Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 12?. Izvcn LJubljane 8 vin.	V Ljubljani, v pelck, 6. junije 1913.
Leto XLL
Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . za en meseo „ . za Nemčijo oeloletno sa ostalo Inozemstvo
K 26--
» oŠ'20
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese- „ • • » 2-—
V	upravi prejemati mosočno „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo loti ....... T—
za Nemčijo oeloletno , „ 9'— za ostalo lnosemstvo „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 i
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zahvale.osmrtnice iti:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
- Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
KS" Uredništvo je ▼ Kopitarjevi ollol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne =2 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi uliot št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Pred popolno likvidacijo.
Medtem, ko jc vladala v Evropi zaradi Albanije največja napetost, koje središče je bita Avstro-Ogrska, so se Anglija. Rusija in Nemčija lepo medseboj pobotale za svoje prihodnje deleže v Mali Aziji. Angleški kralj in ruski car nista potovala v Berolin samo zato, cla napravita veselje mladima zakonskima iz hohcncolernske in kumberlanške hiše. Dejstvo je, da se jc vladarski obisk na dvoru cesarja Viljema II. izvršil takrat, ko je bila med Anglijo in Nemčijo sklenjena kuvajtska pogodba, glasom katere postane Anglija dejansko neomejeni gospodar perzijskega zaliva. Nemčija pa dobi gospodarsko pot skozi Mezopotamijo. Da bi se moglo to zgoditi, ne da bi tudi na Rusijo in njeno zvesto prijateljico Francijo kaj odpadlo, je težko misliti. Francozi sami govore o svojih privilegijih v Siriji, Rusi pa smatrajo Armenijo za svoj bodoči dominium.
Tocla Rusija more biti zadovoljna, tucli če bi angleško-nemški sporazum glede bagdadske železnice nc bil zanjo z nobeno kompenzacijo v Mali Aziji združen. Balkansko vprašanje sc jc vsaj dozdaj tako razvilo, kakor je v korist ruskemu carstvu. Če bi sc bulgarsko-srbski in bulgarsko-grški spor končal z razbitjem balkanske zveze, bi bil seveda ves diplomatični trud Rusije zaman, toda zadnja poročila kažejo, da jc ruska diplomacija s polnim parom na delu, da balkanske države pomiri. Ko se bodoči torek balkanski državniki v Solunu sestanejo, bodo imeli najbrže precl seboj konkreten načrt Rusije, kako naj se medseboj sporazumejo.
V tem pa tiči za avstro-ogrsko monarhijo vsled njene zavožene balkanske politike brez dvoma velika nevarnost, Srbska in ruska žurnalistika sta že izblebetali, na kakšen način bi se dali Bulgari in Srbi zadovoljiti. Srbija naj se namreč za eventualno izgubo večjega dela od nje zasedene zapadne Makedonije kompenzira s priznanjem svojih aspiracij na Bosno in Hercegovino, Bulgarija pa naj sc za to, da morebiti žrtvuje par mest, ki jih Srbi v Makedoniji na vsak način želijo, odškoduje s tesno gospodarsko in vojaško unijo s Srbijo in morebiti tudi s tem, da se njene težnje po Carigradu legitimirajo. Grke bodo zadovoljili s Solunom in večino Egejskih otokov, glede katerih mislijo velesile Grkom kolikormogoče ugoditi, kakor se čuje iz Rima in Pariza. Pri tem utegnejo Lahi dobiti v stalno posest Rhodos, Angleži pa
Cypcr, ki formalno in definitivno šc ni njihov. Rusija si zna pri tem izgotoviti za-žcljeni svobodni prehod skozi Dardanele.
Tako popolnoma razumemo, zakaj so v Rusiji bojni glasovi proti Sasonovu utihnili. Rusija kuje nov načrt, kojega ost je obrnjena proli naši monarhiji. Njen cilj jc protiavstrijski blok na jugu. Čc sc lo posreči in sc balkanska zveza utrdi, ni nobenega dvoma, da postane položaj za Avstro-Ogrsko še veliko neugodnejši nego je danes. Zato bo dan, ko se balkanski premieri v Solunu sestanejo, velikega pomena.
Napačno pa bi bilo iz tega sklepati, da sc Avstro-Ogrska ne bi mogla ubranili posledic ruskega kovarstva. Naloga naših državnikov je zdaj v prvi vrsti ta, da monarhijo konsolidirajo. Lukacsi, Tisze in Čuvaji morajo izginili, v Cislitvaniji sc mora ustvariti narodni sporazum, vsa država na nov temelj postaviti. Tako bi Avstro-Ogrska mogla zopet postati atrakcija za balkanske Slovane, zakaj Dunaj jc končno Belgradu in Sofiji veliko bližji nego Peterburg. Monarhija mora svojim Jugoslovanom ponuditi roko, jih podpirali in njihove narodne, kulturne in gospodarske težnje pospeševati. Iz Dunaja naj se začne velikodušna politika, ne pa politika nezaupljivosti in izjemnih stanj. Le potem nam popolna likvidacija orientalskega vprašanja prinese dobiček.
Državni zbor.
Zbornična seja.
Po Georgijevem govoru (glej včerajšnje »Slovenčeve« brzojavke) je končal včeraj Rusin posl. Budzynowskyi svoj govor. Za njim govori Rusin Holubowczy 31/.. ure rusinsko in končno izjavi, da dokler vlada ne dokaže, da se smejo Rusini svobodno razvijati, toliko časa bedo Rusini poizkušali mali finančni načrt preprečiti. Seja se je zaključila ob 3. uri 30 minut. Prihodnja seja v torek ob 11. uri dopoldne.
Vlada proti zgradbi novih lokalnih železnic.
V včerajšnji seji železniškega odseka je izjavil železniški minister Forster, da sc vlada nc more zavzeli za zgradbo novih železnic, ker za to potrebnega pokritja nima. Lokalnih železnic lc malo zgradi, če nc prevzame vlada glavnega bremena pri financiranju. Sedanji finančni načrt pa ne zadošča, da bi se mogle tudi lokalne železnice graditi. Vlada zato tudi predloge o zgradbi lokalnih železnic ne predloži.
V proračunskem odseku
jc predlagal poslanec dr. Verstovšek, cla naj se glede na začasen proračun prestopi
na dnevni red in da naj se pravosodnemu ministru izjavi nezaupnica.
Naučni odsek
je sprejel Gliicklov predlog, po katerem naj bi sc definitivni okrajni šolski nadzorniki uvrsti po 7. letih v VIII., po 10. letih pa v VIL činovni razred. Poročevalec Kasper jc: nato izjavil, da kot poročevalec odstopi, ker se s tem sklepom onemogoči cela postava, ker temu sklepu vlada nc bi pritrdila,
MORAVSKE DEŽELNGZBORSKE VOLITVE.
Zvršilni odbor'nemških svobodomiselnih strank na Moravskem jc izdal volilen oklic za deželnozborske volitve, ki se prično v splošni kuriji v soboto. Vse stranke na Moravskem so žc svoje kandidate proglasile. V splošni kuriji razpolagajo Nemci s šestimi mandati. Dozdaj sta pripadala med nemškimi poslanci 2 nemški delavski, 2 nemški radikalni, 1 nemški ljudski in 1 poslanec nemški socialno demokratični stranki. Ob letošnjih dcželnozborskili volitvah na Moravskem kandidirajo v vseli šestih okrajih splošne kurijo vse svobodomiselne stranko, krščanski socialisti in socialni demokrati. Češki kataster v splošni kuriji obsega 14 mandatov, ki so bili dozdaj takole razdeljeni: 7 poslancev moravske katoliško narodne stranke, 5 čeških socialnih demokratov, dva češka naprednja-ka. Ob lotošnili volitvah kandidirajo v vseh volilnih okrajih katoliška narodna stranka, češka in centralistična (nemška dunajska) socialna demokracija, 6 kandidatov jc postavila češka agrarna, 5 narodno socialna, 3 češki naprednjaki in 3 češki obrtniki.
LUIIACSEVA DEMISIJA SPREJETA.
Včerajšnja Lukacseva avdijcnca pri cesarju jc trajala poldrugo uro. Lukacs je cesarju poročal o političnem položaju in o dogodkih v seji ogrskega državnega zbora dne 4. t. m., na kar jc vložil prošnjo za demisijo, ki jo jc vladar sprejel. Lukacs poroča o avdijenci, da jc cesar demisijo sprejel in da mu jo naročil, da naj vodi začasno posle naprej. Nadalje jc Lukacs izjavil, da bo vladar zaslišal ogrske politiko, a le omejeno število, najbrže lc grofa Tiszo in barona Josiko. Sodijo, da se kriza reši v 8. do 10. dneh. Ob sedanji krizi sc večkrat imenuje Ivhuen - Ucdcrva-ryjevo ime, o katerem sodijo, da bi milejše kot Tisza vlada. Opozicija so-
di, da Tisza nc postane ministrski predsednik, ker da bi to visoki krogi preprečili. Grofa Štefana Tiszo zasliši cesar v soboto v avdijenci. O Cuvaje-vera nasledniku še ni nič znanega. Ilonvcdni minister je izjavil, da cesar Tiszovi kombinaciji ne nasprotuje, a da sc še o krizi ni odločilo.
POSPEŠENA ZGRADBA ANGLEŠKIH VOJNIH LADIJ.
V	angleški zbornici je izjavil prvi lorcl admirali lete Churchill, da ker je kanadski parlament odklonil predlogo o pomnožitvi kanadskega brodovja, se mora pospešili zgradba vojnih ladij, ki se zdaj grade.
FRANCOZI SE BOJE NENADNEGA NAPADA NEMČIJE.
V	francoski zbornici, ki zdaj razpravlja o uvedbi triletne službene dobe, je bivši minister Briandovega kabineta, Andre Le-fiebre izjavil: Mogoče je, da nas Nemčija nenadoma napade. Proti takemu napadu sc moramo pripraviti, ker s tem si zagotovimo mir in to zahteva naša čast. Francija ne misli na napad, dasi ni pozabila Alzacije in Lorene.
Solkansko vprašanje.
Sestanek balkanskih državnikov. B e 1«
g r a d, 5. junija. Štirje ministrski predsed niki balkanskih držav se sestanejo v to, rek v Solunu.
Grčija in solunski sestanek. Lom
d o n, 5. junija. »Daily Telegraph« je izve del iz Soluna, da je Grčija v sestanek šti rili balkanskih ministrskih predsednikov privolila. Solun kot mesto sestanka sh predlagali Srbija in Bulgarija, kar je Ve-nizelos sprejel.
Optimizem v Peterburgu. Berolin 5. junija. Peterburški dopisnik »Tage blatta« poroča: V zunanjem ministrstvi sodijo, da se je spor balkanskih držav zelc omilil, osobilo med Srbijo in Bulgarijo Oficielni ruski krogi sodijo, da se ob se slanku ministrskih predsednikov sklen« kompromis, ne cla bi bil potreben pravorel razsodišča. Tozadevno veliko upajo na Ve nizelosa, ki z vso silo dela na to, da pre preči razpad balkanske zveze. V rusken zunanjem ministrstvu izjavljajo, da za Ge šovov odstop v sedanjem trenutku ni no benega razloga in sc tozadevno zelo ločijc ocl mnenj dunajskega in pariškega časO' pisja.
Mirna poravnava bulgarsko - grškegi
spora gotova. Sofija, 5. junija. Diploma
LISTEK.
Tri lole Mrih del.
(Pravljica iz onega sveta. — Priobčil dr. L. Lcnard.)-
(Koncc.)
V izbi je bilo liho in mračno, samo miš je škripala za omaro in svetilka je brlela na polici v kotu pred sveto podobo. Naenkrat jc pa zagledala v svetlobi blede luči, da stoji pred njo rajni gospod Jakob, prišel v izbo tiho kot duh, hodil po izbi gori in doli in videti je bil potrt in otožen. Hotela ga je vprašati, česa želi, toda beseda ji ni mogla iz grla, samo molila jc tiho in goreče za večni mir in pokoj njegove duše.
»Marjanica, daj mi tri lote svojih dobrih del!«
Natančno jc spoznala njegov glas, saj je govoril z istim poudarkom in ravnotako iskreno, kakor ko je bila pri njem pri spovedi.
»Kaj si pa odgovorila?« — vpraša Še-getačnikova mati.
»Neizrečeno milo sc mi jc storilo nad ^gospodom«. Bil je tako dober in tolažilno jc znal govoriti na dušo. Ko sem lansko zimo zbolela, prišel je v največjem snegu lc meni. Nikdar nc pozabim tega in vedno bom molila zanj.<4
»Ali si pa dala, kar je prosil?«
»Nisem vedela, kaj bi naredila. Ako pride k meni berač v božjem imenu, pa mu postrežem, če le morem. Saj jc Bog rekel: »Kdor vas sprejme, mene sprejme — in: obilno plačilo boste prejeli v nebesih.« Toda jaz sem revna vdova, šc za cikorijo mi gre včasih trda, ako bi pa ob nedeljah pri vas ne dobila kosila, bi morala zvečer tešč domov. Zemlja jc dolina solz in samo pokoro imamo tukaj, a edina moja tolažba je, da bo enkrat na onem svetu bolje. Težko jc torej kar tako odstopiti svoja dobra dela. Hotela sem odgovoriti »gospodu , da ga prosim, naj bi tudi on zame Boga prosil v nebesih ali v vicah, a predno sem mogla spraviti besede iz grla, je že prikazen izginila. Naredila sem takoj obljubo, da sc bom postila tri dni za duše v vicah in za rajnega »gospoda«, ako morda potrebuje kakšne pomoči.«
* * *
Štirinajst dni je hodil gospod Jakob po zemlji, obiskal jc vse znance in prijatelje, kar jih je imel, prikazal sc je celo svojemu rojaku kanoniku Vejačku, toda nikjer ni imela njegova prošnja uspeha. Obiskal jc svoje daljne sorodnike in dobrc^sosede, obiskal jc vse duše, katere je vojnlna poli čednosti in jih utrjeval v krščanski veri, toda povsod je bilo zaman. Nikjer ni našel človeka, ki bi 11111 popolnoma brez vsake sebične misli hotel odstopiti tri lote svojih ' dobrih del.
Njegovo koprnenje po nebeškem veselju jc postajalo vedno silnejše in njegova bolest jc naraščala od dne do clne, od minute do minute. Svela nebeška glorija je bila odvisna od ene same čiste, popolnoma nesebične misli, toda med tolikim številom njegovih prijateljev in znancev, samih dobrih krščanskih ljudi, ni našel niti enega, ki bi bil zmožen tega heroičnega čina. Kakor hitro jc kdo odprl usta in mu hotel odgovoriti dobro tolažilno besedo, že se jc kot temna senca, kot zapeljivka iz raja, prikazala v ozadju umazana človeška sebičnost.
Sedaj šele je spoznal gospod Jakob naš grešni človeški rod v njegovi nagoti in grenko je občutil proklclslvo božje, ki leži človeški rod.
Ves potrt in otožen se je vrnil koncem štirinajstega dne nazaj k mostu, kjer sveti Mihael tehta človeške duše.
Božji angel ga jc pogledal dolgo in resno, razumel jc njegov položaj in čutil z njegovo revo. Toda sklepi božji so nepremakljivi, in po lem ncovrgljivem sklepu božjem mora dobrota premagati zlobo, milost greh, nesebičnost sebičnost.
Nisi našel duše na zemlji?- — vprašal jc arfgcl božji.
Nisem jc našel v svojem kraju, kakor sem jc tudi iskal.-
»In za zveličanje je nisi našel!
■Niti za sveje nebeško zveličanje nisem našel nesebične dušc,»
»To je človeški rod!«
»Bog mu bodi milostljiv!«
»Božja sodba je nepremakljiva in m preostane drugega, kakor da stopiš tu po leg tehtnice in prosiš duše, ki bodo pri hajalc tehtat svoja dela, da ti katera od
stopi tri lote svojih dobrih del.«
* * *
Tako je moral gospod Jakob stati po leg tehtnice božje in prositi duše, ki s( prihajale tehtal svoja dela, da mu kateri odstopi tri lote svojih dobrih del.
Težko in grenko jc to bito za rajneg» gospoda župnika Jakoba. Saj jc bil gorenj, ska korenina in v njegovi duši jc bil glo boko urezan ponos gorenjskega kmeta, k gre raje v tretjo faro po posojilo, kakor dč. bi si ga vzel iz domače posojilnice, samr. da bi nikdo tega nc zvedel; ki se bo hvali z dobro letino, tudi ako mu uima vzanu ves pridelek in ko nese zadnjo vrečo sor-žice v malin, zatrjuje sosedu, cla ima doma še polne kašče.
Težko jc bilo torej stali gospodu Ja«. kobu na mostu precl nebeškim angelom peklo ga jc koprnenje po nebeškem veselju in sram ga jc bilo, ko so prihajali mimo njega njegovi znanci in prijatelji, njegovi bivši župljani, katere jc nekoč s prižnice in v spovcdnici svaril in opominjat, ne-dolžni otroci, katere jc učil v šoli.
Malokalera duša je šla takoj čez most v nebesa, večina jc morala še poprej poravnali ostanke starih računov v vicah.
tični krogi upajo v mirno poravnavo bul-garsko-grškcga konflikta. Bulgarija stoji slejkoprej na stališču, naj o pripadnosti Soluna odloči vseh šest velesil. Nikakor pa ne privoli Bulgarija v to, da bi velesile razsojale tudi o pripadnosti Seresa, Drame in Kavalle, ki morajo ostati Bulgariji.
Rumuni tudi upajo v sporazum. B u -k a r e š t, 5. junija. Tu smatrajo Gešovovo demisijo za ugodno znamenje skorajšnjega sporazuma med zavezniki.
Med Srbi in Bulgari ni bilo spopada. Sofija, 5. junija. »Agence Telegraphi-que Bulgare« poroča, da se v Šlipu, od koder so se Srbi umaknili, ni nič zgodilo. Bulgarskim vojakom je strogo ukazano, da se morajo vsakemu spopadu izogniti.
Kabinetna kriza v Bulgariji. Pariz, 5. junija. »Matinu« se iz Sofije poroča, da je car Ferdinand konferiral z Genadievom, vodjo stambulovcev. — Malinov in Rado-slavov sta izjavila, da demisija Gešovova sedaj ni oportunna in svetovala, naj ostane na vladi. Vendar je mogoče, da se ministrstvo rekonstruira z dr. Danevom na čelu ali pa da se sestavi koalicijsko ministrstvo z Malinovom.
Bulgari obiskujejo grške ladje. Solun, 5. junija. Velik del grškega brodovja, in sicer 13 oklopnic, med njimi »Averov« in več torpedovk, je zasidranih v tukajšnjem pristanišču. Del brodovja odrine jutri v Lemnos. Bulgarska generala Ivanov in Hesapčev sta si včeraj ogledala oklopnico »Averov«,
Vprašanje demobilizacije turške armade. Carigrad, 5. junija. Poročila o neposrednem odpustu armade pri Čataldži in na Gallipoliju in o zopetni otvoritvi orientske železnice smatrajo poučeni krogi za prenagljena. Dozdaj so odpustili domov le pomožne čete, na vrsto pridejo zdaj čete v glavnem mestu in v okolici. Armado, ki šteje sedaj nad 200.000 mož, med njimi 50.000 konjenikov, odpuste šele, ko se bulgarska armada popolnoma umakne, kar se je že pričelo. Turčija je sicer že vse pripravila, da se armada odpošlje po morju in železnici v svoje posadke in da se zopet otvori orientska železnica, a prej se to ne zgodi, dokler se ne odloči spor med balkanskimi zavezniki.
V Carigradu se boje častnikov. C a r i-g ra d, 5, junija. Listi poročajo, da jc došlo v Carigrad veliko častnikov, ki jim dopust ni bil dovoljen. Vlada je zato tozadevne Dredpise poojstrila.
Vprašanje egejskih otokov. London, 5. junija. Glede egejskih otokov se diplo-matična pogajanja nadaljujejo. Anglija, ki nastopa za to, da Grčija dobi vse otoke, se sporazumlja z Nemčijo, ki hoče nekaj otokov Turčiji ohraniti. Vendar bo Grčija vsaj rodovitnejše otoke dobila. Drugo vprašanje pa je, ali naj Italija otoke, ki jih ima zasedene, vrne Turčiji ali velesilam kot »konkurzni masi«. Sicer pa Italija otokov tako hitro ne bo vrnila, ker je v Cire-najiki še polno turških čet. Vrhtega zahteva javno mnenje vsaj otok Rhodos za Italijo. Po pariških informacijah se tozadevna pogajanja med Italijo in Grčijo ugodno nadaljujejo in so že daleč uspela.
Vprašanje južnoalbanske meje. London, 5. junija. Pogajanja glede južnoalban-skih mej med Italijo in Grčijo na eni in Italijo in Francijo na drugi strani so baje že ugodno zaključena.
Dnevne novice.
-f C. kr. deželni šolski svet. Danes je bila prva seja c. kr. deželnega šolskega
Gospod Jakob sc je najprej približal neki čisto neznani duši, nekemu bivšemu paganu z Nove Gvineje, ki je na smrtni postelji prejel sveti krst. Lažje mu je bilo prositi tujca kot domačina po dogodkih, katere je doživel v svojem kraju. Zamorec je bil z veliko prijaznostjo pripravljen ustreči tujemu gospodu, a kaj, ko se je iz-preobrnil šele na smrtni postelji in ni imel veliko zasluženega za nebesa. Komaj toliko, da so se mu odprla nebeška vrata.
Prišel je nek samomorilec, ki se je skesal, ko mu je dobesedno voda tekla v grlo. Utopil se je namreč v Donavi. Gospod Jakob je bil srčno vesel, da se je iz-preobrnil v zadnjem trenotku, a ni se mogel odločiti, da bi ga poprosil miloščine.
Potem je prišel Jože iz Sloke beke, katerega je v hribih zmečkal hlod. Bil je ravno poprejšnjo nedeljo pri spovedi in desna skodelica je pri njem zmagala. Gospod Jakob se jc srčno razveselil, ko ga je zagledal, nagovoril ga je in Jože jc bil istotako vzradoščen, a ko ga je poprosil tri lote dobrih del, se je Jože naredil kot da bi ga ne slišal, poslovil se je naglo in odšel v nebesa.
Kdo bi mu zameril! Saj se je moral s trdim delom, z drvarenjem v Črnem logu, prislužiti nebeško veselje.
Tako je šlo vedno naprej. Eden ni imel sam dovolj, drugega se ni upal pioiiti, tretji ni imel časa ustreči. Gospodovo ko-prnenje je pa naraščalo vedno bolj in njegova bolest je postajala vedno bolj pereča.
Tu sc ie zgodilo štirinajsti dan, odkar
sveta po novi sestavi. Predsednik eksce-lenca baron Schvvarz je pozdravil stare člane in novega člana, zastopnika učitelj-stva Adolfa Sadarja. Izstopivšemu članu ravnatelju Černivcu sc je izrekla zahvala za njegovo mnogoletno delovanje v c. kr. deželnem šolskem svetu, ki se je zabeležila v zapisniku.
Občinske volitve v Lešah so sc izvršile prav tako mirno kakor v Mošnjah. Vsi naši odborniki in namestniki so zmagali.	•
-j- Upravni svet dolenjskih zelcznic. Namesto izstopivšega člana upravnega sveta dolenjskih železnic dr, Ivana Tavčarja je imenovan državni poslanec prof. Evgen Jarc kot zastopnik državne uprave.
Pisatelj Rosegger je zapravil milost vsenemcev, ker odločno obsoja divjanje »patentiranih Tevlonav«, proti katoliškemu nemškemu dijaštvu o Binkoštih v Gradcu. Očitajo mu nedoslednost in neznačajnost, čeprav je pripomogel nemški šolski družbi do milijonov. Pravijo, da si pripravlja pot v gospodsko zbornico.
-!- Nerazumljivo. Padec velikega goljufa Lukacsa na Ogrskem ni zbudil v vodilnem avstrijskem nemškem časopisju pravega odmeva. Očividno je tem ljudem žal, da se je zgodilo nekaj, kar bi utegnilo razmere na Mažarskem temeljito sanirati. Čudno pa je, da niti tisti krogi, ki so se nekdaj v prvi vrsti zoper mažarsko gnji-lobo bojevali, niso nad razkritji v procesu Lukacs-Desy in njihovimi posledicami nič kaj navdušeni. Vse moči so na delu, da bi se sedanji režim na Ogrskem kljub njegovemu moralnemu polomu vzdržal dalje, kvečjem v omiljeni obliki. Ostane naj na krmilu stranka, ki si je vlado v nesrečni ogrski deželi prisleparila z milijoni Ogrske banke in Hrvatski podarila Čuvaja. To je baje v interesu monarhije. Žalosten dokaz, da v Avstriji ne mislijo na izpremembo dosedanjega zistema, čeprav nam prizadeva vsak dan globlje rane. Zdaj priporočajo na Ogrskem »prehodno stanje«. To se pravi, da se hočejo merodajni krogi zopet zadovoljiti s slavno »fortvurštlarijo«. Jn vendar že slepec vidi, d? nas ne more rešiti nič drugega, kakor radikalna in hitra operacija.
-!- »Bie siidslavdschs Frage im Habsburger Reioehe von E. W. Seton-Watson.« (Scotus Viator.) Verlag von Meyer & Jesscn, Berlin. R. W. Seton-Watson, znan pod psevdonimom Scotus Viator, uživa na Angleškem sloves najboljšega poznavalca jugoslovanskega vprašanja in balkanskega problema. Pred dvema letoma jc izšla njegova knjiga, ki je jugoslovanskemu vprašanju takorekoč šele položila temelj in jo sedaj dobimo v nemškem prevodu. Gotovo je, da bo najširše kroge, ki umejo nemščino, ob sedanjih političnih razmerah živo zanimala, zlasti šc zato, ker popolnoma preurejen in spopolnjen prevod lahko smatramo za novo knjigo. Knjigi, ki jc bila že, ko jc izšla, vc-leaktualna, so dogodki v svetovni zgodovini v kratkem času pripomogli šc do večje aktualnosti v taki meri, kakor se je to šele redkokdaj pripetilo. Pisatelj razpravlja sicer samo o delu jugoslovanskega vprašanja — čeprav v uvodu obravnava to vprašanje kot celoto — namreč o Jugoslovanih, živečih pod žczlom Habsburžanov, vendar pa temeljito opisuje politično, narodnostno, kulturelno in gospodarsko stran tega problema ter kaže jasno na važnost vprašanja za avstro - ogrsko monarhijo in vsled tega tudi za osred-
jc stal gospod .Jakob pred nebeškim mostom, da jc prišla gori s sveta črtaličeva Manica iz Podglobeli v Grobeljski fari na Dolenjskem, katero je gospod Jakob, ko je bil za kaplana v Grobeljih, pripravil za prvo sveto obhajilo. Spoznal jo je takoj, ker je bila ravnotako lepa in nedolžna, kako'- takrat in ravnotako resno-veselo jc izgledala. Pa je bilo že od tega nad štirideset let!
S sabo je imela precejšnjo košarico dobrih del, napak in slabosti pa malo ali skoraj nič. Kako bi tudi utegnila grešiti! Očeta ni poznala, nikdo ni vedel in tudi njena mati ji ni hotela povedati, kako se je imenoval. V bolesti je bila utrjena od pivih korakov, trdo življenje jc bi! njen delež in sladkosti sveta so ji biie neznana knjiga. Delala je in trpela, prijatelja ni imek med ljudmi, vendar ni nikdar celo njeno življenje nezaupanje do bližnjega seglo v njeno srce. Nikdar ni zaklenila /t-danice, katero je podedovala po materi, ako je zvečer na trati pred hišo lupila krompir, ni nikdar, ko sc je stemnilo, postavila locanjc v vežo, ampak je pustila čez noč kakor jc bilo. Tako zaupanje j« imela v človeštvo, da ji ni niti trenotek stopila v srce misel, da bi jo mogel kdo okrasii! In res, Bog ni dopustil, da bi ji hudoben človek storil krivico, kajti človek je dober samo, ako s celo silo verujemo vanj. Bog, ki jc preprostim obljubil nebeško kraljestvo, je tudi Črtaličevi Manici odpil na stežaj rajska vrata.
Tudi Manica ic takoi spoznala go-
nje evropske države in za vso Evropo, tako da nam razloži in opraviči postopanje avstro - ogrske monarhije za časa vojne na Balkanu. Jasno so naslikane žc v izvirniku zemljepisne, narodopisne, zgodovinsko in ustavne razmere Hrvaške, Dalmacije in Bosne, v obeh poglavjih pa, ki sta nemškemu prevodu dodani, »e 1; opis nadaljuje do najnovejše dobe in se rišejo prepričevalno vse dalekosežne posledice za habsburško državo ter je napravljena tudi že nekaka bilanca balkanske vojne s tem, da se pregnantno ugotavljajo iz vojne sledeča dejstva, možnosti, verojetnosti in neobhodnosti, vse to v kratkem povzetku. Zlasti zanimivi so nazori glede morebitne spremembe v clržavnopravni sestavi in vsled tega v bodočem mednarodnem stališču habsburške monarhije.
Električna »Zarja«. O deželnih električnih projektih je napisal v ! »Zarji« zastopnik tvrdke Siemens & ! Schuckcrt v Sarajevu g. A. Stcbi član- i kc, v katerih prodaja sodrugom svojo ! modrost in napada na koncu na grd način g. dr. E. Lampeta. Ne spuščamo sc v polemiko; le na kratko omenimo, da so vsi podatki o projektih deželnega odbora, s katerim g. štebi računa, napačni. Zanimivo bi pa bilo vedeti, v koliko jc tvrdka Siemens & Schuckcrt sama v zvezi s temi članki svojega uslužbenca.
+ Velikovški katehet Almer se je popolnoma vdinjai nemško - nacijo-nalnim organizacijam; postal je stalen.. slavnostni govornik pri njihovih prireditvah Tako je tudi 1. t. m. govoril na občnem zboru šulferajnovih podružnic v Slovenski Bistrici. Slikal je slovansko nevarnost kakor pristen nemški zagrizencc in na podlagi svetega pisma in evangelija dokazoval, kako jc vsakdo dolžan delati za sveto nemško stvar. Pozival je navzoče, naj gredo z zborovanja kot propovedniki in oznnnjcval-ci nemške misli. Neizrečeno bi ga veselilo, ako bi s svojim govorom kaj doprinesel za prospeh nomštva, kakor ne bo nikdar pozabil ljubeznivega sprejema v Slovenski Bistrici, na tleh, na katere grozeče pritiska narodni nasprotnik. Almerjev govor ni zgrešil svojega cilja in župan Stigcr in nad-učitelj Schiestl sta se mu zahvalila za ogenj, ki ga je prinesel v Slovensko Bistrico. Saj bi človek nič ne rekel, ako bi Almer govoril tako na starih in pravih pemških tleh, s katerih bi Nemce kak drug narod izzival. Da, v takih razmerah je tudi duhovnikova dolžnost z vsemi močmi nastopiti za narodno. za ljudsko stvar. Toda, Slovenska Bistrica, gospod Almer, vendar niso nemška,tla. Tu ne gre za izzivanje Nemcev z njih rodne grude, marveč obratno: Nemci so skušajo popolnoma polastiti stare slovenske zemlje in zadnjega Slovenca pregnati z njegove posesti, ako noče postati izdajalec lastnega naroda. V tak narodni boj pa nc spada katoliška duhovniška suknja, pa naj jo nosi tudi sam gospod Al- 1 mer. Pa tudi dokazi iz svetega pisma in evangelija no spadajo na take shode. Gospod Almer bi prav storil, ako bi ob svojih bodočih nemško - nacijo-nalnih bojnih pohodih na slovenskih tleh ne nastopal kot katoliški duhovnik. marveč kot navaden hujskač a la Malik ter sc tudi posluževal argumentov, kakršnih so poslužuje le ta. Potem
spoda Jakoba, kajti celo življenje se ga je spominjala ir. vsak večer je zanj molila. Niti trenotek ji ni preširna misel stopila v dušo, ko ga je zagledala, da mora pred nebeškimi vratmi takorekoč prositi miloščine. Njeno veselje je bilo čisto in veliko, ker je občutila do njega velik dolg hvaležnosti, celo življenje je molila, da bi se mogla še enkrat zahvaliti in umrla je s tem gorečim koprnenjem v srcu:
To pa zato......
Hodila je v šolo, rastla je naglo in bujno kot beka ob vodi, toda njen razum se je razvijal počasi. Drugi otroci iz njenega razreda so znali že polovico katekizma, ko se je ona šele s težavo naučila očenaš in češčenamarijo, pa še tega ni veliko razumela. Samo to je razumela, da nc sme nikomur storiti hudega, ker tudi njo boli, ako ji kdo stori kaj hudega, in, ker smo vsi otroci istega Boga v nebesih.
Toda gospod kaplan v Grobeljih jc bil natančen gospod, ki ni pustil otroka k obhajilu, ako ni zn?l vsaj polovico katekizma. Polovica otrok je šla k prvemu svetemu obhajilu, drugo leto pa druga polovica, zaostali so samo Francelj, Boštjan in Luko, pa Erbežnikcva Katrca, ki so bili najbolj porednfo pa črtaličeva Manica, ki ni znala katekizma.
Tretje leto je prišel gospod Jakob za kaplana v Grobeljc. Manica jc bila močna in razvita, da je z lahkoto nesla pol mernika rži v malin, katekizma sc pa ni mogla naučiti. Plakala ie cclc noči, ker ic mislila,
ne bomo Imeli nič proti njegovim nemškonacionalnim nastopom.
—	Cesarski svetnik Franc Dober* let, načelnik Kranjske zveze gasilnih društev, je radi svoje visoke starosti odstopil.
—	Iz škofje Loke. Cesto škofja Loka—kolodvor so pričeli graditi pretekli teden. Ko bode dograjena, se bo promet Škofje Loke precej povzdignil. — Starološko cerkev so zelo lepo preslikali. Tudi oltarji se bodo popolnoma prenovili.
—	Zrelostne izkušnje na idrijski realki bodo dne 0., 10., 11. in 12. t. m. Priglasilo se jc 25 kandidatov.
—	Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Amalija Sever, Dobrova; Marija Zakraj-šck, Metlika; Ivan Primožič, nadučitelj, Mel \inje; 1'riderik Kosin, Gorenje Jezero; Antc n Krištof, Radomlje; Gabrijela Šimence, Zalog; Avgusta Klančar, nadučiteljica in Angela Kcnda, Kamnik; Adam Draxler, Planina pri Črnomlju; Felicita Poljšak in Julijana Luschutzki, Suhor; A. Cerar, Čer-nuče; Kunaver in Lončar, Marija Vider in Milan Vencajz, Spodnja Šiška; Friderik Dermelj, nadučitelj, Višnja gora; Terezija Furlan, Šmartin pri Litiji; Marija Hirsch-mann, Arnbrus; začasno se vpokoji Ana Movs; A. Ambrožič jc nastavljen pri prvi mestni deški šoli v Ljubljani; stalno mesto suplenta sc opusti. Julija Kalin se premesti na Podkraj. Na ljudski šoli na Viču se ustanovi mesto veroučitelja; v Malem Slatniku se ustanovi dvorazrednica; urede se šolske razmere na Planini pri Rakeku; ustanovi se dvorazrednica v Stranjah. V Knežaku se zgradi nova štirirazrednica, tudi za Bač.
—	Postajcnačelnik v Postojni, Franc Cvek, je imenovan za načelnika v Opatijo.
—	Igle na ženskih klobukih na železnicah prepovedane. Glasom odloka c. kr. železniškega ministrstva od 18. aprila 1913, št. 6489, je prepovedano na avstrijskih železnicah nositi v klobukih nezavarovane igle. Osebe, ki kršijo to prepoved, se morejo izključiti od vožnje in zapadejo kazni od 2 do 200 kron ali zaporu od 6 ur do 14 dni.
—	Smrt v tujini. Iz Amerike poročajo: Umrl je v Jolietu rojak Anton Samec, star 26 let, doma iz Šmarja na Dolenjskem. Istolaui je umrl rojak Mihael Likovič, star 38 let, iz župnije Dragatuš na Dolenjskem. Popolnoma zmečkalo je v rudniku Ely Min. rojaka. Antona Pogorelca. Zapušča soprogo in osem otrok. V Jolietu je umrl 40 let stari rojak Štefan Ivochevar. V Wallep Ilarison Co. Tex je umrl Slovenec Jožo Goltnik, rodom Šlajerc, star 37 let. V Chistrolmu je umrla gospa Margareta Korbar.
—	Požar. Na Lancovem pri Radovljici je v noči od srede na četrtek izbruhnil pri g. županu Ivanu Derni-ču velikanski požar, ki jc povzročil ogromno škodo.
—	Novice iz Kranja. Dne 5. junija, ob štirih zjutraj je umrl pod mestom kramar Peter Bajželj. — Trafika, ki je bila v gostilni »Pri Triglavu« pod mestom je prenehala, ker jo je finančna uprava opustila. Letošnje pismene zrelostne izkušnje na tukajšnji gimnaziji se ^Plčno prihodnji ponedelek, dne 9. t. m. — Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je z odlokom štev. 14.991 g. T. Pavšlarju podaljšalo koncesijo za veliko električno napravo na Jami pod Kranjem do konca leta 1915.
da nikdar ne bo smela k prvemu svetemu obhajilu, a gospod jo v šoli pokliče k mizi, vpraša s katekizma; veliko ni znala odgovoriti, a gospod se ni jezil; prijazen ji
je rekel:
»Pojdeš k svetemu obhajilu, dobro si pripravljena, četudi vsega ne znaš, pa imaš toliko več ljubezni do Boga. Ostani vedno
taka!«
Te besede si je zapomnila Manica celo življenje. Gospod Jakob je bil kmalu prestavljen na Gorenjsko, toda Manica ga ni pozabila nobenega dne.
Gospod Jakob pristopi k Manici ter jo poprosi:
»Daj mi tri lote dobrih del!«
Manica ni bila niti presenečena, niti v zadregi, nobena samozadovoljna misel ni segla v njeno srce, da jo gospod prosi za dobra dela in najmanjša sebičnost ni ska. lila njene dufo. Z istim naravnim izrazom glasu odvrns:
»Tukaj jih imate, kar jih je v košarici, pa si izberite, kolikor vam jih je potreba. Nad petdeset let sem trpela na zemlji; če nama zmanjka, se vrnem pa zopet doli, da si še kaj pridobim. Saj še ni zmanjkalo trpljenja na zemlji, hvala Bogu!«
Nebeška vrata so se odprla, gospod Jaka in Črtaličeva Manica sta vstopila v rajsko veselje in v zboru svetnikov je za-orila večnn. pesem na slavo Bogu pravičnemu in usmiljenemu.
Konferenca sodalttatls za ribniško dekanijo bo v sredo, dne 11. junija ob pol 11. uri v Vel. Poljanah.
—	Ostuden napad. Z ozirom na notico, priobčeno pod tem naslovom, izjavljamo, da g. deželni glavar dr. šusteršič ni s to notico v nobeni zvezi. Podatke smo dobili od njegove pisarne in ponavljamo, da so vseskozi resnični. Sklepna opazka notice je pa uredniška, ker ne le dr. šusteršič osebno, marveč tudi njegova pisarna odklanja vsuko reklamo.
Nošnja društvenih znakov v šoli. C. kr. deželni šolski svet, jc prepovedal z odlokom z dne 19. maja t. 1., št. 2987, vsem učiteljem in veroučiteljem med izvrševanjem njihove službe v šoli nositi na vidnem mestu vse društvene znake.
—- Aretacije v Dalmaciji. V Šibe-
niku so dne 4. t. m. zaprli Josipa dc Filippisa, c. kr. finančnega višjega ro-spicienta v pokoju, ker da je govoril proti avstrijski politiki. -— lz Splita pa poročajo, da so v ponedeljek tam izpustili iz ječe Ljubomira Petriča, toženega zaradi razžaljenja veličanstva, potem ko je bil položil 3000 lv varščine.
—	Vohunstvo v Sarajevu. Pri poslancu Grdjiču je bila hišna preiskava in Grdjič pozvan na redarski urad, ki ga je zaslišal, a pustil na svobodi. Govori se, da jc Grdjič zapleten v vohunstvo.
—	Hišne preiskave v Gdlnju. Pro-šli petek jc bila hišna preiskava v stanovanju dijaka Antona Čurina v Gdi-nju. Zaplenili so nekaj spisov. Čurin je bil pred par meseci o priliki Julci-čevega atentata obenem z Alfircvičcm in Filipičem aretiran in zaprt.
—	Vojaško veteransko društvo na Brezovici pri Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. junija v prostorih g. Franca Velkavrha, trgovca in gostilničarja (po domače pri »Škaudru«) na Brezovici pri Ljubljani veliko društveno v c s e 1 i c o. Društvo bode preskrbelo slavnemu dobrodošlemu občinstvu in prijateljem društva raznotere zabave, kakor s šalivo pošto, šalivo dražbo, src-čolovom, s streljanjem za stavo, s spuščanjem zrakoplova prosto zabavo in drugo. V mraku urnetalni ogenj. Razen lepega sprehoda iz Ljubljane po lepi tržaški cesti na Brezovico, so tudi k temu primerni železniški vlaki iz Ljubljane na Brezovico, in sicer: Prvi odide iz Ljubljane ob 1. uri 6 minut in drugi ob i. uri 18 minut popoldne. Še primernejši vlaki odhajajo tudi zvečer v Ljubljano. Prvi odide iz Brezovice ob 6. uri 8 minut, drugi ob 7. uri 11 min., tretji ob 9. uri 25 minut ln zadnji ob 11. uri 31 minut ponoči.
—	Izgubljena denarnica. Med vožnjo od Turjaka do Škofeljce se je izgubila denarnica z nekaj denarjem. Najditelj naj jo izroči proti primerni nagradi v hotelu »Stadt Wien«, v pisarni dr. Zirovnika.
Primorske vesli.
p Zidarji letos brez posla. Zidarji fz goriške okolico so letos skoro vsi brez dela. Zidarskih zaslužkov jc sploh letos na Goriškem tako malo, kakor jih že mnogo let ni bilo. Mojstri, ki so imeli včasih po 300 do 400 delavcev, jih imajo letos komaj po 20 do 30. Mnogi so se poprijeli kmečkega dela. Vzrok pomanjkanja zidarskega dela je denarna mizerija.
p Duhovnik na eni župniji 58 let.
G. Josip Mašera, vikar v Št. Mauru, jc starosta, slovenske duhovščine v goriški škofiji. Šteje 84 let. Najbolj zanimivo je dejstvo, da je v Št. Mauru nepretrgoma že celih 53 let. Je pa šc čil in krepak in tamošnje ljudstvo ga ima kot za svojega »očka«.
p Za mladino v Gorici. Prihodnje Šolsko leto se otvori v Gorici slovensko sirotišče. Obenem otvorijo slovenski dekliški zavod za učenke in dijakinje, ki obiskujejo slovenske šole v Gorici. Zavod bodo vodile šolske sestre in bo imel namen vzgajati dekleta v krščanskem in narodnem duhu. Zavod bo polagal važnost tudi na telesno vzgojo ženske mladine.
p 82 letni starček — arestant. V kaznilnico v Gradiški so prepeljali iz zaporov v Gorici 82 let starega Valentina Jazbeca iz Komna. Pri letošnjem porotnem zasedanju je bil obsojen radi tatvine in sleparstva na tri leta ječe. Čuden starček!
p Nov parnik. Parobrodna družba D. Tripkovič v Trstu ima sedaj 28 par-nikov, med temi 15 velikih prekomor-skili. V sredo je zdrknila v morje pri Sv. Roku pri Trstu velika ladja »Nu-midija«, ki bo last Tripkovičeve družbe. Ladja bo imela stroj za 2500 konjskih sil, kar bo dalo 11 milj brzine na uro; vsebine pa ima 8250 tunela L.
Koroške novice.
k Krematorij v Celovcu. Celovški župan dr. Melnic je na nekem volilnem shodu v Celovcu povedal, da ima občina že določen prostor za zgradbo sežigališča za mrliče. Sam pa, je rekel, se bo dal pokopati po — starem obredu. Celovška občina si tak šport že sme dovoliti, ker je v dvakratnih obrokih najela 18 milijonov K posjila, za katerega mora jamčiti dežela.
k Nove maše na slovenskem Koroškem. Prvo sv. mašo bodo darovali letos sledeči Slovenci: K a n d u t Ciril dne 20. julija v Maloščah; pridiguje g. Andrej Sadjak. — M alej Ignac dne 27. julija v Šmihelu nad Pliberkom; pridiguje g. dr. Rožman Gregor. — Z u 1 e c h n e r Feliks dne 20. julija v Mohličah; pridiguje g. Hribar Josip.
k Reprezentiran je na slovensko župnijo Brnca pri Beljaku g. Franc L a s s c r, kn. šk. dvorni kaplan v Celovcu.
štajerske novice.
š Dva vojaška samoumora na en dan.
V Franc Jožefovi vojašnici v Gradcu se je 5. t. m. zjutraj ustreli! infanterist Berg-moser; zadel se je s krcgljo iz službene puške kraj srca. Opoldne istega dne pa se je v ravnotej vojašnici ustrelil neki infanterist 12. stotnije 7. pešpolka. Zadel sc jc v vrat. Umirajočega so ga spravili v vojaško bolnišnico.
Rožne sivsri.
Zaročenkin oče ga je spoznal. Še
kot mlad častnik generalnega štaba je bil Redi zaročen s hčerko generala, ki je načeloval važnemu oddelku generalnega štaba. O prvem Božiču, ki sta ga zaročenca skupaj praznovala, je Redi zaročenki podaril dragocen nakit z bri-Ijanti, dočim mu je nevesta dala lc dvanajstorico žepnih robčkov, ki jih jc bila sama navezla. Družina generalova namreč ni imela posebno veliko lastnega premoženja. Generalu drago darilo ni zelo ugajalo; zdelo sc mu je, da ni v pravem razmerju z dohodki mladega častnika. Šol je k zlalninarju in tam zvedel, da je Redi kupil nakit na obroke. Doznal pa je tudi, da se jc Redi zaničljivo izražal o darilu svoje zaročenke, češ, da take malenkosti ne more rabiti. To jc očeta potrdilo v mnenju, ki ga je itak žc imel o svojem »bodočem« zetu, katerega je smatral za breznačajneža. Po hudem boju z ženo in hčerko sc jo generalu posrečilo zaroko razdreti. Še mnogo let pozneje je dekle obžalovalo, da je zavoljo očeta izgubilo tako sijanjo partijo. Ostala jo ncomožena. Oče jc umrl kot brigadir v Gradcu. O Redlu je sodil prav!
Vnukinjo živo pokopala je v Win-diseh Ritzu pri Berolinu GOletna Rich-ter: Pokopala jc štiriletno hčerko svojega sina oh robu nekega gozda. Ko so strašen čin babice čez eno uro zasledili, je bila deklica žc mrtva. Babica, ki se ji jo moralo zmešati, jc rekla, da liočc še ostala dva otroka svojega sina umoriti.
Strašna vročina, viharji, strela ubila veliko ljudi. Iz Berolina so poroča, cla znaša vročina v Berolinu 35° C. Iz Cele Nemčije dohajajo poročila o strašnih nevihtah. Iz Lotzena na zahodnem Pruskem poročajo, da jc na vojaškem vežbališču Arys zadela strela 24 vojakov pešcev, pet jih je umrlo, 19 jih pa leži nevarno poškodovanih v lopnem lazaretu, V okolici Koblenza sc jo. utrgal oblak, kar jc povzročilo, cla jc dolina mod Koblenzom in Rohnsom popolnoma opustošena. Železniški tir je zasut z naplavom dva metra visoko, vsled česar so morali promet prekiniti. Voda jc poplavila ceste v Rehnsu. Na stotine ptujcev je moralo v Koblcnzu ostati, ker se niso mogli naprej po železnici peljati. Strela je. ob tem viharju ubila 6 oseb, toča, ki je padala 20 minut v okrožju Eiffel, je žstev popolnoma uničila, tucli v vinogradih ob zgornji Reni so napravili viharji velikansko škodo. V SolJu na Tirolskem jo strela udarila v drevo, pocl katerim so tri osobo vedrile. Dve sta bili takoj mrtvi, tretja pa nevarno poškodovana. Vojaškega stražnika Vaclava Hovvra-neka pri Litomoricah (Češko) je ubila strela. V Bilki - Szlacliccki pri Lvovu jc pa 4. t. m. ob hudi nevihti strela zadela osem oseb, pet jih je bilo takoj mrtvih, iri so nevarno obžgane.
Cela vojska proti roparjem. Ob rumunski meji blizu Brašova na Scdmo-graškem rokovnjači žc delj časa tolpa dvanajstero rumunskih tolovajev, oboroženih od pet do glave. Izvršila je v Rumuniji in na Sedmograškem cclo rslo drznih ropov ter postrelila mnogo orožnikov, ki so jo zasledovali, Zdaj jc poslala ogrska vlada proti roparjem sto orožnikov in dva bataljona pehote, rumunska pa 120 orožnikov in štiri pehotne bataljone. Ta vojska ho roparje pri Predealu obkolila in jih prijela Sive ali mrlve.
Redlov naslednik. Za načelnika generalnega štaba 8. armadnega zbora bo imenovan polkovnik generalnega štaba Ljude-vit Siindermann, kakor poroča »Bohemia«.
Briand ponesrečil. Avtomobil bivšega francoskega ministrskega predsednika Bri-anda je prekucnil v vasi Chaignes neki tovorni avtomobil. Briand, njegov šofer in šofer tovornega avtomobila so ranjeni. Briand je precej nevarno ranjen. Njegov avtomobil jc popolnoma razbit.
M je vesli.
AFERA REDL ČEDALJEBOLJ ŠKANDALOZNA.
Dunaj, 6. junija. V včerajšnji seji budgetnega odseka je poslanec S c i t z kritiziral odgovor ministra Gcorgija na interpelacije glede Redlove afere. Minister najbistvenejših točk ni pojasnil. Redi je glasom ministrove izjave čisto slučajno prišel na Dunaj in vojaška oblast jc isti dan čisto slučajno njegovo krivdo dognala, ga je pa pustila cel dan pri miru in ga šla sele opolnoči aretirat, se pa nato oddaljila, dasi je vedela, da se hoče sam usmrtiti, in se vrnila, ko je bil mrtev, — »Zeit« piše, da je Georgijcv odgovor napravil neugoden vtis. Vojaška komisija ima na samo-umoru gotovo precej krivde. Afera z dr. Pollakom je jako misteriozna. Redi je že 14 let. živel daleč čez svoje razmere, kar bi bilo jako čudno, če ne bi bil že takrat izvrševal špionaže. Da Redi ni imel zvez z Jandričem in nima komplicov, se morebiti ne da dokazati, s tem pa šc ni rečeno, da teh zvez ni bilo. Minister pa jc včeraj izda!, da je F.cdl tudi za druge države vohunil. Izjavo Georgija kritikujc sploh vse časopisje. : Arbeiter-Zeitung« jc bila za-raditega konfiscirana. — »Zeit« poroča iz Zagreba, dr. se je prva sled Redlovega vohunjenja zasledila v Zagrebu. Tu so namreč nedolgo tega aretirali nekega. K op p -K e p p a, ki je Finec po rodu, in sc je v Zagrebu izdajal za agenta neke tuje zavarovalnice. Stotnik-avditot dr. Kres-nik je dognal, da je ta mo^vohun in da je v zvezi s špionom Bravura v Budimpešti, ki se jc izdajal za »profesorja jezikov«. Pri Kopp-Keppu so našli korespondenco, na podlagi katere se je obrnil sum vohunstva na Redla. Morebiti so s tem v zvezi tudi aretacije nekih častnikov v Zagrebu, o katerih se govori. Vest, cla so aretirali tri višje častnike na Dunaju, se vzdržuje.
Peterburg, 6. junija. »Ruskaja Molva« piše, .da jc Redi tako za časa aneksijske krize, kakor tudi ob sedanji balkanski krizi s svojo špionažo Rusiji izredno veliko koristil. Rusija je bila v vsakem momentu o najmanjši izpremembi v avstro-ogrski armadi obveščena, kakor tudi o njenem razmeščanju na meji in o vojnih načrtih, tako da jc Rusija po tem uravnavala tudi svoje diplomatično postopanje. Ker je Avstro-Ogrska videla, da Rusija vsako njeno vojaško odredbo paralizuje, ni mogla tako nastopati kakor bi želela in je zato morala v bistvenih rečeh velikokrat popustiti.
Peterburg, 6. junija. Samoumor rit-mojstra Kuzmina jc brezdvoma v zvezi s špionažo.
KONFERENCA POSLANIKOV IMA UGODNE REZULTATE.
Londc-n, 6. iunija. (Reuter.) Včerajšnja konferenca poslanikov je trajala dve uri in pol. Prihodnja seja sc vrši v ponedeljek. V seji sc jc dosegel znaten uspeh glede albanskega statula, južne meje Albanije in egejskih otokov. Poslednji dve vprašanji tvorita nekak junktim, ker bo vedenje Grčije z ozirom na južno mejo Albanije odločilno vplivalo na odločitev velesil glede egejskega otočja. Kar se južnoalban-ske meje tiče, je verojelen kompromis med italijanskim in francoskim stališčem. Ako se ti pogoji uresničijo, dobi Grčija večino egejskih otokov. Turčiji ostaneta otoka Imbros in Tenedos pred vhodom v Darda-nele. Thasos dobi Bulgarija. Otokov nasproti maloazijski obali Grčija ne sme utrjevati, niti za hrodovno bazo uporabljati. Od Italije okupirani otoki se vrnejo Turčiji, kakor hitro izpolni pogoje lozanskega miru, nakar jih velesile najbrže odkažejo Grčiji. Glede Albanije je Francija, kakor se govori, pristala na to, da Korica pripade Albaniji in da se neha grška meja pri rtu Fteliji. Glede spora med zavezniki konferenca ne bo zavzela nobenega stališča, pač pa o njeir. neobvezno debatirala.
CAR FERDINAND ZA MIR.
Sofija, 0. junija. Car Ferdinand je pod vplivom Rusije proti vojski. Domišlja Gešova ja taktična poteza. Ni izključeno, dr» Gešov obdrži ministrsko predsedstvo. Vsekakor je upanje na mirni sporazum med zavezniki oja-čeno.
POZIVI V GRČIJI.
Atene, G. junija. (Oficielno.) Pozval te ic pod orožje letnik 1913.
GRŠKI DEMENTI.
Atene, (i. junija. (Oficielno.) Vest, cla. so grške oblasti zaprle v Kastoriji 266 in v Lerinu 471 Bulgarov, jc izmišljena.
NOVE LAŠKE ČETE ZA TRIPOLIS.
Milan, 6. junija, lz vseh delov deželo so signalizirani transporti čet proti staniščem na jugu. Govori sc, cla sc namerava velika ekspedicija v Cirenajko, da se odpor bccluinov končno zlomi.
BUDGETNI ODSEK.
Dunaj, 6. junija. V budgetncm odseku se ima danes glasovati o dodatnem predlogu, naj sc v okviru budgeta določi 17 milijonov kron za regulacijo železničarskih plač, 30 milijonov kron pa za uradniško pragmatiko. Vlada je odločno proti. Finančni minister Zaleski je zahteval, naj sc budgetna leta odslej začenjajo s 1. julijem, ker jc 1. januar praktično z velikimi težavami združen. Naznanil je nadalje velikopotezni program za izpopolnitev telefonskega omrežja.
OGRSKA KRIZA.
Budimpešta, 6. junija. Semkaj je dospel danes predsednik magnatske zbornice baron Josika, ki bo od cesarja sprejet v avdienci.
GEZA JOSIPOVIČ — BODOČI HRVATSKI BAN?
Dunaj, 6. junija. Čuvajev naslednik bo najbrže dosedanji hrvaški minister Geza Josipovič, ki ho stopil kot ban na čelo nove ustavne vlade in skušal oživeti staro unijonistično stranko in pritegniti k njej tucli del koalicije
DVA SRBA RADI VOHUNSTVA OBSOJENA.
Tcmešvar, 0. junija. Tu sta bila oh« sojena kemik srbskega vojnega ministrstva Peter Zivkovič in blagajnik srbskega naučnega ministrstva Jovan Jovanovič zaradi špionažo na Ogrskem prvi na deset, drugi na osem mcseccv ječe.
LAŠKI ŠKANDAL.
Rim, 6. junija. Zaradi večmilijori> skih sleparij pri graclbi juslične palače so vsled rezultata parlamentarne preiskovalne komisije odložili svoj mandat poslanci Mosca, Abignonte in Luz-zatto (slednji zastopa okraj Sv. Dani jela v Furlaniji.)
ZAROTA V INDIJI.
London, 6. junija. V Dartsalu v Indiji so zaprli 48 Bengalov, ki so sc zarotili, da povzročijo klanje med angleškimi častniki in Evropejci.
USTAVLJENA PREISKAVA PROTI ČASTNIKU.
Trst, 6. junija. Preiskava proti nad-poročniku Klariču, ki je bil osumljen, da. je na poti iz New-Yorka v Trst zastrupil pevko Felbinger, je ustavljena.
SUFRAGETKE POŽIGAJO DALJE.
London, 6. junija. Včeraj ponoči so sufragetke zažgale vojaško skladišče v Liverpoolu. Ranjen ni nihče. Ognjc-gasci so imeli veliko dela, da so rešili sto konj, ki so sc v skladišču nahajali
VELIKI ŠTRAJKOVSKI IZGREDI.
Steltin, 6. junija. Štrajkujoči delavci v predmestju Fraucnclorf so napadli elelavoljne delavce in enega izmed njih zabodli. Nato so naskočili tovarno. V spopadu, ki se je vsled tega mod delavci in policisti, ki so prihiteli na licc mesta, razvil, so padli ocl obeh strani streli in je bilo ranjenih 10 policajev ter 60 štrajkovcev.
Ljubljanske novice.
lj Na komerzu slovenskega katoll« škega dijaštva povodom katoliškega shocla nastopi skupni visokošolski bo-goslovski zbor pocl vodstvom gosp. dr Kimovca.
lj Slovenska umetniška razstava. Pregiecl za povabljeno gosto so vrši v soboto, dne 7. t. m. ob pol 12. uri dopoldne. Od 2. popoldne naprej je razstava odprla za splošen obisk.
lj Poročil se bode clr. Jos. Tomšič, družabnik pisarne clr. Danilo Maj ar o-na v Ljubljani, z gospico Kunstljevo, hčerko veleposestnika in veletrgovca na Vrhniki.
lj Občni zbor ljubljanskega prosto, voljnega in reševalnega društva bo jutri zvečer ob 8. uri v Mestnem Domu.
I j Šentjakobsko prosvetno društvo priredi društveni izlet na Vrhniko dne 22. junija. Toliko v odgovor na razna vprašanja. Natančnejša pojasnila se dobe za sedaj v društvenih prostorih.
lj Brez sramu. »Slovenski Narod« je v svoji sobotni številki napadel nečuveno podlo clr. Dolšaka, ker jc postal deželni zdravstveni tajnik z letnimi dohodki 5927 kron. Svobodomiselna liccmerna sodrga jc brez vsakega sramu in gotovo nc pove svojim svobodomiselnim bcbcem, da dobiva ljubljanski magistratni svetnik ekstra statum dr. Miljutin Zamik, to sc pravi, da je postal svetnik, ko pravzaprav šc ni bil na vrsti za to, letne plače 6700 K, da dobiva ravno toliko magistratni svetnik ekstra
stalum Evgen Lah, ki niti doktor ni, in da dohiva ljubljanski magistralni svetnik ekstra statum vit. Bleivvcis pl. Trsteniški, ki tudi ni doktor, plače 6100 K na leto, mestni knjigovodja Fran Trdina, ki tudi ni doktor, pa celo na leto 7900 K.
lj Izlet v Strunjan in v Trst. Za nedeljski izlet tobačnega delavstva v Strunjan in v Trst se šc lahko udelcžcnci priglasijo. Poseben vlak sc odpelje iz Ljubljane, južni kolodvor, dne 7. junija ob 11. uri 25 minut ponoči (ne 52 minut kot jc pomotoma tiskano v »Glasniku«) in pripelje v Brezovico ob 11. uri 35 minut ponoči. Z Brezovice se odpelje vlak ob 11. uri 40 minut in se pripelje v Trst, južni kolodvor, 8. junija ob treh zjutraj. Z južnega kolodvora se izletniki podajo na ladjo, s katero se nato odpeljejo v Strunjan, kjer bo cerkveno opravilo. V Strunjanu je vse preskrbljeno, da izletniki lahko zajtrkujejo. V Trst sc vrnemo okolu 12. ure. Želeti je, da se izletniki udeleže skupnega kosila. Sledilo bo ogledovanje mesta v skupinah. Izletniki naj pazijo, da nc zamude posebnega vlaka, ki odpelje z južnega kolodvora iz Trsta dne 8. junija ob 6. uri 50 minut zvečer in sc pripelje na Brezovico ob 10. uri 38 minul zvečer, z Brezovice pa ob 10. uri 44 minut in sc pripelje v Ljubljano ob 10. uri 55 minut zvečer.
lj Občni zbor »Ljudske kuhinje«. Mnogo naprav imamo v Ljubljani, ki brez šuma in hruma izvršujejo toli potrebno karitativ-no in socialno delo usmiljenja. Med najvažnejše take naprave prištevamo po pravici »Ljudsko kuhinjo«, ki deli telesno hrano, pa tudi moralno oporo revnim in pridnim dijakom. Predsednik prof. Kržič je pozdravil zborovalce ter naglašal, da je naloga občnega zbora, dati račun o gospodarstvu, obenem pa hoče opozoriti širšo javnost, da se še bolj zanimlje za to dobro-tvorno ustanovo. Zahvali sc marljivim odbornikom in zlasti skrbnim odbornicam, ki tako spretno, vztrajno in umno vodijo gospodinjstvo v »Ljudski kuhinji«. — Kanonik dr, Čekal je kot društveni tajnik poročal o novih napravah in o številu pod-piranih dijakov; prvi semester jih je bilo podpiranih 90, v drugem semestru pa 81. — Blagajničar g. rač. ofic, Gruber je podal račun za preteklo leto 1912. Prometa je bilo čez 80.000 K. Člani odbora, ki so temeljem pravil izstopili, so bili po predlogu ravnatelja dr. Lesarja soglasno zopet izvoljeni za bodočo upravno dobo. — Ob sklepu je predsednik blagotvorni zavod zopet priporočal naklonjenosti občinstva, poudarjajoč, da imajo dijaki sedaj dokaj boljšo postrežbo in lepše prostore, nego svoj čas, »Ljudska kuhinja« je tudi v socialnem oziru neobhodno potreben zavod, zato naj bi redni člani redno plačevali svoje doneske, drugi prijatelji revnega di-jaštva pa naj bi se spominjali »Ljudske kuhinje« ob raznih veselih dogodkih.
lj Salezijanski zavod na Rakovniku napravi v nedeljo, 8. junija, izlet za svoje gojence v Postojno. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj, vstop v jamo ob tri četrt na 11 dopoldne, povra-tek v Ljubljano ob 6. uri zvečer. V Postojni bo godba po kosilu koncertirala in telovadci bodo proizvajali svoje vaje. Ravnateljstvo južno železnico na Dunaju jo za male izletnike znatno znižalo voznino, ministrstvo za poljedelstvo pa dovolilo brezplačen vstop v jamo.
lj Zanimiva obravnava se jc vršila danes pri tukajšnjem sodišču. Obtožen je bil trgovec Spreitzcr radi nekih manipulacij s špiritom na škodo mestnega užitninskega urada. Trg. Sprei-tzer je bil obsojen v dvamesečni poostreni zapor, njegov hlapec na tri mesece, neki trgovski pomočnik pa na 14 dni.
lj Poškodba. Dne 4. t. m. se je ma-gistratni sluga Anton Kotnik peljal z motorjem proti D. M. v Polju. 'Med potjo je počila ccv, kolo sc jo odtrgalo in Ivotnika jc vrglo raz motor, tako da si je pretresel možgane in si rebra polomil. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
lj Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani priredi v soboto, dne 7. t.
m. ob 8. uri zvečer v gostilni »Zlatorog« (Gosposka ulica) sestanek, na katerem poroča društveni predsednik o s t a n j u službene p r a g m a t i ko.
lj Nogometna tekma: Hrvatski gradjanski športklub — Ilirija I. Včeraj smo obljubili priobčiti nekaj rezultatov od tekem, ki jih jc izbi 1 Hrvatski gradjanski športklub s sledečimi moštvi: s Hrvatskim akademičniiu šport-klubom 2 : t v prid 1 laška, s splistkim Hajdukom 2 : 3 in klubom Dunavska Flotila iz Novega Sada 0:1 v prid »Gradjanskega šport kluba«. Iz teh rezultatov so razvidi, da je moštvo togu kluba močnejše nego moštvo Ilirije, kajti kakor znano, jo bilo moštvo Ilirijo v Zagrebu tepeno od Hrvatskega akademičnega športkluba 9 : 1, Gradjanski pa samo 2 : 1. Ker se je pa moštvo Ilirije ocl tega časa precej popravilo in je tucli Gradjanski a- najboljši formi, bo imelo ljubljansko občinstvo velolep športni užitek. Torej v nedeljo vsi k nogometni tekmi!
Ij Aretacija. Brezposelna Ana Turk iz Medvod in Martin Potočnik iz Do-brunj imata žo dlje časa razmerje. Zadnji čas sta bila oba v bolnišnici. Tur-kova je okrevala in šla stanovat na Žabjak št. 3, Potočnik pa jo ostal šc v bolnišnici. Sinoči mu jc srce zahotelo k izvoljenki in ušel jo iz bolnišnico, seveda v bolniški obleki. Ko so jc informiral v hiši, kje Turkova stanuje, jo šol v stanovanje in dobil za vratmi iz-voljenko z nekim železničarjem. Nastal jo ogenj v strehi in ko jo železničar odnesel peto, se je začel prepir med ostalima, pri katerem sta pomagali šo dve drugi ženski. Parček je bil končno aretovan, pomagalki prepira sta bili obsojeni pa vsaka na 8 kron globe. Za tako posredovanje so v drugič gotovo ne bodeta priporočili.
l j Majnikov izlet. Sinoči so se zagrebški srednješolci pod nadzorstvom svojih profesorjev odpeljali na majnikov izlet v Bohinj.
I j Javna varnost? Včeraj je prišel v gostilni v središču mesta nek moški, ki jc bil tako neroden in menda tudi slaboumen, cla je morala natakarica po stražnika. Ko jo naletela na prvega, ki ga je dobila, ji je ta kratkomalo odgovoril: » To ni moj rajon.« Natakarica jc potem letala in letala in no vemo, kje ga jo konečno dobila in kako se jc stvar izvršila. Menimo, cla bi bilo prav, da bi pri državni policiji v takih slučajih lahko opustili »strogost«, nc zapustiti rajona. Kaj pa, če bi sc bila pripetila kaka nesreča?
Kniiževnosl.
»Sveti Just«. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. Fr. Pctronia, stolni prošt v Trstu, iz rokopisa prevedel dr. J. Debcvec. Vsebina to igro je veličastna; vodi nas v duhu v leto 303. po Kr. r., v dobo zadnjega in najsilovitejšega preganjanja kristjanov pocl cesarjem Dioklecijanom. Po vsem rimskem cesarstvu so tedaj trpeli kristjani; tudi v primorskem mestu Trst. Tu jc tedaj umrl mu-čeniške smrti zavetnik težaške škofije sv. Just. Obširna očesa sledi.
Druga igra »Ljubezen Marijinega otroka« v treh dejanjih za ženske vlogo je krajša, pa zelo prikupna.
Trgovin
z mešanim blagom na najboljšem prostoru v Zeleni jami št. 53 se odda za mesec avgust pod
prav ugodnimi pogoji.--Več se poizve na
Sv. Petra cesti, v prodajalni oblek št. 1£. 1751
dolin
sc (Ja hitro odstraniti brez joda iu medicin s sredstvom, ki ga je izumil neki ozdravljenec sam. Obrnite se zaupno na komični laboratorij
PARACELSUS STERNBERG, MORAVA
VpraSanjem naj se priložita dve znamki. 1731
ar
milo 6
2
toato .Kina-Tmo ^tSpeil. mehanik, Ljubljana.
z dvojno prestavo model 1912 in Neckarsulm 31/2PH model 1910 sc poceni proda.
Migienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje lit častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvaiescentom ir. malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Večkrat odlikovano.
Hail 3000 zdravniških spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
z vidno pisavo L. C. SUHTIH fi najnovejši model (5.) dobro ohranjen.
Vprašanje sprejema iz prijaznosti uprava tega lista. 1589
poštenega ter vestnega mladeniča.
Priliko ima, cla se lahko uči tudi glasbo (orgle). Več se izve v upravi lista pod: Štev. 1715. (Znamka za odgovor.)
Otvoritev kopališča na LavercL
Slav. občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim z 8. junijern, t. j. v nedeljo na Laverci
moderno urejeno s kabinami in beto-nirano. Voda je čista in naravna.
Za cenjene posete sc vljudno priporočam.
Vclcspoštovanjcm
Ivan Ogrin, Laverca. m

1457
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, Lastnik In Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. kir. odd. iti. boln.
Sprejmeta se takoj
Z krojaška pomočnika i« l učenec
pri Francu Pelko-tu v Rudolfovem. 1739 3
Išče se
1740 3
z dobrimi spričevali o triletnem učenju in dveletnem praktičnem delovanju v trgovini z mešanim blagom.
Informacije: Franc Terpin, Sv. Frjan pri Gorici.
Izgubila se je težka zlata
Pošteni najditelj naj jo odda proti primerni odškodnini na Elizabetni cesti 6, priti, desno.
1672
telovadce
lilače, majice, čevlje, kakor tudi za uniformiranje, srajco, čepice, peresa, kokarde, monogrami, pasovi, vrvice za zurko, sponke, vrvice za trobke in rog, trak za odznake, rokavice za zastavonoše, narodne zastave, trakovi in znaki vse vedno v skladišču v modni in športni trgovini za gospode
nasproti = pošte
[■□□□□□□□uuuoananpPDPCiDDaaanonnaaaD
Morsko kopališče
za gg. duhovnike
na
Glavotoku
(otok Krk, Istra).
1514
Lep razgled na morje. Ugodna sa-mota. Dnevna zveza z Reko in bližnjimi mesti. Parobrodna postaja. Cerkev in pošta v hiši. Cene zmerne.
Kdor želi priti, naj se preje priglasi. Navodila in pojasnila daje
predstojnik samostana.
aannnnannnnaanaoaannaanaaaanaaaaaD
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
CENTRALA: LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠT. 26 (POLEG PLINARNE),
Beton Zelezobefon Mostovi Stropi Dvorane Zazidki turbin
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
Vodovodi Fiektrične centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnemf.ee
Obisk strokovnih inženirjev na željo
PODRUŽNICE: GORICA, TRST, ZAGREB.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tisknrne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.