez punuči sm se že zbutlu, plutiu u roka in začeu spet naprej zgunit in zguniu sm spet ceu dan in iz enmo kratkmo presledkam cela nuč. Uglasu se m še zmeri ni nubodu, zatu sm že na pu liin zguniu u sreda naprej. No, pupoune ukul štereli enkat se pa vnder le uglas ena nežna štimca na pošt: IIaloK<
Šovedo, vi s ute mislel, de sm jest kokr sm biu razkačen, začeu tista štimca zmerjat in ji naprej metat, dc na ušeseh sedi in tku naprej, kokr jo pr takeh prložnasteh navada. Kaj še! Lepu manerlch sm ja puzdravu, prosu za udpušajne, dc nej m nekar na zamer, clo sm ja tulk časa nadlegvu in zraven še prou puhlevn prosu, de nej u tku prjazna in lubezniva in me zvože iz ta iu ta numara, ke mani neki važnga za guvort. Se vede, vi ute reki: Pepe, li maš použuva kri, dc t na zavre pr takeh prložnasteh; ampak tu ui res. Jest
mam huda kri; ampak mislu sm s: če začneš zdela tista štimca na pošt zmerjat, u vrgla tista šefla iz rok, mene pa pestila na cedil in jest znam spet, en ceu teden zastoju vrtit tista vinta. Zatu sm biu raj puhleun in prosu za numara. Res, da sm čaku in puslušu iz šefla na ušes spet one dobre pu ure, predn se je edn mek uglasu in prašu, kua b rad. Ke sm mu pa puvedu, kuku in kaj, se je pa izkazal, do me jo tista štimca čist. iz ena druga numara zvezala, kokr sm ja biu jest prosu. Kua je blu zdej za stri t. Zgunit sm začeu spet iz nouga in zguniu je tucl un, ke je biu zdej pu pumot name navezan in tku sva zgunila clu soboto pupoune in se uglašala zdej edn zdej drug, kot kašn petelini, kcdr sc začne dan delat, narazen pa le nisva mogla, tku štantek na j je zvezala tista štimca na pošt. iu. jest s tega na morm drgač mislt, kokr de ja jc vest pekla, de mo je proh pestila tku douh čakat in de jc zatu pol soja reč tulk bulS uardila.
Tku sva zgunila, kokr sm reku, du sobote pupoune. U sobota pupoune pa lo mino putrplejno. mojga zvozurja in zntul vs razkačn u telefon: ub me piš! in vrže šefla ud sobe in tku &ru ustou spet jest sam iz utekla vuko in ušesnni pr telefone. Scvctle sm se puliimlakotn tud jest. hmal nuveliču stat pr telefone in sm zatu tucl jest, zatulu: uli mo piš! in *ou ud telefona iz trdnem uanicnam.
kov jo začel lota 1911. delati na to, da so ustanovi zveza med balkanskimi slovanskimi državami na eni strani iu mecl njimi pa Grki na drugi. A ta akcija in njena očita protiavstrijska tendenca je bila tako malo prikrivana, da je Čarikov padel v nemilost in moral zapustiti poslaniško mesto. Njegov naj-vstrajnejši sodelavec je bil ruski poslanik v Belgradu Hartvvig. Samopose-bi je umevno, da ni mogoče, da bi ta clva poslanika delala na svojo rokp, brez vednosti in brez navodil od rur skega zunanjega ministrstva.
V diplomatskih krogih je zdaj dobro znano, tla se je zveza med Bulgari, Grki in Srbi ustanovila pod inicijativo in s sodelovanjem Rusijo. Dalje je dobro znano, da se nanaša prva točka tajnih pogodi) o sodelovanju zaveznic kov za slučaj, da bi avstrijska vojska stopila v Sandžak in da se šele druge točke nanašajo na skupen nastop proti Turčiji. Srečanje carja z nemškim cesarjem spomladi lanskega leta,, obiski bulgarskega kralja na Dunaju in v Berolinu in potovanje črnogorskega kralja na Dunaj, vse to je bilo v zvezi k nameravano eventualno vojsko proti Turčiji. Obiski Poincareja v Peterbur-gu, pa Sazanova v Balmoralu in njegova dolga pogajanja s sir Greyom so imeli namen, zagotoviti za rusko politiko na Balkanu odobrenjc Francije in Anglije.
Značilno dejstvo je, da so štirih*-, dvajset ur po Sazanovem obisku v Balmoralu Bulgarija, Črnagora in Srbija pričele, z mobilizacijo. Sodi se, da je Velika Britanija, obljubila, Rusiji zgolj svojo diplomatično pomoč na Balkanu in bržčas nič drugega. Težko je mogoče, da bi se v Balmoralu — to ime je treba podčrtati — ne posvetovali o vseh mogočih posledicah lmskc bal-ske politike in da sc je šlo za jako resne odločitve, jc sklepati tudi iz tega. da je sir Grcy sklenil povabiti vodjo opozicije Bonar Lawa v Balmoral, da mu poda vsaj dejstva položaja.
Istočasno z mobilizacijo balkanskih držav jc tucli Rusija odredila delno mobilizacijo svojih čet ob poljsko-avstrijski meji. To so je že zgodilo na podlagi formalnih obveznosti napram slovanskim balkanskim državam, ker so sodili, tla Avstrija spregleda koneč-ni namen balkanske vojske ter jo utegne preprečiti v. vojaško intervencijo. In gotova dejstva kažejo, cla Avstrija še danes nekaj takega namerava.
Predstojeec poročilo, kojega vseU* no sem večkrat imel priliko slišati iz. ust odličnega diplomata, se nanaša le na zgodovino, inicijativo, organizacijo in namen balkanske vojske. Iz navedenih dejstev je jasno posneti, da je balkanska. vojska pravzaprav rusko delo, da je Rusija prava, gonilna in. vodilna sila za slovanskimi prestoli na. Balkanu. I)i iz toga je lahko sklepati, da bi bilo jutri konec vojske, ako bi Rusija to želela, da je več nego verjetno, da so se na migljaj od Rusije mirovna pogajanja pretrgala in da se je vojska nadaljevala, kor se prav s tem Rusija nadeja onemogočiti avstrijski diplomatski uspeli v Albaniji in da se ravno na prizadevanje Rusije in njenih zaveznic zavlačuje razrešitev albanskega vprašanja, da se tla zavezniškim balkanskim državam čas za gotove uspehe.
Avstrija je prišla vsled te svoje lastne zgrešene politike v sila resni
dc je še ta narbl pametn, če stopm sam u Kraku h prjatlo in mu osebn prvem kuku in kaj; če um na iblansk telefon čaku, um proh star ratu, predn me uja iz ta. prava numara zvezal.
Uzou sm zatu u sobota pupoune. klubuk in se pudau ud duma; kumi pa stopili vn, žc zaslišem en upitjo; sm čez grad jc mogu pridet, iu tak upi t je., de je kar skus ušesa, letel.
Kua moro bt, pa spet tu? prašu sm sam sebe in soje kurako puspešu preko mest, ud koder je glas prhaju.
BI, ke sm se bližu meste. bi razločil se je šlišu. en zmerjanje in zabau1-lajno čez enga kužata. Ke pridom du svetga Jakuba mustu, pa. žo videm ud zdeleč ona, Krakučanka, ke je skakala tam ukul pušcšenc Iblance in se drla na use kriple.
»Ja, mamka. kua se pa: tku jezetc; sej vas b še boži žlak zadeu ud jeze,« začeu sm Krakučanka tulažt, ko sm pršou du ne. Sevcclc jc žc preh stat ukul mamke use poulm lili. ampak te Ide sa. bli čist brez usacga. sučutja, kar zjal sa, pa smejal sa se. Men se pa srail on člouk. pa nej u žc kdur če in kakršen če, če s ona reč lo preveč h src žene in smilla se. m je tud ta mamka. še b! pa ena putka. ko. jo ležala čist raz-cefcdrana niamk u naroči.
»Kua so je pa zgudl tc-la putk? \ ja je kašn autumubil p uvozu al kal?* prašu sm mamka»
dilema. Lahko se reče, da je potisnjena v kot in da ji ne preostaja drugega, nego opustiti Ustanovitev Albanije, ki bi imela v sebi kal gatovega razvoja in obstoja in s tem kapitulirati pred Rusijo ali pa — riskirati vojsko.
V naslednjih malo dnevih sc odloči, ali bomo imeli splošno evropsko vojsko ali mir.
Delovanje Vincencijcve družbe.
Pravkar razpošilja Vincencijeva družba svoje poročilo za leto 1912. Iz delovanja tega najstarejšega dobrodelnega društva na Kranjskem (ustanovljeno 1876) posnamemo, da je imelo v preteklem letu 13 konferenc ali podružnic — 8 izmed njih je delovalo v Ljubljani in bližnji okolici (Selo, Vič, Šiška) — ki so podpirale 292 strank, večinoma revne družino z otroci, in izdale v ta mamen 12.307 K 12 h. Izven Ljubljane so Vincencijcve konference ustanovljene: v Idriji, Tržiču, na Jesenicah in v Loškem potoku. Konferenca v I d r i -j i je imela posebno velik delokrog, ker je podpirala 86 revnih družin in izdala v ta namen 3313 K 78 h. Konferenca v Tržiču ima mnogo velikodušnih dobrotnikov, ki jo podpirajo pri njenem ljudomilem delovanju. V bližnji bodočnosti namerava otvoriti dnevno zavetišče za otroke tovarniškega delavstva. Konferenca na Jesenicah je navezana. večinoma na podporo domačih delavcev, pa vendar uspešno vrši svojo nalogo. Kako se da delovanje Vincenci-jevih konferenc krajevnim potrebam primerno prilagoditi, priča konferenca v Loškem potoku, ki vzdržuje šolarsko kuhinjo, prenočišče in zasilno lekarno. — Posebno pozornost posveča Vincencijeva družba otroškemu varstvu. Patronat za mladino je imel v preteklem letu 45 sirot in zanemarjenih otrok v svoji popolni oskrbi in izdal zanje 8538 K 98 h. Razun Ma-rijanišča, ki sc je razvilo zadnja leta v velik zavod s 184 gojenci, vzdržuje družba še troje dnevnih za-vetišč. Eno je združeno z Marij ani-ščem in šteje povprek 50 gojencev, drugo je v »Rokodelskem domu« in je imelo preteklo leto 60 dečkov v svojem varstvu. Konf. sv. Ant. Pad. na Viču vzdržuje zavetišče za dečke in deklice (50 otrok) tovarniškega delavstva z letnimi stroški 4219 K 56 h. — Izredno podjetje Vincencijeve družbe je bil v letu 1912 drugi tečaj za izobrazbo bolniških strežnic, s katerim se je izpopolnila zdravstvena organizacija na deželi. Strežniški tečaj, ki sc je vršil pod strokovnim vodstvom dr. Fr. Dolšaka, je obiskovalo 20 kandidatinj. Tako se trudi Vincencijeva družba, da primerno potrebam sedanjega časa v duhu krščanske ljubezni izvršuje svoje ljudomilo poslanstvo. Zato jo najtoplejše priporočamo v podporo.
Sela kranjske trnovske in ofirtne zbornice.
Ljubljana, 14. marca.
Predsedstvena naznanila.
- Sejo vodi predsednik Knez, ki imenuje za overovitelja zapisniku svetnika Ložarja in Rohrmanna. Predsednik se nato spominja rajnega zborničnega tajnika c. kr. svetnika Ivana Murnika, ki je bil v službi te zbornice od novembra leta 1866 do srede maj-nika 1900. Sklene se, da zbornica nosi stroške za njegov pogreb.
Predsednik poroča nato, da je odstopil kot zbornični svetnik Toni. Puv-šler, kot njegov namestnik se upokliče v zbornico Engelbert Franchetti.
Nato poda predsednik poročilo o splošnem gospodarskem položaju leta 1911. ki je bil, kakor znano, jako slab. Peča se s polomom Glavne posojilnice, ki je provzročil pri nas pravo stagnacijo in topost. Glede na telefon omenja, da v Ljubljani ni dobiti novih postaj. — Kregar: Bo že zdaj boljše! —.Zbornica je imela lani 3 plenarne seje in 15 odsekovih sej. Poročilo se vzame na znanje.
Tajnikovo poročilo,
ki med drugim izvaja, da je rešila zbornica 1730 poslovnih in 1670 ekspe-clicijskih številk, se vzame na znanje.
Razne volitve.
Za predsednika zbornice je bil z liberalnimi in nemškimi glasovi izvoljen Ivan Knez, S. L. S. je oddala prazne glasovnice, za podpredsednika jc bil z liberalnimi in nemškimi glasovi izvoljen Kaniilo Pammer, S. L. S. jc glasovala za Ivana Kregarja, za začasnega predsednika jc bil z vsemi glasovi izvoljen Schrey. Knez in Pammer izjavita, da sprejmeta izvolitev. Za računske pregledovalce so bili izvoljeni Mcjač, Podlesnik in Samassa. Zbornico bosta zastopala pri komisijonalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnili potrebščin Selirey in Pcr-dan. V carinski svet so imenuje kot član Pammer, kot njegov namestnik pa Pollak; v odbor obrtne nadaljevalne šole v Kropi se izvoli Šolar.
O točki
ustanovitev sveta za obdačltev tovarniških poslopij na Kranjskem,
čigar naloga bo pred vsem v spornih primerih na željo davčnih oblastev oddajati strokovnjaška mnenja o vrednosti tovarniških poslopij, jc poročal zbornični tajnik dr. Fran \Vindischer ter predlagal v zmislu sklepa združe-nik odsekov, da se imenujejo v ta svet sledeči gospodje: Ivan Knez, Josip Lenarčič, Feliks Stare, Jean Pollak, ing. liugo Sugg, Samassa Makso.
Ureditev trgovsko - političnih odnosa-jev s sosednimi državami.
Poroča zbornični podpredsednik Pammer, ki predlaga dolgo resolucijo, katere jedro je, da naj se pri prihodnji reviziji naših trgovinskih pogodb z balkanskimi državami ter pri uvodu leta 1917 se začenjajočega novega trgo-vinsko-političnega obdobja vlada in zakonodaja ne žrtvujeta industrije in eksporta, trgovinskih pogodb in kon-zuma živil v prid razmeroma malega dela kmetijstva.
Svetnik L o ž a r predlaga, da aiaj se resoluciji dostavi tudi odstavek, da naj se vlada in zakonodaja ozirata na upravičene zahteve malega in srednjega kmeta, pri tem pa ne žrtvujeta industrijo in eksporta. Glede na izvaja-i nja podpredsednika Pammcrja ome-! nja, da se resoluciji pozna, da jo jc j nemška roka delala. Izvoz naših fabri-, katov ni padel. Karteli so krivi, da je ; padel izvoz polufabrikatov. Od 1. 1906 : je pretrgana zveza s Srbijo, ki si jc iskala in dobila drug trg v Belgiji. Srbija je uvažala v Avstrijo živino sla-bejše, težje kvalitete pa v Egipt in Italijo. Govornik naglaša, da je pač naša trgovina s Srbijo zato trpela, ker so nemški listi Srbe pitali z ušivci. Hi-
»Kašn autumubiP Kua u autumu-bil! Tistala mrha kusmata tarnla m ja je fentala, in taka lepa in prjazna put-ka; tle nej pugledaja!«
In pumulila m jc pud nus tist konc putke, ke je še ustou kusmat mrh ud južne.
»A tistla pes ja jc tku zdelu, ke gre tamla iz tistmo ta mladem gespud-kanr?«
»Tist ja, kdu pa druh! Mende te mrh duma nč za žrt na daja, de niorc pol pu cest puštenc putke napadat in j h daut.«
Jezila se je mamka in kedr je pu-gledala na putka, sa ji stupilc frišne souze u uči.
»Tku je bla pridna, de m je usak dan znesla pu en jajc, zdej pa tlela leži! Uh-uh-Uh!«
»Oh, mamka, nč sc nekar preveč na grimite; sej tistla pes je ud gespud dohtar Taučarja---«
»A tku, ud gespud dohtar Taučarja, ud žepana praute. de je! A tku! Ta je še Ic ta lepa! En žepan. ke b mogu varvat Idi in Žval pred škoda, pa ima psa, de Idem škoda dela in putke ukul prinaša. A je tu pravičn!«
Reglala je mamka naprej in na take pretege, de sm mislu: zdej pa zdej m uja mrence u ušesah pupokalo.
»Kua jc pa tist za en člouk, kc gre iz la mrha kusmata?«
»Tu jc pa sin ud gespud dohtar Taučarja, Tonček.«
»No, lepa reč' in mamca je spet upila.
»Mamka, mamka! Nekar se na jez-te! Gespud dohtar vam u že piška pla-ču, ke ja je negau pes ukul prnesu; tu ste lohka kar brez skrbi,« tulažu sm ja jest.
»A tku; kene piška m u plaču! Kua pa jajca, ke m je usak dan pu enga tku štantek znesla? Kua pa jajca? A m u zdej dohtar Taučar jajca nosu. ke je putka hin, a?« drdrala je mamka naprej in usaka moja beseda je bla bob ob stena, tku de sm se ja nazadne tud jest naveliču pušlušat in de sm šou naprej preke inojmo prjatle; pu pot sm s pa mislu: enelv pet takchla mamk nej b nastani na iblansk pošt namest telefona, de b žele tisteh kc zdej tclc-funiraja reglale dol s pošte, pa b lohka use tiste dratove udpraul, ' kc u snege tku al tku udpuveja soja služba, pa b na biu treba en teden čakat aia zveza in pol pa še zastojn.
Če b se iblansk poštu derehtar gespud Štrukl intereseru za moj nasvet ' in biu prpraulen namest telefona na-staut ene par takch mamk saj za pu-.skušna, mu drage vole puve nhne • atrese
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
1
navska je trditev v tej resoluciji, da bi bili le prašiči provzročili nesporazum med Avstrijo in Srbijo. S pametno politiko si je znala Rusija pridobiti cenen kredit v Franciji in v Rusiji. Denar v Rusiji je ceneji kot pri nas ali v Nemčiji. Obrestna mera znaša 4',- do-5 odstotkov, 500 milijonov rubljev ima Rusija prihranjenih in ima več zlatega kot papirnega denarja. Pri nas v Avstriji sc pa izdajajo bankovci v taki meri. da mora avstro-ogrska banka že davek za to plačati, kar čez dovoljenih 600 milijonov bankovcev v promet izda. Naša industrija se naseljuje rada zdaj na Ogrskem, kjer ji gredo na roko, Nemci se pa z Ogri bratijo.
Pammer se protivi dostavku svetnika Ložarja in izkuša ovreči tehtna Ložarjeva izvajanja, kar se mu pa popolnoma izjalovi.
Svetnik Ogr in: Vsa krivda, da hodita trgovina in industrija rakovo pot, zadene truste in kartele. Kako naj dobimo kak trg, če stavijo previsoke cene. Zelo umestna bi bila postava, ki bi omejila vpliv trustov in kartelov. Našega izvoza prav nič ne podpirajo konzulati, kjer bi morali nastavljati tudi trgovce.
Resolucija, ki jo stavil Pammer, se nato soglasno sprejme, liberalna stranka in Nemci odklonijo dostavek, ki ga je stavil svetnik Ložar.
Podelitev ustanov za eksportne akademike.
Sprejme se poročilo prvega tajnika dr. Murnika o ugotovitvi načel za podeljevanje ustanov za eksportne akademike. Ustanovo naj dobe le inskri-birani akademiki, ki res tudi hodijo k predavanjem.
Tujski promet. — Stalna dunajska raz-stavna komisija.
Brez razprave obveljata poročila I. zborničnega tajnika dr. Murnika, po katerem se nameravani deželni komisiji za tujski promet dovoli letno 600 kron, ko prične poslovati, nadalje se dovoli deželni zvezi za tujski promet podpora 600 Iv in stalni razstavni komisiji na Dunaju za prispevek v pokritje njenih stroškov letno 150 kron.
Nezgodna zavarovalnica v Trstu.
Odkaže se odsekov nujni predlog zborničnega svetnika Ogrina glede na nezgodno zavarovanje v Trstu, ki slove:
Zbornici se naroča: 1. Ministrstvo se naprosi, da uvede revizijo pri delavski zavarovalnici zoper nezgode v Trstu. 2. Ministrstvu se poroča, da od ogromnega kapitala delavske zavarovalnice, katerega prispevek jc tudi iz dežele Kranjske, ni tega niti vinarja naloženega na Kranjskem. Dotično ministrstvo se naprosi, da odredi, da se gotova svota kapitala, ki odpade na Kranjsko, tudi tu naloži. 3. Ministrstvo se naprosi, da radi vedno rastočih zavarovanju podvrženih podjetij za Kranjsko ustanovi lastno delavsko zavarovalnico s sedežem v Ljubljani, kateri- naj sc pridruži tudi starostno zavarovanje, kadar se to vpelje. 4. Ministrstvo se naprosi, da sedanja pravila delavske zavarovalnice spremeni, posebno 8 18., točki 2. in 3., in sicer tako, da bi upravni odbor imel pravico uvrščati zavarovalne obrate v nevarnostne razrede in odstotne postavke ter razsojati o poškodbah. Vsekakor naj se to poveri predstojništvu. Nadalje razve-ljavljcnje proporčnega volilnega ziste-ma v zmislu dodatka k § 24., točka 5., odstavek 5., pravila z dne 2. avgusta 1908. leta, ter ostane prejšnja odredba, da ima delodajalec en glas.
Proti umazanim agentom.
Predsednik izjavi, da bo o sledečem nujnem predlogu zborničnega svetnika Ložarja takoj obvestil c. kr. deželno vlado, kožarjev predlog slove:
Zbornica skleni: C. kr. deželno vlada se opozarja na. ogromno škodo, ki jo imajo naši obrtniki in trgovci zato, ker se vsled tega, ker ni nobene kontrole, na najrazličnejše načine prestopa drugi odstavek § 59. obrtnega reda, zlasti s tem, da potniki obiskujejo zasebnike, katerim je tvrdka pač naznanila obisk potnika, ki pa sami tega obiska niso zahtevali.
Zato predlagamo: Visoka, zbornica skleni, da je zaprositi c. kr. dež. vlado, naj naroči in poskrbi za strogo izvrševanje predmetnih postavnih določil.
Zbornični svetnik Ložar izvaja od splošnem pritrjevanju zbornice, kako da tuji agenti povsod, nc da bi bile stranke zadovoljne, obiskujejo ljudi doma. in jih naravnost goljufajo s slabimi izdelki.Blago, ki ga vsilijo strankam ti potujoči agenti, ki krošnjarijo pri zasebnikih, je slabo, kakor tudi perilo. Potrebno bo tudi, da enkrat ogrske cigane preženemo. (Splošno pritrjevanje.),
Zbornični svetnik Ogr in: Potniki naj bi se morali kje legitimirati. Kaže, da bi se legitimirali po trgovski in obrtni zbornici, ki gotovo vse tvrdke pozna.
Ker je poslala zbornica med tem nesklepčna, se zbornična tajna seja ni mogla vršiti, ker je večina narodnona-prednih svetnikov odšla.
Balkonsko vojsko.
Kaj so odgovorile balkanske države ve« lesilam glede na njihovo ponudbo, da posredujejo za mir med Turki in bal« kansko zvezo.
Bulgarska brzojavna agentura poroča: Vlada je poslaništvom velesil izročila odgovor na njih posredovalni predlog, ki izjavlja:
Zvezne balkanske države sprejmejo posredovanje pod sledečimi pogoji:
1.	Temelj pogajanjem za teritorialno mejo med Turčijo in zavezniki naj tvori Črta Jthod.osto-rt Malatra izvzern-ši polotok Gallipoli, ki ostane Turčiji. Vse ozemlje, ki leži zahodno od te črte, z Odrinom in s Skadrom, mora Turčija zaveznikom odstopiti.
2.	Turčija odstopi otoke v Egej« skem morju.
3.	Izjaviti mora Turčija, da se popolnoma desintereslra na Kreti.
4.	Turčija mora pritrditi načeloma, da plača zaveznikom vojno odškodnino, katere višina se. določi, ko se ko-nečno sklene mir. Plača tudi posebno odškodnino za škodo, ki se jc provzro-čila, predno se je pričela vojska. Zvezne države se udeleže posvetovanj o odškodnini.
5.	Zvezne balkanske države si pri-drže pravico, da se v konečni mirovni pogodbi določi, kako da naj se postopa z njihovimi podaniki in z njihovimi podjetji v otomanski državi in kako da naj sc reši narodno vprašanje in vprašanje o garanciji za pred pravico pravoslavne. cerkve in državnopravno stališče njih rojakov, otomanskih državljanov.
6.	Vojne operacije se ne prekinejo«
XXX
Demobilizacija v Avstro-Ogrski. V,
Galiciji so 14. t. m. odpustili domov več tisoč rezervistov letnika 1908, ki so se odpeljali z raznimi vlaki v njih domače postaje, kjer jih razorože. Govorice, da so odpuščeni tudi rezervisti letnika 1909 domov, se ne potrjujejo. Ogrskim lionvednim polkom je pa dne 14. t. m. ogrsko honvedno ministrstvo ukazalo, da naj se odpuste domov vsi rezervisti letnika 1909. Vpoklicani nadomestni rezervisti letnika 1909 pa ostanejo v službi še naprej.
X X X
Obstreljevanje Odrina se nadaljuj«. — Izstradani Turki dezertirajo. Srbsko vojno ministrstvo poroča, da so se boji, ki so zelo hudi, že pričeli pri Odrinu in pri Skadru. Iz Odrina je pobegnilo v srbski tabor 200 turških vojakov in 20 turških častnikov, ker niso dobili v trdnjavi nič jesti. Iz Sofije se pa poroča: Odrin se že 12 ur intenzivno bombardira. Turki le slabo streljajo nazaj. Vsak čas se pričakuje splošen napad na trdnjavo.
Boj za Skader. Belgrajski krogi so* dijo, da bo naval na Skader uspešen. Črnogorska vlada je odklonila demar-šo velesil, ki so se zavzele, da bi smolo vse civilno prebivalstvo Skader zapustiti, izjavila je pa, da smejo trdnjavo tuje kolonije zapustiti.
Književnost.
Naročnikom »Vojska na Balkanu«!
13. sešitek tega znamenitega dela, ki tako živo slika boje na Balkanu izide še pred prazniki in bo zaključil vojne dogodke do sklenjenega premirja. Boji po premirju bodo orisani v posebnem podatku, ki izide takoj po sklenjenem miru. Obsega tega dodatka in časa, kdaj izide, sedaj še ne moremo določiti, ker ne vemo, kdaj in kako se bo vojska končala. »Vojska na Balkanu« je delo, ki vsled točnosti in pripovedne zanimivosti ne vzbuja zanimanja le med Slovenci, temveč je celo med našimi vojskujočimi brati na Balkanu samem vzbudilo zanimanje. Za boljše razumevanje vsebine so tudi krasne slike, mnogi načrti in zemljevidi velikega pomena. Ko izide tudi dodatek, katerega vsem naročnikom dopošljemo brez vsakega nadaljnega naročila, dobile so bodo lepe. originalne platnice v celo-plutnu s krasno naslovno sliko. Z dodatkom dopošljemo vsakemu tudi naslovni list in kazalo. — Katoliška bukvama v Ljubljani.
Mite le Mite: II brisi Mm Slovencem !
Dnevne novice.
•f Piruhc — »Slovenski Straži«!
Najbolj potrebno društvo, ki vsak teden dobiva od obmejnih Slovencev nove naloge in jih izvršuje z velikimi žrtvami, jc »Slovenska Straža«. Ob mejah cuješ o njenem smotrenem, mirnem in uspešnem delu samo hvalo. Zato n a j se vsak izmed nas sedaj, ko bo delil p i r u h e svojim dragim, spomni tu d i »S 1 o v e n s k e Straže« ter naj ji pošlje za p i r u h e darov c. Tudi v družbah pozivajte prijatelje, naj zlože za piruhc »Slovenske Straže«. Veliki c i 1 j i s e dosežejo samo z velikimi žrtvami, zato bodi naša požrtvovalnost, za »Slovensko Stražo« v c I i k a. Naj bi vsak izmed uas poslal lepe piruhc »Slov. Straži«!
+ Zadružni kongres je sklenil fcklicati širši odbor Zadružne zveze v Ljubljani na dan 2. in 3. aprila. Kongres se bo vršil v Ljubljani v Ljudskem Domu ob priliki Zvczine glavno skupščine. Dne 2. aprila se bo najprej dopoldne vršila glavna skupščina, popoldne istega dne in naslednji dan dne 3. aprila se bo pričelo razpravljati o predmetih, ki bodo prišli, na dnevni red kongresa. Obravnavala se bode sledeča tvarina: 1. Novi zadružni zakon. 2. Centralna zadružna blagajna. 3. Zadružništvo in skrb za javni blagor, i. Obrtnokmetijsko zadružništvo. 5. Zadružništvo in kmetijska trgovina. 6. O načinu vračevanja posojil. II kongresu bodo imeli pristop zastopniki vseh zadrug. Posebna vabila so nc bodo razpošiljala.
H- Vzorne gospodarske zgradbe na kmetih. — Nov stavbni red za Kranjsko. Učni tečaj za zgradno vzornih hlevov in kapnic, ki ga jc priredil te dni deželni odbor, je bil danes zaključen. Udeleževalo so, ga jc 21 zidarjev iz raz- i nih krajev dežele. Poučevalo sc jo o lii-gijeni živine in o načinu, kako sc najceneje in najpripravnejo grade živinski hlevi, vodnjaki in kapnice. Ob zaključku tečaja jo deželni odbornik dr. Lani-pe ogovoril udeležence ter izvajal: »Kranjska dežela sc nahaja danes v gospodarski krizi, vsled katero je. stavbarstvo zaostalo. Obrtniki tožijo, da jim manjka zaslužka. Ta gospodarska depresija jc splošna v Evropi. Veselo znamenje pa jc. da kmetje noji r e n e h o ni a z b o 1 j š u j c j o s v o-j a, gospodarska poslopja. Preskrba z zdravo pitno vodo in zgradba vzornih hlevov napreduje po celi deželi. Zaradi tega upamo, da, k o 110-u g o d n e r a z m e r e na d c n a r-. nem trgu prenehajo, v naši deželi, nastane novo življenje s krepkim n a p r c d k o m in tedaj so bo tudi stavbno delovanje vzdignilo. Deželni odbor pripravlja nov stavbni red za Kranjsko deželo po mo>-dermh načelih, kajti stari stavbni rod nikakor ne odgovarja več novemu načinu zidanja.«
-I- Od laško meje. — Občinske volitve v Dolenju. Najprej to: občina je laška in slovenska; večino imajo Lahi. Zadnja tri leta jc bilo polovica starešin slovenskih. Župan po srečkanju izvoljen je bil Lah, a mož nas vojem mestu. Letos 8. februarja so se vršile novo. volitve. Za Slovence precej sramotno. Skrčilo sc jc število slovenskih starešinov na tri in pol. To jc zasluga »velikih narodnjakov« — slovenskih liberalcev, ki. so se zbratili z Lahi. V tretjem razredu so volili skoraj sami Slovenci — Lahi so niso sporazumeli med seboj — in izvolili tri Lahe. enega Slovenca, iu s pomočjo zunanjih volilccv, ki so jih liberalci zvabili na svoje iimanicc. Slovenski liberalci so so sramotno zvezali z Lahi proti katoliškim slovenskim možem. Lepo?! In slovenski liberalci se še upajo letati okolu v sokolskih srajcah!
-r Sc nekaj iz Rossmaniihove fcro-žurice. Nedavno smo omenili Rossma-nithovo brošurico: »Quosque tandem«. Vračamo sc šc enkrat k nji. Pisali smo, kako optimistično sodi o KoČe-varjili uradnik »Siidmarkc« Heinz. Slišimo zdaj še drug glas. Rosmanith piSc v svoji brošurici dobesedno: »Na. jugu naše države leži okraj, nemški jezikovni otok. čegar prebivalci naj bodo človekoljubju žalosten vzgled, kako odločno sc iiomo sapi on s približava svoji prvotnosti, čc izgubi spoštovanje pred naravnimi zakoni. Slučaj jo tak: Prebivalci bi se bili že davno združili z zdravi m i n m o č n i m s o s ed-nim narodom, ki jih obdaja od | vseh strani, če. bi no. bili od vseli mogočih strani dan na dan. podpirani in spodbujani, naj varujejo svoje nemštvo. Neizogibna posledica toga jo, da nadaljujejo svojo gonjo, za. ka tero so ]> r a v 7. a p r a v p 1 a č a n i. vedno bolj, da pa vodno bolj padujo in se bližajo gospodarski nezmožnosti. Tako se zdi, da so ti revni prebivalci koščka lope	zemljo vsled blagohotnega ;
namena na pomoč vedno pripravljenih, toda neveščih ljudi, obsojeni, da ohranijo svojo govorico, pri tem pa sami sebe uničijo.« — Po Rossmanithu jc iz tega razvidno, da Nemci na Kočevskem kljub vsemu trudu in kljub vsem denarnim žrtvam svojega problema ne bodo mogli tako rešiti, kakor želijo. Izvajanja Rossmanitha: »Matere sc pa ne dajo naprej določiti od nobenega parlamenta sveta« ne najdejo nikjer tako lepo primere, kakor ravno na Kočevskem. Kaj pa pravi k temu Ilcinz?
f- Domačin. Danes smo dobili v roko prvo številko slovensko pisanega, a v inemškem duhu in od kranjsili Nemcev plačanega tednika lista »Domačin«. Polog »Štajerca« v Ptuju in »Narodnega Lista« v Celju, ki zastopata nemško misel in interese med nami, smo dobili tudi kranjski Slovenci svoj list. Na prvi strani lista nam nokdo našteva vzroke, zakaj je tak list potreben. Pravi, da nimamo pri Slovencih nobenega nepristranskega lista, da so vsi listi »trobila« tc ali one stranke. »Domačin« pa bo strogo »stvaren, verodostojen, ne_ pristransk« list »za našega kmeta in malega obrtnika«, ki hoče biti podučcri o političnih in gospodarskih dogodkih po »zanesljivih« poročilih. To jc firma na zunaj. Pravi namen lista pa je, poskušati, čc bi sc dal za prihodnje clc-žclnozborskc volitve vendarle kje kak človek vloviti v mrežo, ki so S. L. S. nastavljene. Gospodje, ki so pa prišli na to srečno misel,, smejo biti prepričani, cla bo ostal »Domačin« tujec v naši deželi in bo našel kvečjemu na naši zemlji grob v prašnih omarah kake knjižnice. Druzega spomina in pomena pa pri nas ne bo zapustil.
—	Petdesetletnico mašništva je obhajal 14. t. m. monsignor Tomo Zupan zasebno in popolnoma na tihem brez vsakega zunanjega sijaja pri Mariji Pomagaj na Brezju. Kmalu po 9. uri je opravil v Marijini kapelici tiho sv. mašo. Svoja srčna čutila je izrazil v spominski knjigi z besedami: ■ Milostna Mali — svoje mašniške petdesetletnico dan sem došel tu sem na Tvoj oltar se zahvalit. Ta zahvala veljaj vsem nenavadno lepim dnem mojega življenja. Bolj pa veljaj onim bridkim uram, ki mi niso bile všeč. Te ure — srečno prešle — so mi sicer še v žalem, toda v naj-hvaležnejšem spominu: učinile so me bolj človeka.«
—	Dnsct vrst krasnih velikonočnih razglednic je založila »Slovenska Straža«. Vsak naš somišljenik naj tedaj opozori trgovce, naj takoj naroče tc umetniško izvršene razglednice, če bo vsak, ki želi »Slovenski Straži« uspeha, storil svojo dolžnost, bodo res lepa razglednice lahko v par dneh razprodane. Povsod zahtevajte razglednice »Slovensko Straže« !
—	Brzojav iz Litije v Šmartno, lz Šmartnega pri Litiji pišejo: To dni se stavijo drogovi za napeljavo brzojava iz Litije v Šmartno. Zdelo se jc že, da so vsi koraki za, napeljavo brzojavne postaje v Šmarfnem zaman; toda vztrajno delo sedanjega občinskega odbora iu pa vplivna, požrtvovalna in neumorna skrb in delavnost našega priljubljenega državnega poslanca gosp. komercialnega svetnika Franceta Pov-še sta končno premagala vse ovire. Izpeljava, bo, kakor upamo, v kratkem izvršena. Vsota, ki jo bodo posamezni interesentje prispevali, se nc cla niti z daleč primerjati s koristijo, ki jo bodo imeli posamezniki in ccla okolica, ki bo z brzojavom prišla v tesnejšo zvezo s svetovnim prometom. Sedaj jc samo še vprašanje časa, kdaj sc bo brzojavna proga podaljšala proti Sv. Križu.
—	Premeteni uzmovič. V sredo so imeli v Radovljici Gregorjev sejem. Na ta sejem jc prišel po opravkih tucli posestnik Špan iz Strahinja pri Kranju. Imel je seboj 000 kron v bankovcih. Ko pride popoldne na kolodvor, so mu pridruži nek čedno oblečen gospod in jame usiljivo govoriti z njim. Knielič ni slutil, da so skriva za tem »gospodom : nevaren tat. Ko sta lepo govorila, mu prefrigancc prereže 'žep telovnika in čez nekaj časa pade Španu denarnica s 600 kronami na tla, katero jc potom uzmovič lopo spravil in kmalu nato tudi izginil. Občinstvo vnovič opozarjamo, raj bo ob takih prilikah previdno, ker so klati zlasti po sejmih uebroj takih »tičev«.
—	Svarilo. Občinstvo svari, do so varje pred nakupom raznih, strojev, Katero neopravičeno ponujajo in \si-ljujejo različni agenti in katere inštalirajo neuki ljudje.
—	Iz davčne službe. Davčni oficial g. Rudolf Dclhunia, ki službuje pri davčnem referatu vc. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, jo prestavljen k davčnemu uradu v Kranju. Na njego- 1 vo mesto jc dodeljen k referatu davčni praktikant J. Lazar iz Kranja.
škrlatinka se je nenadoma oglasila v Palovičali pri Lešah na Gorenjskem v hiši. kior so leta 1903. trije
otroci že umrli za to boleznijo. Sedaj sta zboleli dve deklici, mlajša je umrla, pa tucli starejša bo po izjavi zdravnikov težko okrevala.
—- Volitev gospodarskega odbora za vas Št. Urška gora nad Cerkljami na Gorenjskem, katerega doseda.i ni bilo, sc jo. izvršila dne 4. marca soglasno. Izvoljeni so: J. Rcbernik in J. Žagar za odbornika ter župnik Vinko Če-bašek in .T. Štefan za namestnika.
—	Brez vsake skrbi lahko kupuje vsaka naša gospodinja Kolinsko kavi-no primes v korist obmejnim Sloven-
—	Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani priporoča enjenemu občinstvu svoja priznana izborna kranjska vi,na, ki se točijo v vinski kleti hotela »Union« pod stalnim nadzorstvom iste.
—	Na žagi ponesrečil. Ant. Šorla, žagarskega pomočnika v Zapužah, jc pri delu zagrabil valjar za obleko ter ga jo nato kolesje od žago čez levo stran prsi tako močno stisnilo, da mu je zmečkalo prsni koš.
—	Otrok v zibelki se opekel. Žena zidarskega pomočnika Antona Baša jc pustila svojega dve in pol leta starega otroka Tončeka v zibelki, katero jo po- > stavila k poči. Pri razbeljeni peči sc jo. zibelj vnela, vsled česar sc je otrok po celem životu opekel.
MM.
—Ženski odsek »šišenskega prosvetnega društva« vprizori v nedeljo, dne IG. marca. 1913, v dvorani »Blaž -Potočnikove čitalnicc« pri Cebavu v Št. Vidu nad Ljubljano lepo nabožno igro »Dve materi«. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Blagajna sc odpre ob 3. uri. Vstopnina: sedeži. I. vrste 2 K, II. vrsto. 1 K. III. vrsto 80 vin., IV. vrsto 50 vin. Stojišče 30 vin. Vstopnice sc dobe dopoldne šc v društvenih prostorih. Odsek vljudno vabi vse Ljubljančane in našo prijatelje iz okolico, da se gredoč na izprehod proti Št. Vidu oglasijo pri Cebavu.
—	Kmetijsko društvo v Gorjah ima
na. cvetno nedeljo ob 3. uri svoj občni zbor v dvorani, kamor ste vabljeni vsi člani društva, da bodete dobili pojasnilo. da društvo stoji na dobrih nogah.
—	Slov. katol, izobraževalno društvo v Hrušici naznanja, da se vrši v nedeljo, dno 16. I. in., tretji rodni občni zbor; obenem ima tudi telovadni odsek Orel svoj tretji redni občni zbor v prostorih g. župana Fr. Korbarja. Začetek točno ob 4. uri popoldne.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE.
Češko - nemška sprava. — Maguatska zbornica sprejela volilno preosnovo. — Načrti ogrske opozicije. — Nova tvornica za topove na Ogrskem. — Zunanji minister poročal prestolonasledniku o zunanjem poicžaju. — Cesar v GftrldUči-ju, — Zgradba železniške proge Bihač Novi.
Knez Thun sc jo dne 14. t. m. zopet razgovarjal z grofom Sturghkom o tekočih češko - nemških vprašanjih. Kdaj da sc spravna, pogajanja nadaljujejo, šc ni. zano. Nemški poslanci precl-lože vladi vprašalno polo, s katero zahtevajo, da naj vlada pojasni, kakšno stališče zavzema glede na. posamezne točke jezikovnega, vprašanja. Nomško-češka korespondenca poroča, cla so nadaljujejo konferenco o notranjem uradnem jeziku šele po Veliki noči. — Ogrska rnagnatska zbornica jc včeraj v odsotnosti opozicije sprejela volilno preosnovo splošno v podrobnostih. Grof Aladar Szaparv se je zavzel za splošno in enako volilno pravico. — Ogrska opozicija namerava današnjo sojo zopet z demonstracijami motiti. Lukacs je izjavil, da. so še lotos sklone postava o razdelitvi volilnih okrajev in o kaznih glede na zlorabe, ob volit-| vali. — Berolinski »Borscnkurier« po-! roča, da zgradita tvrdki Krupp in Sko-! da na Ogrskem tvorimo za topove, — | Nadvojvoda prestolonaslednik Franc I Ferdinand jo dne 14. t. ni. obiskal zu-i naujega ministra Berchtolda. ki mu jo dolgo časa poročal o zunanjem položaju. — »Pesti Tukur« poroča, da se <•«■-sar Franc Jožef pripelje koncem aprila v Godullo, kjer ostane več. časa. — Cesar jo sankcijonlral post n o o zgradbi železnice Bihač - Novi.
SKUPNE VAJE FRANCOSKE IN ANGLEŠKE MORNARICE.
Velikansko pozornost vzbuja poro- j čilo nekega Ihta v Ant\vorpnu, da so ! to dni skupno vadile v Kanalu franco- I sko in angleške vojno ladjo. Vadili so ponoči, kar za paroplovbo ni bilo no- ! nevarno. Neki belgijski poštni pivnik | proge Ostonde-Dover sc je proti polnoči ivuadoma nahajal med francoski- ! mi iu angleškimi torpedovkami in pod- j morskimi čolni, ki so brez vsakega !
dvoma skupno vadili. Ker so vozile vojne ladjo brez luči, bi ae bila lahko kaka nesreča zgodila. Angleške ladje vsako noč vadijo.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Iz Lorcta (Teksas) se poroča, da je vsled nagle sodbe ustrelili prejšnjega guvernerja mehikanske države C.ua-huila, ker se je stranki vstašev pridružil. Dne 13. t. m. so vstaši pri Nogalesu porazili del zveznik čet, ki so sc umaknile na amerikanska tla, kjer so orožje izročile. Vladne čete so izgubile 100 mrtvih in 200 ranjencev.
VOLILNA PREOSNOVA NA FRAN* COSKEM.
Francoski senat je nadaljeval 14. t. m. razpravo o volilni preosnovi.
ŠTIRJE FRANCOSKI PODMORSKI
ČOLNI POSTAVLJENI IZVEN
SLUŽBE.	*
Francoski mornariški minister je štiri podmorske čolne postavil v izvon-službcno stanje, ker mu primanjkuje mornarjev.
LMljsiiske novice.
lj Seja glavnega odbora za katoliški shod se vrši danes ob 6. uri popoL dne v knezoškofijski jrisarni.
lj Vsjb naše izvežbane pevke in pev«
ce tem potom še enkrat lopo prosimo, da se blagohotno vsi zbero prihodnjo sredo (praznik sv. Jožefa), točno ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani Ljudskega Doma.
lj Velikonočne razglednice »Slovenske Straže« se prodajajo v Ljubljani v naslednjih trgovinah, oziroma tra-s | tikali: A. Škulj, Poljanska cesta. —3 Ilinko Sevar, Stari trg. — Ana Okrupa, Resljeva cesta. — Ana Janežič, Flori-jonska ulica. — Prodajalna Katoliškega tiskovnega društva, Kopitarjeva ul. — Fran Šoukal, Pred Škofijo. —- Pranja Strkovič, Dunajska cesta. — Ana Saje, Dunajska cesta. —: Angela Češ-novar, Kolodvorska ulica. — Blaž, Dunajska cesta. — A. Podboj, Sv. Petra cesta. -- I. Gajšek, Sv. Petra cesta. — Evgonija Skubic, hotel Union. — Ivana Pichlcr, Kongresni irg. — Josipina Kloinstein, Jurčičev trg. — Pohitite takoj v te prodajalne pfv krasne velikonočne razglednice »Slovenske Straže«.
lj Bulgarski gostje. V Ljubljani sc roude ocl včeraj g. stotnik S. Geor-giev od i. bulgarskega pehotnega polka princ Aleksander I., ki je bil ranjen v bitki pri Liiloburgasu in potuje zdaj v zdravilišče v Gleichenberg, njegova soproga, gospa L u b a. Gcorgicv, pesnica, ki jo nedavno izdala zbirko pesni, ki jc našla v bulgarski kritiki največjo pohvalo, g. Peter P a r a s c c v o v, žur-naJist, njegova gospa soproga G i ca iu g. Dimitri Ivanov, žurnalist. Milim slovanskim bratom prisrčne pozdrave na slovenski zemlji! Oglodati si hočejo nekoliko naše mesto in so poselili tudi naše uredništvo. Upamo, cla odneso iz našo domovine, ki spremlja boj junaškega bulgarskega naroda z gorečimi simpatijami, ugoden vtis v veliko osvobojeno Bulgarijo. Zvečer poselijo bulgarsik gostej deželno gledališče.
I i Kako si v Celovcu žele zanirauje Irgovin? Trgovski gremij v Celovcu jc imel 12. t. m. svojo sejo pod predsedstvom viteza Dictrichn. Največ se jc razpravljalo o enotnem nedeljskem počil ku in večernem zaključku prodajaln. Nastavljene! zahtevajo, da so zvečer vse prodajalne ob sedmi uri zapirajo po celem Koroškem — in vsi nastavljeno imajo ob tej uri elelopnst; trgo-vec-obrlnik sam pa lahko šc daljo dola v prodajalni-delaviiici, če hoče. Trgovski nastavljenci mislijo v prvi vrsti samo nase, kar je popolnoma pravjlnb, no pa, za lastnike veletrgovin, ki bi n. pr. v Ljubljani želeli, da bi takrat kot oni, moral odpirati in zapirali tudi najmanjši branjevec v Ljubljani in celo v ljubljanski okolici.
lj Odlikovanje. Cesar jo podelil t ukajšnjemu trgovcu in sodnemu lajiku v trgovskih zadevali pri dožolmom sodišču g. Jožefu Benediktu zlat zaslužni križec.
li Društvo inženirjev v Ljubljani. Danes zvečer ob osmih predavanje, jutri, v nedeljo, ob desetih dopoldne rodni občni zbor, obakrat v srebrni dvorani hotela »Union«.
lj Forokn. Danes so poroči g. dr. Herman B a ni b o r g , solastnik tvrdke Ig. pl. KIoimnayr «.V Fed. Bamberg v ljnbljani, z gdč. Pavlo pl. Kleinmoyr. hčerko lastnika tiskarne v Celovcu.
1 j Pogrebno društvo bratovščine sv. Jožela ima, svoj redni letni občni zbor v sredo dne 19. marca t. I. ob 5. uri popoldne v mali dvorani Mostnega doma«. Vsi moški in ženski udje so vabijo k polnoštevilni udeležbi. Odbor.
I j Prijet »dozerter«. Včeraj so prijeli v Vrliovcah nad Vičom bika, ki j" pobegnil že v sredo zvečer z ljubiian-
skega kolodvora ter ga previdno zvezanega zopet odvedli c. kr. kmetijski družbi nazaj. Kod se je ta čas potepal in kje prenočeval nam ni znano.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Štrukelj, hiralka, 59 let. — Anton Vrhunski, brivski pomočnik, 18 let. — Janez Trojar, kajžar, 50 let.
lj Gosenčji zapredki. Vzlic ponovnim pozivom in opominom je na nekaterih vrtovih še vedno polno gosenčjih zapredkov ali mešičkov. Ker je nastopilo toplo pomladansko vreme, in se bo gosenčji zarod kaj hitro izlegel ter počel svoje kvarno početje, se vsi lastniki sadnih vrtov vnovič in zadnjič poživljajo, da nemudoma vso gosenčjo zalego s svojega drevja odstranijo in na primernem kraju pokončajo, sicer se bo kazensko proti njim postopalo.
Primorske vesli.
p Prestolonaslednik v Miramaru.
Jt)anes sta prišla prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand s soprogo voj-vodinjo Sofijo Hohenbcrg in tremi otroci s posebnim dvornim vlakom z Dunaja v Miramar, kjer se pomude dalje časa. V gradu so za naclvojvodovc rodovine uporabo uvedli dvorni poštni in brzojavni urad z nepretrgano službo podnevi in ponoči. Ob 6. uri 3 minut zjutraj se je prestolonaslednik s svojo rodbino peljal mimo Ljubljane.
p Nevarno obnlel. Gosp. kurat Anton Grbe c v Kalu jc bil na pljučnici zelo nevarno obolel, tako da je bil previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Nocoj je ležal šc v nezavesti. Upati pa je, da se mu obrne ua bolje.
p Dekan J. Murovec častni občan. Ta teden je občinski svet v Cerknem izvolil č. g. dekana iz Crnič J. Murovca, ki je prej tam deloval, za častnega člana Čestitamo!
p Smrtna kosa. V Pulju jc umrl dr. Ivan Letiš, zdravnik mornariške bolniške blagajne. Zadel ga je mr-tvoud.
p Dva ponarejevalca denarja prijeta v Gorici. Danes zjutraj sta došla najbrže iz Trsta v Gorico dva prefri-gana tička, ki sta imela seboj cele zavitke ponarejenih 20kronskih bankovcev in laških lir. Hodila sta po raznih trgovinah na Korzu, na Travniku in Gosposki ulici ter kupovala z bankovci razne reči ter denar na ta način menjavala. Policija je bila pravočasno obveščena o tem početju ter je s hvalevredno vnemo začela lov za njima. Trudu policije sc je posrečilo vloviti lopova okrog 10. ure dopoldne v Gosposki ulici. Pišeta se: leta. 1886 v Ferrari v Italiji rojeni Colombani Otcllo in 201etni Mihael Donaggio iz Trsta.
p Izključenje od dela v Stabilimen-to tecnlco. Pittoni je obvestil od dela izključeno delavstvo Stabilimenta tec-nico, da so zopet namestnika naprosili za posredovanje.
p 200 bombaževih ovojev na Reki zgorelo. Na molu Zichy na Reki so izkrcali 500 bombaževih ovojev, ki so jih ob požaru na parniku »Madiannc« rešili. Dne 14. t. m. so pa pričeli bombaževi ovoji goreti. Požar se je vedno bolj širil. Lloydav uradnik Masocek je o požaru obvestil požarno hrambo in pričel sam hitro gasiti. Zgoreio jc 200 ovojev.
p V tržaški prosti luki se izmenjajo 4 obračalnice za vagone manjšega premera z obračalnicami premera 6- 5 m. Podrobni podatki so razvidni iz ene prihodnjih številk lista »Osservatorc Triestino <.
Rožne slvari.
Ljudska izobrazba in sedanja balkanska vojna. Sedanja balkanska vojna je najboljši dokaz, kako mogočen činitelj jc ljudska izobrazba. Saj sc imajo zavezniki edinole tej zahvaliti za svoje sijajne zmage nad sicer neprimerno številnejšim in tudi sicer v vsakem drugem oziru močnejšim sovražnikom. Govore naj številke: Zavezniki so imeli vsega vkup 9,890.000 podanikov, Turčija pa 24,029.000, torej dvakrat toliko. Turška je na leto izdala (l. 1911.) za šole 22,870.000 frankov, zavezniki pa 36,070.000 frankov! Vojnega davka pride na Turškem na vsakega prebivalca po 19.7 frankov na leto, pri zavezniki pa po 9.7 frankov; obratno pa pride na Turškem prosvetnega davka po 0.9 frankov na prebivalca, pri zaveznikih pa po 3.9 frankov. To jasno iu glasno govori. Turčija je leta 1911. izdala za vojsko 257 milijonov frankov, vsi zavezniki skupaj pa samo 98,480.000 frankov, torej dva i/ii polkrat manj — in vendar so ostali zmagovalci! Medtem ko je Turčija za šolstvo izdajala le desetino tega, kar je žrtvovala za vojsko, so zavezniki v vojne svrhe izdajali le dvainpolkrat več kakor za ljudsko prosveto. Na Bulgarskem jc od leta
1906. do 1911. šolski proračun narastel za več nego dvakrat toliko, vojni pa samo za polovico. V Srbiji sta šolski in vojni proračun narastla v istem sorazmerju. Turčija je šolski proračun le za nekaj malega zvišala, turški vojni proračun pa se je v zadnjih 10 letih podvojil. Črnagora, ki troši za vojsko na leto 200.000 frankov, daje za šolstvo 98.000 frankov.
Strašen obupen očetov zločin. V
neki vasi pri Olomucu je trgovec Fr. Zaczek poizkušal usmrtiti s premogo-vim plinom sebe, svojo ženo in šest otrok. Ko se je rodbina podala spat, je odprl Zaczek peč, zamašil dimnik in sc sam vlcgel. Zjutraj so našli rodbino nezavestno. Zaczekove in enega osemletnega sina niso mogli več rešiti, ostale so zdravniki rešili. Zaczka so izročili okrožnemu sodišču v Olomucu.
Stražo povozil vlak. Iz Krakova poročajo, da je povozil osebni vlak vojaško stražo, ki je stražila most pri Lau-curju.
Strašno srečanje avtomobila. Dne
14. t. m. sta se neki mož in žena, oba Parižana, z avtomobilom peljala skozi gozd Fontainebleau. Kar se pojavi ob robu ceste lev, ki strašno rjove. Avtomobil podvoji svojo brzino, a v kratkem zapazijo pantra, nakar avtomobi-listi še bolj hite. Šele čez nekaj časa izvedo, ko nalete na belo oblečeno skupino mož in žena, da so naleteli na izkušnjo kinopredstave o preganjanju kristjanov in da sta bila lev in panter ukroteni roparski zveri.
Vlak zavozil v sknpino potnikov. Na postaji Varšava-Korelska je dne 13. t. m. zvečer zavozil nekoliko zakasneli tovorni vlak v skupino potnikov, ki so čakali na osebni vlak. Usmrčena sta neka žena in dva otroka, več potnikov je pa ranjenih.
Strašni viharji ob reki Mississipi. V Luisiani, Alabami, Mississipiju in v Tenessu jo divjal 13. t. m. strašen vihar. M r t v i h j e 3 0 o s e b . Škode jc provzročil več sto tisoč dolarjev.
Ciklon v Južni Ameriki. Več oseb mrtvih. V Buenos Airesu je divjal 14. t. mes. strašen ciklon. Mrtvih je več oseb, škoda je znatna.
Jezuit — botanik, češka »Narodni Politika« objavlja v podlistku zanimivo razpravo o eksotičnih rastlinah, in med tem piše, da je slavni botanik L i n n e dal japonski rožici, ki jo Japonci imenujejo »čabo« ali »cubaki«, ime »Cara e 11 i a j a p o n i c a « po jezuitu Juriju K a m e 1 u, rojaku Brnenskemu, ki je to rožico spoznal na otokih Filipinih kot lekarnar; njegovo opisovanje te cvetke pa ni ušlo slavnemu omenjenemu učencu.
Oče s 33 otroki. »Nova Reforma« poroča: V Albeeku na Poznanjskem je povila žena J. Jeglinskega nedavno tega dvojčka, vsled česar je število z otroki blagoslovljenega očeta narastlo na 33. S prvo ženo je imel Jeglinski 24 otrok, z drugo jih ima pa 9. Nemški listi so tudi poročali o tem dogodku, a obenem so tudi pokazali svojo jezico nad plodnostjo poljskega elementa. Bolj ko jih zatirajo, bolj se množe. Odtod ta strah v nemških taborih.
Smrt bivšega srbskega ministra Vuiča in njegove soproge. Včeraj smo javili, da se je na Sušaku radi neozdravljive bolezni bivšega srbskega ministra Vuiča ustrelila njegova žena. Takrat, ko je žena streljala nase, je ležal minister žc v agoniji. Kmalu nato je tudi minister umrl. Skupni pogreb bo jutri. Trupli prepeljejo v Srbijo.
Prva sodna razprava pred ženskim sodnikom v Srbiji. Pred valjevskim sodiščem prve stopnje sc je nedavno vršila razprava, ki jo je prvič vodila ženska — gdč. Matilda Ajhinger. Akti te razprave so sedaj pri kasacijskem sodišču in se z zanimanjem pričakuje, kakšno stališče bo isto zavzelo.
Bankovci, ki smrde po karbolu. Nacionalna banka v Spokaiio v državi Washington je izdala za 400.000 m bankovcev. Barvi in črnilu, ki sta se rabila pri tisku, so primešali precej karbola,. ki naj hi uničil vse mikrobe, ki sc vse-dajo na bankovce in varoval tako ljudi pred kako nalezljivo boleznijo. Koliko časa bo karbol svojo razkuževalno moč ohranil, je seveda drugo vprašanje.
MmH in brzojavno poročilo.
OBSTRELJEVANJE SKADRA.
Cetinje, 15. marca. V četrtek se je začelo zopet obstreljevanje Skadra. Posebno oster je bil bombardement na Baksimuselmi in Borič Golemi. V Ska-dru gore mnoge hiše in se plamen vidi iz Podgorice. V akciji so vsi težki oblegovalni topovi srbske armade. Turška artiljerija slabo odgovarja. Srbskih vojakov je zdaj pred Skadrom 42.000.
VESTI IZ CARIGRADA.
ODRIN ŠE NE PADE?
Carigrad, 15. marca. Veliki vezir izjavlja, da so vse vesli u licvzdržlji-
veni stanju Odrina brez podlage, šukri paša sc ne pogaja o kapitulaciji. Položaj v trdnjavi jc neizpremenjen. Odrin ima živeža še za več kot en mesec.
Zaprli so enega majorja generalnega štaba in 7 častnikov čataldške armade, ki .so se brez dovoljenja mudili v Carigradu. Govori sc, da so bili zapleteni v komplot zoper neko vodivno osebo mladoturškega odbora.
Turška vlada je sklenila z neko ho-Iandsko-belgijsko banko v Amsterdamu posojilo 10 milijonov M za 10/č; garancija so kronski juveli.
ANARHIJA V CARIGRADU.
Carigrad, 15. marca. Tu vlada popolna anarhija. Vsak dan zapirajo veliko število ljudi. Evropske ladje imajo pripravljeno moštvo, da se izkrca.
GRKI PROTI VALONI?
Belgrad, 15. marca. Tukajšnji listi poročajo, da marširajo grške čete proti Valoni. To je dokaz, da si balkanski zavezniki ne bodo pustili več od gotovih velesil diktirati, kako smejo operirati in kako nc. Političen položaj se bode vsled tega poostril.
RIZA BEJ.
Dunaj, 15. marca. »Reichspost« zatrjuje ponovno, da je bil branitelj Skadra Riza bej od Essad paše umorjen, dasi »Albanische Corrcspondenz« to taji.
RAZBURJENJE RADI »HAMIDIE« V BELGRADU.
Belgrad, 15. marca. Vli listi iz Ce-tinja poročajo, da je »Hamidie«, ko je odplula zopet na visoko morje, odstranila turško in razobesila avstrijsko zastavo. Pomorski kapitani celo trdijo, da ladja,, ki je, Drač in Meduo bombardirala, sploh ni bila turška, ampak tipa ladje »Maria Terezija«. Drugi trdijo, da se »Hamidie« skriva v avstrijski luki. Listi menijo, da jo Turčija in Avstrija s tem činom povzročila to, da bo Srbija albansko obal zasedla.
ODBIT AVSTRIJSKI PREDLOG.
Belgrad, 15. marca. Semkaj se je zaupno poročalo, da je avstrijski poslanik na konferenci v Londonu stavil predlog, da sc radi odpošiljanja srbskih čet pred Skader v Belgradu intervenira, a da so velesile to odbile. Konferenca velesil se z albanskim vprašanjem sploh noče pečati, dokler se Avstrija in Rusija ne sporazumeta.
SRBSKI VLADNI LIST K AVSTRIJSKI DEMOBILIZACIJI.
Belgrad, 15. marca. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Včerajšnja »Samouprava« piše poni naslovom »Po objavi demobilizacije« takole: Zdi se, da so najvažnejša vprašanja tned Rusijo in Avstrijo dovedena tako daleč, da so na-dalnji zapletljaji izključeni. Nedvomno pa je, da hi se bilo moralo z demobilizacijo začeti istočasno na vseli mejah, ker hi se somo na ta način mogli duhovi še bolj pomiriti in odstraniti mnogoteri pojavi, ki neprestano dajejo razlog za sum, da mir še ni vsestransko in popolnoma zagotovljen. Avstrija v resnici ni mobilizirala najprej na severu in tudi ne zaradi Rusije, marveč na jugu in še-le kasneje na severu, da zavaruje svoje odredbe na jugu. Tako mobilizirana Avstrija je začasa vojnih operacij diskutirala vprašanje za vprašanjem, od katerih niti eno ni bilo neposredno zvezano z vzhodnimi, marveč edinole, v. južnimi mejami. Mobilizirana je diskutirala vprašanje Albanije, in to tako, da je večkrat izgledalo, da je pripravljena uporabiti tudi svojo armado, ako se lo vprašanje ne reši v njenem smislu. S svojo mobilizacijo na jugu je dosegla, cla so uresničijo njene zahteve, četudi se v Evropi dvomi, da-li bo Albanija mogla samostojno živeli in se razvijati. Avstrija je imela ugodno priliko, da mnogo jač je zavaruje svoje gospodarske koristi na Balkanu, ako bi bila pomagala balkanskim državam, zlasti Srbiji in Črnigori, da sebi zagotovo obstanek, njej pa prcpoudcrabilno meslo. Toda ona je dala prednost os-nutjif Albanije. Da-li se bo s tem okrepilo njeno zavezniško razmerje do Italije ali pa se bodo šc povečala nasprot-tujoČa si prizadevanja med obema, — ni naša skrb. Avstrija smatra, da ji je Albanija potrebna za varstvo njenih interesov na Balkanu, in sicer največ radi tega, da vrže Srbijo z Jadranskega morja nazaj, sebi pa zagotovi dominanten položaj na vzhodni obali.
Ali se bodo te želje in la prepičanja v resnici opravičila in potrdila ali ne, bo pokazala bližnja bodočnost. Toda že sedaj se mora reči, da na Balkanu ni vse urejeno tako, da bil zanesljivo zajamčen dolg in trajen mir. Dcfinitivno moro ta dvom odstranili edinole demobilizacija na jugovzhodni meji, ker je lo potrebno za vse tiste, ki mir iskreno žele. — Zadnii odstavek tega članka ne
kaže le energije, nego daje razlog za nadaljnja negotova vznemirjar.ja. Teza, da je Albanija trajen vir nemirov na Balkanu, izrečena v Sedanjem času, kaže, da smo še daleč od končne rešitve tega vprašanja. Vladno glasilo žo dolgo ni tako odkrito govorilo in njegovo pisanje vzbuja različne komen-tare.
LAŽ NEMŠKIH LISTOV O HRVAŠKI STRANKI PRAVA.
Zagreb, 15. marca, Vesti nemških listov, da jc stranka prava dr. Horvata in W. S a c h s a iz stranke izključila, ne odgovarja resnici. Stranka se v afero »Balkan« nc vmešava in prepušča njeno rešitev sodišču.
AVDIJENCE.
Dunaj, 15. marca. Grof Berchtold je bil sprejet od cesarja in prestolonaslednika v daljši avdijenci.
OGRSKA NORIŠNICA.
Budimpešta, 15. marca. Današnje zadnje seje poslanske zbornice se opozicija ni udeležila. Motivirala je to s tem, da na tako slovesen narodni praznik ne mara sedeti skupaj s tatovi. Vj seji so se obravnavale zgolj formalnosti. Seja se jc zaključila z ovaeijanii Tiszi.
DEMOBILIZACIJA PRI AVSTRO-
OGRSKI MORNARICI.
Trst, 15. marca. Eskadra je bila pozvana v Pulj. To jc v zvezi z demobilizacijo.
GENERALNI ŠTRAJK.
Bruselj, 15. marca. Generalni svet delavske stranke je proklamiral gene* ralni štrajk.
EGIPTOVSKO-OGRSKI ŠKANDAL.
Kairo, 15. marca. Iž harema khedi-vovega je ušla ogrsko grofica Tordk. ki jo jc bil khedive spoznal v nekem francoskem zdravilišču in jo je proti volji njenih sorodnikov vzel seboj za soženo.
NESREČA NA KANDIAN-PACIFIK.
Newyork, 15. marca. Blizu Gotten« burga sta zadela dva posebna vlaka Ca« nadian-Pacifica skupaj in jc bilo 7 oseb ubitih, nad 100 pa ranjenih.
NEZGODA PRI WAGNERJEVEM KONCERTU.
Bielefeled, 15. marca. V mestnem gledišču je ob prilii Wagnerjevega koncerta oder udri in je 30 dam ocl zbora padlo v globočino; 4 so bile težko, ostale lahko ranjene.
VIHARJI.
Newyork, 15. marca. V LouisianJ, Tesasu in Missisipiju so divjali orkani, ki so zahtevali 60 človeških žrtev. V] mestu Nashville jc bilo 20 oseb ubitih, veliko hiš razrušenih.
Darovi.
Za ljudski sklad so prispevali me« seča februarja: G. Lončarič 40 K. -h Poslanec Gostili čar 30 K. — Po 20 K: Knezoškof, dr.' Lampe, dr. Pogan, dr. Zajec. — Po 15 Iv: G. župnik Kepec in g. I. Kavčič iz Sp. Idrije. — Po 10 K: Tarokisli v hotelu Balkan v Kranjski gori in g. župnik Zore. — G. župnik Zelnik 6 K. — Po 5 K: Dr. Derganc, dr. Stoje, prelat Kalan, dr. Ušeničnik, ravnatelj Traven, gg. župniki Barle, Potrič in Češenj, dva neimenovana. — Uredn. Krhnc 4 K. — Po 3 K: Ravnatelj Jovan in dr. Dermastia. — Po 2 K: Ravnatelj Rašica, dr. Jerič in neimenovan. Po 1 krono: dr. Adlešič, dr. Natlačen, kanonik Čekal, J. Ložar. — Nadalje so da-
rovali: Ivan Lavrenčič, dekan v Kamniku 30 K. — P. Natlačen, Metlika 8 Iv — dar treh kot praktična čestitka k sijajni zmagi lepih gorenjskih mest. —-Ant. Kobi, Breg, p. Borovnica, 50 K. — Tarokisti v hotelu »Balkan«, Kranjska gora, po g. Lavtižarju, 5 K. — Janez Hladnik, župnik, Trcbelno, 92 K. — Prispevke sprejema tajništvo S. L. S. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6, II. nadstropje.
Tedenski pregled.
Zasedanje kranjskega deželnega zbora se vrši šele jeseni. — Goriški deželni zbor jc razpuščen. V kratkem se vrše nove volitve. — Mali finančni načrt je bil v odseku državnega zbora sprejet. Finančni načrt obsega po odse-kvih sklepih sledeče točke: 1. Zvišanje davka na žganje od 90 K na 140 K od hektolitra alkohola. 2. Zvišanje osebne dohodnine ocl dohodkov, ki pre-osebne dohodnine od dohodkov, ki presegajo 10.000 K na leto. 3. Zvišanje davka, ki ga je plačati od stav pri konjskih dirkah. 4. Davek na šampanjec. — Umrl je na Grmu strokovni učitelj g. Anton Planinšek, v Postojni pa strokovni učitelj Edmund Lacliai-ner. — Defravdante Ivana in Jožefo Polajnko so aretirali v Antwerpnu, kamor so ju poslali nazaj iz Amerike, ter ju kmalu izroče deželnemu sodišču v Ljubljani. — Umrl je župnik v Košani na Krasu Karol Lenassi, v Ljubljani sta pa umrla reprezentant zavarovalne družbe »Feniks« Jos. Prosenc in mizarski mojster Pavel Batjel.
Slojerske novice.
š »Grazer Herbstmesse.« V Gradcu priredi letos to društvo »alpsko poljedelsko razstavo«. Odbor društva »Herbstmesse« pošilja tudi na slovenska društva, občine, okrajne zastope in kmetijske podružnice pozive, naj pomagajo gmotno in z nasveti, da se ho razstava dobro obnesla. A v odboru ni nobenega Slovenca. Gotovo, da naša stranka ni proti razstavi, če bi ista slovenskim kmetom kaj koristila. A prepričani smo, da bodQ slovenski vinorej-ci, poljedelci, hmeljarji, živinorejci, obrtniki in drugi zapostavljeni na zadnje mesto. Imamo v tem oziru prebrid-ke izkušnje z Gradcem. -Če bi se zagotovilo, da dobijo Slovenci glede na svojo moč in veljavo v štajerski deželi iste pravice kot njih nemški sodeželani, bi gotovo bila razstava vsega priporočila vredna.
š Bikorejske zadruge se na Spodnjem Štajerskem na eni strani ustanavljajo, na drugi pa zopet ena za drugo lezejo v — večnost. Sistem, kakor se na Sp. Štajerskem vodi od deželnega zbora in njegovih funcijonarjili organizacija živinoreje, je krvavo potreben preosnove.
š Dr. Fasching, znan kot hud nem-škonacinalni petelin v Ljutomeru, dobi vodstvo celjskega okrajnega zastopa. Dr. Fasching je oni politični uradnik, ki se je ravnal dozdaj vedno po navodilih nemškega »Volksrata«. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je vlada nameravala imenovati za vodjo okrajnega zastopa nepristranskega dr. Michla. A Nemci so to ovohali in so proti Mich-lovemu imenovanju protestirali. Vlada ne more storiti večjega kozla kot če želje Nemcev po dr. Faschingu uresniči.
š Zvezarji. To, kar smo že večkrat Zapisali, namreč, da obstoja med liberalci, nemškutarji in sociji medsebojna zveza, se je zopet obistinilo v Loki pri Zidanem mostu. Kakor »Štajerc« piše in se spozna izmed vrst, je obstajal med temi tremi bratci kompromis. Zapomnimo si zadnji »Štajerčev« stavek: »Čestitamo vrlim protiklerikalniru vo-lilcem prav iz srca!« Torej je ugotovljeno, cla se liberalci, Nemci in nemškutarji ne sramujejo tc medsebojne zvezo.
š šoštanjsko župnijo je dobil duhovni svetovalec gospod Josip Atten-eder s Polzele.
š Zmaga. Pri občinskih volitvah v Zibiki so zmagali kandidati S. K. Z.
š O celjskem vodovodu. Celjski vodovod jo res imenitna naprava. Sedaj so začelo pokati že cevi po hišah in ima sedaj ta sedaj oni gospodar povodenj. Prijetno je biti Celjan v vsakem •oziru.
š Spreobrnjeni protestanti. V bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu so prestopili pred kratkim trije protestanti v bolniški postelji nazaj h katoliški ,cqrkvi in na to kmalu umrli.
š Podpore za stavbo nameravane bolnišnico usmiljenih bratov pri Žalcu. Občinski urad občino Braslovče jo obljubil 1900 K, občinski odbor občine To-polšica pri Šoštanju 300 K. Občina To-polšica ni ena največjih in najbogatejših, vendar sta še nabrala pri posameznikih topolškc občine Val. Žagar in
nadučitelj iz Zavodne 685 K, za kar jima vodstvo nameravanega podjetja izreka najprisrčnejšo zahvalo. Druge občine — posnemajte!
Koroške novice.
k Slowcnisches vom Landesge-richtl v Celovcu. »Štimce« se silno jeze« ker jo koroško celovško deželno sodišče naslovilo pismo na: Osrednjo zadrugo za vilovčenjc živine in pospeševanje živinoreje v Celovcu —v slovenskem jeziku, »štimce« pravijo, da jc pri celovškem deželnem sodišču »čine s 1 o w o n i s i c r e n d e S t i ni m u n g e i n g c s c h 1 a g c n!« In celovška nemška pošta je pismo vrnila dež. sodišču, ker ni umela — na slova! Tako je v Korotanu!
k Cfclwška glavna pošta jo sedaj brez vodje in zato si upa pošiljati od sodišča poslana pisma nazaj sodišču, češ, da ne razume slovenskega jezika. Škoda, cla Berchtold ni priklopil koroških Slovencev Albaniji, potem se jim bi boljo godilo kot sedaj v moderni kulturni Avstriji.
k Politični trgovski gremij v Ce-lovcu so ustanovili Nemci v Celovcu. Spremenili so prejšnje trgovsko društvo v deželno trgovsko zvezo v ta namen, da bodo vsa sličila obrtna in trgovska društva morala pristopiti k deželni gremijalni zvezi in ta »polit iseher Landesverband« h a 11 e z u W a h 1-z e i t e n e i n z u g r e i f e n! Tako je priznal predsednik trgovskega gremija vitez Dietrich sam. Kaj sc nemčurjem že tako hlačice tresejo za longina Do-berniga in druge »naceljnc«, cla morajo celo obrtnike »popolitizirati«? Pa naj še kdo reče, da so Korošci »tropi«!
k Neprevidnost. V Št. Rupertu pri Celovcu je dcklica Friderika Glančnig pila iz kozarca lugovo esenco, misleč, cla jc žganje (!) v steklenici. Deklica je umrla.
k Slovensko šolsko društvo za Koroško je imelo dne 13. t. m. svoj letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Storili so se umestni sklepi.
k Koroška — in bramba domovine. Letošnji uspeh glavnega nabora za celovško okrajno glavarstvo je bil, če ne ravno plodonosen, vendar ne ravno slab. Nabornikov je bilo skupaj 1127 fantov in od teh jo bilo 470 potrjenih. Razdelijo se na sledeče sodne okraje: Borovlje 194, potrjenih 67 (Slovenci); Celovec 594, potrjenih 259 (tudi skoro sami Slovenci), Trg 38-4, potrjenih 144. Skupaj je bilo torej za vojake sposobnih 40 odstotkov fantov.
k Smrt. V bolnici v Gradcu je umrl gostilničar in posestnik Simon Jarec iz Vetrinja pri Celovcu. Pokopan bo doma v Zakamenju.
k Boben poje na Koroškem. Uradna »Celovčanka« prinaša dan na dan uradne razglase o dražbi kmetijskih posestev, žalostno znamenje za koroško liberalno kulturo in za Šumija!
k Redka star:st. V Glanhofenu pri Trgu jo umrla starka - kmetica Marija Ilintereger, stara 100 let, 1 mesec in 9 dni. Zapušča 75 let, staro hčer vdovo in 28 vnukov in vnukinj. Nekaj izvanrcclnega za Koroško.
k Za župana v občini Trnjavas pri Celovcu je izvoljen Jakob Činder iz Trnjevasi; imena drugih svetovalcev se glase: Iiudelist, Lučovnik, Od rej, Dobemig, Vakonik in Rečnik; torej sami Slovenci — seveda so vsi nezavedni ali pa tudi nemškutarji.
idrijske novice.
i Igro: »Dakle z biseri« napravi v nedeljo naša Vincencijeva družba pri Didiču, da si nekoliko pomaga pri svoji blagajni. Prctcčcno leto je 900 K več izdala za reveže, kakor dohodkov prejela. Komur so domači reveži pri srcu, naj pride k igrokazu. Igra je lepa in kakor sedaj kaže, se bode tudi gladko proizvajala.
i Kaj so vsega klerikalci krivi? »Zarja« z dne 25. februarja očita naši stranki, da združeni liberalci in soc. demokrati niso dobili ne kletišča pri Črnem orlu za čitalnico, ne starega gledišča za gledališke predstave. Naša tajna protekcija je tega kriva! Bodimo odkriti, četudi malo pikri. Kako je bilo s staro čitalnico in z obljubo, da sc prezida v javno knjižnico vsem strankam pristopno, je menda delavskim slojem zadosti očitno. Saj celo Sokoli niso bili dovolj elegantni, cla hi pose-čali plese in prireditve gotove frakari-jo, pa naj ima potem preprost rudar vstop? Pišite o tem, kar hočete, saj vam no verjamejo rudarji besedice katerokoli stranko. S. L. S. jc odkrito povedala, da ne pusti vedno prezidavati Čitalnice, temveč naj so prostor porabi za stanovanja bodisi profesorjem, bodisi rudarjem. To je vse, kar je delala. — Glede gledišča pa naj bi raje molčali, kajti tu ste se nasurolni stranki
tako umazali in na ugledu izgubili, da so menda še same ne zavedajo. Erar jim je dajal gledišče zastonj, a zahle-vali so, naj bode raje shramba za gasilno orodje. Ker so svoj čas vse zmogli pri direkciji in vladi, se jim je ustreglo. A s to potico niso bili zadovoljni, zahtevali so žemljo. Priredi nam gledišče za delavske shode, so prosili. Direkcija, vajena ustreči svojim ljubljenčkom, je z velikimi stroški priredila gledišče za shode, a ko jc bil minister tu, so pa vložili prošnjo, naj se priredi gledišče zopet za glediščne predstave, realci ne morejo kje igrati. Tedaj žemljo so se prenajedli in zopet hoteli navadni kruh, gledišče, kakor so ga že prej imeli za glediščne predstavo. Ni čuda, da se je ministrstvo naveličalo vednih sitnosti svojega otroka in odbilo prošnjo. Sedaj naj pa bodo klerikalci krivi, da niso dosegli, kar so otročaji prosili. So že veliki otroci naši nasprotniki, ponašajo sc nekateri celo s častnimi naslovi, pa le še no razumejo, kako so se s svojim postopanjem osmešili. Kako so ocenjevali pri direkciji in pri ministrstvu tako otročjo prosjačenje, si lako mislimo. In naj bi vsaj molčali ter svoje blamaže no zvračali na druge! Mi se nismo hoteli iz njih norčevati, a sedaj, ko zvračajo na nas svoj neuspeh, je pa vendar žc preneumno. S. L. S. v Idriji gre svoja pota in se ne vtika prav nič v nasprotno razmere, ker ve, da bodo ijubeznji-vi naši nesomišljeniki s svojimi otročarijami so kmalu sami onemogočili. Več
0	tem pisati no maramo, ker bi morali šo bolj ponižali nedosledno obnašanje svojih nasprotnikov. A čc bo nerodno pero še kaj brskalo nam v krivico, bomo še bolj odkrito govorili in to jih bo še hujše zabolelo. Zvedeli bodo, da so oni res protekcijo imeli, a so jo po svoji nerodnosti sami zapravili.
i »Naroda sc je zaletel v našo gospodinjsko šolo tudi radi tega, da preveč nemščino vsiljujejo na škodo drugim važnim predmetom. Gospodinjska šola ima svoj učni načrt, katerega so mora učiteljica držati. To se stori in nič več. Čudno se nam zdi, da dopisnik ne vidi ponemčevanja na našem pripravljalnem tečaju. Tul so vendar narodnjaki omislili pouk in sicer za mestno slovensko realko. A kaj vidimo v vsakoletnem izvestju? Nemščini jo določeno 12 (beri dvanajst ur) na teden, med tem ko slovenščini lc 4 (beri štiri ure) na teden. In to pri slovenskem privatnem zavodu. Ni čuda, da so tako radi ohranili pri podržavlje-nju realke še pripravljalni tečaj, katerega drugod ni. Ob to nemškutarijo naj se obregne dopisnik, nc pa napadati nune, ki morajo sprejeti, kar se jim od zgoraj ukaže. — Posvetno učiteljice naj se nastavijo na gospodinjski šoli, modruje »Narod«. — Kakor skušnja uči, ne bo boljše glede nemščine. Saj je znano, da je neki tujec opazoval krog mladih dam, ki so med seboj le nemško kramljale. Povprašal je od kod so te tujke. Odgovor je dobil: to so učiteljice naše c. kr. rudniško l judske šole. Obrnil so jc stran in rekel: No, mati Slovenija, zakrij svoj obraz, da no vidiš svojih pristnih hčera. To jc gotovo znano tudi »Narodov.« dopisniku.
Dar morja
se lahko imenuje ribje olje. Vendar se ga mora prej preaslrojiti, aku se ga hi.če prav izrabiti. Ribjemu olju se mora po Scottovem načinu odvzeti težka prebav-
1	ivost, neprijeten duh, zoprn okus in vse napake, ier ga pripraviti bolj užitnega in okusnega.* Na ta način pridobljena
E/nULZ
i ima v;e prednosti navadnega ribjega olja v najvišji meri, povzroča dober tek, je zelo redihia in lahko prenesljiva, da jo prenese tudi najbolj občutljiv želodec. Po redni rabi Scottove emulzije se ie v kratkem času opazi splošno ojačenjc Kdor želi to doseči naj se odloči, čim preje tem bolje, za zdravljenje s Scottovo emulzijo. CeiU originalni stcklcnici jf i K fto v. Dobi sc v vseh lekarnah. Kdor po.ljc BO vin. v znamkah na SCOTT.".- BOVFNE, O.m.b M., Dunaj VII., in te sklicuje na la časopis, dostavi se mu ena poii-ljatev potom lekarne za poskuSnjo.	10
Tu mu je gotovo bližnje polje, kakor naše Uršulinke. Sploh bi pa še opomnili, da je treba za gospodinjsko šolo posebnih skušenj. Tako sprašanih in kvalificiranih učiteljic jo pa na Slovenskem bore malo. Brali smo, cla do sedaj so samo štiri in med temi štirimi jo tudi napadena voditeljica Ivana Os\vald. Svetovali bi torej malo več učiti se in manj kritizirati, ker so takoj pokaže vsa revščina naših liberalcev.
Vzorce blaga za gospode in dame za
nove obleke za velikonoč
naročite pri tvrdki
Prokop Skorkovsky in sin
Izvoz blaga za moške in žensko obleke.
Humpolcc, Češko.
Xa. željo damo moško obleko todi izvršiti.
naravna
alkalična kislina
in
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarlh. obisfnih in mehurn.h boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno
podpiralno sredsloo
pri karlovovarijskem in drugih kopellšklh zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po kopeljih 24 38	in trajno porabo.	(VII.)
izvirek: ^žesskiHbS SaiterbniHin,
železniška postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekt zastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami iu vinont.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass« niku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. 11
naaannaannnnnannnnocnn^nannannnnaa
Priporoča se
o aaaaaaaKat-iauanaaaanrjGauauaaur.rana n
Najnovejše pariške in dunajske oblike. Žalni klobuki vedno v zalogi. Cene nizke. Postrežba točna in solidna. Pismena naročila sc odpre-mijo obratno. — Z odličnim spoštovanjem	804
— fV. ^d^mač, Kranj.
D
o a a
a
a a a
n a n
Nesreča v rudniku. Zadušene štiri osebe. V rudniku Jagersfontein (Južna Afrika) je pričel vsled električnega kratkega stika goreti les. Štirje domačini so se zadušili.
Demonstracije angleških suiragetk. Sufragetke so 11. t. m. v Londonu na Bondistreetu pobile dva izložna okna nekemu zlatarju in tri okna nekega velikega skladišča na Holbornu. Dc-monstrantinje so zaprli.
Kdor izbira, mora se mučiti. To izkusi tisti, ki je prisiljen slabo prebavo pospeševati z medikamenti. Kaj sc tu vse ne fabricira in z velikim kričanjem na trgu za drag denar ne prodaja. Najbolj varno, poccni in zanesljivo odvajalno sredstvo je in ostane Franz Jožefa grenčica. Ta naravna rudninska voda ni na nikak način umetno prena-rejena. Izvira kot Franc Jožefov vrelec v Budimpešti in vsebuje vse lastnosti, ki so potrebne za dobro odvajanje. Lahko se zavživa, ni nikoli zoprna, tudi najbolj občutljivim osebam in nima nikakih neprijetnih posledic. »Naravna Franc Jožefova grenčica«, piše dvorni svetnik profesor dr. Schanta na Dunaju, se je do zadnjega časa dobro obnesla,« — Dobiva se vseh lekarnah, dro-žerijah in v prodajalnicah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih rudninskih voda, Budimpešta.
			
	', i •. ' .. / V » ■' -J ■ 'r	• • ■ • •-.f V -	' •' V.I
Najboljša
Zahvala
Stejeva si v prijetno dolžnost, da se na tem me-slu iskreno zahvaliva gg. zdravnikom-, primarij ti dr. Dergancu, dr. Polen in dr. Virantu za požrtvovalni trud in skrb, katero so imeli z nama prav obilo pri najinih operacijah in ves čas najinega zdravljenja v deželni bolnici. Istotako se prisrčno zahvaljujeva čč. sestram usmi/jenkam za Ijubeznjivo in točno postrežbo.
Istotako prisrčna zahvala okr. zdravniku g. dr. Hubadu iz Skojje Loke. — Zahvaliva se tudi vsem obiskovalcem — vsem in vsakemu posebej iskrena zahvala!
Draga pri Sori, 12. marca 1913.
825
Jranc in t?avla Svoljšak.
ki bi znal dobro mleti na valje, potrebuje Fran Valjavec, valjčni mlin, Beričevo.	842
blizu Ljubljane, s 4 stanovanji, veliko kletjo, pripravno za vinsko trgovino, obdelanim vrtom ter s koncesijo za žganje kuhati in točiti, sc proda. Naslov sc izve v upravništvu. 6(31
Zahvala.
Za vse mnogoštevilne dokaze sočuvstvovanja povodom smrti našega iskreno ljubljenega sina, ozir. brata, preč. gospoda
Karoma Lenasija
Župnika v Košani
se vsem prav prisrčno zahvaljujemo.
Osobito zahvalo smo pa dolžni pref. gospodu stolnemu kanoniku dr. Jos. Grudnu in spremstvu za vodstvo pogreba, dalje visokorodnemu gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šusteršiču, preč. g. drž. poslancu msgr. dr. Žitniku, milost, gospodu stolnemu dekanu M. Kolarju, ravnatelju bogoslovnice veleč. g. dr. Jos. Lesarju, mil. gospodu prelatu in generalnemu vikarju I. Flisu. g. dež. poslancu Ravnikarju, občin, svetniku g. Iv. Kregarju, g. mag. svetniku K. Lahu, vsem preč. gospodom duhovnim tovarišem, slavnemu učiteljstvu v Košani, slavnima občin, zastopoma Košana iu išmihel, slav. društvu „Orel", sl. pevskemu društvu Košanskemu za ganljivo nagrobno petje, sl. Marijini družbi ter tretjerednikom v Košani in sploh vsem, ki so spremili preblagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Uog bodi vsem prav obilen plačnik. Ljubljana, 15. marca 1913.
862
Globoko žalujoča mati, brat in sestra.
(Posebna naznanila sc niso mogla izdati.)
se prodajo pri
Izurjena šivilja in
se takoj sprejme. Kongresni trg št. 6.
IL nadstropje.	803
v Rožni dolini, občina Vič, poleg posestva g. Končana so po prav ugodni ceni naprodaj, in sicer kvadratni seženj po K 7-50. Poizve se na Glincah št. 36 pri Franc Javornlku.	840
mešane stroke, boljša moč z večletnimi spričevali želi z 1. aprilom spremeniti dosedanjo službo. Naslov pri upravi 1.1. pod št. 693. (Znamka za odgovor.)
Stara pisma, pisemske znamke
kakor tudi zbirke znamk
778 kupuje po dobrih ccnah
Emil Fischer, Trst (poštni predal 481)
Resna ženitna ponudba! j
|	30 letni solidni obrtnik v lepem kraju na	I
|	Kranjskem sc želi seznaniti v svrho ženitve	š
|	z dobro izobraženo gospodično v starosti od	§
|	20 do 30 Ut, izključena tudi ni vdova brez	1
|	otrok. Resnične in ne anonimne ponudbe s	I
|	sliko, ki sc vrne, se prosijo do 25. t. m. pod	|
|	„Pomlad 860" na upravo »Slovenca".	|
|	Za tajnost sc jamči. $60	1 nigsiuiiiiiniiiiiiiii!iHiiii!iiiiiii:Hiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimuiii!!iiisiiiiiiiii
V ^ vr;"- '
nmm

Povpraša se pri gospej KOŠUTA, Sodna ulica 5, II. nadstropje.	854
Kot
r.
platnlna, fino sukneno blago, preproge, zastorl, perilo, plašči za dame, elegantne obleke za gospode in dečke,površniki itd.
eloHeko psu oiopeo ceno. Objava rednega občnega zbora
»Prvega ijiiMiansliega delavskega »on-silnega društva" -
registrovana zadruge z omejeno zavezo ki se vrši
ca Belo nedeljo dne 30. marca 1.1. ob 4. uri popoldne
v zadružnih prostorih na Kongresnem trgu štev. 2
po sledečem
DNEVNEM REDU:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računov.
3.	Poročilo nadzorstva in revizij-
ske oblasti. H. Volitev odbora.
5.	Sprememba pravil.
6.	Slučajnosti.
ODBOR.
839
Išče se zanesljiv

Takoj se sprejme spreten in trezen 850 it
illl
Natančneje se izve pri tvrdki JOSIP LONČARIČ, Ljubljana, Streliška ul. 29.
sprejme se zdrav, značaj en, ako mogoče vojaščine prost mladenič iz poštene kmečke družine. Isti ima pravico do penzije. Plača Iv 40'— na mesec s hrano in stanovanjem. Kje, pove upravništvo „Slovenca" pod št. 818. (Znamka za odgovor!)	81S
naznanja in priporoča častitim damam tu- in na deželi svojo krasno izbiro
g/ uunaisKiti in DoriSKiii modelov, kakor „ajvc£jo zalocio športnih klobukov
Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila se točno Izvršujejo. 856	Cene zmerno nizke.
za hišo Josipa Kralj v Vel. Mengšu 73,
v kateri se je že več let izvrševala dobro idoča gostilna. Stoji v sredi Mengša z najlepšimi lokali, velikim salonom, novim kegljiščem, senčnatim vrtom in ledenico, kakor tudi prenočišče za tujce in voznike. Več pove lastnik Josip Kralj, posestnik in trgovec v Mengšu.	806
išče službe ! I 1
Z večletno prakso, z dobrimi spričevali, izvežban v vsob mlekarskih strokah pri parnih in električnih strojih, dalje, v računstvu in knjigovodstvu. Nastop lahko takoj. Ponudbe 861 na upravništvo „SIovenca" pod: št. 861.
želi nastopiti s 1. majem 1.1. v večji
farni cerk\ i tozadevno službo. Zmožen je učiti in voditi godbo katerekoli vrste. — Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista pod: Štev. 835. — (Znamka za odgovor!)
835
Odda se
Dne 20. marca 1913 dopoldne ob 9. uri prodado se na Rimski cesti št. 16 po javni dražbi naslednji predmeti:
oziroma stavbeni prostor v neposrednji bližini Ljubljane se kupi. — Ponudbe na upravništvo tega lista pod šifro G. V. I. 782.	782
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-rna-zllo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Kemfay (Kaseto) I. SSteff
Za prodajo
motorjev in kmetijskih strojev
se sprejmejo izurjeni, dobri
t	, Ponudbe pod »Lar.dwirtsch.
AM||c|>i Mnscliineu 64190« na anončno M II H pisarno Henrik Schalek, UHlUllI« Ilunaj I., VVollzeilc ti. 722
v št. Vidu nad Ljubljano, za maj, junij, julij in uvgust, obstoječo iz Štirih prostorov, celo prvo nadstropje Blizu železn. postaja, cerkev, in gozd. Ponudbo na upravo lista pod „št. 831".
€. kr. okrajna sodišče v LJ
oddelek V, dne 15. marca 1913.
45-
Valiini apar<
vali bolje kot vsaka kokoš. Na poskuSnjo zastonj. ti. MllCKE, CotlendorI štev. 40 pri Dunaju. .Stotine referenc in spričeval iz celc monarhije zHstonj in franko. 1S1 (10)
>u
So
«1 C
cz
«1»
/i* e: o
cz
Popravila se sprejemajo
Dom.ča ttfrdita!
Piiporočemo domačo solidno }«.dko
D mfkl in otroški a f	šumniki v rtajno-
ini S«S3n veš, obliki vseh
\?r t f«r športne
čepke
««
e 9
mm*
r \y< 1
f>
WP MfRfM f	^ 4 A. ,
B a ' Bj« VJ|0	ti!. 8
sc
O
« E
o
u bJiMIan!. dszelnl dvorec
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih
urer, itonttu.ence
Poleg namiznih vin ima v zalogi l tudi raznovrstna buteljska vina po I zmernih cenah na prodaj. Ceniki in ! vzorci se pošljejo na zahtevo brez-j plačilo.	85!)
Yažno za duhovnike v pokoju.
Proda se StftVOlSCC
na krasnem prostoru, blizu nove cerkve v Go« rlci. Površina .'">:50 m*. Naslov se izvo pri uprav-1S="1!J ntštvu lista pod „$tev. 837". (Znouikfcll "37
TržiSKe novice.
t Občni zbor črevljarske zadruge
za tržiški sodni okraj se je vršil preteklo nedeljo ob voliki udeležbi. Za načelnika je bil izvoljen z veliko večino črevljarski mojster in trški občinski odbornik g. Karol Golmajer, za namestnika g. Franc Pretnar, črevljarski mojster v Tržiču.
t Shod S. L. S. se vrši jutri v nedeljo ob 11. uri predpoldne v društvu Sv. Jožefa, Na shodu govore: predsednik obrtno-pospeševalnega urada g. Ivan Kregar, deželni in državni poslanec Pogačnik in poslanec primarij dr. Vinko Gregorič. Vabijo se vsi somišljeniki na ta važen shod.
t Kratek odgovor na dolgi dopis »Slovenskega Naroda« od zadnje sobote. Znani dopisnik, ki ima vsak dan 24 ur časa za spisovanje raznih napadov v liberalne časnike, pripisuje rnisijonu vso krivdo, da je propadel liberalni kandidat in laže, da se je misijon vršil le zaradi te volitve. Resnici na ljubo povemo, da je bil ta misijon napro-srn žc leta 1911 in čas napovedan že pred Božičem, še predno je bila razpisana nadomestna volitev. Tega oznanila seveda dopisnik ni slišal, saj ne gre nikdar v cerkev. Vse drugo, kar be-sediči v dopisu o obrekovanju, lažeh, ki so se jih baje poslužili naši pristaši pri agitaciji jc zopet grda neresnica. Niti ene žal besede nismo trdili o nasprotnem kandidatu. Saj morajo gg. liberalci vendar dobro vedeti, da sc v političnem boju ne gre za osebe, ampak za načela. Tega menda vendar no bo nikdo pričakoval od naših katoliških mož, da bodo volili v tako važen zastop — svobodomiselca. Sicer je pa najbolje, da dopisnik molči o agitaciji. Mi nismo nikomur sile delali, nikogar iirali na volišče, nobenemu proti njegovi volji glasovnice podpisali, nismo imeli dvojnih glasovnic, (kako je nasprotna stranka prišla clo teh, o tem bi se dalo šc govoriti), kakor je to delala liberalna stranka. Dokazov za tc trditve imamo precej na razpolago. — Slednjič zavračamo odločno nesramni napad v »Narodu« na naše vrle žene, katere imenuje dopisnik »versko blazne«. Kadar bo dopisnik še agitiral okoli teh, tedaj sme po pravici pričakovati, da mu bodo plačale ta napad — z mokrimi cunjami. —• O drugih napadih na sveti misijon pa raje molčimo. Kdor jc bil sam navzoč pri govorih in je slučajno bral »Narodov« dopis iz Tržiča, bo še bolj potrjen v svojem prepričanju, kako liberalno časopisje debelo laže.
t Skioptično predavanje bo jutri dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v društvenih prostorih o Jeruzalemu in sveti deželi. Predaval bo jeruzalemski romar gospod Viktor Čadež. — V društvu Sv. Jožefa je predaval gospod župnik dvakrat zapored o balkanski vojski, zadnji torek gospod Čadež o lepoti svetega pisma. Predavanja se bodo nadaljevala zopet v aprilu. — V društvu se je ustanovil protialkoholni odsek.
t Pri vojaškem naboru zadnji ponedeljek je bilo potrjenih 27 fantov, izmed teh jih je bilo 8 iz Tržiča._
KNJIŽEVNI TRG.
Zbirka orgelskih preludijev. Od Stanislava Premrl. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 3 K 80 h. O tej zbirki piše v Kolinu oziroma Diis-seldorfu izhajajoči cerkveno - glasbeni list »Gregorius Blatt«: »Es enthalt 100
Originalbeitragc des Vcrfasscrs, der selir melodiseh zu schreibcn und Ho-mophonie mit Polyphonie in geschick-ter Weise zu verteilen weifi. Da der Pe-dalsatz beigegeben ist, so l&Ot sich das Praludienalbum auch im Unterricht praktiseh vervvcrten.
Urbanus: Knjina o lepem vedenju. Ljubljana 1910. Izdala in založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 3 K, vez. 4 K. — O tej knjigi piše dijaški list »Zora«: Naše dijaštvo, posebno ono, ki je raztreseno po provincijalnih mestih, večinoma nima dosti prilike, da bi si prisvojilo tokom svojih srednješolskih študij toliko najnujnejših oblik družabnega kretanja, kakor od njega zahteva življenje, ko zapusti srednjo šolo; zato se pogostokrat opa-
ža bojazljivost in nerodnost v družbi. Res je v tem oziru najboljši učitelj praksa, to sc pravi, da ima dijak že od zgodnje mladosti priliko kretati se v olikani družbi, a kjer to ni mogoče, mora to lekcijo nadomestiti knjiga in tako knjigo nam s tem podaja »Katoliška Bukvama«. Knjiga jc res taka, da nadomesti v vsakem oziru podobne nemške knjige, ki smo jih do sedaj imeli. Naj bi ta knjiga posebno dijaštvu veliko koristila, ker po olikani inteligenci sodijo cel narod, dosedanja naša inteligenca je pogostokrat vse prej kakor olikana. Ne trdim, cla je v tem bistvo življenja, a tista oblika življenja je, ki jo zahteva svet od tebe. če hočeš, da te bo vsaj po tvojih zmožnostih upošteval.
ugasli mmm m MMMMramiiigMSisgi^Mi

Ako sl hočete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikjer koles ali kolesarskih potrebščin, ciokier ne poznate naših cen za lelo 1913.
=najboljši in najcenejši nakup =
v	pri tvrdki
Karel Camemik & Ko. Ljubljana,
Dunajska cesta 9—12.
Jpecijalna trgovina s kolesi, motorji, automoliili in posamezni deli. • Mehanična delavnica io garažo.
Krasni moderni spomladanski kostumi, moderne jope in plašči, vrhnja krila, raznovrstne bluze v največji izberi in dobrega okusa priporoča
Modna trgovina P. Magdič
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Zelo prijazen kraj. Priljubljeno letovišče. Hotel ima najugodnejšo lego v neposredni bližini kolodvora, c, kr. uradov ter šol. Novo moderno poslopje s sobami za tujce, senčnat vrt za gosto, kegljišče, ledenica, veliko gospodarsko poslopje in nekaj posestva.	816
Plačilni pogoji jako ugodni. Natančneje sc poizve: Celje, poštni predal št. 43.
Letna produkcija čes 2000 lokomobil.
Pisarna: DUNAJ VEH. Lftudongassc 9. Telefon 18881 b.
Vročeparne - Lokomobiie
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" Jednostavna postrežba. zmožnost do 1000 PS.	Največji prihranek.
Obirajte se pri nakupu na domačo tvrdko
Petkosig
Pri „Valvazorju" Stari trg štev. 4
Ljubljana,
->+
Jrgouina manu,fakturnega, sukne-
nega in platnenega blaga itd. Drobnina, pletenina, galanterija, dežniki in solnčniki itd.
Potrebščine 3a krojače in šivilje.
028 12
i Presker
krojač v Ljnbljanf, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča sl. občinstvu za tnnogobrojon posgfc zlasti pa proč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežne« in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
3U13 I
F. K. KAISER, pnškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. Avtomatično pištole: „Brownlng", „Slcyei" itd.
Najboljši topič „Saiut".
V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, $ v največji izbiri po najnižjih conah. Po- | prava kotes (bicikljcv) ter njih deli. Popravila točno in ceno. Umet&lni ogenj. C. kr. prodaja smodnika, Cenik zastonj in poštnine prosto.
za pomladansko in poletno sezono iso. Kupon. 310 metr. dolg. za (}izil tJ kompletno moško obleko i kupon is kron
(suknjo, hlače, telov- I t kupon 17 kron nik) zadostno, stane lo l 1 kupon 20 kron
KuVon zu, črno Balonsko obleko K 20--. kakor tudi blago površnike, turist-ovako obleke, svileni kaingiirn in blugo sa riainsko obleko, pošilja po tovarniški coni kot. reolna in solidna, dobroznaua
zaloga tovarniškega sukna
Slsgel - \mM Brno,
Vzorci zasloni In Irsnko. Vsled direktnega naročila bla^a pri Ivrdki Sienfl-Imliot iz tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Vsled velik,'ga blagovnega prometa vedno največja izbira povsem svežega blagu. .Stalne. M|nlž|t! cene. Turi i nrvrunujša. naročila so . ijvršo najskrbneje, nr.toiično po vzorcu.	164
mm stresno spilo, garaste dsore in trpežno fcM
po znižani ceni. - Vzorce pošilja brezplačno. - Sprejema zastopnike.
Visoko, moderno podobo, iepolo linij in udobnost dajo samo
Was*ifiena Rusf Pi«oof
(Originalno amerlkanski izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi sc odstranile vloge. flSST Za vsak kos so jamči, -jjfcaj
Edina zaloga v Ljubljani:
josipina podkralšek,
Ljubljana, Čevljarska uiica žt. 2.
Priporoča fudi veliko zalogo hi^iienične^a perila, J8-grove$a in Tefra ter vse druge modne predmete najboljše kakovosti.
poštna naročila se izvršujejo točno!

ležeCi iu stoječi ocl 1—100 HP, kakor tudi lokomobili od 3—20 HP. Na tisoče motorjev v obratu. Nikaka finančna kontrola. Mnogo pohvalnih pisem. Cena nabava.. Ugodni plačilni pogoji. Največje jamstvo. 718 52
JWarrhalftWQki DunaJ m> Paniusgasse 3.
• T" Ul Wll(liV 7T 0AI9 Ceniki, obiski odjemalcem zastonj.
Št. 2753/12.
RAZGLAS.
766 (i)
Novo merjenje katastralne občine mesto Idrija se prične z dnem 1. aprila 1. 1913. Da se bo merjenje neovirano vršilo, se vsled naročila c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani pozivajo posestniki, da
označijo meje svojih posestev z mejniki.
Obstoječe, vsestransko priznane in z mejniki že oskrbljene meje med posameznimi parcelami morajo ostati neizpremenjene. Le v onih slučajih, kjer posestne meje niso označene z mejniki in so jc med strankami dosegel sporazum sporno ali izvensporno, se morajo meje obnoviti in natančno določiti.
V teh slučajih je mejnike postaviti ob mejah in sicer na koncih in skrajnih točkah mej. Pri tem je paziti na to, cla se na enem mestu ne postavita dva mejna kamna, ker bi se s tem lahko povzročile zmote.
Mejaši se naj v ta namen medsebojno sporazume in mejnike skupno postavijo.
Mejniki se naj postavijo in meje označijo, še predno se prične z merjenjem t. j. pred 1. aprilom letos.
Pri nastalih nesporazumih glede pravilnosti meja se naj takoj naprosi mestni urad za posredovanje in v slučaju, da se ne doseže sporazuma, naj prizadeti prosijo c. kr. okrajno sodiščo v Idriji, da poravna sporne zadeve.
Županstvo v Idriji,
dne 6. marca 1913.
Zupan:
Ivan Sfrauss.
01ympic 45.000 ton.
St. Louis-Adriatic.
St. Paul. Oceanic.
preko Pariza, Havrc, Sout-kamplona ali CkeiMrn-
je najvarnejša, najhitrejša in najprijetnejša vožnja z največjimi angleškimi parniki sveta »WHITE STAR LINE« ter slovečimi brzoparniki »AMERICAN LINE«, ki so moderno urejeni in na katerih dobijo potniki spalno sobice, v katerih so 2 ali i postelje. Hrana se potnikom razdeli v posebnih sobah pri pogrnjenih mizah. Snažnost in dobra postrežba je na teh parnikih slehernemu zagotovljena. Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in soboto. Natančnejša pojasnila daje brezplačno	3G84
oblastveno ftoncesUonlrana potovalna pisarna
Edvard Kristan
Hi. 41
Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naroČila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah 111 vzorcih nujbulj strokuvnjaSki, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščeiu samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Pno «$10 podjetje za nteo steftMvo io sinje na stehlu
Hugusf a Hgnola, mm*™
Dunajska cesta St. 13 poleg „FIgouca"
s.e priporoča prcCnstitl duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
umetnega steklarstva in slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	^m
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p, n, odjemalcem v ogled.
IIIIBHBII
Gospodinje f	Pozor !
Ne kupu'to presnega masla ali nadomestila zanje, dokler iiisto poizkusile slovite, sploSno znane, svetovne znamke
BLAIMSCHEINA
MARGARINE
„UNIKUM" ni rastlinska margarina.
£0 deluje 'z najčistejše goveje obistne tolšče e visoko jywraHI%VI«l pasterizirano smetano, ima torej največjo zedflno vred«
nost iu jo resnično zdrav.
U&BKUM" ni umeten, nego najčistejši naravni Izdelek.
UNISCEJEM8H ic	0/_ cenejši od navadnega presnega masla in
0 zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
! SliO BLAliHSCHEiNOV »UNIKUNI"
99 99
______99'
ju resnično edino in pravo nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse
doslej hvaUsano.	.j
Izdelovanje
X
m
R
B ■
■
05 B
m
99
UNIKUSVB** 30 varovano 8
»talno državno
kontrolo in jo to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja/
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov iu rabite za nadomestilo presnega masla za
pečenje
praženje
samo
BLAIMSCHEINA
Dobiva so povsod.
Združene iwoi*£iIce ssa margarino m presu® masi©, Dunaj XIV«
HBBBBSafflHBBfl

tmbanie	1771
maslen ftrnh
I£UM"
1'oisskušnjo gratis in franko
m m
H
v ■
Ameriko
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
iljane čez
JC proga
riuii „
it
Na naših parnikih „Lapland*, »Finland« »Kroonlondc, »Vaderland«, »ZeCland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwcrpnom in Ncw~ Vorkom, so snainost, izborita hrana, vljudua postrežba in spalnico ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika etninent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša progn oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc Izdatno cenejša kakor v Ncw-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej St. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg predilnice.