naj van klika z dneva v den.
VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 1. januarja 2004, 105. številka
Pogumne spremlja sreča in posnemati jih ni greh. V prestopnem letu 2004 izkoristite vse priložnosti in vsak zadnji četrtek v mesecu preberite PEN. Naslednji izide 29. januarja.

januar 2004
pen
Dravec in Banfi
v Prekmurskem
Bila je panika, pa je k sreči hitrO'-minila - ondan sta se namreč izgubila v neznano ŠTEFAN DRAVEC (Pomurska turistična zveza) in nekdanji kriminalist JOŽE BANFI Doma so sicer vajeni njunih izletov v bližnjo in daljno naravo, a bolj kot običajno so se bali zato, ker tako Štefan kot Jože ob odhodu nista napovedala daljše odsotnosti. Pa ju ni bilo cel dan in noč, pojavila sta se šele naslednje jutro. In sicer z dokazom (fotografijo) v roki - premamilo ju je Prekmursko skalovje, kakor sta navdušena nad njegovimi lepotami poimenovala predel pri kamnolomu Sotina. Malce sta se zasedela in zaklepetala in pozabila na čas, ki v naravi teče čisto drugače kot v vsakdanji 
Tou je samo tuta, sploj sva nej zabloudila!
Pucko novi predsednik netne zveze
Slovenije
Šušljalo se je, a šele redakcija Pentut je prišla stvari do dna: s starim letom 2003 se je dokončno iztekla poslanska kar riera Varošanca CIRILA PUCKA, ki bo poslej na novem delovnem mestu -prevzel bo vodenje slovenske nogometne barke, saj bo na predsedniškem mestu nacionalne nogometne zveze zamenjal Janeza Zavrla. Novica niti ni tako nepričakovana ob spoznanju, da je (bil) Pucko daleč najboljši »žogobrcar« med poslanci, Zavrl pa je vrh svoje kariere dosegel in presegel z dvakratno uvrstitvijo Slovenije na najprestižnejši nogometni prvenstvi. Pomursko nogometno občestvo seveda upa,
da bo Slovenija šla naprej tudi v Puckovih časih. Lokalno okolje pa je bolj skromno -zadovoljno bi bilo na primer že s finančno injekcijo NZS za postavitev žarometov v Fazaneriji!

Starejši Cifer
Kot strela z jasnega je udarila vest, da se je šef ljubljanskega prvoligaša Schollmayer odločil za radikalen ukrep - zaradi poslovnih težav je namreč moral znižati proračun svojega nogometnega kluba za 45 odstotkov. Največ se pač lahko privarčuje pri trenerju, zato je po napornih pogajanjih prišel do sklepa, da bo sedanjega šefa stroke Beširo-viča zamenjal s Prekmurcem - in to ne katerimkoli: od novega leta bo trener Olimpije ena od prekmurskih nogometnih legend, FERI CIFER starejši.
Pentute so ga ujele takoj po podpisu dveinpolletne pogodbe - ta po prešernem smehu sodeč vendarle ni tako slaba - in Cifer bo poslej gotovo med najbolje plačanimi Sebeborčani. Pri podpisu je sodeloval kot overitelj Cifrov osebni tajnik gospod ŽGANJAR, ki si je po srečnem dogodku privoščil malce zdrave prehrane -centralnostadionski pomfrit.
rivat
suban me je nej ščdu, za Olimpijo san pa dober!
Oste Bakal
od kronista do pianista
v poglavje črna kronika, vedel prej kot policisti, preiskovalni sodniki in drugo uradno osebje. In ga tako kmalu ne bo imela - prvo
Pokrajina ga bo pomnila kot najbolj ažurnega med kronisti. Sedma sila namreč doslej ni imela moža (ali žene), ki bi o vsem, kar sodi
kromsko pero Slovenije OSTE BAKAL se namreč umika v povsem druge vode.
Pentute so izvedele, da je Oste v popolni tajnosti in na samem (nekje globoko v iglastem gozdu) predano vadil klavir zadnjih devet let in pol Zdaj tudi uradno naznanja, da se z letom 2003 umika iz novinarskih in se priklanja umetniškim vodam. Poslej bo namreč solist-klavi-rist-pianist, njegov prvi koncert pa bo 30. aprila 2004 (ob 23.00) na mostu čez Muro, ki povezuje obe Radgoni. Naslov dela: Koncert za Evropo brez meja v d-molu.
ovsa
Irma in Nevenka ob jubileju
Nedavno je matična hiša, brez katere Pena ne bi bilo (in bi si vi končno oddahnili), praznovala jubileja, ki sesteta pomenita celo stoletje (Vestnik 55, Murski val pa 45 let) Če združimo leta dveh dam, ki sta bistveno pripomogli k ugledu Podjetja za informiranje, smo približno pri enaki cifri. A bolj kot to je pomembno, da sta IRMA BENKO (zdajšnja direktorica) in NEVENKA EMR1 (voditeljica in lektorica) še vedno v pravi formi in skupaj obljubljata, da bo njuno tudi naslednje stoletje!	ovsa
Za domovino z radiom in časopisom
Dajte mi rujnega (in sladkega)!
v™	leta 20« - «
M— —
Simona Vida In Milena Kovac Toplak
pen
januar 2004
VESTNIK 2?_
NAGRADNI NATEČAJ 2003
Uganite
Penutarsko
_ , *» ; osebnost leta!
velki jezik!
Ob koncu leta vsi izbirajo nekaj, kar je NAJ, zato smo se tudi pri Pen-tutah odločili, da ne bomo zaostajali za sodobnimi trendi. Ampak stvar smo malce zakomplicirali, saj je pentutarska osebnost leta hkrati uganka, na katero morate odgovoriti Vprašanje je preprosto: kdo je NAJ osebnost Pentut 2003?
Nekaj pomoči, da boste lažje ugibalr
1	. Je najbolj zaposlen regijski muzikant, ki najraje piha.
2	Posebej v decembru.
3.	Januarja ga Do spet več slišati na radijskih frekvencah 94.5 MHz, kjer je v službi.
4.	Sicer pa je marko, čeprav ni Marko.
Odgovore pošljite do izida naslednjega Pena na naslov Pen (za NAJ osebnost Pentut), Arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Najsrečnejši med izžrebanci bo doživel presenečenje z osebnostjo leta (čeprav osebnost tega še ne ve oziroma je izvedela zdaj).
Zarota zoper ministra?
Spomini na krst nekoč divje in umazane tekočine (vinski mošt) še živijo, posebej, če so sodelovali kralji. V OTOVCIH je že bilo tako, saj so ga preskušali kralj sadjarske kmetije ' lADQ SMODIŠ (drži se malo bolj žalostno, saj so pili njegovega. ), dobrovniški »škof« JOZSEF VARGA, ki je vsako leto kralj ob Martinovih prireditvah, in ERNEST NEMEC ajnizje na fotografiji), ki kraljuje - oziroma ravnateljuje - OŠ Puconci	gegra
Pred taščo tudi policisti | ostajajo brez besed... i
Marija Kampuš je po rodu sicer iz Maribpra, že nekaj desetletij pa je prava Radgončanka, pravzaprav Ščavničanka, kajti potem ko je pred skoraj štiridesetimi leti spoznala nekoč uglednega podjetnika iz Spodnje Ščavnice Antona Kampuša, danes radgonskega župana, je kmalu od Drave »priveslala« do Mure Kljub temu je ostala še nekaj časa zaposlena v mariborski Elektrokovini, leta 1990 pa se je zaposlila v domači firmi Tokam. In ker ima poleg sina Boštjana, ki ga poznamo kot svoj čas enega najboljših voznikov motokrosa m večkratnega državnega prvaka, še hčerko Tanjo, je torej Marija Kampuš tudi ponosna tašča. In čeprav menda pri večini policistov, ki imajo taščo, velja pravilo, da pred taščo tudi policisti obmolknejo«, to pn Mariji in našem drugem tokratnem sogovorniku Marjanu Mišji ne velja. Pravzaprav molk sploh ni potreben, kajti že odkar sta se spoznala, sta prijatelja, se medsebojno spoštujeta in cenita, tako da nikoli ni bilo prav nobenih težav.
»Dejansko je tako, kajti o Marjanu lahko povem vse najboljše. Že od takrat, ko ga je ' Tanja prvič pripeljala domov, da sem ga spoznala, mi je bilo jasno, da bo njun za kon uspešen. In to se je tudi uresničilo, saj je Marjan zelo pozoren do vseh v družini, najpomembnejše pa je, da se s Tanjo odlično razumeta in lepo vzgajata svoji hčerkici,« pravi tašča Marija, ki tudi danes veliko dela v podjetju, veliko je tudi na takšnih in drugačnih sprejemih in srečanjih moža župana. Kljub temu pa veliko časa posveča tudi trem vnukinjam, kajti

£
I s
poleg Tjaše in Anje ima hčerko (Bnno) tudi sm Boštjan
Zet Marjan Mišja, ki bo v prihodnjem letu napolnil 40 let, je bil v zadnjih letih komandir prometne policije v Murski Soboti, ravno v teh dneh pa se seli na položaj glavnega prometnega inšpektorja Urada unifor-
mirane policije PU Murska Sobota. Otroštvo je preživel na Plitvičkem Vrhu, torej blizu Spodnje Ščavnice, tako da ni bilo težav s spoznavanjem prihodnje soproge Tanje Kampuš Poročila sta se I septembra 1990, saj, kot pravi sedaj, nikoli ne more pozabiti na obletnico, kajti gre zada turn, ko se vedno začenja novo šolsko leto. Svojo življenjsko sopotnico je spoznal šest let pred poroko in tako dolgo sta tudi ži vela »na koruzi«. Zanimivo je, da Tanja in Marjan posebno pozornost namenjata športu in predvsem lastni rekreaciji, tako da niti ne preseneča, da sta se spoznala pri »otroškem smučanju« na hribčku ob ščavniški šoli. Hitro se je spletla ljubezen, ki se je nenehno poglabljala. »Tanja se je takoj zagledala v odličnega smučarja in me več nikakor ni spustila. Tako se je začelo in kmalu po poroki sta prišli tudi hčerkici Anja (12) in Tjaša (3 j, ki sta tudi vsestranski športnici, enako kot njun oče,« pravi Marjan, ki pa se m spomnil, kdaj ga je Tanja prvič predstavila staršem, a. misli, da približno dve leti po tistem, odkar sta začela resno hoditi Nekaj pa Maran nikakor ne pozablja »Resno moram poj vedati, da takšne tašče, kot je Marija, m na. svetu. Tako umirjeno, pošteno, skrbno m spoštljivo žensko, taščo, mamo, soprogo, babico redko srečaš Vedno nam je v pomoč in sem tudi sam ponosen, da sem njen zet,« pravi navidezno strogi policijski inšpektor. In če je tako, ni vzroka, da ne bi verjeli, da je Marija Kampuš enkratna tašča, on pa ravno tako enkraten zet.
Oste B,
med Ptujem in Soboto
Keber, vej pa odi se
Najpogumnejša med svetov-nijni popotnicami, PTUJČANKA BENKA PULKO, je dosegla svojevrsten rekord: po 2 tisoč dneh popotovanja po vsem svetu s svojim soprogom (motorjem BMW) in vseh zgodah in nezgodah, ki jih je preživela, se ji je nedavno na poti v svoj drugi dom (Prekmurje) primerilo, da je zašla. In to na kratki poti od Ptuja do Sobote! A nič ne de, saj jo je njena managerka, mursko-hl valovka SILVA EORY, izsledila I nekje med murskimi mrtvicami U in jo nato (varno) pospremila do l| Sobote. Nadaljevanje - mulil timedijska predstavitev Ben-; kinih motorističnih podvigov v 9 soboški kinodvorani - pa je tako . ali tako ena. sama zgodba o ■-^uspehu Benka se je namreč ob prekmurski gibanici zaljubila tudi v pokrajino in njene ljudi (oni pa v njo )!

januar 2004 —
pen
Prednovoletna druženja niso zgolj zabava
... je zadnja leta ugotavljala vodilna garnitura delniške družbe Avtobusni promet iz Murske Sobote in njenih profitnih centrov, ko se je odzivala na povabila na prednovoletna druženja svojih poslovnih partnerjev. So sproščena poslovna druženja, kjer se izreče veliko poslovnih idej in odpre marsikatera vrata. In zakaj ne bi te priložnosti izkoristili tudi mi, so se vprašali in letos na izziv tudi odgovorili. Prvič, in to prvi v pokrajini, so svojim poslovnim partnerjem poslali povabilo na druženje v Zvezdino Mursko republiko. »Ker je bilo prvič, odziva nismo mogli predvideti, bil pa je nad mojimi pričakovanji in bilo je kot neke nove energije za prihodnje napore. Vsekakor prijetnejše in učinkovitejše, kot če nekaj dni individualno obiskuješ poslovne partnerje. Vredno nadaljevanja v prihodnjem letu,« je bil ob koncu druženja zadovoljen direktor Jože Veren. Zadovoljni smo bili tudi povabljeni. Presenetili so nas z izvrstno predstavo, dobro hrano in izjemno pozornostjo.
m
Direktor Jaš Veren je bil najprej govornik, potem pa pravi gostitelj, ki se je utegnil pogovoriti z vsemi. Z ravnateljem osnovne šole Puconci Ernestom Nemcem (desno), tudi podžupan občine, sta nekaj besed izmenjala o šolskih prevozih. Ti so pomembna dejavnost podjetja, saj šolarje vsak šolski dan prevaža okrog 50 avtobusov Sicer pa je avtobusnih potnikov iz leta v leto manj, v zadnjih petnajstih letih kar za četrtino. Upajo, da tudi k nam prihajajo evropski trendi, kjer se zaradi odgovornosti do okolja vse več ljudi prevaža z javnimi prevozi. Pogovoru je z zanimanjem prisluhnil soboški evangel:čanski duhovnik mag. Leon Novak.
K poslovnim prednovoletnim srečanjem sodi obložena miza Današnji trend niso velike pojedine. Pomembno je, da ponudiš kaj izvirnega, okusnega, na pogled prijetnega m da to ponudiš s srcem. Gostitelji so bili v trendu in gostje so z veseljem izbirali in poskušali. Bilo je dobro. In osnovni cilj so dosegli - ljudje so se družili in komunicirali.
V resen pogovor, čeprav ob hrani in pijači, so se zadnji četrtek v novembru zapletli Bernarda Maučec Cigan, vodja profitnega centra Puegeout (levo), Franc Banfi iz profitnega centra Hyndai in Miran Jablanovec iz Galexa. In bila je razprava o avtomobilih in zdravilih. Oboje vedno aktualna tema in zanimiva za vsako uho. Bomo varčevali pri avtomobilih ali zdravilih?
Druženje poslovnih partnerjev profitnih centrov Prevozi, Turistična agencija Klas, AS, Peugeot, Hyndai ter Turizem in gostinstvo je popestril nastop Mojce Partljič, ki je publiko nasmejala z odlično interpretacijo očetovega teksta (pisatelj m poslanec Tone Partljič) Čistilko v parlamentu. Kar dobro, da je med povabljenimi prevladovala moška publika - nekaj krepkih jim je namenila kot dobronamerno opozorilo in v poduk. Dober izbor za poslovno družabno srečanje!
Še dva pomembna poslovna sogovornika: dr. Darja Odar v dveh funkcijah, in sicer članica uprave Mure in podžupanja občine Ljutomer, v sredini po Feliks Mavrič, župan Križevec pri Ljutomeru. Direktor ni skrival, da mu odnos občin do javnega prevoza ni všeč. Z več sodelovanja bi ljudem lahko ponudili bolj usklajene vozne rede in kakovostnejši javni prevoz. »Prepričan sem, da bo prišel čas, ko se bodo ljudje spet vozili z avtobusi,« je občinska funkcionarja prepričeval direktor Jeze Veren. Podjeten, kot s svojo ekipo je, pa že razvija nov profitni center za prodajo in montažo klimatskih naprav.
Cas za druženje je dobra naložba

V porobski vasi Andovci morajo živeti prav posebni ljudje. Leta 2000 so postavili spomenik živim - sami sebi ob prehodu v novo tisočletje. No ploščo so vklesali vseh 66 imen takrat živih prebivalcev Andovec. Pravzaprav je vsa vas en sam pomnik preteklosti. Da so bili od nekdaj odmaknjeni ad sveta, je za današnjo rabo pustilo tudi dobre sledi. To, da živijo po starem, postaja turistična zanimivost, ki jo bodo morda bolje unovčili, kot če bi sodobno kmetovali ali imeli ekološko oporečno tovarno.
Med najzonimivejše porabske zanimivosti sodijo njihove vaške cerkve. Takole so udeleženci izleta, med njimi je bil tudi župan občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, občudovali gorn jeseniško cerkev, v kateri so podobno kot v števanovski najzanimivejše podobe križevega pota. V obeh primerih so besedila na podobah napisana v stari prekmurščini.
Drugo prednovoletno druženje delniške družbe Avtobusni promet pa že diši po konkretnem poslovnem projektu in obeta nov zanimiv tržni produkt. Odzvali so se na pobudo Vasivolana, prevoznika iz Sombotela, da bi skupaj vzpostavili redno avtobusno progo med Pomurjem in Železno županijo oziroma Porabjem maja prihodnje leto ob vstopu v EU. S tem bi ugodili želji ljudi z obeh strani meje, predvsem sorodnikom in nakupovalcem, pa tudi turistično postaja območje na obeh straneh meje čedalje zanimivejše. Da bi javnosti povedali, kaj vse se da v enem dnevu videti in doživeti med Mursko Soboto in Monoštrom, so skupino zainteresiranih poslovnih partnerjev prvo sredo v decembru popeljali na enodnevni izlet. Iz vsebinsko bogatega izleta smo odbrali nekaj utrinkov, da bi vas prepričali, koliko zanimivega in še neodkritega je tu okrog nas.
Na Gornjem Seniku, ki je največja slovenska vas na Madžarskem, se ob drugih zanimivostih lahko ustavite tudi pri ljudski umetnici Anni Nagy, ki izdeluje zanimiva ročna dela. Čeprav je Madžarka, se boste lahko z njo brez problemov sporazumeli in z veseljem vam bo pokazala, kako spretne prste ima. V predprazničnem času je izdelovala okraske za božična drevesca, predvsem angelčke in srčke, ki krasijo tudi božično drevesce v domači cerkvi. Nekaj njenih okraskov bo krasilo tudi jelko v soboškem dijaškem domu, za kar je poskrbel« Marija Balažič (no fotografiji desno).
Med ogledovanjem zgodovinskih in turističnih zanimivosti in tudi po njem se vedno prileže okrepci o Za druženje udeležencev so v turistični agenciji Klas izbrali slovenski hotel Lipa v Monoštru, ■ J® vedno na ogled še zanimiva razstava, za dober začetek pa so se ustavili na naši strani meje p družini Rengeo v Šalovcih, kjer je gospodinja Zorica pripravila bogato pogrnjeno mizo dom dobrot.J/odja turistične agencije Klas Edita Sever |desno ob gostiteljici) je bila s sprejemom na v« zadovoljna in prepričana, da lahko tej družini zaupajo aktivno vlogo v svojih prihodnjih turističnih preje
Vedno znajo ponuditi še kakšno zanimivost. Tokrat jim je gospodar Mirko navdušen pokazal en dan store ) prašička prav posebne sorte, rojenega kot simbol sreče za leto 2004
VESTNIK 29
pen
januar 2004
Amerika, Amerika
Amerika, Amerika, Kalifornija, hotel Crowne Plaza. Imeniten hotel v bližini letališča, s katerega vsake tri minute poleti letalo, vsaki dve minuti pa se spusti na zemljo. Jeklene ptice letijo na vse strani sveta kot razseljene osebe. Regularna cena sobe je bila sto dvajset dolarjev na noč. Velika postelja, televizor, vsako jutro pred vrati svež The Los Angeles Time, televizor seveda moraš najeti, >rentirati<.
Prijatelj, sicer indijski filmski producent, ki sem ga spoznal letos na Mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu in ki je bil vse do jeseni eden od menedžerjev v Crowne Plazi, je dobil zame poseben popust. Plačal se samo petinštirideset dolarjev plus takso skupaj sedeminpetdeset dolarjev Poleg tega mi je dal posebne bloke za evropski zajtrk: lahko sem vzel z mize vse razen kuhane, pečene ali ocvrte hrane. Za ocvrta jajčka, golaž, palačinke bi moral doplačati nekaj dolarjev, a jih nisem skušal sem biti malo na dieti, vendar nisem uspel, kajti Prijatelji so me stalno vabili na bogate večerje. Petnajst dolarjev na dan je stala garaža. V hotelu sem bil gost dvajset dni, pa ti, Brankah izračunaj, koliko je to Privarčevanega denarja Indijski prijatelj mi je dal tudi posebno kartico in sem imel garažo zastonj Ko sem zvečer pustil avtomobil pred hotelom, so mi ga uslužbenci odpeljali na zavarovano parkirišče, jaz Pa sem vsakič dal vozniku dolar. Tudi te napitnine se
nabralo. Vsako jutro sem odpeljal v Los Angeles, je bilo prve dni decem ^kar naprej okrog triin-^Vaiset stopinj. Američani “ hodih naokrog v japon-odprtih sandalih, pi-Sahih srajcah, svilenih no-8aviCah zvečer je malo ^Pihalo, pa si potegnil bnse pulover ali jopo Pov
Prijazni ljudje Čas ^’kih koncertov v novem lsneyjevem kulturnem Cedtru v Down Townu, v strogem središču mesta, ^d samimi nebotičniki, ' lw stalo parkirišče dolarjev, vstopnice
°krog sto dolarjev m več Zgradba je naj novejši krik oderne ameriške arhitekture: videti je kot jeklena I, s°ljska ladja, ki je pristala »na glavo«. Hotel sem si kupiti ■^!alog, vendar je stal petintrideset dolarjev. Razglednice ue po dolar, medtem ko si povsod drugje lahko dobil dolar kar štiri razglednice. Sploh so se začele v ' embru vrtoglave razprodaje, histerično nakupovanje
1	V Los Angeles Timesu so se pojavili barvni kuponi, , k* s popusti. Deset odstotkov, če si bil star več kot , J*deset petnajst odstotkov, ker je bil petek, in še deset vej kdv, ha si bil lastnik posebne kartice posamezne j6 ,' rg°vine Torej petmtridesetodstotm popust. V soboto Nau ° c®nejše še za deset, petnajst dolarjev, so .	mrzlica je dosegla vrhunec v nedeljo. Tako
Pot' ' dobre moške srajce po trinajst dolarjev, puloverji Srn f^set, čevlji prav tako. V »mollih«, velikih trgovinskih bul i*1, desetkrat večjih kot na primer Emporium v
80 se ®ne^e ameriške družine z otroki Prišli Perij Z - kupovali so vse po vrsti: čevlje, copate, spodnje q ’ Posodo, odeje, knjige, igrače, srajce, sladkarije. °dzv a S° zaviiali v pisane vrečke. V prostorih so vSe an^a^e božične pesmi, Miklavži so se igrali z otroki, p*. K dišalo po bližajočih se božičnih, novoletnih So Nakupovalci so utrujeni skočili v kino, nato jap0 ^krepili v številnih restavracijah z mehiško, s®nd S-°’ vietnamsk° hrano, predvsem pa z ameriškimi hrnke'^ ^^^d so prevladovali debeli ljudje, predvsem Veki, nosde naokrog odvečne kilograme, stisnjene v h kavbojkah.
Arhitekt Sen> P°vabilo na razstavo slik hrvaškega Poznr ' 12 Petkoviča, gospoda Tomislava Gabriča, desetih Ze vrs^° let Pred dnevi je imel sedem-siovesn niC° m Pr^Prav^i so mu presenečenje Na
Se 'e V darbnem paketu z »mašlekom« pojavil rat Pero, novinar Vjesnika Gospod Gabrič je
napisal knjigo o hrvaškem jezuitu Ferdinandu Konščaku, ki je 1773. prišel v Santa Cruz in postal ugleden misijonar. Doma je bil iz okolice Varaždina, šole je obiskoval v Gradcu, v Ameriki je bil arheolog in raziskovalec, pionir in graditelj hiš. Govoril je indijanske dialekte in med njimi je širil vero in znanje. Umrl je naravne smrti. Gospod Tomislav je o njem posnel dvajsetminutni dokumentarni film (s svojimi risbami) in napisal knjigo o njegovem delovanju Med iskanjem Konščakovih biografskih podatkov je naletel še na drugega misijonarja Ratkaja, ki je prišel pred varaždinskim Končšakom v Južno Kalifornijo. Gospod Tomislav me je povabil še na zadušnico v hrvaško cerkev sv Petra v središču Los Angelesa. Umrla je namreč Artukovičeva žena. Artukovič je bil v času NDH notranji minister. Po vojni je pobegnil v Ameriko, vendar so ga v osemdesetih letih izročili nekdanji Jugoslaviji, ki ga je kot vojnega zločinca obsodila na dosmrtno ječo. Moj prijatelj Staša mi je pred leti rekel, da je bil njegov stric pred vojno ArtukoviCev osebni zdravnik. Ko so ustaši začeli zapirati Jude, se je’ v Jasenovcu znašel tudi dr. Feldman z vso družino m sorodniki vred Gospod Feldman je sporočil Ar-tukoviču, da ne more biti več njegov zdravnik, ker se je znašel v taborišču smrti. Minister je ukazal, naj takoj izpustijo iz Jasenovca vse Feldmane, in tako se je rešil tudi moj prijatelj Staša dr. Feldman. In prav on je prišel v Zagrebu na letališče m me s prtljago vred spravil domov.
Tokratno potepanje je bilo osvežilno, bodrilno. Med drugim sem igral tudi ameriški loto, kjer se je nabiralo čedalje več denarja: ko sem odhajal, je bil glavni dobitek že sedemindvajset milijonov dolarjev. V Los Angelesu živi trinajst milijonov ljudi, po petsteznih avtomobilskih cestah se noč in dan prevaža devet milijonov avtomobilov.
Najdaljša ulica, Sepulveda, je dolga samo sto
petintrideset kilometrov Na majhni ulici Santa Monica me vsakič preseneti velik semafor, ki objavlja podatek, koliko ljudi je v Ameriki umrlo za rakom zaradi kajenja. Ko sem odhajal, je semafor kazal številko 398.805 V Kaliforniji je kajenje prepovedano v vseh javnih lokalih. Ljudje kadijo v avtomobilih, na posebnih mestih pred uradi in doma.
V hotelski sobi sem napisal sinopsis o holokaustu. Tokrat o nogometni tekmi med mladimi esesovci m zaporniki. Ko so bosonogi Poljaki, Judje in Cigani premagali nogometaše v »kopačkah«, so jih poraženci hitro strpali v krematorij: od njih je ostalo samo vedro pepela. Čas pa je tudi ta pepel raznesel, raztrosil po svetu. In ko sem se vračal iz Los Angelesa do New Yorka, kjer je divjal veter in z lopatami metal atlantski dež v letalska okna, sem pomislil, kako življenje podari človeku eno samo vrednoto: ČAS.
Karkoli počneš, kadar se voziš, posedaš, delaš ali ljubiš, čas beži, presiha med prsti kot pesek s pacifiške plaže v Venisu, kot drobna sol s portoroških solin, kot spomin na minule, v kuhinji postavljene papirnate jaslice z belimi »birkami«, ki so z leti osivele, si zlomile tanke nogice in izginile v pospravljenih stvareh po materini smrti. Čas beži. Vse se stara Vsi se staramo, samo novo leto nas pričakuje pred svojimi zasneženimi vrati. V Kaliforniji ni snega, zato pa so novoletne smreke visoke, okusno okrašene in takšne, kakršna je bila v preddverju hotela Crowne Plaza v Los Angelesu na dan, ko sem odhajal domov in ko so v oddaljenem Tigritu na drugem koncu sveta ujeli Sadama Huseina. Živimo namreč v času, ko je vse postala politika.
Toda vsaj pred bližajočimi se prazniki pomislimo na kaj lepšega, na prijaznost med ljudmi, na Kalifornijo v naših srcih.
Branko Šomen
Vlado Žabot,
pisatelj, Ljubljana
Priznati moram, da sem navadno ob koncu leta nekoliko mistično razpoložen. Že od nekdaj. Zima, dolge noči, advent, volčji čas... vse to je že v zgodnjem otroštvu pomenilo, da recimo •Mura zamrzne- in da se čez njo, kot je takrat, nekoč, rekla naša Sabina, v nočeh priklatijo volkovi, da tako rekoč iz samega pekla pridejo parkeljni, iz sveta mrtvih Lucije, na božično noč angelci z neba, ki se veselijo rojstva dobrega Jezuščka, pa dedek Mraz, trije kralji - skratka veliko vsega, kar postane v otroški magični duši še bolj skrivnostno m še bolj čud^no. Ta otroška magičnost duše mi je torej k sreči ostala, zato ob koncu leta ne delam nobenih obračunov ali inventur sam s sabo, nobene
‘štacune«, ampak se preprosto predam razpoloženju, v katerem je toplo od skrivnosti in ljudi.
V tem času najraje pridem v domače Razkrižje. Med domače ljudi. In med domače zgodbe, ki živijo povsod, ob hišah ali v njih, za skednji ali na »parmah«, okoli gostiln, ob cestah ob potokih, vzdolž Munce m Mure, po sadovnjakih in poljih, po gozdovih in na pokopališču, in me čudno nemo, pa vendar hkrati tudi čudno jasno in živo nagovarjajo. Predvsem domači ljudje, domače pesmi, zgodbe, domače vode, polja, griči in tišina so zame adventna svetost.
Šajnovičev Marjan ■ Klempo mi je na vse to nekoč rekel: -Starejše, ko je drevo, globlje in debelejše so korenine.- Da, Marjan. Prav si imel.
Sicer pa v zadnjem času precej študiram zgodovino - in razmišljam, da je to pravzaprav še zmeraj zelo meščansko zaznamovana veda. Predvsem torej »štacuna«, ki hoče ljudi že v zgodnjem otroštvu in kar počez fascinirati s pomembnostjo kraljev, vladarjev, vojaštva, vojn, s hierarhičnimi mitologijami, z mogočnostjo bogov, verstev, s poudarjanjem pomena velikih držav, državotvornih religij, zgradb, recimo egipčanskih piramid m podobnim Ob vsem tem pa dosledno pušča vnemar piramido človečnosti. V meščanskih ideologijah je bilo pač zmeraj tako, da so poudarjale oblast, moč, denar, institucije, zavezujoče norme in s tem zmanjševale pomen navadnih ljudi, posameznikov In navadne, nepogrešljive človečnosti.
Sam namreč mislim, da je piramida človečnosti mnogo pomembnejša, mnogo bolj fascinantna kot vse institucije, vse cerkve, palače in vse vladarske piramide tega sveta.
Dobro, v Egiptu so recimo gradili piramide. Vladarjem v čast. Skupaj so nagnali ah privabili arhitekte, nadzornike, pnganjalce in na tisoče navadnih ljudi ter zgradili mogočno piramido. Ni bilo lahko delo. In mogočnost države, religije in vladarja je fascinantno zagospodovala nad majhnostjo navadnih posameznikov in množic,
Medtem pa so v približno istem času po gozdovih tako na našem ozemlju kot drugod po neskončnih divjinah med zverjadjo in nedoumljivimi naravnimi silami tavale majhne, porazgubljene skupine ljudi ter nihale med zverinskostjo in človečnostjo - dokler v teh preplašenih dušah naposled niso zakraljevale luč in toplina in zmeraj bolj trdne, zmeraj bolj neuničljive zaveze vrednotam, ki jim danes rečemo človečnost. Samo to je bila resnična zmaga, resnična pridobitev, ki k sreči še danes presega vsa bogastva, vse države, vse verske institucije in vse vladarske piramide tega sveta. Vprašamo se lahko le. ali jo bomo znali-in zmogli ohranjati.
»Štacune* in »štacunarska- miselnost je seveda ne bodo. Tudi država, politika, vojske ter državne in po oblasti in moči hlepeče verske institucije ne Ohranili jo bomo le ljudje. Saj ravno v drobnih, mimobežnih vsakdanjostih, v prijaznem pozdravu, v prijateljskem stisku roke vsakič znova zatti. In vemo: praznik je zares praznik, če ga človek lahko praznuje med svojimi bližnjimi, med prijatelji in v družbi dobronamernih, iskreno veselih ljudi. Takrat je iskren stisk roke najlepše darilo, topla človeška bližina pa najdražji dom.
januar 2004
Pc"
3oWSM
Hrepenenje po
razvodju rek in
Naše živalsko bogastvo
stičišču slovenskih 1 J • 1	•
pokrajin dotiku z ognjem
Črna štorklja
■ Mag. Valika Kuštor
Ogenj je človekov pomočnik, dobrotnik in skrajni sovražnik. Greje nam dom ali ga požge. Z njim si človeštvo od vekomaj pripravlja prigrizek, A ko ognjeni zublji zajamejo gozdove, polja, se požrešno lotijo vasi in mest, ostane za njimi uničenje. Rivalska in človeška trupla zoglenijo. In prastrah pred tragičnimi posledicami nenadzorovanega ognja spremlja človeštvo od vekomaj.
A se da z ognjem tudi prijateljevati - premagati strah nad njegovo dozdevno nadmočjo. Zadnja štiri leta je bilo 29 seans HOJE ČEZ ŽERJAVICO pri Peskovih v Bre-kovicah št. 9 pri Žireh. Od aprila do oktobra se vsak mesec zbere sredi tukajšnje spokojne narave po okoli 30 oseb, da bi doživele ritual hoje po žerjavici.
Dva kilometra navzgor se vzpenja strma, samotna stranska pot. Iz Žirov vodi samo do Vončinovih oziroma edine hiše na tistem območju. Hiši se reče pri Pesku. V bližini je razvodje naših vodotokov. V eno smer tečejo potoki in reke v Jadransko, na drugo v Črno morje. In tu je stičišče slovenskih pokrajin. Brekovice so na skrajnem jugu Gorenjske Sosedstvo ji delata Primorska in Notranjska. Gorato pokrajino odevajo žlahtni smrekovi in mešani gozdovi V vznožju so Idrija, Žiri, Logatec, Vrhnika V ozadju se bohoti Blegoš in družbo mu dela Triglavski vrh Med drugo svetovno vojno je potekala meja čez Vončmove senožeti. Ločevala je Italijo m Nemčijo. Prejšnja, ki je po prvi svetovni vojni mejila med Italijo in kraljevino Jugoslavijo, se je vila kilometer nižje proti Idriji. Tu je bilo življenje na obrobju. Cvetelo je »švercanje«.
Pobudnik za hojo po žerjavici v Brekovicah je bil sin Brane Vončina. Nekoč so tukajšnji pastirji oziroma pokovci skakali čez kresove. In domačinka iz bližnje Ledinice mu je pred petimi leti pripovedovala, da je v Indiji hodila po žerjavici in da človeštvo to počne že tisočletja. Ideja je rodila sad. Zdaj prihajajo sem pogumni privrženci ideje iz vse Slovenije
Pomemben je pogum____________________________________
Ritual hoje po žerjavici oziroma tovrstne seanse vodi v Brekovicah Franjo Trojnar iz Maribora Pripravlja jih tudi na Smolniku na Pohorju. Gospod Trojnar je po poklicu inženir strojništva. V TAM-u je na primer 30 let vodil oddelek za razvoj avtobusov. Mejne vede ga že dolgo zanimajo. V glavnem pa se posveča rasti človekove osebnosti. Napisal je knjige Vizija uspeha, Moč duhovnega razvoja, Moč osebne rasti. Čez žerjavico je popeljal že okoli dva tisoč ljudi.
Za seanse so Peskovi najprej zagotovili primerno okolje. Za delo so poprijeli oče Franc Vončina, njegova žena Dina, sin Brane in drugi člani družine Hoja po žerjavici poteka po zravnanem travnatem Peskovem pobočju. Za šest metrov so znižali in poravnali okoli hektar vrha vzpetine.
’ Prekopali in poravnali so nekaj tisoč kubičnih metrov zemlje. Okolje je zdaj videti naravno, prvobitno, domače.
Ritualov se udeležujejo vse strukture Slovenk in Slovencev v starosti do 65 let in tudi več. V glavnem pa so izobraženci, poslovneži, študentje‘oziroma taki, ki iščejo več samozavesti, življenjskega uspeha Pri Pesku se zberejo udeleženci ob treh popoldne.
Tri, štiri ure ali tudi več jih Franjo Trojnar pripravlja na odločilni sprehod po žerjavici. Sproščeno se pogovarjajo, smejijo, gredo se družabne igre, ki človeka sproščajo. In poglabljajo se v lastno notranjost. Sebi in soljudem v okolju namenjajo dobra dejanja, znebiti se želijo nečednih razvad, ki jih spremljajo v družini, službi, družbi. Podajajo si roke, obstopijo gorečo grmado in se družno poglabljajo v lastno notranjost
V pripravah na hojo čez žareče oglje sodelujoči napišejo na list papirja svoje slabe lastnosti, katerih se želijo znebiti. Zapisano izročijo v pogubo ognjenim zubljem. Ko grmada dogori, ogenj poravnajo. In zdaj zbirajo pogum, odvračajo
Vončinov! iz Brekovic nad Žrrmi so prijetna družina. Glavni za hojo po žerjavici je sin Brane. Pomagajo mu oče Franc, mama Dina ter drugi člani družine. Foto: Franček Štefanec
neodločnost. Preden stopijo na žerjavico, se spomnijo napisanega, nato se podajo čez njo.
Po žerjavici hodite z glavo in ne z nogami
Po analitični razlagi Paula Diela zemeljski ogenj simbolizira intelekt, se pravi (za)vest z vso dvoumnostjo v njej.
Franjo Trojnar o hoji po žerjavici med drugim piše v svoji knjigi Moč osebne rasti:«... Osebno najhitreje rastemo, če se presežemo, naredimo nekaj, za kar smo mislili, da je nemogoče, in pri tem uspemo . Dobro vodena delavnica naredi žerjavico hladno. Ko udeleženci hodijo bosi prek žerjavice, imajo občutek hoje po kamenčkih ali luščeni koruzi z normalno temperaturo okolice ... Pri hoji po žerjavici, čeprav samo za trenutek, razum utihne, mi stopimo v stanje enosti z ognjem in ga varno prehodimo ... Nekajurne priprave, pozitivno razmišljanje, povezovanje s skupino nas pripravijo na hojo po žerjavici. Običajno tretjina udeležencev pride samo gledat. Zanimajo jih priprave in tako tudi običajno sodelujejo v njih ter na koncu skorajda vsi tudi gredo čez žerjavico ..«
Hoja po žerjavici udeležencem dvigne samozavest, saj so naredili nekaj nemogočega. In potem se lažje lotevajo novih življenjskih izzivov. Pomembno je spoznanje, da se po žerjavici hodi z glavo in ne z nogami Po hoji se počutijo sodelujoči duševno očiščene. Umirjeni so in misli so jim jasne. Premagali so strah pred ognjem, za katerega bi lahko zapisali, da je človeku prirojen
Odslej zmorejo več_____________________________________
Mnenja sodelujočih so spodbudna, ugotovijo, da odslej zmorejo v življenju več. Karmen meni: «.. Valovi energije,
Vodjo delavnic hoje čez žerjavico Franjo Trojnar iz Maribora.
harmonije, odprtosti in odkritosti so povezovali udeležence Meditacije so potekale v spiritualnem vzdušju ..Ves čas me je gnala neizmerna želja, končno stopiti na razbeljeno žerjavico... Premagala sem lastne meje in doživela občutek, da lahko v življenju ustvarim vse, kar si želim ...«
Janez priporoča: »Pojdite čez žerjavico in premagajte še eno psihološko in fizično oviro. Prebudite velikana v sebi!«
Bojan trdi. «. Po sprehodu čez žerjavico sem ugotovil, da v življenju ni stvari, ki je ne zmorem « In Zlatko nada ljuje: «. Po šestih urah priprav - iger - smo verjeli v sebe, v našo nastalo pozitivno energijo, in verjeli, da postanemo prijatelji z ognjem Dovolil nam je, da smo se ga lahko dotaknili z nogami in ga prijemali z Pokami, Ogenj nam ni ničesar naredil. To je zares čudež; to doživetje se je skregalo z vsemi fizičnimi zakoni, ki so nas jih učili v šoli...«
Mojca je zadovoljna s sprehodom čez žerjavico: «... Pa vendar, pn polni zavesti sem jo prehodila. To je se ena potrditev, da se vse dogaja v glavi.«
Miran spoznava:«... Franju sem hvaležen za še eno spoznanje. Žerjavica sploh ni pomembna Zdaj vem, da ne potrebujem priprave za hojo čez žerjavico Pripravo potrebujem za dušo, ki jo v tem norem tempu življenja zanemarjam ..«
In v Brekovicah se lahko potite tudi v pravi indijanski savni. Pripravlja jo ameriški domorodec In tu se pripravljajo na organizacijo nekaterih delavnic s področja mejnih vedenj. Mogoče si tudi vi želite postati poslovno uspešnejši, želite imeti samozavestnejši vsakdanjik, izboljšati zdravje S hojo po žerjavici bodo predvidoma nadaljevali v Brekovicah in še kje aprila 2004. Pozanimajte se. Številka mobilnega telefona Franje Trojnarj^ je 041 695 171. Brane Vončina iz Brekovic pa bo slišal vaše vprašanje po telefonu Št. 041 433 964
Franček Štefanec
(Ciconia nigra]
Pomurje je dežela štorkelj. Pri tem seveda mislimo na belo štorkljo (Ciconia ciconia), ki živi tudi drugje v Sloveniji, najpogostejša pa je vsekakor na severovzhodu.
Redkokdo pa najbrž ve, da živi pri has tudi črna štorklja (Ciconia nigra). Ta je dejansko večidel črna (s kovinskimi odbles-
ki), le po trebuhu in pazduhah je bela. Njen črno-beli »opart« pestrijo rdeči detajli, kot so: rdeč kljun, rdeč kolobar okoli vsakega očesa in rdeči nogi V višino zraste do 1 m, njen razpon kril pa doseže 2 m.
Črna štorklja je v primerjavi z belo zelo plaha in ne prenese človekove bližine, zato živi v odročnih, mirnih gozdovih. Ker za prehrano lovi ribe {dolge do 20 cm), žabe in školjke, si za domovanje izbira vlažne terene s tekočimi in stoječimi vodami. Na njih seveda lovi tudi še kaj drugega, recimo: plazilce, majhne sesalce in razne nevretenčarje. Polmer njenega območja domovanja znaša 5 do 1 o km okoli • gnezda in ta ogromni teritorij tudi brani pred vrstnicami.
Črna štorklja leti z iztegnjenim vratom, po čemer lahko njo, enako pa tudi belo štorkljo, razlikujemo od čapelj; te namreč med letenjem vrat esasto zvijejo. Štorklje so tudi neme, kar se pri črni štorklji dobro ujema z njeno plašnostjo.
Samec črne štorklje živi z eno samo samico (monogamno) in kaže, da sta si partnerja zvesta. Zgradita si ogromno gnezdo, tako kot bele štorklje, vendar daleč od ljudi, na zelo skritem mestu in visoko (kakih 12 do 25 m) v krošnjah listavcev (zlasti hrastov).
Valita oba starša in oba tudi budno pazita na zarod ter branita gnezdo.
Črna štorklja je v Sloveniji zelo redka (gnezdi kakih 30 parov), en pas njene razširjenosti poteka ob meji s Hrvaško, drugi, vzporeden pas, pa v osrednji Sloveniji. V Pomurju gnezdi seveda ob Muri, saj je močvirna Murska šuma tipično prebivališče za to vrsto.
Sicer pa je črna štorklja razširjena predvsem v vzhodni Evropi. Tam tudi doseže največjo gostoto naseljenosti, k1 pa zaradi velikih teritorijev znaša komaj 8 parov na 100 km3 Jeseni se odseli prek Španije v zahodno Afriko (Senegal, Mali). Precej mladičev ostane prvo poletje kar tam; na sever jih potegne predvsem tisto pomlad, ko spolno dozorijo
Ogroženost črne štorklje____________________________
Kakor vidimo, je črna štorklja občutljiva in okoljsko zahtevna žival, zato ni čudno, da je postala v dobi napredujoče tehnizacije zelo ogrožena Naravovarstveniki so dovolj hitro reagirali na njeno izginjanje in uvedli potrebne varstvene ukrepe v zvezi z gozdovi in moknš°L ki jih potrebuje, ter v zvezi z njo samo. Dandanes je na mednarodnem nivoju vključena v Dodatek I Direktive o varstvu ptičev in prav tako v Dodatek I Washingtonske konvencije (CITES) o prepovedi trgovanja z živimi bitji; p° Bernski konvenciji pa je vključena v Dodatek II kot strog0 zavarovana vrsta. Uidi v Sloveniji je na rdečem seznam0 ogroženih vrst in z zakonom zavarovana vrsta.
In dejansko so se »oblaki« nad črno štorkljo že v 20 stoletju začeli razgrinjati V večini zahodnih evropsk dežel se spet naseljuje, pri nas pa njeno število nekolik0 raste. Je pa črnih štorkelj Še zmeraj bistveno manj kot bebk vvsej Evropi naj bi jih gnezdilo le 2600 do 3000 parov Proces njene ponovne naselitve ljudje še zmeraj močno oviral0 marsikje jo še prepogosto motijo, ropajo njena gnes |J podirajo drevesa, primerna za gnezdenje, zasajajo i ::i'-' na katerih ne more gnezditi, izsušujejo mokrišča in seve*11 onesnažujejo.
Torej je od nas vseh odvisno, ali bo ta plašni spet polno zaživel in prispeval svoj delež k ravnotežju v naravi.
Slovstvo: - Šket B. et al, 2003. Živalstvo Slovenije Ljubljana. 664 str.; - Gooders, J, 1998: Ptici Slovenije in Evtop MK, Ljubljana, 511 str., - http://www DOPPS-drustvo.si
črni drag^ ekološke^0
januar 2004
Pokrajina Baranja leži na skrajnem jugu Madžarske. Del pokrajine ob reki Dravi pa sega še na severni del Hrvaške. Največje mesto v hrvaškem delu te pokrajine je Osijek. Baranja je ravnica, ki je zaradi Drave dobro namakana ter z idealnimi možnostmi za poljedelstvo in živinorejo.
peljali v živinskih vagonih. Pot na delo in nazaj je bila plačana. Na sezonsko delo so prišli v aprilu, ko se je začelo prvo letno delo na polju, in se vrnili ob koncu decembra, velikokrat komaj dan pred božičem. Delo je potekalo od sončnega vzhoda do zahoda, vmes so imeli prosto le ob času kosila, ki so
Delavci v Baranji
Sezonsko delo Pomurcev v Baranji se je začelo že tik po prvi svetovni vojni in trajalo do leta I960, ko se pojavijo na prostranih slavonskih poljih stroji. Ti so nadomestili ročno delo mladih fantov in deklet z vseh koncev nekdanje Jugoslavije. Med njimi je bilo veliko Pomurcev, in to večinoma mlajših od trideset let, ki so tako kot drugi Prišli s trebuhom za kruhom. Pot od Murske Sobote do Baranje z vlakom je trajala štiriindvajset ur, kar seveda za mlade Pomurce ni bilo zelo naporno, čeprav so se
pojedli stoje in v naglici, saj jih je čakalo delo, ki ni bilo ravno najbolje plačano. Hrana je bila dokaj enolična in skromna, čeprav so opravljali fizično delo. Meso je bilo na jedilniku le dvakrat na teden. Pogosto so jedli ajdovo kašo, kuhan fižol, zelje, krompirjevo juho in podobno. Za zajtrk so dobili le mleko in kruh. Dnevnica je znašala petindvajset dinarjev, za kar bi danes dobili pet steklenic piva. Tako je bilo za eno moško kolo treba delati tri mesece. Nedelja je bila dela prost dan, zato so se odpravili k sveti
maši v Osijek ali drugam. Med žetvijo pa je bila tudi nedelja dan, ko se je trdo delalo. Takrat je bilo na posestvu največ delavcev, tudi do tristo. Neporočeni delavci so spali v sobah s petdesetimi posteljami. Poročeni pari pa v sobah za dvanajst ljudi. Večer so po napornem dnevu namenili veseljačenju. Večkrat je kak fant po koncu dela ostal brez dinarja, saj je vse porabil v tamkajšnji gostilni. Med delavci pa so se vedno našli fantje, ki so vzeli s sabo na delo harmoniko. Tako so plesali pozno v noč. Ni bilo redko,
da so se rodila poznanstva in ljubezni, tudi z ljudmi iz drugih delov naše nekdanje skupne države, nekatere so tako trdne, da živijo še danes.
Prav z veseljem se nekdanji sezonci spominjajo časov, ki so jih preživljali na teh hrvaških posestvih, še rajši pa se spominjajo romantičnih večerov in skupnih toplih noči, ko so se mladenke in mladeniči veselili življenja.
Bojan Zadravec
»jubUarno sprotoletje*
Zakaj bi kazalo praznovati

Okroglih sto sicer ni, ampak tudi sedemdeset je kar lep čas in tisti, ki bodo v ktu 2004praznovali svojih sedem križev, lahko pritrdijo, da v Prekmurju ni bilo preprosto v razburkanem 1934. letu. Miško Kranjec bi dejal, da oni sicer vsega ne pomnijo in za prvi čas otroštva si sposojajo spomine drugih, kar pa m vedno najbolj zanesljivo. Pravim »vedno*, ker so tudi zanesljivi dokumenti, hi prepričajo še tako nejevernega Tomaža. In od vsega so najbolj oprijemljive fotografije, ki niso le podobe vaških gostij in proščenj, konfirmacij ali bpgnedajpogreba, ampak so ovekovečile najbolj smele človeške sanje.
Že na začetku leta 1934 so malo °binursko srenjo pretresali veliki ^°godki: januarja se je v Lendavi 2ačel politični proces p.p zmagi pozicijske liste JSN (oktober 1933) Pod vodstvom dr. Klara in du-aovmka Jeriča ter uradne liste J	Zmagujoča opozicijam sreski
Pčelnik Trstenjak so vaškim 2uPanom dali v podpis listino, kar $a ni bilo po godu odvetniku 'kušu in upravniku lendavske Pošte, Vinku Žguru, zaradi bla ePju časti in dobrega imena. Klek-■ove Novine so zelo dosledno obuvale javno mnenje in trinajst-^ovna razprava na sodišču si tudi
V1dika »prekmurstva« zasluži P°sebno pozornost Opozicija je ravdo izgubila: Klara so obsodili ' 'a H dni zapora in 720 dinarjev & obe, Trstenjaka na 8 dni in 300 arjev, župane podpisnike na 7 * aresta in prav tako na 300 farjev globe. Novine so ob tem
zapisale, da »dr. Pikuš potrebujejo počitka, ar so jako oslabeli, i što bo oživo umirajoči organizacijo, je težko povedati«. No, strah in skrb sta bila odveč: ne bi bili politiki, če se ne bi poglihali, saj so junija 1934. zaradi komasacije spet volili v sedmih občinah dolnjelendav-skega sreza: v Beltincih, Bogojini, Dobrovniku, na Hotizi, v Lendavi in okolici ter Turnišču. Kot vsake, tudi te volitve niso minile brez zapletov, kar pa ]e za našo zgodbo obrobnega pomena, pomembnejša je vloga Kluba prekmurskih akademikov, delavskega kulturnega društva Svoboda iz Sobote in učitelja Škergeta v Ženavljah, ki je ponudil svoj dom »prišlekom, ki jih je veter prinesel«. Zdaj U me v pisanju lahko nadomestil prekmurski sanjač, Milan Vincetič - Vinci, ki je v svojem romanu ovekovečil prišleka z neba (morda svoje sanje9), toda rajši se bom držala
uradnih zapiskov m vam ponudila v dokaz tri fotografije, ki jih je 19 8. 1934 na ženaveljski njivi, polni buč, posnel hodoški evangeličanski duhovnik Geza Heiner.
V soboto, 18. avgusta 1934, ob 19 50 je na veliko začudenje vrlih Goričancev stratostan, balon z zaprto gondolo, belgijskega znanstvenika prof. Crosyna in njegovega pomočnika Nera van der Elsta srečno pristal na ženaveljski njivi. Ko je poškodovani balon plul že tik nad vaškimi hišami, se je vso staro in mlado podalo za njim Ko sta znanstvenika opazila ljudi, sta spustila vrv, kmetje, prva med njimi Ludvik Gomboc in Aleksander Duš, pa so z vrvjo potegnili ta čudež na njivo med buče in mladi fižol. Srečni pristanek dveh neznancev in balona je luterane, ki sicer ne verjamejo v čudeže, prepričal o nasprotnem Toda prišleka z neba sta delovala izmučeno, kot da bi po bregačah tri dni okopavala krompir, zato so vedeli, da čudežev ni, in večni prekmurski sezonci so takoj ugotovili, da ta dva iz daljne Belgije, dežele, ki je »nekje v Evropi«, sicer nista pri pravi, ker letita po zraku v času, ko je svet prepreden s cestami in železnimi tiri. Kot se za naše ljudi spodobi, so jima vrli, gostoljubni domačini v najbolj gosposki hiši v vasi, pri šolskem upravitelju Karlu Škergetu, pripravili kopel v škafu, mehko posteljo iz pernic, balon pa je vso noč čuvala vaška straža O drugih domnevnih nočnih dogodivščinah beri v Vincetičevem romanu, jaz ostajam pri opiso-
Prekmurski čudež na ženaveljski njivi vanju zgodb, ki so se dogajale pri dnevni svetlobi. Pripomnila bi, da je tisto avgustovsko noč izdatno deževalo in iz balona je ušel plin. Omot iz zeleno-rjavega svilenega blaga, prepojenega z gumo, se je ulegel na njivo in pokril najmanj 100 m2 površine. Poleg omota je bila gondola iz duraluminija, težka 850 kilogramov. V jutranjih urah so prihiteli zastopniki sreskega načelstva iz Murske Sobote in znanstvenikoma obljubili, da jima pošljejo v ponedeljek tovornjak, s katerim bosta vso opremo pripeljala na soboško železniško postajo, od tam pa v Belgijo.
• Novica o njunem pristanku se je razširila po vsem svetu in Goričanci so, namesto da bi se po razmejitvi spet vpisali v zgodovino in kaj storili za svojo slavo, pridno pomagali sušiti namočeno platno stratostana Dopisniku Jutra, ki je prispel v Ženavlje, je Crosyn povedal, da sta med poletom, ki je trajal 13 ur, proučevala meteorološke razmera na višini 16.000 metrov, videla Alpe, a sta zaradi bližajoče se noči m poškodovanega balona pristala med prekmurskimi griči...
Drugi dan bivanja v Ženavljah ]e Crosyna in der Elsta ob njunem stratostanu v družbi ljudi upodobil priljubljeni hodoški »farar«, naokoli znan fotograf, upoštevan ljudski zdravilec Geza Heiner.
Slike so ostale, Škerget je prejel visoko belgijsko priznanje, kipar je v bron zlil okroglost sveta, Milan
Vincetič je ob pisanju romana o večnem iskanju priplezal na zadnji klin nebeškega sladostrastja...
To so pa zadostni razlogi, da prihajajoče leto 2004 razglasimo za »jubilarno«. Če navedeno ne zadošča, naj zapišem, da so 1934. posvetih evangeličansko cerkev v Lendavi, izšla je Ljudska pravica, ki ni vezana le na Miška Kranjca, ampak je dajala navdih kolegu B. Žuncu, Društva kmečkih fantov in deklet, ki so delovala že od 1924. leta, so se v Prekmurju začela obračati v levo, Juš Kozak je napisal potopis Za prekmurskimi kolniki, o deželi bogu za hrbtom
Ella Pivar
»Prišleka z neba« med gondolo svojega stratostana - balona
I
januar 2004
Pen
Bomboni namesto petard
Praznične pasti skozi policijske oči
Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših pa tudi domačih živali in Jušnih ljubljenčkov, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovi bližini in pred njihove domove, je predpraznični poziv, policisti pa pričakujejo, da ne bo odmeval v prazno.
V okviru akcije »ZVEZDA« - nosilec je PU Murska Sobota - so policisti na območju PP Gornja Radgona obiskali vseh sedem osnovnih šol, kjer so otrokom nižjih razredov pripravili predavanje Dovolj imam pokanja. Otroci so izpolnili nagradni kupon, po žrebanju pa lahko pričakujejo praktične nagrade. Vsem otrokom so razdelili bombone pod geslom »1500 bombonov - za 1500 otrok - namesto petard«.
»Policisti vsako leto znova obravnavajo množično uporabo petard in drugih pirotehničnih izdelkov. Mnogim je takšno početje v veselje in zabavo, je pa kljub temu za večino državljanov neprijetno in pomeni svojevrstno nasilje nad ljudmi.
Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroča telesne poškodbe Zaradi poškodbe roke
nekdo ne bo mogel postati pilot, kuhar, voznik Borisom Rakušo in vodjo okoliša Sandijem
Pirotehnični izdelki, katerih glavni učinek je pok, se smejo uporabljati izključno v času od 26. decembra do 2. januarja. Svetujemo: Odpovejte se tej pravici!
Stop prehitevanju »v škarje«
V Pomurju je letos umrlo ali se hudo poškodovalo v prometnih nesrečah več udeležencev v prometu kot leto prej Smrtnih žrtev je bilo do zadnjega tedna v letu 17, lani vse leto pa 14. Vendar pomurski prometni policisti ne sedijo prekrižanih rok m hočejo ukrepati predvsem preventivno. Glede na to, da je najpogostejši razlog za nesreče ob prehitri vožnji in vožnji v vinjenem stanju nepravilno prehitevanje oziroma prehitevanje »v škarje«, sta komandir Prometne policijske postaje Murska Sobota Marjan Mišja, ki te dni prevzema vodenje prometnega inšpektoriata na PU Murska Sobota (na njegovo mesto komandirja PPP Murska Sobota pa prihaja Borut Kocet), in pomočnik komandirja PP Gornja Radgona za prometno varnost Srečko Steiner z nasveti poskušala pomagati voznikom. Tako Mišja poudarja, da nikar ne sedajte za volan, če ste kaj popili, da med vožnjo hitrost prilagodite razmeram na cesti in da upoštevate prometne znake in vsa druga pravila. Komandir pomurskih prometnikov pa še posebej opozarja na nevarnosti pri prehitevanju.
»Voznik sme začeti prehitevati, če ima na cesti dovolj prostora. Pred prehitevanjem mora dati predpisan znak, zapeljati na levo stran prehi-
... Petarda je otroku poškodovala vid. Nikoli več ne bo videl! Petarda je zanetila ogenj in družina je za praznike ostala brez strehe nad glavo! Ali je vredno zaradi ene same petarde? Policisti se zavedamo posledic, ki jih lahko povzročijo pirotehnični izdelki, m prav zaradi tega bomo storili vse, kar je v naši moči, da omejimo nezakonito uporabo in zmanjšamo možnosti poškodb. Vsi pa se moramo zavedati, da se je s skupnim prizadevanjem mogoče izogniti marsikateri nevarnosti in usodni posledici. Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, nepremišljene, neprevidne in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo
Starši, bodite pozorni! Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. Z lastno iznajdljivostjo lahko dosežejo, da pirotehnični izdelek postane nevaren,« pravi pomočnik komandirja PP Gornja Radgona Srečko Steiner, ki se je skupaj s komandirjem
tevanega vozila in ga ob primerni bočni razdalji naglo prehiteti. Voznik prehitevanega vozila ne sme povečati hitrosti. Po potrebi mora zmanjšati hitrost in se pomakniti k desnemu robu vozišča. Po drugi strani pa voznik ne sme prehiteti drugega vozila, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati, če je voznik, ki vozi pred njim po istem prometnem pasu, že dal znak, da bo začel prehitevati, pod vrhom klanca, pred ovinkom in v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, in če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem.
Prehitevanje ni dovoljeno, če smerno vozišče za vožnjo vozil z nasprotne smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna za prehitevanje. Ne prehitevajte vozila, ki zmanjšuje hitrost ali ustavlja pred prehodom za pešce, na katerem ali ob katerem so pešci, prav tako ne ob zmanjšani vidljivosti in ne vozila ali kolone vozil, ki vozi z zmanjšano hitrostjo zaradi razmer v prometu,« pravi Mišja, njegov stanovski kolega Steiner pa dodatno opozarja, da naj bi bili vozniki pri vožnji mirni, previdni in potrpežljivi, saj s svojo agresivno vožnjo lahko poškodujejo sebe in drugega udeleženca, ki upošteva predpise v cestnem prometu.
_____________________34 WM«
Na nedavni redni tiskovni konferenci na PU Murska Sobota je načelnik urada direktorja Slavko Škerlak med drugim spregovoril o problematiki vlomov v osebne avtomobile v pomurski regiji, ki spet postaja izjemno pereča. Po mnenju Škerlaka tukaj ne gre samo za tatvine vozil, ampak si v večini primerov tuji ilegalci »samo sposodijo« vozilo za prevoz od Prekmurja do Primorske. Vse več pa je vlamljanja v avtomobile, ko tatovi kradejo vredne predmete, predvsem avtoradie (minuli teden so v Ljutomeru zabeležili takšen primer vloma v štiri avtomobile) in druge reči, ki jih lastniki kar nastavljajo na vidna mesta. Zato Škerlak pravi: »Ljudje naj v vozilih ne puščajo vrednejših predmetov, ki bi lahko bili vzrok za vlom v osebni avtomobil. Storilce je zelo težko odkriti.«
Policisti svetujejo, da ne parkirate na slabo razsvetljenih ulicah m parkirnih površinah. Ob zapuščanju avtomobila je treba izvleči ključ iz kontaktne ključavnice, zavrteti volan, da zaskoči, zakleniti vozilo, pred tem pa zapreti vsa okna in vrata. Torbic, kovčkov, plaščev in drugih predmetov ne puščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih avtomobila. V avtu ne puščajte zlatnine, denarnic, osebnih dokumentov, gotovine ter drugih vrednih predmetov in sredstev ...
Zaščitite jeklenega konjička
»Priporočamo, da v vozilo vgradite alarmno napravo, ki preprečuje tatvino in javlja nasilen vstop v vozilo. Priporočamo tudi dodatno mehansko varovanje vozila. Na voljo so posebne kovinske palice, ki povezujejo katero od sklopk z volanom, lahko pa se odločite tudi za zaklepanje in blokado prestavne ročice. Pomislite tudi na zaklepanje prtljažnika za smuči in na varnostni vijak, ki preprečuje tatvino platišč. Ključavnico rezervoarja za gorivo in vrtljivo jedro ključavnice prtljažnika ali desnih vrat redno pregledujte, ali morda m izpuljena ah. poškodovana. Bodite pozorni tudi, če se oglasi avtomobilski alarm na drugem vozilu, in v primeru vloma ali kraje pokličite policijo Pričakujemo, da bodo podobno ravnali tudi drugi občani, če se bo vključil alarm na našem avtomobilu. Zanemarljivo majhno je število prijavljenih tatvin avtomobilov, ki so bin opremljeni z alarmnimi napravami. To pomeni, da je avtomobilski alarm nepogrešljiv čuvaj vašega avtomobila. Alarmne naprave morajo biti kakovostne, enostavne za delo in naravnane na primerno občutljivost. Lažno sprožanje alarmov moti stanovalce in povzroča policiji delo, ki bi bilo koristnejše drugje. Alarmna naprava se mora oglasiti, če se nasilno ali s ključem odprejo vrata na vozilu, vrata prtljažnika ali pokrov motorja, pri poskusu, da se vozilo odpelje, pri dvigu vozila, pri demontaži koles ali avtoradia, razbitju stekla ah pri poskusu onesposobitve naprave. Če kupujete avto, je naj' boljši in najvarnejši nakup novega vozila pri uglednem podjetju. Če se odločite za nakup rabljenega vozila, je najbolje, da ga kupite od dejanskega lastnika, brez posrednikov. Če vozilo kupuje te v trgovini z rabljenimi vozili, pa od prodajal ca zahtevajte vpogled v vso dokumentacijo o izvoru vozila,. Naj vam prodajalec rabljenega vozila pokaže zavarovalno polico, zavarovalne kupončke' in zeleno karto. Posebej preverite številko šasije in motorja, če nista mehansko poškodovani, ter skladnost s prometnim dovoljenjem ...«, poudarja pompčnik komandirja PK Gornja Radgona Srečko Šteinier.
In če kljub vsemu storilec vlomi v avtomobil je treba nemudoma obvestiti policijo. Do prihoda policistov ali kriminalistov se ničesar n* dotikajte.
Z napotki smo vam želeli pomagati, da vam neprijetnosti ne bi pokvarile brezskrbnih prazničnih dnL
mm 35
Pen
januar 2004
Ekaterina in Rudolf Lepoša živita v Murski Soboti že osem let »Zunaj je minus 55 stopinj. Drevje poka zaradi mraza, ječi pa tudi led na reki Leni, ki s svojimi tremi kilometri širine deli Jakutsk na dva dela. Na osrednji mestni ploščadi je postavljena velika sibirska jelka. V višino sega več kot dvajset metrov. Njene okrašene veje še vedno nekoliko pokriva sneg. Mesto živi v pričakovanju novega leta. Otroke po vrtcih in šolah pa obiskuje dedek Mraz, ki ga spremlja Snegoručka,« je o zadnjih sibirskih dnevih pred novim letom povedala Ekaterina Lepoša, ki je odrasla v Sibiriji. Z možem Rudolfom, ki je rojen Prekmurec, sta se spoznala v Jakutsku.___________________________
Mestna ploščad v Jakutsku. Temperature se pozimi spustijo tudi do- 60 stopinj pod ničlo, kiparji pa pozdravijo prihod pomladi pri -42 stopinjah z ledenimi skulpturami. Oaledala si jih je tudi Ekaterina.
Sibirska jelka,

dedek Mraz in minus 55 stopinj Celzija
Kakor pingvini______________________________________
Zadnji teden iztekajočega se leta je v Jakutsku predvsem Praznik za najmlajše. Že tedne prej se pripravljajo na obisk dedka Mraza. Naučijo se pesmice, recitacije in tudi otroško gledališko igro, potem pa je za njih največje doživetje, ko na s°lska ali vrteška vrata ali pa na vrata kakšne dvorane P°trka mož s sivo kučmo in belo brado ter s polnim košem daril Z otroki ne ostane le petnajst minut, temveč je z njimi ves darij jim prisluhne, pogleda, kaj so se naučili, z njimi Prepeva in se veseli.
Otroci zmeraj nestrpno pričakujejo, kdaj se bodo odpravili srečanje z dedkom Mrazom. Ko napoči trenutek odhoda ' i doma v dvorano, jih starši doma oblečejo v debela oblačila, jih na poti ne bi preveč zeblo. Človek, ki samo na hitro Ogleda sprevod otrok, ki hitijo po ulici, si najprej misli, da ™ ulici korakajo pingvini Oblečeni so namreč zelo toplo, imajo na sebi troje hlače, več puloverjev, dvojne rokavice 1 še in še bi lahko naštevali. Zaradi debeline oblačil imajo r°ke kar odročene, če pa v snegu padejo, se zaradi gore °blačil na sebi ne morejo pobrati. Na noge jim morajo Polagati odrasli.
^ekratek pulover in majhna kapa__________________________
Ce smo že pri oblačilih, naj omenimo, da so bila na neki pomembna tudi takrat, ko je Ekaterina spoznala Ru-01Ia V Jakutsk je prišel kot gradbenik, ki je delal za av-s^jsko podjetje To je gradilo bolnišnico in še nekaj drugih 2gradb Z Ekaterino sta se spoznala na prireditvi, ki so jo opravili njuni skupni prijatelji. Rudolf je nekoliko zamudil 1,1 dogodek m tako vzbudil Ekaterimno pozornost V njej se J6 ta-koj prebudila človeška želja pomagati človeku, ki je bil lec v njeni deželi in na prvi pogled nebogljen zaradi vsega ^ega. »Velik, kakor je, je imel na sebi prekratek pulover,_ na glavi je bila premajhna, roke brez rokavic so bile ' eihražene,« je razložila Ekaterina Na začetku je bilo med , a samo prijateljstvo, po enem letu so medsebojne iskre _1 tale tleti močneje in Rudolf, ki je izvedel, da so Ekaterini c moški z brki, je pustil, da so slednji zrasli tudi njemu. Po ' mm jet j »bližnjega« prijateljstva sta se nato poročila in ‘ n« hčerko, ki ji je ime enako kot mami, Ekaterina. Rudi hitro navadil na življenje v Jakutsku »Pozimi je sicer “ • ai mraz, toda ljudje so prav zaradi razmer, v katerih živijo,
Ujphnu Skorajda ni bilo večera, da se ne bi srečali s prijatelji ali sorodniki. Spomladi in poleti pa smo se 'avadi odpravili na večerne sprehode po mestu,« je pn-
Rudolf Ekaterina je dodala, da je bila ob prihodu v zv - 0 S°b°to najbolj presenečena, kako prazne postanejo blg^ ubce. O ljudeh v Sloveniji pravi, da so na začetku ko pa se z njimi bolje spoznaš, se odprejo. Prese-
nečena je bila, ko so jo vsi na začetku pozdravljali, čeprav je niso poznali, vendar pa priznava, da se tudi v Sloveniji ljudje od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Poleg tega pa še v šali dodaja: »Ko sva z Rudolfom še živela v Rusiji m sva si med dopustom ogledala vso Slovenijo, sva ugotovila, da bolj ko se bližava Pomurju, večje porcije so na gostilniških krožnikih.«
Vroča poletja
Jakutsk velja za obrobje Rusije, toda kljub temu je življenje v njem polno kulturnih in drugih dogajanj. Mesto ima pet gledališč, balet in opero. V začetku je bil to kraj, kamor so v stalinizmu izgnali ujetnike. Zaradi oddaljenosti od drugih krajev in mraza niso mogli nikamor pobegniti. Glede na to, da je tamkajšnje območje bogato z rudninami, da je pod zemljo veliko diamantov, zlata, premoga in nafte, so izkopavali naravno bogastvo. Drugi vab ki je pripeljal ljudi v Sibirijo, je bil čas komsomolcev. Mladi ljudje so želeli potrjevati svoj jaz m takrat je bilo najprimerneje, da so to storili v krajih, kjer so vladale tako imenovane ekstremne razmere. Jakutsk ima tudi veliko študentov, ki so prišli v mesto ob reki Leni, ker jih je tja poslala na obvezen triletni staž po končanem šolanju njihova Univerza Le malo se jih je nato vrnilo v kraje, kjer so študirali. Ko so spoznali mesto in ljudi, so se odločili, da ostanejo za vedno. Država je podpirala razvoj v Sibiriji Plače so bile dvakrat višje kot drugje v Rusiji, ljudje so imeli beneficiram delovni staž ter mesec in pol dopusta na leto. Pozimi so ponavadi delali, poletja pa preživeli ob Jakutskem
Rudolf je delal pri avstrijskem podjetju, ki je v Jakutsku gradilo bolnišnico. Po petih letih je podjetje zaprlo svoja vrata in Lepošev! so se preselili v Mursko Soboto.
morju Mimogrede, v Sibiriji ne vlada samo mraz. Tempera ture resda dosežejo tudi do minus šestdeset stopinj Celzija, toda v poletnih mesecih vlada vročina in živo srebro v termometru se povzpne tudi na 35 stopinj.
Najraje prevaja_______________________________________
Ekaterina je profesorica zemljepisa in inženirka kartografije, vendar v Sloveniji ne opravlja svojega poklica, kakor ga je v Jakutsku, čeprav si to želi. Pravzaprav je v pokrajini ob Muri zelo težko dobiti kakršnokoli zaposlitev, kaj šele na področju, kakršno je kartografija. V osmih letili življenja v Sloveniji ji tako ni uspelo pridobiti redne zaposlitve. V tem času je zato izpopolnila svojo slovenščino in občasno prevajala iz ruščine v slovenščino in obratno, tudi na sodišču. Prve korake v svet prevajalstva je naredila ob pomoči gospoda Bedeka s Centra za tujce in gospe Nemeš s soboškega sodišča za prekrške To delo jo najbolj veseli, čeprav priznava, da je pri prevajanju potrebno veliko koncentracije in predvsem natančnosti »Nikogar ne bi
odslovila, če bi pozvonil na moja vrata v našem bloku v Lendavski ulici ter prosil za prevod, sama vem, kako težko je bilo meni, ko sem prišla v vaše kraje in nisem govorila vašega jezika,« je povedala Ekaterina. Pred nedavnim je dobila prvo redno zaposlitev, odkar je prišla v Slovenijo. »Nima nobene zveze z mojo izobrazbo, toda vsaj v službi sem, kjer lahko delam z ljudmi, kjer sem lahko prijazna in kjer sem včasih tudi prijetno presenečena, ko kateri od kupcev po mojem naglasu ugotovi, da prihajam iz Rusije, in z mano spregovori nekaj besed v ruščini,« se je Ekaterina razgovorila o svojem novem delu prodajalke v soboškem centru Tuš.
Ekaterina in Ekaterina mlajša med obiskom Moskve
Ekaterina je opazila, da veliko Pomurcev obvlada tuje jezike Ruščino govorijo predvsem tisti, ki so se jo učili v šolah, dokler je v izobraževalnem sistemu nista zamenjali nemščina in angleščina Za svoje znanje se imajo zahvaliti tudi nekdanji profesorici ruščine na soboški gimnaziji Zinaidi Emri, ki jo Ekaterina zelo ceni. Poleg tega, da se Ekaterina včasih srečuje tudi z drugimi Rusi, ki živijo v Sloveniji, ohranja stike s svojimi kraji tudi s pomočjo pisem, telefona, televizije. »Zdaj gledam na Jakutsk in na Sibirijo z drugačnimi očmi. Veliko stvari, ki so se mi takrat zdele sarnoumevne, se mi zdaj zdi novih, lepših Malo me edino moti, da večina televizijskih postaj prikazuje Sibirijo samo v slabi luči in pri tem pozabi, da to ni samo dežela mraza in pijančkov. Sibirija ima tudi drugo, človeško plat. Na primer le malo ljudi ve, da ribiči in lovci puščajo svoje majhne koče ob rekah in v gozdovih odklenjene, da je v njih vedno nekaj hrane, kurjave in vžigalic, da se lahko popotnik, ki se na poti izgubi, v mrazu zateče v zavetje koče in tam preživi noč.
Dvanajst silvestrskih jedi
Te dm tudi pri Lepoševih pričakujejo prihod novega leta. Na Silvestrovo si bodo gotovo poskušali pričarali tudi nekaj vzdušja, kakršno vlada ob silvestrskih večerjah v Jakustsku. Tam se ponavadi zbere vsa družina in v vsaki hiši mora biti najmanj dvanajst različnih jedi. Prijatelji in sosedje se obiskujejo in na koncu se zberejo pri eni družini, čeprav je tudi pri njih na mizi doma enako število jedi Usedejo se za mizo, vendar ne začnejo jesti, dokler se jim ne pridružita gostitelja. Šele takrat in po zdravici se lahko začne večerjati. Sicer pa obdobje po novem letu pomeni tudi, da bo do konca zime ostalo le še nekaj mesecev. V Jakutsku se začenja pomlad, ko temperature zrastejo nad minus 42 stopinj Celzija Umetniki v Jakutsku proslavijo konec zime s skulpturami, ki jih izklešejo iz leda in snega, v Sloveniji pa se bomo skupaj z Ekaterino, Rudolfom in mlajšo Ekaterino veselili pomladi šele takrat, ko bodo zacveteli zvončki.
Dejan Fujs
Pe"
VESTNIK
Pomurskih 7 veličastnih za leto 2003
januar 2004
Marika Kardinar
Marko Slavič
Jožica Maučec Zakotnik
Jože Ošlaj
Jože Činč
Fabijan Cipot
Borut Meh
Prišel iz lepega brezskrbnega živlenja, Iz nam daljnega Velenja.
Zagotovljen Muri naj bi bil uspeh, Za tem stoji direktor Borut Meh. Nekomu v Muri jih je napel. Tako da Volvo ponoči je zgorel. Knjigo Naše Prekmurje on dobi, Za trenutek odloži naj skrbi. Tudi potni list mu podarimo, Da Muro rešil bi res mehko - fino.
Česnek trnok on rad gej, Ka te krf njemi zemejo leže j. 150-krat je že krv dal, gvušno nika njemi je nej žal. Če več taksi meli bi lidij, Še bole ponosni bi bilij.
Klobase pa rdečko mamo eti kredi, Povejmo lejko samo: Ošlaj je rejsan v redi.
Dobrovnik je center sveta, Ka se tijče keglanja.
Marika pereče rada gej, ‘ Lujča kruglo kak trbej. Friško krugla prletij, Sakši keglin doj vmorij. Pomejče ona s kunkurenco, Medalj puno ma kredenco. Eti mate kruglo z energijo, Ka de van še dugo zmagovalni veter pijo.
Že kak mali fsebičulje klic, Z labdof muva bejžala va fštric. Inda v Fazaneriji se je vdinjo, * Pa coj naraji je preklinja. m Lejčen, špilan, tak kak se sika, t&Pejnez ne dobin pa skoro nika. J Po pejneze šou je v Maribor, Pa tan leta je kak nor.
Skoro vekši kak fuzbala znalec Muzike je Fabi poznavalec.
i V roke zaj ete CD prljmi, Naj to spila Hendrix Dimi.
Firme odavle pa kupuje, Ka si te lehko nabovi kuje. F sulkiji kak veter Markec drvi, Fsako prvenstvo on osvoji. MS si je tak k srci vzeja, ka na Diano se je gor fseja. Komi de jo z dobičkon oda, Si je gvišno že on brada. Prekmurci nika prouti nemo meli, Če na dobička lisenon kuji mo si fkup sidelt.
Da zdravi vsi Pomurci bi bili, Za to se naša Ježica bori. Kot deklica mala se Maučec pisala, Si rekla je, jaz v Ljubljani bom ostala. Ne prenaša cigaret in alkohola, Kaj šele zvišanega holesterola. Tukaj smo: Da rešili bi jo vseh zablod in spravili jo na pravo pot.
Šunko domačo zaj vij dobijte, Pa še kakši deci coj si spijte.
Pravi: Baba malo me njaj, Kad bi bil fraj. Čiduže bole je raso, Da je retaše on kvašo. Pune on ma sigdar trde lače, Rad vozičke ma na trij potače. Ka se boš za pečenje ešče dale brigo. Eti doubo kujarsko si knigo. J® Na konci retašon želimo si, Ka bi Še kakši svoj komad napisali.
nj’ih se j’e govorilo
L
»MIK 37
pen
januar 2004
in se za njimi kadilo ...
Dobremu možu v rdečem smo člani Penove trojke že na lanski razglasitvi pomurskih sedmih veličastnih zabičali, da mora na ta dogodek priti tudi četrtič. Že takrat nismo dvomili, da bo veliko Pomurk n1 Pomurcev s svojimi pogumnimi dejanji izstopilo iz poprečja. Izbor nam je spet delal probleme, saj je bila ponudba veliko večja od našega Povpraševanja. Končna odločitev je bila, da so sedmerica, o kateri se je v letu 2003 največ govorilo in se za njimi kadilo, dve ženski in pet mož:
MARIKA KARDINAR, najboljša slovenska kegljačica, spet športnica Pomurja in kljub letošnjemu abrahamu prepričana, da se bo za njo kadilo tudi prihodnje leto na svetovnem prvenstvu.
JOŽICA MAUČEC ZAKOTNIK, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, nekoč ambiciozno dekle iz Gančan. V prestolnici se je upala postaviti za svoje rojake in izborila denar za projekt Za zdravje in razvoj Pomurja
FABIJAN CIPOT, nogometaš iz Nemčavec, ki pa je kmalu prerasel žogobrcarsko okolje soboškega predmestja Po uspešnih igrah v Muri se je najprej prodal v Maribor, od tam pa v daljni vroči Katar. Plačujejo ga šejki, všeč pa je tudi selektorju SLO-reprezentance Prašnikarju, saj ne manjka na nobeni reprezentančni tekmi...
BORUT MEH, generalni direktor Mure, ki je iz Velenja upal priti v Mursko Soboto in natreti oreh, ki se ga nobeden od domačih
»poslovnežev« ni drznil niti dotakniti. Vse leto je neutrudno iskal rešitve in še vedno verjame v Muro, v njen program in ljudi.
JOŽE ČINČ, glasbenik in vodja skupine Kvašeni retaši, ki je z duhovitimi prekmurskimi besedili kar na velika vrata stopil na slovensko glasbeno sceno Po Sloveniji so letos prepevali Baba malo me njaj ali pa tisto o vozičku na tri.
JOŽE OŠLAJ, krvodajalec iz Puconec. 150-krat je daroval kri in se zapisal med slovenske rekorderje. Mnogim je pomagal, ne da bi drugi to sploh opazili. Daroval je naj drago c ene j še in nikogar ni vprašal za plačilo.
MARKO SLAVIČ, podjetnik, ki je dosegal rekorde s svojimi konji, zdaj pa je eden najdrznejših podjetnikov v pokrajini. Letos je kupil soboško Zvezdo - Diano prepričan, da bo s turizmom v mestu bolje, kot je bilo pod taktirko Radenske.
b j«
r||azen gostitelj druženja z veličastnimi je bil
9er)eralni direktor Mure Borut Meh. Kako resno je zastavil pravila v Muri, se je
P^pričal celo dedek Mraz. Pri vratarju so preverili vso njegovo prtljago z darili vred in niso
pripomb. Eno malenkost so verjetno spregledali. Med darili je bilo dvolitrska steklenica domače *rdečke« za našega krvodajalca, vnos alkohola pa je strogo prepovedan. Ob odhodu dedka Mraza 'n Veličastnih pa zadeve ni bilo mogoče več preveriti oziroma potrditi, saj je Jože Ošlaj svoje darilo Hatočil vsem in za spomin mimo vratarske službe odnesel le prazno steklenico.
jLeta 2003 sem popenil..
'^OT Mislim, da sem tip, ki ne peni, tu in tam se le malce razjezim. To, da smo izgubili -lf 3 Hrvaški, me ni spravilo posebej v slabo voljo. So pa zato pri tem »uspešnejši« nekateri 'i^tri, ki obljubijo, da pridejo, pa jih potem ni ob dogovorjenem času.
■■ Fabi gradi novo hišo v rojstnih Nemčavcih.	,
.. na tekmi Nafta - Mura, kjer je Mura sramotno izgubila. Cvetu Žaliku smo pred ^'korn izročili velik bankovec, ki nam ga je na koncu širokogrudno vrnil. In ne grem a tekmo Mure, dokler bo kateri od Murinih igralcev na tej tekmi še igral.
bud^ ^er sem izgubil stavo. Stavil sem na 100 dni Čira Blaževiča v Murski Soboti, ta Ic pa ni zdržal niti teh 100 dni. In popenim vsakič, ko za moje projekte prav tisti, ki na ° razsipavajo denar, niso pripravljeni dati niti skromnih 50 tisočakov
^LAJ:... vsake tri mesece v bolnišnici, ko grem dajat kri. Večina pride.dat kri zato, da sg,1 ' । P°tern dva prosta dneva. In popenil sem, ker ste me pri Vestniku ignorirali, ko " st°petdesetič daroval kri. Na RK so mi povedali, da so vas povabili.
^DlNAR ... vsakič, ko mi kdo iz Primorske ali Zasavja pove, da je bil na naših g-,., točkah pri Bukovniškem jezeru, kjer je bilo krasno, potem pa si v naših
1	na^ m°gel privoščiti ne pereča in ne bograča Ponudili so mu dunajski zrezek in Kremšnito«.
EC ZAKOTNIK kar naprej, ker v okviru naše kmetijske politike ob vstopu v ELI "a -	za preusmeritev vsaj 10 odstotkov denarja za zdravo prehrano. Pri
^ko i evroPskim denarjem spodbujali prodajo polnomastnega mleka. Jaz to razumem 'a evropski denar vlagamo v poslabšanje zdravja Slovencev.
SLAVIC
z nji ” PravzaPrav ne vem, kdaj ne penim. Enkrat zaradi vina, potem zaradi konj in vidim 1	zaradi Zvezde Diane. Najbolje bi se bilo preseliti v parlament. Kot
■ se naši poslanci manj penijo. In še to je, če kaj dosežeš, vsi penijo.
1
Kako bodo izkoristili i +1 dan v letu 2004? ’
CIPOT: Ker bom takrat v Katarju, bom težko kakorkoli izkoristil podarjeni dan v februarju. Če bi bil ta »podaljšek« poleti, ko sem doma, bi to izkoristil za družino Sicer pa mi ta dodatni dan ne povzroča kakšnega posebnega veselja, saj imam v Katarju časa ne pretek in že zdaj ne vem, kam bi z dolgimi dnevi .
MEH: Leto 2004 bo naporno, in če ga je še za en dan več, bo napornih dni še več In vsi bodo dobili še en dan več možnosti in priložnosti za razglabljanje o usodi Mure.
ČINČ To je tisti dan, ki sem ga čakal . Posledice bodo znane samo ženi.
OŠLAJ: Izkoristil ga bom za obhod po lovskem revirju. Za dušo! 29. februar pa je sicer spomin na mojega pokojnega očeta, ki je imel na ta dan rojstni dan, v papirjih pa so mu vpisali dan prej.
KARDINAR: Kar na začetku leta ga bom unovčila. Obiskala bom g Marka Slaviča in ga prepričala, da obnovi kegljišče v Diani
MAUČEC ZAKOTNIK: Namenila ga bom svojemu osebnemu razvoju. Sredi leta bom kolesarila po prekmurskih kolesarskih poteh in razmislila o nadaljnji karieri - ali na ministrstvu ali kje-drugje. Po enodnevnem kolesarskem maratonu bom odgovorila sebi in vam!
SLAVIČ Izkoristil ga bom v prvem trimesečju leta, in to za temeljit razmislek o tem, kaj bi v Pomurju še lahko kupil. Po 1 maju 2004 bodo »jodlarji« vse pokupili - upam, da za dobro ceno tudi kaj od mene.
Pomurskih 7 veličastnih za leto 2003
januar 2004
pen
Dubai - bogato
RENATO LANG - Doma sem iz Tropovec pri Murski Soboti. Pri sedemindvajsetih imam ženo Moniko in skupaj sva pred nekaj manj kot štirimi leti ustvarilo hčerko Anjo. Zaposlen sem kot elektrikar elektronik, veliko svojega časa pa namenim hobiju - radioamaterstvu. Na prvem mestu sta seveda vedno hčerka in zena, ki se jima moram zahvaliti za veliko podporo pri tem mojem kar zahtevnem hobiju. Na fotografiji sem v družbi našega dubajskega gostitelja Alija.
Al Khawaneej - predel mesta, v katerem živi naš gostitelj Ali al Futtaim.
Nekje sredi junija sem dobil povabilo predsednika Slovenia Contest Cluba, da se v oktobru kot član slovenske ekipe radioamaterjev udeležim največjega svetovnega tekmovanja na super lokaciji A61AJ v mestu Dubai v Združenih arabskih emiratih. Seveda takega povabila ne moreš zavrniti. V desetčlanski ekipi sva bila tudi dva Prekmurc a, in sicer jaz, Renato Lang, S57UN, in Ljubo Pintar, S53O. V torek, 21. oktobra, smo z letalom Adrie poleteli proti Muenchnu in nato z letalom Airbus A 330 družbe Emirates Airlines v Dubai, drugo največje mesto v Emiratih in največje trgovsko središče zalivskih držav. Združeni arabski emirati (UAE) ležijo ob Perzijskem zalivu ter mejijo na Savdsko Arabijo in Oman. Odleta 1971 so sestavljeni iz sedmih emiratov, in sicer Abu Dhabi, ki je tudi glavno mesto Emiratov, sledijo pa; Dubai, Sharjah, Ajman, Umm al Qaiwain, Ras al Khaimah, Fujairah.
Država brez DDV
Uradni jezik, ki ga uporabljajo, je arabščina, a ne najdeš človeka, niti navadnega prodajalca na trgu ne, ki ne bi znal vsaj malo angleščine. Emirati so veliki 82.880 kms in imajo 2.484.309 prebivalcev, za katere država dobro skrbi, saj imajo enega najvišjih socialnih standardov na svetu (šolstvo in zdravstvo sta brezplačna, država nima davka na dodano vrednost). Že prvi stik s to državo je dal vedeti, da je Dubai bogato mesto z veliko stolpnicami, hoteli, podjetji, neverjetno veliko je zelenih površin, ki jih neprestano zalivajo, saj so bile konec oktobra temperature še vedno krepko nad 30 °C. Po podatkih pa je v Sloveniji prav takrat snežilo.
Po prvi kavici na trdnih tleh smo se odpra-vili k našemu gostitelju Ali al Futtaimu, lastniku velikega posestva, na katerem stoji de
Ena od mnogih zelenic sredi peska. Lahko bi ji rekli umetna, saj brez dodatnega zalivanja ne bi »preživela«.
In tole sem posnel, ker spada k mojemu hobiju. Samo del antenskih
Slovenska ekipa radioamaterjev se bori za čim boljši rezultat. stolpov ..
vet antenskih stolpov različnih višin vse do 50 m. Sam se v prostem času tudi ukvarja z amaterstvom, drugače pa je skupaj z očetom, za katerega pravijo, da je eden naj bogatejših ljudi v Dubaiu, lastnik velikega števila podjetij, različnih zastopništev znanih svetovnih znamk, lastnik svojih blagovnih znamk itd. (več informacij na wwwaftron.com). Med vožnjo iz mesta smo opazili, da so vse hiše opremljene s klimatskimi napravami, kar se je pozneje izkazalo za zelo priročno zadevo, saj si brez nje ne morem predstavljati bivanja v tej deželi, kjer so se temperature čez dan gibale od 35 do 40 °C, ponoči pa tam okrog 28 °C
Po ogledu venkega posestva, oddaljenega 13 km od centra Dubaia, na katerem stoji ducat hiš, smo se nastanili in odpravili v bazen ob naši hiši. Gostoljubje smo občutili na vsakem koraku, od vedno polnega hladilnika hrane, brezalkoholnih pijač, saj tam alkohol ni dovoljen, do uporabe motorjev za puščavo, izleta po safariju, vožnje po več emiratih itd.
Piknik jv puščavi___________________
Eno nepozabnih doživetij je bila štiriurna vožnja po puščavi. Nekaj kilometrov iz Dubaia ob glavni cesti sredi puščave ljudje ve-
Kamele so tu domače živali, ki jih srečaš vsepovsod, tudi na cesti.
selo drvijo po sipinah z motorji in terenci. Njim smo se pridružili tudi mi. Na začetku je bila vožnja kar nedolžna, ampak bolj smo šli globlje v puščavo, višji so bili hribi. Voznik je izvajal hujše manevre, tu in tam pa smo srečali kako vozilo, ki je obtičalo v pesku, m bilo videti, da bi bilo tam prostovoljno Zanimivo pa je bilo, ko je izza sipine pripeljal neki drugi terenec m je naš voznik zakričal: »Watch the track!« Neverjetno, celo proga je tam, čestitke tistemu, ki jo vidi, ko pa je vse en sam pesek Sredi puščave smo si ogledali farmo kamel, ki so tam domače živali, saj jih srečaš povsod, tudi na cesti, a te na nevarnost opozarjajo kar s prometnimi znaki. Tik preden je sonce zašlo, smo se ustavili na največjem hribu v okolici in si ogledali sončni zahod, ki je bil nepozaben, enak tistemu na odprtem morju, le da je vodo zamenjal pesek. Po vožnji smo odšli še
na neke vrste piknik sredi puščave, kjer smo ob plesih trebušnih plesalk in zvokih domače glasbe počakali na večerjo, ki jo je pripravljalo kakih 20 kuharjev, in to kar na ogromnih žarih. Tam smo si turisti lahko nadeli njihove noše, se fotografirali, si naredili poslikave po telesu in celo kupili pivo (0,31 - 800 sit), saj ga ob enotedenskem bivanju tam nisem več videl.
Najlepši in najdražii hotel na svetu
Naslednji dan smo si ogledali mesto Dubai. Najprej tisti del mesta, kjer predstavljajo stare običaje. Tam lahko tudi vidiš, kje in kako so nekoč živeli njihovi prebivalci, kajti danes tega nikjer več ne opaziš. V mestu je ogromno velikih stolpnic različnih oblik in veliko lepih hotelov (Sheratone, Hilton). Seveda če si v Dubaiu, si ne smeš pozabiti ogledati njihovega hotela Burj AlArabvobliki jadra, ki stoji na umetno zgrajenem otoku, do katerega pelje most. Vsi spominčici in razglednice se vrtijo okrog tega hotela , ki je najlepši in najdražji na svetu. Ogledali smo S1 tudi ulico zlata, kjer lahko vidiš enormne koketne zlata. Na teh ulicah je ogromno prodajaln, ogromno uličnih prodajalcev kopi) ur Rolex in proda jalcev vode, ki se jih komaj otresaš, tako da je najbolje, da si kupiš eno
Najlepši razgledi so si podobni ali celo enaki: pesek, pesek, pesek in še enkrat pesek ...
VESTNIK 37
pen
januar 2004
■
mesto
I-.
Ulica zlata
vodo in imaš mir. Pol litra vode stane približno 200 sit, za primerjavo pa je cena enega litra bencina, ki je zelo nizka, okrog 80 sit. V eni trgovini smo opazili tudi kalorifer, za katerega pa mi ni jasno, zakaj naj bi ga kdo kupil ali uporabljal Peljali smo se skozi pristanišče, kjer je veliko lepili jaht, ogromno pa je tudi starih barkač iz Irana, ki so dvakratno prenaložene z različnimi živili iz te države. In ogledali smo si velike naku povalne centre, ki so gromozanski in zelo lepo opremljeni, npr. otroška igralnica v enem takem centru je bila tako velika, kot so recimo veliki naši trgovski centri.
Nafta in sonce sta zlato________________
S terenci smo se tudi odpravki na vožnjo Po preostalih emiratih. Vozili smo se po širokih avtocestah, ki so vse osvetljene Emirati namreč električno energijo pridobivajo v solarnih elektrarnah, saj imajo sonca na pretek. Prav zato smo zvečer srečali tudi av le, ki sploh niso imeli prižganih nobenih luči. Ceste so se nenavadno hitro ožile in bilo je vedno več smeti. Že po zunanjem videzu smo opazili, da ne gre več za velemesta Vse več le bilo goratih predelov, videli smo tudi nekaj °az, veliko nasadov dateljnovih palm, sredi gorovja pa smo imeli priložnost nakupovati domače preproge m posode kar pod šotori pri domačinih. Obiskati smo nameravali naravne toplice a la Moravske Toplice, le da so bile zaprte, saj je bila v tistem času maša Mo, tam so maše zelo pogoste, nekajkratna dan. Polegtega pašo džamije tudi ozvočene, tako da slišiš mašo tudi nekaj kilometrov da loč Maše so bile večkrat na dan, verjetno tudi zato, ker se je naše zadnje tri dm bivanja tam začel ramadan. Ramadan je sveti me "ar v katerem muslimani častijo koran. Ramadan ni vezan na zahodni koledar in je vsako leto nekaj dni prej. V tem mesecu ve-C1ha prebivalcev med sončnim vzhodom in zahodom ne pije in ne je ničesar, zato tudi turisti poskušajo upoštevati njihova načela. Med vožnjo smo si ogledali tudi izvir vode, Za katero pravijo, da te pomladi. A nas je Neurejenost in umazanost vode in okolice odvrnila od poskusa, biti mlad za vedno.
Pot nas je vodila tudi skozi mondeni emi-rat Fujairah Tam smo se ustavili na kosilu v luksuznem hotelu Hilton, kjer smo se že omagani od posta (ramadan) okrepčali z okusnimi specialitetami. V Fujairah smo se Ustalili na eni od mnogih prelepih peščenih Plaž z velikimi valovi. Voda je bila malce pretopla za kopanje, saj je imela okrog 30 sto-Plnl Ko smo se vračali proti Dubaiu, smo 'bdeli ogromno rezervoarjev nafte ter tan-
Prizor, ki navduši. Sončni zahod smo navajeni občudovati kje na morju, mi pa smo ga za spremembo na pesku.
tem prelepem kraju Ni nam bilo težko prebedeti še te zadnje noči, zjutraj ob šestih pa smo se ze odpravili na letališče. Poslovili smo se od Alija, na katerega smo naredili zelo dober vtis, saj je po njegovih besedah zelo malo takih narodov, kot so Slovenci,vedno pripravljeni za družbo in zabavo. Še enkrat smo se odpravili na prelepo letališče, kjer je več tekočih hodnikov in.stopnic kot navadnih To pa nam je prišlo prav, saj smo bili zelo natovorjeni Po nekajurni vožnji in nekajurnem čakanju v Muenchnu na letališču smo končno zopet zagledali našo deželo na sončni strani Alp, ki pa nas je pričakala v dežju.
Težko je vse opisati z besedami, a najlepše je, če imaš priložnost, da to doživiš, in midva sva to priložnost imela Toliko bolj sva vesela tudi našega ekipn,ega tekmovalnega uspeha. Po neuradnih podatkih na internetu smo zasedli 2. mesto na svetu'
Ena od džamij, ki jih je kot gob po dežju
Ena od mnogih prečudovitih plaž ki pa so povečini v lasti hotelov in rezervirane za hotelske goste.
In še fotografija za slovo. Ni bila fatamorgana v pesku to sva desno ljubo in levo jaz. Počutiva se kot dva peska iz znanega vica, ki gre nekako takole in si ga pripovedujejo že otroci v vrtcu Uh, je vroče, kolega . . In kakšng gneča, kolega .Greva raje drugam ... In midva sva joz veseljem mahnila nazaj v zeleno mursko deželo.


te v daljne dežele Kljub velikemu številu pre-v°ženih kilometrov na srečo nismo povozili Nobene kamele, zato smo se srečno vrnili v Miai. Tam smo noč presedeli na prostem 11 šepetali o nepozabnem tednu bivanja v
pen
—januar 2004
Nekaj, kar je bilo dolgo tabu, to ni več
Titu so stregli po življenju
Najdejo se ljudje, tudi v naših krajih, ki se jim toži po nekdanjih časih. Pravimo jim jugonostaigiki. Navsezadnje jim tega ne gre zameriti, saj smo sedemdeset let živeli v eni državi, od tega pet desetletij v novi Jugoslaviji, kjer je bil (vsaj tako menijo tisti, ki ne poznajo ozadja) bog i batina* tovariš Tito, sicer sin matere Slovenke in očeta Hrvata. In ta politik, šef partije, vojske še zdaleč ni imel samo prijateljev, ampak tudi sovražnike. Pa ne le takih, ki so si upali kaj kritizirati, potem pa so jih zatožili in je bilo joj, ampak tudi take, ki so razmišljali in celo pripravljali napad na to politično osebnost, torej atentat. Pa ne le enega!
Jovanka proti možu Josipu Brozu
Za nadaljnje pisanje kličem na pomoč generalmajorja v pokoju Marijana F. Kranjca, ki se je rodil 1935 ’ leta v Kuma-novem v Makedoniji, od koder so njegove starše in njega bolgarske okupatorske oblasti izgnale v Slovenijo. Osnovno šolo je obiskoval pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nižjo gimnazijo v Gornji Radgoni, višjo gimnazijo
Med zarotniki tudi žena Jovanka - Pričevanje generalmajorja Marijana F. Kranjca
pa v Mariboru. V Beogradu se je šolal na višji vojaški akademiji, končal šolo ljudske obrambe, služboval v več garnizijah, tudi v Ljubljani. Bil je tudi poveljnik vojaške policije v Šibeniku... Od leta 1962. do 1987. leta pa je bil nepretrgoma v Varnostni službi JLA, zadnja tri leta kot načelnik Oddelka vojaške varnosti 9. armade v Ljubljani. Po opravljenem izpitu 1989. leta, ga je takratni predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek povišal v generalmajorja. Septembra 1990 je bil Marijan F. Kranjc na lastno zahtevo upokojen in se je vrnil k družini v Ljubljano.
Marijan F. Kranjc je precej pisal (tudi po uradni dolžnosti) za časa službovanja v armadi, veliko več pa zdaj, po upokojitvi. Prav te dni je izšla pri založbi Grafts Trade v Grosuplju njegova zelo zanimiva knjiga z naslovom Zarote in atentati na Tita. Neverjetno je, koliko zarot, načrtovanih atentatov, poskušamh in tudi izpeljanih, je bilo na Tita, a jim je ušel in je nazadnje umrl v visoki starosti zaradi običajne bolezni.
V tem članku seveda ni mogoče našteti, kaj šele opisati vseh zarot (tajni dogovor oziroma načrt za odstranitev) in atentatov
ustaška zarota; 1942: partijsko-etnična zarota, 1942/43: slovenska zarota proti Titu in njegovemu odposlancu; 1941/43: mednarodna zarota proti NOB Jugoslavije in maršalu, 1948: informbiro, 1949: generalska zarota; 1954: Djilasova zarota; 1961: zarota generala Žežja; 1962: Kardeljeva komin-ternovska zarota za nasledstvo; 1966: brionska zarota proti Rankoviču in Titu; 1961/68, 1972/74: republiške in pokrajinske zarote, 1968: albanska in kosovska zarota; 1969 slovenska in Kavčičeva zarota -cestna afera; 1971: zarotniška hrvaška »pomlad«; 1972: srbska anarholibera-listična zarota; 1980: zarota soproge
(več o njih lahko preberete vknjigi), zato na tem mestu le kronologija.
No, pa pojdimo lepo po vrsti!
Zarote: bombaški proces...
1928. tako imenovani bombaški proces; 1938: stalinistična zarota proti kandidatu za generalnega sekretarja KPJ; 1941:
Jovanke proti Titu...
Načrtovani-atentati - 1941/42: gestapov-sko-ustaski načrt obveščevalnega vdora v vrhovni štab in atentat; 1943/44: nemško-četniški in ustaški načrt fizične likvidacije; 1944: britanski načrt atentata, 1945: za-hodnoobveščevalno-emigrantski načrt; 1946: ameriško-emigrantski načrt, 1948: sovjetski načrt atentata v Beogradu, 1949: sovjetsko-četniski načrt; 1951: sovjetski načrt atentata na Tita v Karadžordževu; 1952: ustaški načrt atentata v Zenici; 1952: Stalinov načrt bakteriološkega atentata na Tita v Londonu ali Beogradu; 1953: sovjetski načrt (torpedni napadj v Ortanski ožim, 1954: emigrantski in kominformbirojevski načrt atentatov v Turčiji in Grčiji; 1954: poskus atentata v Adnu, 1958/59: emigrantski načrti atentata v Indoneziji, Burmi, Cejlonu, Sudanu, Siriji in Egiptu; 1961 načrt atentata v Afriki in Latinski Ameriki, zaradi česar je bil odpovedan obisk; 1968: kitajski načrt atentata v Kambodži, 1971 neofašistično-ustaški načrt atentata v Italiji in Vatikanu; 1973: načrt atentata - desanta na Brdu pri Kranju...
Poskušam atentati: gestapovsko-kvislinški ...
1941: gestapovsko-kvizlinški poskus; 1941/42: nemško-četniški poskus likvidacije; 1942/44: več poskusov Nemcev in ustašev za likvidacijo Tita; 1946: zahodnoobveš-čevalno-ustaški poskus na Češkem, 1946: isti so poskušali z atentatom v Ogulinu; 1947: zahodnoobve sčevalno-emigrantski poskus atentata na Tita in Dimitrova na Bledu in pozneje še na Velebitu; 1948: ameriško-četniski poskus v Beogradu; 1948 in 1949: sovjetski poskusi atentatov v Beogradu (dvakrat) in v Pazinu; 1956 kominformbirojevski poskus v Moskvi; 1957: ameriško-britanski in italijanski poskus atentata na. Naserja in Tita, 1960 in 1963: ameriško-četniski in ustaški poskus v New Yorku; 1971: ameriško-četniski poskus atentata v ZDA in Kanadi; 1976: zadnji zahod-noobveščevalno-ustaški poskus v Zagrebu.
Atentati - izpeljani - maja 1944: nemški atentat (diverzantsko-teroristični padalski napad na vrhovni štab NOV zaradi likvidacije Tita), imenovan Skok s konjem; februarja 1947: sovjetski (medicinski) atentat na Brdu pri Kranju; oktobra 1948' sovjetski atentat v Beogradu; 1950: sovjetski atentat v Dubrovniku
Morda je bilo to nizanje letnic in opisov za koga dolgočasno, a za bralce, ki jih ta tematika zanima, najbrž ne in bodo morda posegli po knjigi, kjer so natančnejši opisi.
Štefan L. Sobočan
Jovanka Budisavljevič se je rodila 1924 leta v Liki Je nosilka spomenice 1941. Leta 1945, ko je že imela čin praporščakinje JA, je bila dodeljena maršalatu kot higieničarka (gospodinja), odgovorna za kontrolo hrane, čistočo, zdravje, spanje in druge »potrebe« ... Že 1946. leta je spadala v najožji del fizičnega varovanja v sistemu varovanja Tita.
Pred tem je morala podpisati zavezo o tajnem sodelovanju *s Službo državne varnosti. 1947. je postala osebna tajnica maršala Tita, 1952. leta pa njegova zakonita soproga. Titu je bil priča Aleksander Rankovič, Jovanki pa Ivan Gošnjak. Jovanka je imela na Tita - vse do ločitve -izredno močan vpliv, ni pa ji mogel oprostiti, kot je izjavil pred svojo smrtjo, ker je »spal z obveščevalko«.
Večkrat se je vmešavala v državniške in varnostne zadeve. Pred odhodom državno-partijske delegacije v Moskvo leta 1972 je zahtevala, da mora Slavko Popovič, Titov osebni sekretar, ostati doma, češ da je sovjetski vohun S Titom sta se o tem prepirala in zmagala je ona: sekretar ni šel
Tito: Šuti, ti si kriva!
Stane Dolanc je z Jovanko opravil več pogovorov, a nič ni pomagalo. Ko sta bila z Dugonjičem pri Titu, je Jovanka obtožila partijsko vodstvo, da je krivo za Titovo zdravstveno stanje »Molči, ti si kriva, ti pritiskaš name, ti mi zastrupljaš življenje!«
Tito je sklenil takole: ali se bo ločil ah pa bo odstopil z vseh funkcij? Člani komisije s Kardeljem, Bakancem, Ribičičem, Bjedičem in Ljubičičem so se odločili, da bodo odšli k Titu in mu predlagali osamitev Jovanke zaradi varnostnih problemov maršalata: »Tovariš Tito, tovarišica Jovanka ima strastno, nezaupanje v varnostno službo in armadni vrh ... Meni je rekla, da je bilo od enajstih generalnih sekretarjev kar deset tujih agentov...«
»Kar zadeva Jovanko, bom rešil sam s pomočjo ožjega vodstva,« je zagotovil Tito
Ko je 1975. leta Tito nameraval Jovanko odlikovati z drugim najvišjim odlikovanjem, je to odklonila, ker ji Tito ni hotel osebno izročiti odlikovanja. Ko je 1977. dala natisniti knjigo Njuni dnevi, so mnogi politiki videli v tem njeno kandidaturo za. Titovo naslednico!
Preobrat je nastal, ko se je Tito avgusta
Čas neverjetno hitro teče: 4. maja 2004 bo že 24 let, odkar je v Ljubljani (1980. leta) umrl dosmrtni predsednik predsedstva SFRJ in vrhovni poveljnik JLA Josip Broz Tito. Starejši bralci se najbrž spomnite parole Po Titu - Tito, kar naj bi pomenilo, da bo vse ostalo po starem: socialistične republike in avtonomni pokrajini, socializem oziroma enopartijski sistem, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, neuvrščenost... Vsi pa vemo, da od tega ni ostalo nič, ampak imamo zdaj samostojne države, ducate strank, kapitalizem ... in da je bila Slovenija, ki je bila tako ali tako vedno prva, sprejeta v Nato in v Evropsko unijo.
na pot. Kasnejša preiskava je pokazala, da ni bil vohun
Titovi bližnji sodelavci so skušali rešiti odnose med Jovanko in Josipom, sam Tito pa je 1973. leta imenoval posebno komisijo. Jovanka je burno reagirala, saj je spoznala, da gre za njeno glavo in ugled. Zagrozila je, da bo javno objavila razne dokumente o zlorabah in sovražnem delovanju nekatenh naj višjih državnih in vojaških osebnosti. Nagnala je tudi Titovega kuharja.
Kardelj je menil: »Jovanka je bolan človek, tako da lahko postane celo nevarna za Tita. Ustvarjen je sistem Titove izolacije od njegove politične okolice Jaz ne morem več k Titu. Moramo jo izolirati od njega Tito bi se ze ločil od nje, vendar se boji škandala. Jovanka se ne predstavlja več kot soproga, temveč kot Jovanka Broz, to pa je njena politična igra.«
General Nikola Ljubičič pa si je upal izjaviti: »Jovanka vsiljuje Titu razne podatke, ki jih sprejema od zunaj. To Tita vznemirja in celotna organizacija služb v rezidenci je razbita. S tem je poslabšana varnost predsednika Tita. Ljudje hočejo zbežati ..«
1977 odpravljal na Kitajsko. Jovanka je zahtevala, naj se iz delegacije izloči Stane Dolanc, Tito je to zavrnil in sam odpotoval v Peking. Po njegovi vrnitvi je Jovanka izginila iz javnega življenja, saj je bila potem dejansko nadzorovana in v hišnem priporu.
Jovanka naj bi Tita tudi varala z generalom Džokom Jovaničem. Ko je Tito to zvedel, je bil popolnoma razočaran No, najvažnejši pa je bil podatek, da Jovanka in general Jovanič pripravljata državni (vojaški) udar. Bil je presenečen, vendar ni hitro reagiral. Jovaniča so takoj upokojili in ga nadzorovali, Tito pa se je Jovanki poluradno odrekel in 1978. odobril hišni pripor. Poslej je k Titu prihajala operna pevka Gertruda Munitič.
Kljub vsemu je Tito najbrž vendarle še naprej ljubil tudi Jovanko in naročil, da mora po njegovi smrti uživati vse pravice soproge predsednika republike Njegove želje niso upoštevali in jo izselili iz Belega dvora, vzeli vse zakonske m premoženjske pravice, omejili prostost... Ne glede na vse pa vsako leto ob obletnici soprogove smrti pride na njegov grob in položi cvetje...
p©n-
VESTNIK 39____________________________________
Aljoša Bagola
Najprej ABC. Sem Aljoša Bagola s Cankove. Sem nekdo, ki mora v štiridesetih vrsticah dokazati, da je nekdo. Verjemite mi na besedo - ker mi na sliko verjetno ne bi hoteli, ha, ha v domačem avditoriju je tovrstno početje preklemano zahtevno. Pri čezmurnih samopredstavitvah je -polegmoje starosti -že samo prekmursko poreklo dovolj eksotično, da se vtis ne sprevrže v izvis. Da si le-tega ne bi pritipkal doma, se hitro namenjam brskati po sebi, izpraskati kakšno značilnost in obelodaniti jo kot morebitno zanimivost. Zato v prispodobi spuščam plug, da si v grudi grudo vorjem v brazdo, ki morebiti izplodi količkaj zanimivega.
Torej, v običajnem tednu sem kreativni direktor agencije Pristop, absolvent in dolžnik diplome na Fakulteti za družbene vede, klaviaturist v bendu Soundtrade, šankist v domači gostilni Ajda, sreča na vrvici psičke Ajše in težko dosegljivi fant lepe Irene. Tudi če se na našteto ne nadene nesorazmernost v silovitosti posameznega početja, je to zadostna ilustracija nekega urnika razburnika. Ker le-temu poleg iskrenosti namenjam tudi dobršen del živcev in - v dnevnem povprečju - 17-umo prisotnost in prisebnost, lahko rečem, da me moj urnik v veliki meri določa. Nekaterih urnik se poleni kot kurnlk, drugih silovit je kot gorski hudournik. Ne bi sodil sem, če bi tukaj sodil o kurniku ali hudourniku. V prvem primeru bi se petelinil, v drugem pa slinil. Zato pravim, da dokler je ljudem ljubo, kar počnejo, naj si predpisujejo lastne odmerke. Od-do je pač odvisnost modernega časa. Odvisnost = donosnost.
Do nosnoti oz. do svojega nosu sem se vedno negativno opredeljeval Še posebej, ko se je v zgodnjenajstiških letih
--------------januar 2004
To je on
zvijačno izmuznem Ljubljani in kot trojanski konj drvim po čeztrojanski transverzali. Prekmurje je moj napajalnik, da sem lahko kreativni gobezdalnik.
Cankovska klet ni kletka, ko se v njo nagrmadimc Dominik, Ana, Dejan, Lelo in jaz, da jih naružimo venček avtorskih. Tukaj gre zahvala profesorju Šanjiju Vlaju mentorju in evergreen Šarmerju, ki nama je z bratom privzgojil veselje do glasbe,
O tej se pa z dobronamerno pikrostjo vsakič skregava j sestrico Urško, ki svojim na-glas-benim okusom zahteva poslušnost gostov v domači gostilni. Šanklranje in sekiranje v le-tej pa je po zen(f)-budističnem zagotovilu mojega očeta odlična sprostitev, ki mu zunajdružinska delovna sila nikakor ni priolteta. Za kompenzacijski učinek nam mama s svojimi kuharskimi izvrstnostmi razvaja okuševalne brbončice in je zato povratna relacija MS-LJ tako dosti bol prebavljiva.
Upam, da moje pisanje ni kot kakšen pendrek, da bi: njim zganjal superionost, Ne vem, ali sem o sebi sploh ka pomenljivega naabecedil. Vem pa, da moram drveti napre, po abecedi, saj ml vozovnica za skorajšnji let pravi takole LJ-FRF-KUAL-BNK. Ljubljana, Frankfurt, Kuala Lumpui in Bankog. In podobno za nazaj grede, Srečno in zdrave vam bom vsem voščil, ko se srečno in zdravo vrnem
posokolil in mi obraz obkolil. Zato me v Profilu ne vidite v profilu. (Z) nosno depresijo še vedno gojim, ker sem ugotovil, da je kratkomalo pač koristna. Kajti ustvarjalnost, ki jo moram iz dneva v dan prinašati na pladnju, je nihanj? med manijo m depresijo. Med možgani in srcem. Vendar je treba paziti, da možgani niso ožgani in da srce ne dobi prehude brce. Zato se z mojim bratom Dominikom vsak vikend
Zgodbe
Cii in zdrav jih bo jutri dopolnil 83
Davnega leta '48 je prišel iz Krškega v goričke Moš-čance Jože Žabkar, Kot mlad miličnik, ki ni vedel, kaj ga čaka, tudi tega ne natančno, kakšen posel bo opravljal, se je spopadel z novim okoljem, ljudmi, govorico in navadami. Jutri bo v prijetnem okolju svojih najdražjih praznoval častitljiv osebni jubilej in prav Kotovo obujal spomine, kako je bilo nekoč...
Iz internacije med
Siiličnike______________
»Doma sem iz vasice blizu
Krškega,« pripoveduje. »Ko
krepim sinom v Mariboru
se je začela druga svetovna vojna, sem bil takoj na začetku z bratoma m sestro poslan v internacijo v Nemčijo. Tam sem preživel natančno tri leta, sedem mesecev in štiri dni. Vrnil sem se nekega sončnega do poldneva (vsaj meni se je zdelo, daje sijalo sonce), že popoldan pa sem bil v partizanski vojski Tu sem ostal do leta '47, ko so me sprejeli med miličnike Ne da bi me
kdo kaj vprašal, so me posadili na vlak proti Murski Soboti in od tam naprej v Moščance. Tu sem še da
nes.«
Pri tridesetih komandir
Vendar v Moščancih ni ostal prav dolgo, saj je bil kmalu poslan v Begunje na šolanje. To je opravil z odliko Sledili so spet Moš-čanci, nato zelo hitro Ša-lovci, kjer je bil postavljen za komandirja Pravi, da mu ni bilo lahko, bil je mlad in neizkušen«-Delo je bilo težko, tereni so bili veliki, obvladovati smo jih morali peš. Ko smo dobili prva kolesa, je bilo lažje Tudi življenje je bilo težko, saj veste, na kartice. Kljub temu me na ta čas vezejo lepi spomini Tiste, manj lepe, sem poskušal pozabiti Najhuje mi je bilo, ko smo obravnavali kraje. Veste, ogromno ljudi ni imelo kaj jesti, zato so si hrano vzeli. Ti so se nji smilili Je pa bilo med njimi tudi nekaj takih, ki jim nikoli ni bilo dovolj. Imeli so zadosti, pa so hoteli še več. Pri obojih sem sicer moral ravnati enako, občutki pa so bili različni.«
Ob praznikih več dela______________
V Šalovcih je ostal komandir Jože 14 let, nato je bil' spet premeščen v Moščance Ib si je ustvaril tudi dom. »Še danes ne vem, kako nama je z ženo Heleno uspelo,« se spominja »Ob eni plači, sinovih, ki sva ju želela izšolati, in vseh drugih stroških, ki jih pač prinaša živ Ijenje, sva vseeno uspela postaviti hišico. Resda majhno, vendar našo. Res je tudi, da brez pomoči prijateljev ne bi šlo. Čeprav sem bil
miličnik, sem jih imel veliko. Trudil sem se biti pravičen, to sem zahteval tudi od svojih podrejenih. Še vedno se rad vračam višje na Goričko, v Šalovce ali Petrovče, m stan prijatelji me povsod lepo sprejmejo«
Jože pripoveduje tudi o praznikih, takšnih, kot so sedaj pred nami. »Mi miličniki jih nismo poznali. Ko so drugi praznovali in se veselili, smo mi več delali. Tako je pač, to je usoda tega poklica Še dobro, da je moja družina to razumela. Silvestrovo in moj rojstni dan smo pač praznovali malo kasneje.«
Brez ukazov in ure
Jože prayi, da mu tako dobro, kot je sedaj, ni bilo še nikoli. »Vstanem, ko se mi zazdi. Počnem, kar hočem Ni ure, ni ukazov, ni dežurstev. Morda tisti, ki niso bili v tem poklicu, tega ne razumejo. Svoj čas si sedaj lahko razporejam tako, kot mi ustreza Je pa res, da je do tega treba priti, zato je tu zaslužena ‘penzija'«
Tu sem doma
Jože je prišel v Prekmurje
Jože, komandir v Šalovcih
kot mlad miličnik Ni vedel, kaj ga čaka, kako ga bodo sprejeli, kako dolgo bo tu... »V začetku mi je bilo malce žal, da sem oblekel uniformo in odšel tako daleč Vendar je zdaj vse, kar imam, tukaj. Družina, prijatelji, dom Na Dolenjsko me vežejo samo še spomini. Veliko tistih, s katerimi sem odraščal, ni več ali so drugje.«
Jutri Jože praznuje Ponosnih 83 let. V krogu domačih, na Goričkem.
Vse dobro mu želimo!
R, Ficko
Takšen je bil fantič iz Dolenjske, ko je prišel leta '48 v Prekmurje.
Jože (desno) v Moščancih, na prvem delovnem mestu

januar 2004
pen
40 VEM
horoskopov za2004-leto
Pripravlfa: Agencija Hogod
Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen
ljubezni
OVEN
(21. III. - 20. IV.)
Sts dinamičen in nemiren človek, a tudi odločni in neodvisni. Želeli boste pravo stvor, Id bi vos notranje zado-
TEHTNICA
(23. IX. - 22. X.)
leto zmernega uspeha in napredka Izkazali se boste na področju pomirjanja sporov med prijatelji in sorodniki,
voljila, vendor se boste tako odločili. Vaša vrednost jev širokogrudnem sočustvovanju z drugimi in sposobnosti, do izpolnite lastne ambicije in skrivne zelje. Če vom je v začetku leto ne zagode vaš najljubši rekvizit, ste lahko kar zadovoljni Nekoliko brzdajte vzkipljivost. Veliko verjetnost je, da se boste zapletli v ljubezensko avanturo, iz katere se lahko izcimi tudi kaj obetavnega. Sicer je pri ljubezni tako, da ni priporočljivo riniti z glavo skozi zid. Oven potrebuje veliko sadja, ki čisti telo in pomaga ledvicam. Če nimate časa, vam moramo povedati, do ima človek toliko časa, kolikor si go vzame! Na profesionalnem področju veliko okdje, veščin in prijemov, rezultati se bodo pokazali pozneje. Vaš dan je torek, raža vrtnico, november priložnost
kar bo pozneje dobro poplačano. Z lahkoto Poste osvajali nova znanja in odprti boste za ideje, ki sicer niso v vaši domeni. Spomladi boste na splošno uspešni. Tokrat boste tudi še posebej fizično privlačni, zato se vam obeta uspeh v ljubezni. Vaša naravo, ki ne mara skrajnosti, vas bo obvarovala nepremišljenega in tveganega dejanja, ki bi vos lahko veliko stalo. Sredi leto pridejo obdobja, ko bo šlo bolj no tesno in ne boste vedeli, kam naj se obrnete. Vašo vrednost je v sproščenosti, družabnosti in miroljubnosti. Tako lohko tudi v tem letu pričo kujete števil n e, ki bivam radi pihali na
dušo. Previdno maja, julija in decembra, ko šene boste preveč dobro počutili. Letos morate pripraviti malo večje družinsko slavje.
BIK
(21. IV - 21. V.)
Čaka vos dinamično in dokaj napeto leto. Veliko boste imeli pokazoti in preizkusili boste veliko poti do uspeha, od
ŠKORPIJON
(23. X. - 21. XI.)
katerih bo redka tisto pravo. Za uspeh se bo treba trdno boriti. Tokrat bo vaš plonetv vaši službi Merkur vom bo zagotovijo! komunikacijo, razum in sposobnost zo dojemanje. V letu 2004 imate kar nekaj prednosti; preudarnost, počasno, o zanesljiva napredovanje in skrb za druge. V ljubezni ste previdni, izbirčni in stvarni, zato ne bo tika, da vsako odločitev skrbno premislite. Prišlo bo obdobje, ko se boste smilili sami sebi. Nekoliko spremenite prehranjevalne navade, če se odločite zo telovadbo, ne pretiravajte. Od vaše dobrohotne narave bodo imeli dobiček predvsem vaši bližnji in prijatelji. Obdobje slabe finančne situacije bo imelo ugodne posledice Marca, aprila pazite na grlo. Marjetica.
V letošnjem letu boste imeli izredno notranjo moč. Česarkoli se boste lotili, povsod bo priložnost za uspeh in zmago.
Tokrat je vašo vrednost v modrih poslovnih odločitvah in ustvarjalnem zanosu. Ni dobro, do določene stvori opravljate v krču, po drugi strani pa somi veste, da ste toliko močnejši, kolikor večji je pritisk no vas. Glede financ ne kože najbolje. Dogajanj na tem področju bo precej, o kaj, ko ne bodo samo ugodna. Mogoče bi vam prav prišlo nekoliko več egoizma. Poskusite, a pazite, do ne odidete v drugo skrajnost. Hojo po robu in tveganje zmanjšajte na minimum. Vaše telo je vir neznanskih moči, zato jih morate sproti sproščati, tudi s telovadbo in gibanjem nasploh, drugače se vom bodo kaj hitro nabrali odvečni kilogrami. Na prehodu iz pomladi v poletje boste sumničavi in zadirčni. Bi se začeli ukvarjali z jogo?
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
Zelo pomembno leto za vos. Po eni strani se boste zavedali svojih omejitev in zmotnosti, po drugi boste opravili pomembne življenjske
STRELEC
(22.XI. - 21. XII.)
Leto se bo začelo ostro in dirromično, kot bi hoteli vsemu svetu povedati in pokazati, do mislite resno in da ste
spremembe, od katerih vsaka ne bo ravno prijetna. Občutljivi boste zo besede, pritisk in ogromnost (tudi drugih iz vaše okolice). No poti skozi leto vam bodo pomagali komunikativnost, duhovitost in vedno mladostna energija. Prvo polovica leto bo ugodnejša, zato pomembnejše zadeve načrtujte za tu obdobje. Znote biti zabavni in očarljivi, zoto v ljubezni ne bo večjih težav, kor nekaj priložnosti za nove začetke. Veliko boste na poti in veliko boste pisali. Sredi leta morda kakšno nagrada. Najbolj sevam poda rumena barva v najrazličnejših odtenkih, zato izbirajte oblačila v teh barvah in dobro se boste počutili. Dobro se razgibavajte in topla se oblačite!
pripravljeni veliko narediti. Po drugi stroni pa ste počasni in obotavljivi, sovražnike po iščete tam, kjer jih ni. No reagiranje, ki je preveč čustveno, ljudje ne gledajo z navdušenjem. Ravno toke ne no ljubosumnost in zavist. Zdaj, ko ste našli svoje najpomembnejše slabe točke, si boste lažje izdelali načrt boja proti njim. Vsekakor upoštevajte vaše vrednosti, ki se kažejo v poSenosti, odkritosti in optimizmu, s katerimi lahko no druge naredite močan vtis. V drugi polovici leta si boste nekoliko oddahnili, soj bo splošno napetost nekoliko popustila. Previdnost predvsem aprila, junija in septembre, ko boste zarodi čustvene zodeve izgubljoli tla pod nogami. Priporočamo druženje z zvestim prijateljem.
RAK
(22. VI. - 22. VII.)
V nova leto boste stopili počasi. V začetku na splošno ne bo šlo vse toko kot bi želeli in nekaterih stvori ne bos-
te mdgli logično razlcžiti. Zodeve bodo lajšale vaše flegmatičnost, popustljivost in sposobnost prilagajanje okolju. Zarodi romantike boste nekoliko trpeli, boste tiho pa tudi žrtvovali se boste zo tistega, ki ga imate radi Pri financah se zanesite predvsem na svoj denar, ne na tujega. Čuden letos ne pričakujte. Vaša vrednost je v sočutju in odprtosti po tudi domiselnosti in dobronamernosti. V prvi polovici leto boste poslušali različne očitke, v drugi polovici bo več miru. Pozornost posvetite telesni tši, s fizičnimi aktivnostmi po ne pretiravajte Možne depresije boste dobro preživeli, večjih tEov ne rešujte s hrano. Ko boste šlelt izreči kakšno pikro no račun sodelavcev, se roje ugriznite v jezik. Vos element vodo vom daje smisel zo pomoč.
LEV
(23. VIL - 22. VIII.)
ka napredek, nekoliko s pomočjo pomembnego človeka ali pomembnih ljudi. V ijem družinskem in prijateljskem krogu se bo čutilo pomanjkanje skupnega jezika. Optimizem, živahno naravo in požrtvovalnost vom bodo pomagali, do boste Sevilne ovire lažje premagovali. Plačilo zo vašo sposobnost svetovanja in motiviranja bo novo prijateljstvo. Magnetna privlačnost nekoga vam bo nekoliko spremenila pot. Pohvale vas naj ne prevzamejo in izogibajte se občutku zadovoljstva s samim sobo. Pred vsako spremembo letnega časa ugodno zo finančne in poslovne zodeve, šolo ter uvajanje kakšne večje spremembe. V mesecih marec, april, moj in oktober boste trpeli zarodi pomanjkanja samozavesti. Zdravje: privoščite si preventivni pregled.
DEVICA
(23. VIII.-22. IX.)
daje pečat praktičnosti, zdravorazumskosti, vztrajnosti in vere v oprijemljive zodeve. Ob vos bodo v letu
2004 skromnost, zadržanost, zanesljivost, praktičnost, anelitičnost in konservativnost. V prvi polovici leto se bo večkrat pokazalo, da je bil strah neosaovan. Če v tem obdobju ne boste storili prvega koraka, morate to narediti v drugi polovici. Sami sebi boste dokazali, da zmorete. Nekoj tšav s sodelova ne bo imelo bistvenega vpliva. Ljudi lahko presenetite z odličnimi idejami, ki jih zanesljivo imate, in tako dokažete, dc je v vos nemirna ustvarjalno žilico. Aprila boste imeli presežek energije, avgust bo nevaren za zdravje. S pomembno odločitvijo počakajte do septembra. No splošno je vaš dan sredo, režo ozoleja.
KOZOROG
(22. XII. - 20.1.)
Letošnje leto bo predvsem delovno, saj boste imeli obveznosti vrh giave. Ker si znate čas in življenje odlično or-
ganizirati, vam to obremenjenost ne bo povzročalo večjih tšav in sloke volje, še več, medtem ko bi nrursrkdo drug stokal nad utrujenostjo, boste vi iz takšne situacije skovali nekoj dobičke, (e se to ne bo poznalo v denarnici, se bo povečal vaš ugled v okolici. V osebnem življenju ne bo vse enostavno in tekoče. Če imate partnerja, pričakujte težave zvezi z njim. Ljubezen se bo porodilo po predhodnem trdnem prijateljstvu. Finančnega razcveta ne pričakujte, vendar brez denarja ne boste ostali. Vsak vaš tolar bo dobro zaslužen in tudi obrnili ga boste dobro. Vaša vrednost v letu 2004 je v ambicioznosti in preudarnosti, prav pa bo prišlo tudi zadržonost. Skrben odnos do vaših bližnjih po tudi vosa šegavost prineseta dodatne pozitivne točke.
Kože, da bo uspešno leto, ko boste dosegli marsikaj takega, kor ste si»dolgo želeli. Tudi v osebnem smislu vos Čo-
VODNAR
(21. L - 19. II.)
Leto 2004 - veliko novega, veliko odličnih idej in tudi mirnosti, da z njimi prodrete. No splošno uspešno. To je glavna smer s tem, da
se idej, ki mejijo no fantastiko, ne oprijemate v nedogled, po drugi strani pa bodo nekatere realne ideje potrebovale dodatne, celo hude napore in razlage, da uspete. V odnosih z najbližjim ne bo t^ov, razen če si jih boste sami nakopali. Okrog juniju koš, da se bo v ljubezni nekaj »gonilo«. Ne bo le prehodna muha. Veliko stikov z ljudmi, od katerih lohko pričakujete podporo, po tudi precejšnjo porabo energije zo vračanje uslug. Vašo vrednost se kaže v izvirnosti in idealizmu ter pogumnem spreminjanju svojega življenja. Previdnost v obdobjih, ko boste čutili utesnjenost. Takrot boste sposobni, do se spustite v tvegana dejanja, za katera vam bo pozneje žal. V najhujši krizi se potuhnite in nič ne ukrepajte.
Prva polovico leto bo prej kot ne zmedeno in nejasne. Reševala vas bo rutina, predvsem po vaš element zemlja, ki vom
RIBI
(20. II. - 20. III.)
Pričakujete lahko Veliko dogajanju in kor nekoj pomembnejših sprememb. Dolg čas vom ne bo. Pomembni so vam odno-
si z nojbližjimi, s katerimi se lohko pogovorite o vsem, in ki so pripravljeni, do se postavijo no vošo stran tudi tokrat, ko vos ni zraven. V poslovnih zadevah boste pokazali vztrajnost in vzdržljivost, nekoliko vam bo bodila le vošo občutljivost. No finančnem področju se bo največ dogajalo spomladi, denar pa lahko pričakujete jeseni. Zvezde ne koijo, da bi se vom pripetilo kaj hujšega, vendor se pazite živčnosti in nezdravega noano življenja. Izkoristite sposobnost nadzorovanja lastnih čustev, spodbujanja notranjega miru in potrpežljivosti. Prišlo bodo obdobja, ko vas bo prevzelo malodušje, ki ga boste dodatno podkrepili s trdoglovostjo Težave z občutljivostjo reSte takoj, ker lahko vplivojo no zdravje.
No leto 2003, komaj čaka ka ga denemo na smeti. Najbole mo ga poumlo po referendumaj. Skoro sakši mejsec smo meli enoga. Naj se vijoči ka je demokracija.
Naj se čuje vola naroda. S Tunčon že dugo brodiva, ka bi napravila referendum, kak naj več nebi bilou referendumof f Sloveniji. Mijslin ka bi gladko skouz prišla. Ati pravi, ka se referenumi delaj® zatou, ka te ovi ka bi naj o posamezni referendumski fprašanjaj mislili, tou svojo brigo na povolen slovenski narod prejk denejo. Ati se je najbole gorzvužgo pr ovon, da so se šli, če so baute naj odprejte v nedelo. Ja, ka pa te mij mamo s ten? Če njin vd ide, zakoj te ne bi bile odprejte. Bautaške se gor prosijo, ka morejo delati v nedelo. Ka pa policaji, pa medicinske sestre, pa doktorge, pa gasilci, pa varnostniki, pa ka ge znan do še se. Zakoj pa za tou nega refernduma? Ati bi fčasi bil za tou ka v nedelo policaji ne bi delali.
Lidje bi bole pazili, ka be bi zbetežali v nedelo. Dobro tou ka doktor za vikend dežurstvo zaslujži telko kak en bautaš cejli mejsec, je pa stvar čednejši od mene. Zeli so nas tildi v evropsko integracijo, kak oni pravijo, po domače v Evropsko Unijo. Velikanski dosežek slovenske politike. Od tistiga mal na friško sprejemajo zakone, pa akte, ka mo pripravleni da nas k leti med sebe zemejo. Najbole pripravlena država smo od sej. Nika ne pravin, za sakšo valo. Malo mi samo ne da mera, ka ovi z Evrope sigdar samo naše pridružitvene predstavnike poslujšajo. Nigdar pa nej kakšoga kmeta npr. eti z našoga Goričkega, kak je on kredi za Evropo. Ati je pravo, ka se naj nika ne sekejran, če smo se lejko kraj od Juge ftrgnoli, da nan je bilou sega zadosta, zakoj se te ne bi mogli za par lejt kraj od Evrope., če do nas preveč žmijkali. Bole se nas ati sekejra, ka smo notri v NATO pakt stoupili.
Ta organizacija je znana, ka nikoga nika ne pijta, samo namesto cukrof, začajo doj metati bombe na državo, štera se njin ne vijdi. Baz NATO - jovih, naj ne bi bilou pri nas, so nan na začetki gučali. Te pa za eno malo, pa, ka je nej izključeno, ka je ne bi bilou - bar ene male. Ka od podmornic pa letalonosilk sploj nemo gum ka se f Koper odijo kazat. Najbole so rade profesionalke, da te telko vojske išče dodatne uslege po Kopri. Kak sigdar nasžedne prejk More vozijo. Vište referenuma od vojske pa f Sloveniji sploj nej bilou. Samo so nan inouk oznanili, ka je s štelungoff Sloveniji zdravo. Nikami več nede trbelo v vojsko iti. Samo ovin, ka do tou ščeli biti, za pejneze -profesionalce. Leta 2003 se je največ gučalo tuj od razni afer, šteri nan f Sloveniji nikdar ne sfali. Pa policajski čun, eden pa drujgi, pa nej dober, pa da je burja, nemre vd na morje. Tak ka san čako, ka de naša pomorska policija prosila državljane, naj se na morje vd ne pelajo, da je burja, ali pa nej se šteri ne proba ftopitt. Od avtona, nanč nemo gučo, za j se sploj več ne vej , ka se je z njin zgoudilo.Te smo meli Klinični center, pa njuve mize. Til se se zna, ali pa nika. Drage so bile, fejst predrage. Si so zodstopilt, pa nikomi nika. Mize se plačujejo dale. S sosidami našimi iz lipe naše se razmimo kak sigdar. Bratsko ljubezen so nan najlepše pokazali na vaterpolo prvenstvi fKranji, pa te še da so uvedli gospodarsko cono na Jadrani. Prejk študentskega servisa so že zaposlili par stou potapljačof, ka riban gor na plavuti kelijo šahovnice. Ka ne bi štera f slovenski falat Jadrana zaplavala.
Pa od zunanjoga ministra Rupla se mi je tuj eto inouk senjalo. Li mi je gučo ka je nej krijf, pa je nej krijf. Tak ka nej, ja što je pa pri nas sploj kaj krijf. Edino Šuštara so obsodili, znankar je šou nekomi fejst na žifce. Ati pravi, ka je gvušno šteromi, nej ščel kraj dati falt mijte. Zadnja stvar od koj je trnok dasta guča so izbrisani. Ne pozabte ka mo drujgo leto volitve meli. Tej izbrisani so njin ka oli na ogenj, v njuvi predvolilni mučkaj. Trbelo bi izbrisati, je pravo ati, te ka so zaj najviše zaplesani f Sloveniji. Tou san glij nej razmo, samo san se delo, ka mi je se jasno, kak naši poltiki, da je kaj pijta jo.
Gvušno san sefele pozabo, samo ka je bilou je bilou, v novon evropskon leti nas čakata samo med pa mlejko. Sen fkliper želen fajne svetke, pa ne poukajte došta s petardami, ka nouvo leto brez pokanja tuj prijde -stouprocentno. Pa začajte že zaj šparati nouve dafke, ka nas čakajo v svobodno] Evropi. Pa ka bi meli evropske plače, nej samo evropske cejne. Samo še tou si želen, bole ati je tou pravo, kak ge, ka bi naši prejgnji bar en den v leti mislili, ka ji je narod zvolo, pa ka bi malo mislili gltf
na te narod, nej sigdar samo na sebe.
Pa srečno (tou mo rejsan nucali) novo leto 2004
Vanek, OŠ Mali Bakovci, 5.b

Pen je. kratko rečeno. Vestnikova mesečna priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bi, v skladu z imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnalo) in penetranlnež (prodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi.
Izdaja ga Podjetje za tnformWmjH.Od govorni urednik matičnega časopisa je Janko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Hitu per in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Gomer, za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel


4-
VESTNIK^
Pen
januar 2004
Izraz duše skozi pesem Marka Bunderle
Vaša čustva
Na tla vržeš buciko, pa zagrmi
Marko Bunderla iz Kuzme je študent nemščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Poleg študija je dejaven tudi na drugih področjih. Marko pravi, da je največja sreča, ko je z ljudmi. Zelo rad je v družbi, kjer pogovori tečejo o študentskih problemih, filozofskih mnenjih in politiki. Pred kratkim je izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Notranje oko okna, ki obsega sedemdeset predvsem erotičnih in psihedeličnih pesmi. Mladi avtor je povedal, da so njegova dela ’mešanica* več stilov. Dvajsetletnega Marka Bunderlo prištevamo med najmlajše prekmurske pesnike, ki izdajajo v samostojnih zbirkah. V prihodnje si želi dolgih potovanj, v vse dele sveta. S potovanji si bo obogatil življenjsko obzorje in dobil navdihe za pisanje novih pesmi.
Kako to, da si se navdušil ravno za pisanje pesmi?
Prvi »krivec« za to je gotovo moj sošolec V gimnazije v M. Soboti Matej Albert, ki je ze pred mano začel pisati pesmi, pa tudi moja tedanja punca Simona, je podpihnila žerjavico, ki se je razrasla v plamen. Zanos pa so mi vlile tudi nekatere pesniške zbirke oz avtorji, kot npr. Tomaž Šalamun Všeč Ni je prodornost, ki jo lahko izzove že samo skupek treh besed. Jaz pravim temu: »Na. da vržeš buciko, pa zagrmi « In tako Poskušam tudi pisati
Želiš postati slaven?
(Premišljevanje ) Ne, čeprav moram Priznati, da me na trenutke zagrabi neke vrste častiželjnost: želja po uspehu, pozornosti in odobravanju soljudi, tako da mi veliko pomeni, če to, kar delam, doseže Pričakovan odziv
Te starši spodbujajo prt pisanju?
Ne neposredno. Saj tudi oni, dokler ni 12šla zbirka, niso vedeli za moja »popotova-
Ko dobiš paradižnik •••
V roke in ne čelo
V četrtek so postavili člani Mladinskega 1Ilformativnega in kulturnega kluba na Trgu zmage v Murski Soboti stojnico z zabojj paradižnikov, ki so jih nato podelili Naključnim mimoidočim. Na ta način so
MlKK-ovci želeli oddolžiti vsem po-sameznikom in podjetjem, ki so jim fi-Nančno ali kakorkoli drugače pomagali Pri organizaciji festivala Te MIKK-a.
“Prireditve, kot je ta naš festival, so precej °dvisne od donatorstva in sponzorstva Na $rečo pa nam vsako leto pomagajo druž-Jeno odgovorni posamezniki m podjetja.
$ —-----------jjP v° s’a Paradižnike delila Jože in Anita, nato so
° Pomagali tudi drugi člani MIKK-a.
Mislim, da je mladost neke vrste pripravljalno, »spoznavno« obdobje, v katerem spoznavaš samega sebe in svet: vrteč se vedno hitreje, kažoč svoje številne obraze. Pravim pa, da vse »pizda-rije«, ki jih hočeš storiti, moraš storiti zdaj, kajti kasneje te preveč stvari veže in omejuje in vse težje izstopiš iz ustroja vsakdana. Po drugi strani pa, kjer je volja, je tudi pot.
nja« po pokrajinah poezije. Spodbujajo me s tem, da mi dajo možnost, da lahko pišem - imam čas pisati V življenju mi stojijo ob strani, vedno pripravljeni pomagati, če se le da.
Kam zahajaš v prostem času in s kom?
S prijatelji zahajam na koncerte (rock, metal, jazz . (, v lokale. Zgodi se tudi, da zaidem v Dramo in kino. Družbo mi dela tudi moja punca Maja Skupno preživeti
Ponavadi smo mi tisti, ki vedno nekaj prosimo in prejemamo, sedaj pa smo želeli tudi mi nekaj podariti,« je pojasnila upravnica MIKK-a Alenka. Kukel.
Paradižnik je simbol julijskega festivala Te MIKK-a, ki v svojem nadnaslovu nosi tudi ime Para-days (beri kot piše, op p). Doslej je bil organiziran že dvakrat na letališču v Rakičanu, letošnji pa je pomenil velik uspeh, saj ga je obiskalo kar tri tisoč ljudi iz vse Slovenije in tudi tujine. S tem se je prebil med največje festivale alternativne glasbe v Sloveniji, ki je še dodatno obogaten z različnimi delavnicami, predavanji in športnimi igrami. Pri MIKK-u se tovrstne prireditve lotevajo podobno profesionalno kot v tujini, saj programski koordinator Ivor Knafelj tiskovno konferenco pred letošnjim tretjim festivalom obljublja že 12. januarja: »Dva festivala sta za nami, tako da so porodni in poporodni organizacijski krči mimo Tretji festival po vrsti pomeni že majhen jubilej, tako da moramo publiki ponuditi nekaj posebnega, mogoče tudi povečati oder.«
In če gre soditi po besedah Tomislava Glavice (GT Oblivious), ki v MIKK-u skrbi za glasbeni del, bi ta festival res lahko bil nekaj posebnega Tako se lahko zgodi, da bo ena glavnih zvezd Danko Jones, kanadski roker filipinskega porekla. Velika želja je tudi legendarna kanadska skupina Nomeansno Če bo v tem času še koncertiral kje v Sloveniji, bomo tudi v Pomurju slišali in videli enega najbolj inteligentnih
čas poskušava čim bolj obarvati z raznimi užitki (gurmanskimi etc ]. Bolj ko je pisano, boljše je
Imaš brate in sestre in ali se tudi oni navdušujejo za pisanje?
Imam dva mlajša brata, vendar se noben od njiju ne navdušuje nad pisanjem. Matej igra saksofon in obiskuje 4 letnik Srednje glasbene in baletne šole v Mariboru Skupaj z Denisom Horvatom, Brunom Domitrom in Tadejem Kamplom sestavlja jazz kvartet, ki me je spremljal ob branju pesmi na uradni predstavitvi pesniške zbirke Poezija je skupaj z glasbo v izvedbi teh zelo nadarjenih glasbenikov -, kopajoča, se v nežnem soju sveč, pojila intimno in sproščeno razpoloženje. Najmlajši, Evgen, je še v osnovni šoli, sedaj v osmem razredu Aktivno se ukvarja s športom, s karatejem v karate klubu Tromejnik v Kuzmi.
Kako gledaš na druge pesnike, pisatelje in druge umetnike?
Kot na ljudi, ki s svojimi prizadevanji osvetljujejo življenje, svet iz različnih perspektiv in nam ga prikazujejo v vsej njegovi lepoti, kompleksnosti, tragikomič-nosti, pomanjkljivostih .. Ta raznolikost aspektov se poji z raznolikostjo ljudi. Na tak način se lahko tudi med seboj spoznavamo, rušijo se tabuji, gojita strpnost m mir. Po drugi strani pa je lahko cilj le estetski doživljaj, ki ljudi navdihuje, navdušuje, prevzame ali celo odvrača. Vsekakor je v njihovo delo vloženega veliko truda in, mislim, da tega včasih ne vemo ceniti
Komu posvečaš pesmi?
Največkrat trenutku. (Smeh.]
In če bi se še enkrat rodil?
Ne bi se rad še enkrat rodil Poskušam iz tega, kar sem in kar imam, narediti čim več: živeti čimbolj pestro
Bojan Zadravec
in kvalitetnih bendov alternativnega rocka. Najverjetneje bomo lahko slišali tudi francosko skupino Kanjar d'Oc, ki nadaljuje tradicijo velikih bendov s polno trobili in tolkali tipa Les Negresses Vertes in Mano Negra. In skoraj neverjetna novica je, da so menedžerji Tomislavu ponujali kar letošnji svetovni hit The White Stripes, vendar je njihova cena previsoka, saj se meri v nekaj deset tisoč dolarjih. Ampak ne glede na to v MIKK-u obljubljajo nova presenečenja.
T.K.
Večina mimoidočih je imela enako vprašanje: »Zakaj pa je to?« Nekateri pa so festival že poznali. Podobno akcijo so MlKK-ovci izpeljali tudi v Ljubljani in Mariboru, tako da so skupno razdelili 1500 paradižnikov.
Vse dobro ti želim!
Izbiral si in izbiral, mi obljubljal nebesa in me vlekel za nos. Na koncu pa si izbral njo. Sprijaznila sem se tem in ne bom jokala za tabo. Nisi vreden niti ene kaplje solze, ki bi jo potočila zaradi tebe. Resda me je to hudo prizadelo in sem mislila, da je konec sveta. Kakšna napaka. Prav je bilo, da se je to zgodilo. Če se ne bi sedaj, bi se enkrat drugič, potem pa bi me samo še bolj bolelo. Lepo je bilo s tabo, zabaven si in duhovit, ampak to je premalo, da bi si s tabo zamišljala svoje življenje. Nočem v neskončnost čakati, kdaj se boš spet vrnil, kdaj boš spet pozabil name in se imel tako dobro s svojimi prijatelji. Živi svoje življenje in bodo srečen z njo.
Tina
Vaše pesmi
Ptica
Vse bi dala zate, ptica moja mala, da poleteti bi s teboj znala, da ne bi sama ostala.
Rada počutila bi se kot ti, ko srečna si.
Postala bi tudi jaz ptica mala, na nebu s teboj bi se igrala, vsak dan bi pri njem spala in ne bi več jokala.
Midva srečen par bi postala in v srcu mlada ostala.
Majči
Tišina
Noč je vlažna, megla se skriva na moja lica. Gledam tišino, zrem v njo, da pozabila bi te. Tišini sem se prepustila, da bi tebe pozabila in spet srečna bi bila.
Mateja
Nestanovitnež 
Alt tudi ona sprašuje se, sprašuje svetle zvezdice, ko na oknu žalostna sloni m tja v nemo noč strmi, le kje, kje hodiš ti, ali zopet pri drugi si, ti pacek, lažnivi ti, zakaj ne najdeš miru si. zakaj morajo zate solze padati, zakaj moraš srca lomiti. Ne, tl niso to, kar obljubljaš, s sladkimi lažmi zapeljuješ in srca mlada pogubljaš.
Ti prave ljubezni ne potrebuješ, le za avanture tl ne živiš, za krili tekaš in noriš.
Sonja Š.
Na Vestnik nam pošljite kakšne zanimive fotografije iz vaših žurov, zabav, koncertov in trenutkov, ko ste se imeli lepo Radi bi objavili nekaj vaših najbolj norih trenutkov mladosti. Veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, mnenj, pisem, vaših čustev ter vsega, kar vam leži na duši. Naš naslov je Vestnik, Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po elektronski pošti: Nana RR@p-inf.si. Rubriko uredila: A. Nana Rituper Rodež
januar 2004
P®"
42VBTNiK
Januar
Februar
Marec ■ April
Maj
Junij
Pomurec(ka) leta 2002
Glasovali so bralci Vestnika in poslušalci Murskega vala. Med predlaganimi se je znašlo 85 moških in 83 Pomurk leta. Največ glasov (132) je dobil Milan Kučan in se tako že sedmič okitil $ tem naslovom. Prvič je postala Pomurka leta dr. veterinarske medicine Smilja Nabergoj - zbrala je 146 glasov.
Slovo Jelše
Po 41 letih so dokončno zaprli vrata kavarne Jelša v Murski Soboti. Nadvse priljubljena kavarna je bila shajališče mnogih ljudi in mnogih generacij -od dijakov in umetnikov do podjetnikov in upokojencev. Tu so se dogajali prvi ljubezenski zmenki in sklepali poslovni dogovori, tu se je bralo časopise in se krepčalo s toplimi napitki, tu so našli razstavišče pomurski fotografi. Jelša ni bila navadna gostilna ...
Priznanje gozdarju Žurmanu__________________ Zavod za gozdove Slovenije je na priložnostni slovesnosti 51-letnemu gozdarju iz Negove, Branku Žurmanu, podelil priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda v pomurski območni enoti za to leto. Upravlja okrog 12 hektarjev gozda. Pravi, da so z gozdovi, starimi do 25 let, sami stroški, dobiček prinašajo šele, ko so stari sto let, in dodaja, dc je območje Slovenskih goric rastišče listavcev in češnje.
Nova slovenska vinska kraljica
Komisija, ki izbira vinsko kraljico, je ocenila, da je Simona Štravs pokazala najboljše splošno znanje, da dobro pozna vinogradništvo in vinarstvo tn da se zna sporazumeti tudi v drugih jezikih. Na osnovi teh ugotovitev se absolventko portoroške Visoke šole za turizem, doma iz Vir-Štajna, razglasili za vinsko kraljico za leto 2003 in ji na glavo posadili krono.
Na srednji poklicni in tehniški šoli v Soboti sta dva dijaka, prihodnja avtomehanika, malo nenavadno ponagajala. Profesor angleščine je med poukom odkril, da si sošolca podajata pištolo. Nekako jima jo je odvzel, nakar je Šola poklicala policijo. Po vsej verjetnosti je nista nameravala uporabiti -razen morda za zastraševanje -, saj v orožju ni bilo ne okvirja ne nabojev. Eden je ob dogodku sicer izjavil, da bo »vse v luft spustil«, drugi pa, da sta pištolo našla v snegu na šolskem dvorišču.
Nova učilna na Cankovi
Hilda Vogrinčič, ki je na Cankovi ravnateljica že 21 let, je zadovoljna, saj se ji, predvsem pa učencem, odpirajo lepše možnosti. Po desetletnem moledovanju se je Ministrstvo R Slovenije za šolstvo znanost in šport obvezalo, da bo s 60 odstotki sofinanciralo izgradnjo šole. To v prihodnosti med drugim pomeni ukinitev dvoizmenskega pouka in selitev določenih dejavnosti (računalništvo, knjižnica itd.) iz lukenj v ustrezne prostore.
Doktorat iz zapisnika Politične strasti v občini Radenci zaenkrat ne kažejo znakov umirjanja. Po skoraj 80 dneh od konstituiranja občinskega sveta in podelitve mandata županu se menda ni naredilo nič. Da so zadeve resno žalostne, zgovorno potrjuje razprava o zapisniku s prejšnje seje sveta. Eden od svetnikov je mnenja, da je zapisnik »šala-ta, iz.katere se ne more veliko potegniti«. Drugi pravi, da daje zapisnik čuden občutek, itd. Ko je kazalo, da se bo razprava umirila, je glasovanje pokazalo drugače in župan Toplak je sejo prekinil ...
Popis 2002
V Statističnem uradu R Slovenije so objavili prve podatke o popisu prebivalstva, ki so ga opravili lani aprila. Tedaj je bilo v Sloveniji 1.948.250 prebivalcev. Popis ugotavlja, da je vse več družin s samo enim otrokom ali celo brez njega. Pomurje ima 3.799 več žensk kot moških. Število prebivalcev po nekdanjih občinah pa je naslednje: MS 58.497, GR 20.260, LE 23.610, U 18.030.
Gornja Radgona -neugodna slika
V gornjeradgonskt občini se srečujejo z velikimi socialnimi problemi. 1200 občanov je brezposelnih, zato ni čudno, da jih veliko ne plačuje stanarin. Število neplačnikov in višina neplačanega zneska se iz dneva v dan povečujeta. Številni podjetniki so se zaradi nerazumevanja občine preselili na druga območja. Novi župan obljublja, da bodo odslej vrata občine bolj odprta, pripravljajo pa že tudi industrijsko cono.
Kočija za kraljico
Vinski kraljici Slovenije Simoni Štravs je Avtohiša Drev iz Petrovč 8. marca izročila v uporabo avtomobil Seat Cordoba. Vinska kraljica bo to vozilo uporabljala na poteh, na katerih bo izpolnjevala poslanstvo promocije slovenskih vin, vinogradništva in slovenske vinorodne dežele kot zanimive turistične destinactje.
Opera Murina
Sveče z obeh strani vodijo obiskovalce do zgradbe Opere v Ljubljani, pred katero gorita dve bakli. Nekaj pred osmo se vrata odprejo, kozarček penine, posaditev na določeno mesto po seznamu in modna revija Mure se prične (Še prej »padobranci« naredijo gnečo in dvignejo temperaturo). Med gledalci tudi Štefka, Alenka Godec, Karmen Stavec, Anja Rupel, Brane Rončel, Nina Gazibara ... Predstava na nivoju in sproščena. Dobra poteza.
Lani Švica, letos Gradec__________________________ Učenci OŠ Stročja vas so že dokaj Znani po uspehih na tekmovanjih iz znanja nemškega jezika. Na državnih tekmovanjih dosegajo največ točk, lani pa so prejeli nagrado tudi v Švici. To jih je spodbudilo, da so se prijavili na mednarodni literarni natečaj založbe Perplex iz Gradca. V projektu so morali opisati značilnosti kraja, legende, običaje itd. Izmed otrok {12 do 14 let) iz štirinajstih držav so bili spet prvi.
Čarda bo živela naprej Obnovitvena dela v motelu Čarda so na vrhuncu. Lastniki Avtocentra Lepoša so od 12. marca tudi lastniki maskote prekmurskega gostinstva -motela Čarda, ki je dolga leta sameval od vseh zapuščen. Do junija naj bi obnovili gostinski lokal in 20 sob ter pripravili prostor za večje prireditve. Nakup objekta je stal 64 milijonov, obnova pa zahteva dodatnih 25 milijonov. Nova solastnica Čarde je s potekom del zadovoljna, zato & išče dobre kuharje in natakarje.
>Bomba< na davkariji
Med poštnimi pošiljkami, ki so jih prejeli na davčnem uradu v Murski Soboti, je bila tudi kuverta s sumljivim (eksplozivnim?) praškom. Policija je zaprla okolico poslopja, potem pa je že prispela posebna enota za protibombno zaščito iz Maribora, ki je prevzela neprijetno pošiljko. Ali gre res za eksplozivno snov ali pa za kak drug prašek, morda celo za moko, bo pokazala analiza. Dacarjem je v glavnem pisma pognalo s’rah v kosti.
Prteški Zobl žur v U
Prleški študentski klub je organiziral skupaj z ormoškim klubom velik ljubljanski Zobl žur, na katerem so se oglasili Prleki in drugi ljubitelji dobre kapljice, zaseke (»zobia«) s čebulo in zabave na sploh. Deset vrst vi na je naredilo svoje, Predin je naredil svoje, Soulfingersi so naredili svoje, skupina Boardwalk je naredilo svoje. Dekleta so mazala zaseko in rezala čebulo. Poslušalo se je, pelo se je, plesalo se je itd. Študentski žur kot žur. še dobro, da jih mame niso videle.
Borut Meh optimist
Lansko leto je bilo eno najtežjih v vsej Murini zgodovini, saj je izguba'dosegla 2,8 milijarde tolarjev. Krivde za nastalo situacijo se ne bo mogel otresti tudi Murin nadzorni svet, ki je menda marsikaj vedel o poslovanju Westmura, a ni ukrepal. Predsednik uprave Mure pravi, da ni prišel v Muro, da bi jo poslal v stečaj, in pri takšnem scenariju ne bi sodeloval. Obstaja scenarij, po katerem bi Mura takoj poslovala pozitivno.
Perspektivni Gregor
Dvanajstletni Gregor Prelog iz Šratovec, član Teniškega kluba Emes iz Lastomerec, ki letos prvič nastopa med tekmovalci do 14 let, dosega odlične rezultate. Na teniškem turnirju, ki ga je organiziral TK Plus iz Ljubljane, se je uvrstil v finale. Po mnenju trenerja Tonija Pintariča lahko pričakujemo, da nas bo še večkrat razveselil, saj je na treningih marljiv in discipliniran.
100 let Nafte___________
V Lendavi so s številnimi prireditvami proslavili 100-letnico nogometa. Nogometno društvo je bilo ustanovljeno 11. maja 1903. Prvi predsednik je bil Emil Pollak, častni predsednik pa Mihaly Kakasdi Hajos. Če drugega ne, bo imel v prihodnje lendavski nogomet vsaj dovolj žog. NZS je namreč za ta visoki jubilej podarila 100 žog. Ob prisotnosti najstarejših živečih lendavskih »naftašev« so na nogometnem igrišču odkrili tudi spominsko ploščo.
Glasbena šola bo
Deset županov je do 23. maja podpisalo pogodbo o skupni gradnji glasbene šole v M. Soboti. Pogoj, da bo gradnjo s 44,5-odstotnim deležem sofinanciralo ministrstvo za Šolstvo, pa je, da jo podpišejo vsi, se pravi dvanajst občin, torej tudi Roga-šovci in M. Toplice. Ni pravi čas za njo, menijo eni, lokacija se išče, o podpisu bodo razpravljali in odločali na prihodnji seji itd. Torej Šola bo, vendar mogoče.
Maturantski pohod
Tako, kot je šel Atila s svojimi hordami proti Rimu, skoraj tako nekako se je končal dan maturantskega pohoda v Soboti. Naslednji dan v soboškem parku skorajda ni bilo drevesa, okrog katerega ne bi ležali kilogrami smeti, največkrat v obliki pivskih in vinskih steklenic. Maturanti so pokazali tudi svojo inovativnost, saj je bilo na tleh, pa tudi na - drevesih, videti desetine nakupovalnih vozičkov.
Američan v Pomurju
Na tridnevni obisk v pokrajino ob Muri je prišel ameriški veleposlanik v Sloveniji Johny Young. Predstavil je možnosti sodelovanja in poslovanja z ZDA, s sabo pa je pripeljal tudi dva sodelavca za trg in gospodarstvo, ki naj bi bila v pomoč pri navezovanju gospodarskih stikov.
Prišel Čiro rešit Muro_____________
Miroslav Čiro Bloževič, ki je popeljal Hrvate na svetovnem prvenstvu 1998. do brona, je postal novi trener Mure. 68-letni trener vseh trenerjev, kot mu pravijo sosedje, je podpisal za dve leti. Poznavalci trdijo, do bo poleg drugih Čiro pripeljal tudi Šukerja in R. Jarnija. Tako naj bi se, po slabi sezoni, Muri pisali boljši časi. Tudi zaradi tega, ker je postal novi predsednik bogataš Georg Suban, ki napoveduje korenite spremembe in boj prav za vrh
Milica lahko gre domov
Odločitev senate, ki je marsikoga presenetila, je sporočila sodnica Maša Butenko: »Makoterjeva, zdaj lahko greste domov!« Temu sprva ni mogla verjeti niti obtoženka, saj je najprej obsedela in šele nato so jo oblile solze sreče. Po tridesetih mesecih pripora je odvetniku Čeferinu uspelo, da jo je z raznimi slalomi v procesu »spravil ven«. Kazniva dejanja, ki bremenijo obtoženko, so tako huda, da zastarajo šele v 50 letih. Postopek ni končan.
Tovarnar Benko dobil ploščo
Tovarnarja Jožefa Benka, enega najpomembnejših in najuglednejših pomurskih gospodarstvenikov med obema vojnama, je leta 1945 na osnovi montiranega procesa usmrtila ljudska oblast. Naiven, kot je bil, je bil prepričan, da mu nova oblast ne bo storila nič žalega, saj se je tudi on tako obnašal. Zdaj so se ga spomnili gasilci - nekoč je bil starešina prekmurskih gasilcev - in mu na pročelju stavbe v Lendavski ulici odkrili spominsko ploščo.
Palica za
Guinnessovo knjigo
Pred začetkom evropskega prvenstva v hokeju na travi skupine C za ženske, ki poteka v Moravskih Toplicah, so predstavili največjo hokejsko palico za Guinnessovo knjigo rekordov. Je iz smrekovega lesa, dolga 15,22 metra, težka pa več kot tono in je vredna okrog milijon tolarjev. Izdelali so jo * Lipovcih pri mizarju Francu Maučecu, ki je tudi sam hoke-.
2003
Dogodki, ki (mjso
VESTNIK 43
pen
januar 2004
Avgust I September I Oktober
November
December
Cena pšenice še vedno XY ___________________ V prostorih Kmetijske zadruge G. Radgona so se sešii pridelovalci in predelovalci žitaric, da bi se dogovorili o ceni Žitna industrija zahteva tržno ceno in tako, kot je v mlinih sosednjih držav, kmetje pa bi radi pokrili stroške in inflacijo, torej toliko kot lani plus inflacijo. Po dobri uri pogajanj so se razšli, vsak s svojimi predlogi. Pogajanja se bodo nadaljevala.
80 let dr. Vekoslava Grmiča______________________ Mesec po rojstnem dnevu naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča so uglednemu rojaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici pripravili posebno svečanost. Jubilant je pravi ljudski človek. Je umirjen in pošten in zato spoštovan pri vseh in na vseh ravneh. Je častni občan Sv. Jurija, Radgone in Maribora. Odlikovan je z redom republike z zlatim vencem, od Kučana pa je prejel odlikovanje srebrni častni znak svobode R Slovenije Taki ljudje, kot je on, naj živijo večno!
Milijonar v Moravskih Toplicah?___________________ V tem trenutku se še ne ve, kdo bo spravil v žep 59.791.178 tolarjev. Dejstvo je, da je v turističnoinformativnem centru v Moravskih Toplicah nekdo vplačal kombinacijski listek za ■oto, ki je zadel sedmico. Srečni dobitnik ima zdaj dva meseca casa, da se oglasi z listkom, kakšno količino denarja rzpla-' Cujejo samo na glavni direkciji v Ljubljani, zato je mogoče, da dekleta, ki so prodala listek, kakšne posebne koristi (darilo) bodo imela.
Prvi Slovani v Prekmurju
podlagi najdb na trasi Pomurske avtoceste je nastala Ideja za film, ki ga snemajo v '-•lizini kroškega broda. Tukaj so našli arheološke sledi najstarej-Sega vala Slovanov, ki so prišli Prek moravskih vrat v letih 560-580 v Prekmurje, potem Po se razselili proti Alpam in Po vsej Sloveniji. »Najdbe so 'le presenetljive in delno se bo Zgodovina naselitve pisalo nekoliko drugače,« je povedal
Mitja Guštin, profesor na °ddelku za arheologijo in producent filma.
Ilegalcev ni več
Sef postaje mejne policije Lendava Iztok Trček je pripravil tiskovno konferenco in podal pregled svojega dela, se pravi pregled dela policije na tamkajšnjem območju. Ugotavlja, da so razmere stabilne in da je na splošno vse zadovoljivo. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da so se ustalile razmere z ilegalci. Leta 2000 so na tem območju obravnavali 43.825 ilegalcev, letos pa samo 57. Od teh jih je 14 zaprosilo za politični azil.
Suša, suša
Suša pesti pokrajino že od pomladi. Najhujša suša v zadnjih sto letih je zarezala globoke rane in posledice bodo zanesljivo dolgoročne. Prizadete so vse kulture, kmetje prodajajo živino, nekateri zalivajo vinograde. Dokončne ocene o Škodi ni, zgovoren pa je naslednji podatek kmetijske svetovalne službe: v Pomurju je 51 tisoč hektarjev njiv, vseh obdelovalnih površin pa je 67 tisoč hektarjev. Zaradi suše je poškodovanih 63 tisoč hektarjev
Lepši »Lotmerk«
V okviru 47. praznika občine L|ulomer sovpada s 135. letnico prvega slovenskega tabora, sta tamkajšnji župan Jože Špindler in predstavnik države Dean Peršon predala namenu krožno križišče, obnovljeno cesto v Grossmanovi ulici, hodnik za pešce in kolesarsko stezo. Krožišče bo dejansko polepšalo videz mesta, saj ga v sredini krasi domiselna fontana, čeprav nekateri menijo, da je predraga in bi bil ta denar drugje bolj potreben
Računsko sodišče na Tišini
V Občini Tišina je sodišče vzelo pod lupo njeno poslovanje v letu 2002, ki še spada v mandat prejšnjega župana Alojza Flegarja. Verjetno bi mnogi radi, da se odkrije čimveč njegovih nepravilnosti, zato je bilo tudi poslano pismo, da naj sodišče podreza v omenjeno leto Malo so seveda vmes strankarske igrice, saj vsi svetniki niso bili seznanjeni $ pismom, čeprav je bila podpisana njihova stranka. Revizorji naj bi svoje povedali prihodnje leto.
Naj kmetija 2003
Po pol leta ogledovanja domačij, ki ga je opravila Vestni-kova skupina strokovnjakov od agronomov, arhitektov do etnografov, so končno izbrali tistega, ki se lahko okiti z NAJ. Tokrat je to Halasova domačija v Crenšovcih. Vestnik in njegovo akcijo, ki se ob koncu spremeni v pravcato ljudsko rajanje, je pohvalila tudi Sonja Bukovec, direktorica Agencije za kmetijske trge. Malce hudomušno lahko dodamo, da je akcijo podprl tudi Bog, saj je poslal prav na sklepno prireditev po večmesečni suši obilni dež.
Novi lastnik
Zvezda - Diane
Radenska je prodala družbo Zvezda - Diana po še neuradnih informacijah za 980 milijonov tolarjev finančni družbi Hypo Leasing. Podjetje naj bi bilo kupljeno za Marka Slaviča kot jemalca lizinga. Posel je bil tokrat speljan brez domačega Feniksa, ki je sicer Slavičev prvi lizingodajalec. Pivovarno Laško, ki kot večinski lastnik Radenske potrebuje denar za pivovarsko vojno z Unionom, kaj malo skrbijo posledice te prodaje.
Merkator kupil Živila
Seveda nas to briga, saj so pred tem kranjska Živila kupila Potrošnik in nato v kratkem času skoraj do konca izničila več kot petdesetletna prizadevanja in odtegovanja prekmurskih trgovcev. Ob nakupu so Živila rekla: Potrošnik je posloval z izgubo. Ce ne bi prišli mi in zmanjšali premoženja (prodali trgovin) ter posodobili poslovanje, bi tako ali tako propadel. Kaj bo zdaj s prodajalnami no podeželju (25) in na sploh s Potrošnikom (kolikor ga je pač ostalo) je trenutno v božjih rokah.
Čiro odšel
Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da je hrvaški nogometni strokovnjak Cino Blaževič po bolečem porazu Mure z lendavsko Nafto v pokalnem tekmovanju odstopil z mesta trenerja. »To je eden najtežjih trenutkov v moji karieri. Ko trener ifgubi tako tekmo, nima več prnvlri- zn nadd|nji kteAl,- je izjavil trener trenerjev, ki je kljub velikim obljubam (in stroškom) svoje delo opravil daleč pod pričakovanjem. Novi trener je pos-
Vodenik - slovo politiki _________________________ Že julija je nekdanji gornje-radgonski župan kot član občinskega sveta uradno napisal odstopno izjavo, kar je občinski svet sprejel. Dejansko pa se Miha Vodenik z Melov ni pojavil na seji od takrat, ko se je novi župan od njega poslovil, mu izročil za spomin sliko in so se skupaj fotografirali. Zdaj bi vsi radi, da bi se spet kaj pojavil na občini in pomagal razrešiti nekatere posledice njegovega županovanja.
Pomurci in Udba
Pri založbi Nova obzorja je izšla knjiga Dušana Lajovica Med svobodo in rdečo zvezdo. Med drugim je bil avtor tudi častni konzul v Novi Zelandiji. Knjiga je bolj ali manj seznam 14.000 imen tistih, ki so na tak ali drugačen način sodelovali z Udbo Knjiga je le nadaljevanje zgodbe, ki se je začela z objavo seznama na svetovnem spletu pod naslovom Udba.net. Vestnik je na »slepo« objavil nekaj priimkov, ki so »zveneli« pomursko ...
Pomurci imamo najdaljšega
Dobili smo dodatnih 7 km avtoceste. Od tega je most na Muri dolg 833 m in tako velja za najdaljši most v Sloveniji. Na otvoritev AC so se prišli slikat tudi poslanci. Od predvidenih 83 km ima Pomurje trenutno 11 km, kdaj pa bo zgrajena celotna avtocesta od Lendave do Maribora, pa ne ve nihče. Prometni minister je prepričan, da se bo to zgodilo do leta 2010, v nacionalnem programu pa piše da do leta 2013 ...
Evropski mladinski prvak
19-letni Denis Ficko iz Mlajti-nec, študent prvega letnika Fakultete za šport v Ljubljani, si je na Dunaju priboril naslov evropskega mladinskega prvaka v karateju. Zveneči naslov je iz serije številnih odmevnih uspehov, ki jih je fant žel v svoji sedemletni Športni karieri. Trenira petkrat tedensko, enkrat mesečno pa v Čakovcu s člani hrvaške državne reprezentance (zaradi dobrih sparing partnerjev). Trenutno je registriran za Karate klub Partizan Ljutomer.
Gostilna Lovenjak prodana
Na soboškem sodišču so na dražbi prodali gostilno Horvat - Lovenjak, nekoč pojem kvalitetne gostinske ponudbe v Pomurju. 70 odstotkov od ocenjene vrednosti, kolikor je bila izklicna cena, znaša 61 milijonov tolarjev, upniki pa so prijavili 106 milijonov terjatev. Kupec Werner Nofhangel, avstrijski podjetnik, ki ima d. o. o. s sedežem v Mariboru, je vplačal varščino, kupnino pa mora v petnajstih dneh po podpisu pogodbe.
Terorist iz
Radgone obsojen
Okrožno sodišče v Murski Soboti je 32-letnega Tomija Slugo spoznalo za krivega in ga »zašilo«. Dobil je 4 mesece pogojno. Fant se je napil rdečega vina, potem pa žačel ogrožati varnost ameriškega predsednika Busha mlajšega, in sicer tako, da mu je v Belo hišo poslal mej! z naslednjo vsebino: »Predsednik, rešite Zemljo, vi riti, ubili vas bomo v Ljubljani. Dobrodošli!« Sluga Bushu, Bush CII, CIA policiji... Še sreča, da fant ni vozil pijan, tedaj bi bila kazen še višja.
110 let bolnice
15.	novembra 1893 je v nekdanji Kolodvorski ulici v Soboti začela delovati bolnica. Imela je štiri sobe, v vsaki šest postelj. Počasi se je širila, leto 1954 pa je bila zgrajena prva stavba v Rakičanu. Visok jubilej so hoteli počastili z otvoritvijo nove porodnišnice, vendar bo ta nared (Če bo!) šele prihodnjo pomlad.
Država Ljutomeru 206 mio.
Država bo namenila za gradnjo ljutomerske čistilne naprave v prihodnjih treh letih dobrih 206 milijonov dinarjev. Napravo, ki bo vredna okrog milijardo tolarjev, bo koristila tudi občina Križevci, največ koristi od nje bodo imeli mrtva reka Ščavnica in vsi tisti, ki živijo ob njej.
Prva obletnica PAZU
Minilo je leto, odkar so pomurski doktorji znanosti ustanovili Pomursko akademsko znanstveno unijo, ki se ukvarja z možnostmi, kako znanje in izkušnje usmeriti v domačo regijo. V dveh dneh praznovanja obletnice se je z referati oglasilo sedemnajst doktorjev in doktoric znanosti. Rezultate prizadevanj je na žalost še najbolj zaobjel dr. Anton Vratuša: »Pomurci imamo veliko idej in želja, vendar jih malo uresničimo «
Kapelski fantje
-10 let
V dvoroni družbe Kapela -vinogradništvo in vinarstvo se je slišala pesem kvarteta - okteta Kapelski fantje, ki so tako proslavili 10-obletnico obstoja in neutrudnega delovanja. Fantje so gostovali v ZDA (Pensilvanija), imajo dve kaseti, tretjo pripravljajo, četrta je na vidiku.
25 let Varisa
Lendavsko podjetje Varis, ki proizvaja sanitarne kabine, praznuje jubilej Ta je sicer skromen, so po toliko pomembnejši poslovni rezultati, ki jih dosega. Sedemdeset odstotkov prometa dosegajo na zahodnih trgih. Zaposlenih je sto petdeset delavcev, ki imajo, skupaj z družinskim člani in upokojenci, v rokah kar 87 % premoženja družbe.
Terme 3000 - adijo
Kranjska Sava je objavila namero o prevzemu Term 3000 iz Moravskih Toplic. Dejstvo je torej, da bo lastnik doma na Gorenjskem in bo verjetno tudi dobiček šel tja oziroma ga bodo od tam razporejali. V tem trenutku je prezgodaj ugotavljati širše posledice in ni nujno, da bodo le-te slabe. »Moravci« potrebujejo močnega finančnega partnerja, kar Sava je, in če je nadaljnji razvoj toplic v njenem interesu, potem ...
Ameriška nagrada Kalamarju
Arh Andreju Kalamarju iz Sobote so na arhitekturnem bienalu v Miamiju v ZDA dodelili zlato medaljo za projekt v kategoriji večstanovanjske in poslovne stavbe. Fant je dobil priznanje za poslovni objekt Lev v Ljubljani, zgrajen na križišču Celovške in Tivolske ceste.
pretresli svetw ob Muri
2003
januar 2004
P©"
Čustva vplivajo na naše zdravje, vedenje, medsebojne odnose, učenje
[ Vpliv čustev je večplasten
V ozadju naših besed, misli in dejanj so čustva Človekov razvoj jim je dodelil osrednje mesto v človekovi duši Zakaj jim pripada tako pomembno mesto? Čustva so naši najgloblji občutki, strasti in hrepenenja in s tem naši modri upravitelji. Dajejo nam pomembne podatke o tem, kako razmišljamo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Veliko nam povedo tudi o naših najglobljih ciljih in vrednotah ter o našem življenjskem smislu. Prav tako nam ponujajo tudi možnost, da na novo pregledamo in popravimo preteklost, damo življenjsko moč sedanjosti in preusmerimo prihodnost. Njihov vpliv je torej večplasten, saj zaznamujejo ključna področja našega bivanja, zato v nadaljevanju predstavljamo vpliv čustev na naše zdravje, vedenje in medsebojne odnose.
Zdravje
Čustva zaznamujejo naše zdravje, saj so možgani in živčni sistem povezani z imunskim sistemom, zaradi česar si neprestano pošiljajo sporočila Trdimo lahko, da čustva vplivajo na naše zdravje. To podkrepljujejo tudi naslednji primeri:
Če zatiramo ali omejujemo čustva, se naša odpornost zmanjšuje. S skrivanjem svojih čustev ali izogibanjem pogovoru o doživetih čustvenih pretresih se torej izpostavljamo tveganju, da zbolimo
-Jeza in tudi druga negativna čustva imajo na telo podobne negativne učinke kot npr kajenje.
Z našega štedilnika
Branko Časar, kuharski mojste
-	Prehladi in okužbe zgornjih dihalnih organov lahko nastopijo zaradi čustvenih pretresov.
-	Izpolnjeni medosebni odnosi so zdravilo, saj povečujejo odpornost imunskega sistema, krajšajo čas okrevanja in podaljšujejo življenje.
Vedenje
Nasilje, samomori, izbruhi jeze, nezaželene nosečnosti, zasvojenost idr. govorijo o čustveni nepismenosti. Da bi spremenili vedenje, moramo razviti čustvene spretnosti. To pa pomeni, da moramo najprej razviti visoko stopnjo samozavedanja (prepoznavanje svojega notranjega doživljanja), nadaljevati z učenjem obvladovanja čustev (obvladovanje notranjega doživljanja) in s samomotiviranjem (razvoj takšnih čustvenih nagnjenj, ki vodijo k uresničitvi cilja ali pa ga pomagajo doseči). Ko razvijemo prej navedene osebnostne spretnosti, začnemo pri sebi razvijati družbene spretnosti. To pomeni, da si prizadevamo prepoznati čustva in občutke drugih in se nanje primerno odzivati.
Medsebojni odnosi____________________
Če nismo sposobni prepoznati ali izraziti čustev, pogosto doživljamo frustracije. Prav iz tega vzroka pogosto nismo sposobni dojemati in razumeti dogajanja okrog sebe. Okolici se zdimo »čudni«, zaradi česar se drugi se ob nas neprijetno počutijo. Kadar ne vemo izgrajevati medsebojnih odnosov, se nam dogaja, da pogosto napačno razumemo kak pogled ali izjavo in se na to neprimerno odzovemo. Poleg tega nismo spo-sobru izraziti, da smo negotovi ali pa ne znamo predstaviti svojih in tudi namenov drugih. Ni neobičajno, da se zato nismo sposobni vživeti v čustva drugih in se ne zavedamo, kako naše ravnanje vpliva na druge.
Tisti, ki so čustveno pismeni, imajo dobre odnose z drugimi ljudmi, ki so jih sposobni tudi razumeti. Zavedajo se, da morajo v odnosih z drugimi ravnati prozno, spretno in odgovorno, obenem pa jim ni treba žrtvovati svojih vrednot in potreb. Takšni ljudje vedo, kdaj je kaj primerno tako za njih same kot tudi za druge ljudi. Sposobni so pridobiti pomoč ali nekoga, ki jim takrat, ko to potrebujejo, prisluhne. Da vse to lahko dosežejo, morajo razumeti besedno in tudi nebesedno komunikacijo, se zavedati vplivov svojih dejanj na druge m prevzemati odgovornost za svoja dejanja.
Mag. Simona Šarotar Žižek
Postrvji fileji v skorji iz bučnega semena s krompirjevo omako
Sestavine: 400 g postrvjega fileja, sol, poper, 40 g bučnega semena, 30 g moke, 20 g gorčice, 5 d olja za pečenje. Sestavine za krompirjevo omako: 200 g krompirja, 15 cl juhe, 10 cl smetane, 2 cl bučnega olja, sol, sesekljan peteršilj.
Z ribjih filejev odstranimo kožo ter jih začinimo s soljo in poprom. Bučno seme sesekljamo in pomešamo z moko Začinjene fileje na tanko premažemo z gorčico ter povaljamo v mešanici mer ke in semena. Olje v ponvi segrejemo in na njem spečemo fileje. K pečenim filejem postrežemo krompirjevo omako in okrasimo s peteršiljem Priprava omake: Krompir operemo, olupimo in narežemo na majhne kocke. Damo v primerno kozico, zalijemo z juho in skuhamo. Dodamo bučno olje, smetano in po potrebi solimo, nato pa z mešalnikom naredimo pire. Pristavimo, da zavre v gosto omako. Na koncu dodamo sesekljan peteršilj.
Jagnječja juha s penino
Sestavine: 100 g masla, 300 g jagnjetine, 150 g čebule, 200 g korenja, 25 cl penine, 150 cl perutninske osnove, 30 g sezama, sol, poper.
Priprava: Jagnjetino v hladni vodi splahnemo in na deski narežemo na drobne kocke V kozici razpustimo maslo, na njem prepražimo meso do rumene barve, nato ga z lopatico vzamemo iz posode. Na preostanku maščobe prepražimo na drobne kocke narezano čebulo in korenje. Prepraženim sestavinam dodamo meso, premešamo in zalijemo s perutninsko osnovo. Prevremo in zakuhamo sezam. Kuhamo 15 minut in po potrebi začinimo.
Nadevan pljučni file v koruzni omaki
Sestavine: 400 g pljučnega fileja, 80 g prešane Šunke, SOgskute, 1 jajce, 250gbučk, sol, poper. Sestavine za omako: 30 g masla, 10 g koruzne moke. 20 cl goveje osnove, 160 g sladke koruze v storžih, 10 cl sladke smetane.
Pljučni file razrežemo v obliki kvadrata, rahlo potolčemo, solimo in popramo. Skuto pretlačimo ter ji primešamo jajce, sol in poper Bučke narežemo na tri milimetre debele po dolžini narezane rezine, solimo in v ponvi na olju opečemo. Šunko narežemo na dva milimetra debele rezine. Pripravljen pljučni file namažemo s polovico skute, obložimo z opečenimi bučkami, šunko in ponovno premažemo s skuto. Vse sku-' paj zavijemo v rulado. Rulado zavijemo v alu folijo in v pečici pečemo 20 minut pri 170 °C, tako
vestmi
da ostane meso rožnato. Vzamemo iz pečice in deset minut pustimo v alu foliji. Nato odvije mo, narežemo in ponudimo z omako.
Priprava omake: Maslo v ponvi razpustimo, na njem rahlo prepražimo koruzno moko, zalijemo z govejo osnovo, dodamo narezano sladko koruzo v storžih in prevremo. Vse skupaj pretlačimo in ponovno pristavimo ter primešamo sladko smetano.
Nadevani profiteroli
Sestavine: 150 g moke, 30 cl vode, sol, 3 jajca, 40 g masla. Sestavine za nadev: 70g mladega korenja, 70 g graha, 70 g brokolija. 60 g majoneze, 30 g drobtin, 20 g parmezana.
Vodo pristavimo ter dodamo maslo in solimo. V vrelo vodo zakuhamo moko in mešamo s kuhalnico tako dolgo, da nastane cmok Odstavimo, do polovice ohladimo in primešamo jajca. Pripravljeno maso damo v dresirno vrečko in nabrizgamo kupčke na pomaščen pekač srednje velikosti ter pečemo v pečici 20 minut pn 175 °C. Pečene ohladimo, prerežemo, nadevamo in jih ponovno damo za 10 minut v pečico. Nato takoj postrežemo.
Priprava nadeva: Zelenjavo v slani vodi skuhamo in odcedimo. Narežemo na drobne kocke, povežemo z majonezo, parmezanom in drobtinami ter vse skupaj narahlo premešamo
Kalčkova solata z redkvico
Sestavine: 320 g kalčkov 280 g redkvic, 100 g solatnih listov, 5 cl kisa, 20 g gorčice, 5 cl olja, 20 cl kisle smetane, sol, poper.
Kalčke damo v skledo, dodamo naribano redk vico in rahlo premešamo. Oprane solatne liste damo posebej v skodelice za solato, obložimo s kalčki in redkvico ter prelijemo s prelivom iz smetane, kisa, olja, gorčice, soli in popra.
Novoletna torta
Sestavine: 6 jajc, 150 g sladkorja v prahu, 150 g margarine, 150 g naribane čokolade, 150 g mletih orehov. 60 g drobtin, 1/2 pecilnega praška, 2 cl ruma. Sestavine za kremo: 2 jajci, 120 g sladkorja, 100 g čokolade, 20gostre moke, 180 g margarine. Sestavine za posip: 50 g mletih orehov.
Margarino penasto upiešamo, dodamo sladkor in rumenjake ter mešamo, da dobro naraste. Drobtine s pecilnim praškom, rum, mlete orehe in naribano čokolado umešamo v masleno zmes. Beljake stepemo v trd sneg, ki ga narahlo primešamo masi. Pomaščen in z drobtinami potresen tortni model napolnimo do polovice Pečemo 50 minut pri 170 °C Ohlajen tortni ‘biskvit dvakrat prerežemo in namažemo s tremi četrtinami kreme. S preostankom kreme premažemo zunanjo stran torte in posipamo z mletimi orehi.
Priprava kreme: Jajca, sladkor, čokolado in mo ko stepamo nad soparo, da se zgosti. Odstavimo in popolnoma ohladimo. Primešamo penasto umešano margarino in gladko razmešamo.
KOPB
na novo odkrita bolezen
Slogan svetovnega dneva KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) je bil Dihajmo za življenje. Ob tem dnevu sta evropska federacija za astmo in KOPB izdala manifest o pravicah in dolžnostih bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. V manifestu je dan velik poudarek ozaveščanju prebivalcev o tej bolezni, ukrepih proti nastajanju le-te, njenem zdravljenju in rehabilitaciji. Le tako lahko omogočimo zgodnjo zaznavo obolenja, zmanjšamo pogosta poslabšanja, dosežemo premik invalidnosti v starejše obdobje in zmanjšamo umrljivost zaradi KOPB.
KOPB je ena najbolj množičnih kroničnih bolezni, je med glavnimi vzroki zbolevnosti in umrljivosti po vsem svetu in navsezadnje je za državo draga bolezen. V svetu je približno 600 milijonov bolnikov, v Sloveniji pa med 50 000 in 100.000. KOPB je četrti najpomembnejši vzrok smrtnosti v svetu
(pripisujejo mu približno 2,75 milijona snubi), v ZDA pa porabijo letno za to bolezen 23,9 bilijona dolarjev (za Slovenijo ni podatkov). Kljub vsemu naštetemu še vedno ostane veliko bolnikov s KOPB neodkritih (na ameriški celini približno polovica, v Evropi pa tri četrtine).
Zaradi vsega tega sta Svetovna zdravstvena organizacija in ameriški nacionalni inštitut za srce, pljuča in kri sprožila svetovno pobudo o KOPB, ki ima namen povečati ozaveščenost o KOPB ter ustvariti osnovne smernice za zdravljenje te bolezni.
Kaj je KOPB? To je bolezen kadilcev cigaret, redkeje pa nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti velikim količinam dražljivcev v zaprašenem okolju ali ob nepravilnem izgorevanju biomas. Cigaretni dim škoduje vsem delom pljuč Kot posledica kajenja se pojavijo okvare v velikih in majhnih sapnicah, pomnožijo se celice, ki
izločajo sluz, in nazadnje pride do razpada pljučnih mešičkov. Pride do zapore dihalnih poti, ki zmanjšuje pretok zraka v pljuča in iz njih. Ta zapora je večinoma progresivna in žal v manjši meri reverzibilna. V končni fazi se zaradi razpada pljučnih mešičkov zmanjša vsebina kisika v krvi oz. kisik iz zraka vse težje prehaja v kri, v kateri ga je vse manj, kar škoduje vsem telesnim organom.
Znaki bolezni so kašelj, izkašljevanje in naduha med telesnim naporom. Kronični kašelj in izkašljevanje se pogosto pojavita več let prej, preden se zmanjša pretok zraka v pljučih. Naduha ob naporu prav tako napreduje počasi in si jo marsikateri bolnik napačno razlaga kot izgubo kondicije, ne pa kot začetek bolezni. Tako se za prvi obisk pri zdravniku odloči šdle tedaj, ko se pojavijo hujše težave. Večinoma je to po 50. letu starosti Bolnik jo zazna šele po 20. ali 30. letih kajenja škatlice cigaret dnevno. Če pa pokadi
več škatlic dnevno, se bolezen razvije razmeroma hitreje.
Osnovni vzrok za pozno odkritje in nato pozno zdravljenje bolezni je premajhna ozaveščenost tako bolnikov in tudi zdravnikov. Večina bolnikov sploh ne ve, kaj je KOPB in kako huda je ta bolezen, po drugi strani pa marsikateri zdravnik kadilcem ne posveča dovolj pozornosti.
Če ste kadilec in imate naštete težave, je nujno, da se čimprej oglasite pri svojem zdravniku, ki bo ugotovil, ali bolehate za to boleznijo, vam svetoval, da opustite kajenje, in vam predpisal ustrezno terapijo ter vas po potrebi napotil na dodatne preiskave. S tem se bo bistveno upočasnilo napredovanje te bolezni in vam omogočilo kakovostno življenje.
Vladimir Mrkšič, dr. med-spec, internist pulmolog

VeK*
januar 2004
VESTNIK 45	-----------pen-
Zadnjih 24 ur,
tla
minut, sekund	mera
s* •
Zadnja sekunda
Zadnjih 24 ur, minut ali sekund v letu 2003 lahko prelezimo, prehodimo, prepeljemo, prezremo, preplešemo ali preljubimo ... Nekateri verjetno tudi predelajo. Vsak trenutek ima drugačen čar. Skupek čarov bo mogoče zapisan v našo prihodnost, saj novo leto je tisti dan, ko si privoščimo sanje ne glede na to, kje smo in kaj počnemo.
Pogled v trgovine na Silvestrovo
Veliko trgovin je pripravljenih sprejeti še zadnje in najbolj hvaležne kupce. Ti so povečini tako zaposleni, da si ne morejo vzeti časa za iskanje nove garderobe. Njim se pridružujejo tudi tisti, ki so dobili povabilo na silvestrovanje kar zadnji dan v letu. Veliko nas verjame, da so taka povabila najboljša in naredijo razpoloženje najživahnejše. Gre za to, da nič ne pričakujemo In takrat ponavadi tudi najbolje kupujemo; mislimo le na to, kaj je na voljo in kako se poda telesu. Če z izborom nismo uspeli, raje razmislimo, kaj se skriva v naših omarah. Včasih se dogajajo čudeži in skombimramo oblačila, ki smo jih nosili prej popolnoma drugače. Pri pregledu omare še najbolj pomaga žena ali mož ali prijateljica, ki z drugega zornega kota lažje »zagleda« novo podobo.
Zadnjih nekaj, minut
Pogled v ogledalo mogoče ne bi bil odveč. Osvežimo se s posebnimi robčki, ki ponovno matirajo ten kože, in popravimo ličila, da bo pogled v nov dan nov začetek z novimi cilji.
Nezmernost preveva vsakdanje življenje, a zmernost si ga podreja
Razvajen otrok se dolgočasi med obiljem igrač. Žena in ljubica sta si v laseh, ker nobena noče biti za moškega druga Še silovitejše si moški ne pusti odvzeti prvenstva pri ženski. In na plesišču s preveč plesalci si ti prej ali slej stopajo po nogah. Še bi lahko naštevali zgled za zgledom, le ozreti se je treba naokrog Denimo, človek v preveliki obleki je smešen. Nerodni ženski je prekipelo mleko, ker.se je zaklepetala Pohlepnega tatu so ujeli pri delu, ker ni utegnil gledati na uro Sladokuscu je postalo slabo, ker je prevelik zalogaj torte slaščici pokvaril sladkobo Prehitremu vozniku zmanjka poti, obotavljajočemu pa časa, da bi jo prešel. In impresionistična slika je od daleč podobna madežu, od blizu pa je le vzorec lis
Tatjana Kalamar Morales
Misli je težko ujeti in m kazalca na uri, ki bi kazal moč naših čustev, Če nameravamo sladko sekundo prespati, na] bo to zato, ker smo se sami tako odločili. Sonce bo spet vzšlo.
Bioenergoterapevt Štefan Titan odgovarja
Nadaljujemo s temo iz Prejšnje številke Pena -
Se posebno vpliva na naše ranje ure, ki uravnavajo delo-anie organov, vreme (poslab-nie ali izboljšanje vremenskih azmer) Vreme vpliva na naše ^sno in duševno počutje Odkar bivamo v trdnih sta-ovanjih (stavbah), nas občut-»vost za vreme vedno bolj moti, ,, se Posebej velja za bolnike z getativnimi motnjami, oslabele, arejše ljudi, ki vremenske sp-največkrat čutijo celo ' bolezen. Največkrat se, ko se
približuje slabo vreme, tudi pri zdravih ljudeh pojavijo motnje v krvnem obtoku, že obstoječe bolezni povzročajo povečano nelagodje. Ko pa se slabo vreme spreminja na bolje, čutimo več krčev ali kolik Tudi vmesno vreme, obdobje brez vetra, negativno deluje na človeka, saj je prav v tem obdobju največ srčnih infarktov ur poskusov samomorov. Tako vreme zelo slabo, negativno vpliva na alergije, vegetativne motnje in povzroča potrtost.
Tudi letni časi, toplota m mraz, vlivajo na naše počutje in zdravje, kar so dokazali tudi v biome-teorološkem raziskovalnem cen tru Laiden. Krvni tlak se dvigne v hladnem vremenu m pade v toplem, neodvisno od zunanjih temperatur se spreminja tudi v ritmu letnih časov.
Hitrost sedimentacije krvi (rutinski diagnostični postopek v
medicini) je prav tako povezana z vremenom. V hladnem vremenu se rdeče krvničke počasneje, v toplem pa hitreje sesedajo.
Vreme, letni časi in notranje ure so torej očitno povezani, čeprav to ni dokončno dokazano, kot ni dokazano, da sta naše zdravje in počutje odvisna od življenjske in fizične energije. Kljub temu se znanost začne vedno bolj ukvarjati s to problematiko, išče resničnost povezav med organizmi m nevidnimi, nedokazanimi vplivi na naše počutje, zdravje ali bolezen Naša odvisnost od energij m bioritma je pomemben člen v verigi bivanja, razvoja m umiranja. Na to pa pogosto vpliva lunina mena, ki lahko bistveno deluje na naše počutje, agresivnost, čutnost, spanje, zdravje, učinkovitost zdravljenja in prispeva k povečani duševni neuravnoteženosti.
Scenarij m nujno črnogled Koliko igrač je potrebnih, da otrok odrase9 Koliko žensk je treba, da se moški potrdi, in koliko moških, da se uresniči ženska? Katera zabava in obleka sta po naši meri? Koliko razvad prebavi naš trebuh in koliko zablod preslepi naše oko?
Kajpak nič hudega, če se kdaj mleko prismodi in če se torte prenaje kdo, ki m sladkorni bolnik. Pametni hiti počasi In impresionistična slika se da pogledati s prave razdalje z malo truda
Poglejmo še drugo plat Prikrajšan otrok se nima čemu odreči Samoljubnežu ogledalo laže. Sprevrnjeno je samega sebe povabiti na ples. Gol človek je brez imena Kljub resničnemu trudu je malha pogosto prazna in žalostno je, ko ni kje vzeti, in še bolj, ko nimamo komu kaj dati. Sladko grozdje, ki visi više od dosega rok, dobi grenak ali kisel priokus, ker lakota se sama ne nasiti in žeja se sama ne odžeja Izguba nas najbolj prizadene In brez mogoče izbire je vsaka podoba dvomljiva.
Tudi tu scenarij ni nujno črnogled. Drug drugemu smo lahko lek m mera. A preverimo; »Kar imamo sami odveč, ponavadi tudi drugi ne pogreša.«
Janez Springer, mag. farm.
Ko se je hrani in pijači težko upreti
Novoletni prazniki so tik pred nami. Z njimi pa tudi polne mize dobrot, ki se jim težko upiramo. Vendar pa ni kriva samo hrana, da ne porabimo ogromnih količin kalorij. Ponavadi pozabimo tudi na športne aktivnosti oziroma sploh na gibanje
Nista samo pestrost in količina hrane tista, ki nas premamita, da preveč uživamo v hrani in pijači. V prenajedanje vodi tudi preobremenjenost, ali bomo pravočasno nakupili darila, uredili m okrasili stanovanje ter pripravili hrano in pijačo. Vendar lahko kljub temu uživamo. Pazimo le, kaj si bomo naložili na krožnik, poskušajmo pa se tudi izogniti stresu in preobremenjenosti, ki lahko zaradi dolgočasja, jeze ali utrujenosti vodita v prevelike količine hrane. Pijmo veliko vode’ Če bomo prebili veliko časa v vroči kuhinji, žejo pa gasili s kavo in alkoholom, nas lahko to pripelje do dehidracije in izčrpanosti ter zamenjave žeje za lakoto.
Pa na zdravje in veliko sreče v novem letu!
M. J.
Pen
januar 2004
uči mali
Caspar
čine pivskih bratcev sta zdaj nastali dve skupini, ki bosta nastopili s pričanjem v prid enemu ali drugemu. Obe strani sta si zagotovili priče tudi pri drugih gostih, ki so bili ta. večer v disku. Midzic je najel znanega hamburškega odvetnika Mar thiasa Prinza, Vierhaus pa štiri odvetnike iz Dusseldorfa, med njimi je tudi pravni zastopnik Borisa Beckerja
Kakorkoli že, po vsej verjetnosti bo sodišče prisiljeno, da bo razsodilo v korist Vierhausa, ki si je priskrbel najpomembnejši dokument. Dal mu ga je prijatelj, lastnik diska Sam’s, v obliki pisne prepovedi vstopa v lokal Midzicu in Poothu zaradi kaljenja miru gostov...
Če bi melanholija imela zvok, potem bi donela kot glas Patricie Kaas (37). Lepa punca je pred kratkim izdala album z naslovom Sexe Fort (Močnejši spol), kjer poje pesmi v nemškem jeziku. »Šele pri štiridesetih sem se začela zavedati, kako sem močna kot ženska, < je na promociji albuma pojasnila svoj pogled na odnose med moškim in žensko. Kot po naključju se je v tistem času izjalovilo prijateljstvo z nekim trgovcem z avtomobili. Vse skupaj je takole začinila odnose z moškimi: »V mojem življenju noben moški ne bo dobil od mene popolne ljubezni. Moja ljubezen bo večno razdeljena med glasbo m moškega!« Patricia Kaas torej še ne bo tako hitro nosila poročnega prstana, zato pa se lahko pohvali z ordenom na reverju: v začetku decembra ji je ZRN podelila odlikovanje za zasluge pri razvoju nemsko-francoskega prijateljstva.	_____ _
odstopa. Zadeva se bo zanesljivo znašla na sodišču. Javnost se sprašuje, ali je vse skupaj toliko vredno Še več, širša okolica se sprašuje in tudi daje odgovore: Ali morda večkratni milijonar Vierhaus ne potrebuje dodatnega denarja, ker ima izgube, ali strokovnjak za PR Midzic ni dejansko mafijski bos?
Zdaj gre za moško čast in za dva udarca bo nekdo drago plačal Iz druš-
Seveda gre zdaj za to, kdo je kriv. Vierhaus: »Ko sem mu rekel, naj malo bolje pazi, in ga vprašal, ali se za takšno svinjarijo ne spodobi vsaj malo opravičila, je vame skočil ta grešni kozel (Midzic) in me nepričakovano dvakrat s pestjo udaril v obraz. Doslej tega gospoda sploh videl nisem in se doslej z njim tudi pogovarjal nisem.« Midzic: »Jaz pa sem mislil, da sem na ta dan spoznal novega prijatelja. Gospod Vierhausen in jaz sva se ves večer odlično razumela. Veliko piv sva skupaj spila in tudi v tem lokalu sva sedela z ramo ob rami.«
Tako nekako je bilo. Kdo je zdaj kriv? Vsak od udeležencev večera ima svojo verzijo in od nje ne
Alain Midzic in Franjo Pooth. Priimek in ime nam, iz nekdanje Yuge, zvenita precej domače. Prvi je znan kot menedžer Verone Feldbusch, nemške tv-zvezde, po poreklu iz Južne Amerike, m kot vročekrven tip, drugi pa je njen zaročenec. Očitno sta šla nekoliko predaleč ...
Konec zgodbe se je začel približno okrog ene ure zjutraj. Takrat je v luksuzni disko Sam’s v Diisseldorfu vstopila skupina kakšnih desetih gostov. Med njimi so bili recimo Franjo Pooth (34), njegov brat Mano (35), igralec Ralf Moller (44), Midzic in še in še. Potem ko so se udobno namestili med druge premožne goste, sta začela teči
šampanjec in vodka in vse je bilo v redu. Seveda pa pijanska druščina ne zmore, da bi ves večer preživljala kar tako, v miru in razumevanju. Že najmanjša nerodno izrečena beseda ali pa samo nekoliko nenavaden pogled lahko pripeljeta najmanj do prepira. In med relativno mladimi in bogatimi petelinčki, o katerih je tukaj govora, pride kaj takega še bol] do izraza, saj se vinski bratci takega kova ne morejo kar tako zediniti, kdo med njimi je »ta glavni«! Vse skupaj se je menda obrnilo v prepir, ko je Manu iz rok ।	padla čaša in se je vsebina razlila po specialno
kreirani obleki Arndta Vierhausa (35), . znanega nemškega tovarnarja pohištva.
Kako se »pravilno« in pravočasno kupuje na britanski način, se mora človek naučiti že v zgodnji mladosti. Tega se zaveda mama Claudia Schiffer (33), zato je vzela na predbožični nakupovalni potep po znanih nakupovalnih ulicah s sabo malega Casparja Matthewa (1). __ Fotograf ju je ujel v ulici Jermyn Street, ko sta ravnokar- zavila v prodajalno Dunhill, kjer hn	bo mamica kupila
■BR	božično darilo za očka
Matthewa, ki je sicer BB	filmski producent. Cene
BK	v tej trgovinici niti niso
E^B	pretirane: srebrni
kemični svinčnik stane le 1.850 evrov, plašč iz črnega kašmirja dobite že od 2.500 evrov naprej. Ženska, ki hoče presenetiti svojega moža, pa lahko ’kupi moško torbico, ki ima pri ceni oznako »ugodno« in stane le 950 evrov.
Glavni »igralci«:
Franjo, Verona, Midzic in ...
... tovarnar Vierhaus
. fniocrafira v takšnih okoljih in 1e Anna-Marie Godard. Punca M»rada,6«*	|Bhkobt
pozah, v .zasebnem- življenju pa»0«»‘ ^)a v standardnih plesih večstranska. Je večkratna ame’	J	p^on1 Collinsom in posnela
valček, tango, fokstrot Posnela	u WA stan
Nič niso boljši
Prstana ne orden pač
pen
januar 2004
Novoletna nagradna križanka
STRONCIJ
PRIPRAVA
OKROGLA
10DO KG
KRČMAR
RIM. PESNIK
IVAN
STARIKAVO
LUAK
NOVAK
TROJA
SOLINE
BARKA
BITKA
PRI ŠAHU
Mien
RJOVENJE
IZNAJDBA
GLAZURA
slovaško
za polton
pod
lantan
NAJ VIŠJA
KAREL
MURSKA
ILOVICA
GRAPI
TENISAČICA KURNIKOVA
SESTAVINA BENCINA
NADLEŽNA ŽUŽELKA
URADNI SPIS
DRAGO ibler
REKA V RUSJJI DEREZAZ OSMIMI KONICAMI
HRIB PRI BEOGRADU
ČES PEVEC [KAREL)
IGRALEC IN DRAMATIK
ZNAK ZATON
PRISTAŠ teizma
OBLO
TELO
ŽIVČNO
VLAKNO
PROZOREN OKRASNI KAMEN
AFRIŠKI PTIČ TEKAČ
ANGLEŠKI PLEMIČ
PREDSTOJNIK SAMOSTANA
DOMNEVNI AFRODIZIAK
AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK
POSNEMOVALCA
STARO MESTO OB EVFRATU
IGRALKA LOLLO’ BRIGIDA
PRITOK DONAVE V NEMČIJI
HRVAŠKI REŽISER (KRSTO)
BRAZILSKO VELEMESTO
RUSKI VIKEND
LETOVIŠČE V ŠVICI
ADAMOVA DRUŽICA
ŠPANSKI KNJIŽEVNIK (MARIANO JOSE DE)
NASUTIMA LEDENIKA,
SIROTA (REDKO)
PISATELJ (FRANCE)
OKRAS V OBUKI VRTNICE
TOMAŽ OSTANEK
NAŠA PEVKA ZABAVNE GLASBE
LADUSKA KABINA
NASPROTJE ENAKOSTI
ŠESTI ŽIDOVSKI MESEC
NEKDANJA MINISTRICA KAMNITO ORODJE IZ TERCIARJA
MERJENJE TOPLOTE
TOČILNA MIZA
MLADA DAMA
IZTRŽEK, IZKUPIČEK
GL. MESTO EGIPTA DANSKI KOLESAR (BJARNE)
KRAJ PRI MEDVODAH
NAUK O METODAH PRIDOBIVANJA NOVIH SPOZNANJ
PRVI RIMSKI
DAN V TEDNU
NEBESNO telo, ki KROŽI OKOLI PLANETA
AMERIŠKA ATLETINJA (MARION)
SKLADNOST, UJEMANJE
PISATELJ (ISAAC)
NOTARSKI URAD
SLOVENSKA DRŽAVA
VAROVALNA NAPRAVA NA STREHI NAŠA ROKOMETAŠICA
KOŠARAZ DVEMA
NIZOZEMSKI PISATELJ (PIET VAN)
ENCIMV ČREVESNI SLUZNICI
PROSTOR ZA RAC E PRITOK SAVE NA HRVAŠKEM
TRINITRO-TOLUEN
HRVAŠKI PISATELJ {IVANI PEVKA JUVAN
ZLOŽLJIV LESEN
NEVTRALNA AMINOKISLINA
PLOSKEM UDARCU
ČEŠKI KAMION
FRANCOSKA PISATELJICA (GEORGE)
LOKAL V VOJAŠNICI
KOŠČEK SUKANCA
KI SE GOJI NA VRTU
ŠVEDSKI SMUČARSKI CENTER KRAJ PRI DOMŽALAH
SLONOV
GRŠKI poveljnik PRED TROJO
AMERIŠKI filmski KOMIK {STAN)
KOL SREDI KOPE ZA SUŠENJE KRME
VIZUALNI MEDU
VRSTA POLNJENIH TESTENIN
BODEČ PLEVEL
EGIPČANSKI BOG SONCA
MANJŠA GOZDNA ZVER
VRATAR (VLADIMIR)
RADIJSKA NAPOVEDOVALKA
VLADIMIR NAZOR
TENISAČICA PISNIK
OBISKOVALEC
NAŠA IGRALKA
UGO TOGNAZZ1
EDAMNI EMA STARC
PESEM
SIMONA GREGORČIČA
SORTA JABOLK OTOK V KVARNERJU, HRVAŠKA
AŠKERČEVA PESEM
OKUSNOST VISOKA PLANOTA V SV. FRANCUI
NIZOZEMSKO IME REKE MEUSE FARMACEVTKA
NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ STARA MERA ZA BLAGO
ARA, PREDUJEM
NEMŠKA VOJNA LUKA
NAPOJ nesmrtnosti V HINDUIZMU
TELEVIZIJKA VONTA
SREDSTVO PROTI DRISKI PIJAČA ST. SLOVANOV
GERMANSKI OREL
VOLOVSKA ANTILOPA RTV VZHODNI ŠPANIJI
Valentina smej
UMETNOST (LAT.)
GLASBENIK _ (ATI
MINI DIRKALNIK
OBUTEV ZA DEŽEVNO VREME
MESTO PRI BUDIMPEŠTI NEKDANJI KOŠARKAŠ (SLAVKO)
NA§A PISATELJICA f SONJA) ATENSKI DRŽAVNIK
KAČA VELIKANKA, UDAV BORIS VLAH
MAKEDONSKO KOLO SEVERNOAMERIŠKI INDIJANCI
HUMORISTKA PUTRIH
nasprotj SINTEZE
(Zoran )
kmet, ki Vzreja ovce
GLAS OB strelu
napis na križu JEZUSA KRISTUSA
LUKRECU OPTIČNA NAPRAVA
PREBIVALEC
**njše.
»'K IN EKONOMIST (ALBIN)
SORODNIK ŽIRAFE
h*JManj$i DELEC SNOVI
AROENTNSKI PISATELJ
KAČJI GLAS STARO JUDOVSKI

nagrade za pravilno rešitev
1 nagrada: vozovnica za Vestnikov vlak 2004 in predstavitev na vlaku 
& jn 3. nagrada: kuharska knjiga Boug žegnjaj
e. nagrada: nedeljska.radijska čestitka na Murskem valu (čas koriščenja januar 2004)
•n	*
-uJLln 94 Vestnikova majica__________________________________________________________
M nagrada: Večerja s Penovo uredniško trojko
Če vam reševanje velike Penove križanke ni delalo težav in so vsa prazna polja zapolnjena, potem jo zložite v kuverto in pošljite na naslov:
VESTNIK
Penova križanka
U1ka arhitekta Novaka 13
9000 Murska Sobota
Ne odlašajte predolgo, rešene križanke morajo prispeti do 12. januarja 2004. Izžrebani nagrajenci boste svoja imena našli v Vestniku, ki izide 15.
, januarja 2004.
januar 2004
ralci Pena se predstavljajo
Peli-------------------------------48WKIK
Toliko je reči, s katerimi se ukvarja FRANC GORZA z Mote, da je bil že skrajni čas, da se predstavi v Penu
Bodi človek, čeprav te teptajo
V družbi s prijatelji na pikniku v Čepinclh, kjer imamo počitniško hišico.
Vedel sem, da je redno zaposlen v ljutomerski Krki in da v prostem času piše pesmi. In prav zaradi njih sem mu predlagal, da bi kaj povedal o kovanju verzov. Potem pa je govoril še o marsičem drugem. Kar preberite!
Bodi človek, pa čeprav te teptajo. /Bodi človek, pa. čeprav te/za vse drugo kot človeka imajo. / Bodi človek, imej svoj ponos, /četudi boš moral po trnju zanj bos, / ker bos si prijokal na svet. //Bodi človek in dušo imej!/In kadar zaideš, poišči se v njej!/Bodi človek, poslušaj srce,/saj pamet, ne srce, ustvarja gorje. / Bodi človek, in ko se ti joče, se izjoči...
Leta 1983 sem se poročil s Cvetko z Mote.
Včasih nastopim kot humorist z »umetniškim« imenom Frančkoliza.
Tako sem zapisal v pesmi, ki je - enako kot še pet drugih - objavljena v izboru pesmi avtorjev iz Prlekije z naslovom Glas srca.
Sicer pa sem Franc Gorza, rojen 8. junija 1962 leta v Čepincih na Goričkem. Oče Štefan in mati Bariča sta imel šest otrok in jaz sem bil najmlajši. Otroška leta sem preživljal v rojstnem kraju, kjer smo živeli v revščini. Ker je bila moja mati zgarana kmečka žena, ki me je rodila pri svojih štiridesetih letih, bi jo včasih na kakem
Miklavž in Jožiček
roditeljskem sestanku najrajši zatajil, a tega seveda nisem storil, ker sem vedel, da mi je dala veliko (nematerialnega) bogastva. Osnovno šolo sem obiskoval v Markovcih, višje razrede pa v Šalovcih. Bil sem odličen učenec, član vseh krožkov, nastopal sem na vsaki predstavi m sodeloval v vseh športih, vendar je poezija vedno znova privrela na dan. Pesmi sem pisal kot otrok, gimnazijec, kot delavec, mož m oče. Pesnikovanje je v meni, zatreti se ga ne da. Moji prvi prispevki so bili objavljeni v šolskem glasilu. Na gimnaziji mi je šlo vse, le nemščina ne, pa je to vzrok, da sem se prepisal na poklicno šolo in jo končal. Zdaj sem že lep čas zaposlen v Krkinem obratu v Ljutomeru.
Že od rane mladosti se ukvarjam s športom. Nogomet sem igral pri NK Mura, tekel sem za AK Pomurje in igral hokej na travi za slovensko mladinsko reprezentanco. Po končani poklicni šoli sem prestopil v NK Nafta Lendava, kjer sem tudi dobil prvo zaposlitev. Sedaj sem trener NK Slatma v Radencih. Sicer pa sem izredno končal šolo za trenerje na fakulteti in dobil profesionalno licenco ter status samostojnega športnega delavca. S Cvetko z Mote, ki je po poklicu trgovka, sem se poročil v rosnih dvajsetih let starosti. Tam sva si tudi zgradila novo hišo. Po trinajstih letih zakona sva dobila toliko želeni naraščaj: hčerko Bogdano, ki je zdaj stara devet let.
Družina, služba, pesnikovanje, športno udejstvovanje ... pa še zdaleč niso vse aktivnosti, ki jim namenjam svoj čas, ki pa mi ga hudo primanjkuje: pišem tudi priložnostne nagovore, na primer za razne obletnice; včasih nastopam kot humorist, dlje časa pa sem bil tudi igralec v KUD-u Ivana Kavčiča v Ljutomeru.
Mflje pesmi - Tota pesesm prleška je bila zapeta na nedavnem- festivalu narečnih popevk - so izpoved moje duše. So svetle in
temne, otožne in vesele ... In če sem že začel z eno od njih, naj še končam.
MURA. Kaj vse si v svoje / nedrje že vzela, / koliko solz, gorja, / ljubezni, sreče doživela, / kolikokrat si svojo pot ubrala, / koliko biserov iz kamna izklesala. / / Pozimi si kot ptica nebogljena / ujeta v svojo strugo, zasnežena. / A ko spomladi sonce te ogreje, / razbohotijo se tvoje veje. / Takrat mogočna spet si kot kraljica ..
Štefan L. Sobočan
M
Generalni direktor Krke Miloš Kovačič mi je izročil pokal za dosežek na igrah Krke.
; sss w 1J
drugim otrokom in vsem ljudem prav tako!
To pa so moji mladi nogometaši iz NK Slatina.
Zagledali smo ju na prireditvi beltinske šole v parku pred gradom m ju povprašali, kaj si najbolj želita. Klementina z Miklavževo kapo na glavi bi rada imela novo kuhinjo - iz igrač, Nuša z Božičkovim pokrivalom pa bi najrajši imela računalnik - pravi. Naj se jima izpolnijo vse želje! Vsem

Cvetkina in moja hčerka Bogdana in njena Bela
lic tet