Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v cAmeriki NO. 24. — ŠTEV. 24. Entered m Socond-Clus Matter, September 21, 1903, at the Peek Office at Hew York, K. T., under the Act of Congress of Karch 3, 1879. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 29, 1906. — V PONEDELJEK, 29. PROSINCA 1906. ____ The ImTst Slovenic Daily in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays. VOL. xrv. — LETNIK XTV. Potovanje na Qbdamti ali sedanjem Brooklynu. PISMO VINKO ANTOLCA IZ PE-TRINJ3 NA HRVATSKEM O 4 4 UDOBNEM" IN "UGODNEM" POTOVANJU. Spanje na trdih tleh brez postelje. — Cvibak, smrdljive ribe in zrno krompirja. ŠEST ČEVLJEV VODE V LADIJI. -o- Kako grozno j«" bilo potovanje Hrvatov- t a starem (»miku Obilnimi in sedanjem Brooklynu, k ter i je v naje-nm italijanske in navidezno hrvatske družbe, je najind j razvidno iz pisma Vinka Antolea iz Petri nje, kteri je potoval z istim paru ikoni v Evropo in pisal o svojem groznem potovanj« Josipu Stariešicu, 025 Blue Island Ave., Chicago, III. Pismo je doslovno objavljeno v hrvatskem listu '' Hrvatska Zastava" v izdanju z dne '2.1. t. ni. in m* glasi: "Petrinje, 4. jan. 1906. Dragi boter! Vzamem pero v roke, da Ti opišem moje tužno potovanje. Dne (i. dec. prišel sem v New York, kjer sem moral čakati ves dan. Pred nočjo tirno dobili vsaki po .$1 (kakor smo v "(ilasu Naroda-' takrat poroeali), da smo za-m< na rli noči t i. I>ne 7. decembra so I i do pristanišča parobroda onciRi prokletega Brooklyna. in njego-veg;i go>poda rja Zottija, na kar smo se sele /.večer oh <5. uri ukreali. Ko urno prišli na parnik, tu niti postelje niso bile jiosta vljene. Jaz in trije moji sopotniki nismo imeli niti slamnjače niti odeje skoraj na celem potovanju in smo skoraj ves vas ležali na golih tleh. K sre«"'i sem imel seboj zitnsko suknjo, ktero sem dajal j>od sebe, a poletno suknjo pod glavo, in tako se mi je goililo polovico jxita. Sele pri otoku Vujato na Portugalskem sem dobil j»o*tel j, ktera je pa zelo smrdela, k<-r so bili prej na njej otroei. Kar se pa tiee hrane ua parniku, se ne da opisali. Zjutraj črna kava kakor luža in — C7ibak ter nič druzega. Opoludne juha od govedine, toda brez govedine. I>e>et ljudi jo je dobilo toliko, da bi jo pet ljudi lahko pojedlo. Potem šest slanikov in deset zrn krompirja neo-lupljenega ler košček kruha. To je bilo kosilo. Tudi požirek vina smo dobili, ktero je pa bilo neužitno. Za večerjo zo|M>t slana riba s krompirjem, da je smrdela do Amerike. Tako nas je in prokleti Italijan hranil na vsem poln, toda ni notri niti tega niso dobili, pač |ia komadi«- kruha in košček nekakega "švicarskega'' sira. in sicer toliko, da bi ga lahko jedno leto staro dete pojedlo. Za promeno smo dobili tudi suhe češplje mesto slane ribe. To je ona hvaljena hrvatska kuhinja in hrvatska postrežba. Od kapitana do Razkol premogarjev« Pioti preds. Mitchellu. PRI KONVENCIJI ZASTOPNIKOV PREMOGARJEV V INDIANA-POLISU, END., PRIŠLO JE DO SPORA. Jugozapadne države zahtevajo, da so tudi tamošnji premogaiji zastopani pri drugih okrajih. OPOZICIJA. Pied velikim štiajkom. Delavci tiusta za jeklo. ŠTRAJK SE BODE RAZŠIRIL NAJ-BRŽE PO VSEH DRŽAVAH REPUBLIKE. Vsled štrajka delavcev železnin bodo morala počivati tudi stavbena dela. PROTI "ODPRTEJ DELAVNICI". Indianapolis, Ind., 27. jan. Nacijo-nalna konvencija organizacije United Mine Workers se je včeraj zoj>et se-;la, da se >]»osvetuje o sklenitvi lastnikov mvuv ta^ozvanega okraja Central Competetive in premogarjev jugo-zapaduih okrajev. Premogarji jugo-zapaduih okrajev predlagali so takoj ■jjočetkom seje, da se razprave z lastniki rovov prekinejo in sklenili, alko konvencija njihovih zahtev ne vpoete va, ustanove svojo organizacijo. Aku konvencija tega ne stori, bodo premogarji iz onih okrajev priredili neodvisno konferenco z last uiti premogu »ih rovov in z njimi sklenid po**ebno neodvisno pogodbo. O tem predlogu so se delegat je posvetovali j>et ur, toda pri tem se je izkazalo, da so delegatje razdeljeni v dve jedrrako veliki stranki. Vse je kazalo na to, da je razkol neizogiben. Jedno stranfco je vodil podpredsednik Lewis, dočira je drugej stranki previdno načeljeval predsednik Mitchell. Zastopniki ji^r/.apadnih okrajev so večkrat izjavi i, da bodo izstopili in ustanovili neodvisno organizacijo. Tekom popoludneva so večkrat predlagali, da se seja zaključi ali ]>renese na casnejši r-as. toda seja se je nadaljevala in proti večeru seje s 4."il proti 44:t glasovom sklenilo, da se plačilna lestviea »kraja Central Competetive ne odobri. Nada je se je predlagalo, -iia konferenca radi plačilne lestvice nadaljuje in končno je po skrajne j opoziciji od strani jugozapadnih delegatov ta predlog z neznatno večino obveljal. Pri skupnej konferenci je govoril lastniu rovov F. L. Kobbins glede zahteve -'.a večjo plačo. Imenovani je navedel razne številke, da dokaže, da j »ostaja cena premoga vedno manjša, in < usmilil. Purnpa za izsesavali je vode se je polomila in so vodo s skali metali iz ladije, dokler niso popravili ptimpe. Govori se, da se je jed-na luknja, ki je bila zaflikana, zopet odprla in tako je prišla voda med premog. kteri je pokrival — pumpo. Nevarnost je bila velika, dokler so bili razobešeni signali na pomoč. Nekteri Dalmatinci, kteri so preje služili na parnikili, so morali delati. Ko smo jih vprašali, kaj da je, smo dobili za odgovor, "da je slabo". Ko je biLa nevarnost odstranjena, so nam šele povedali, kaka nevarnost je bila. Toda vse bi pozabili, ako bi prišli o Božičn domov, toda — bili smo na vodi in šele 20. dec. zjutraj smo prišli na kopno in 21). dec. zjutraj sem prišel domov." Tu se Antolčevo pripovedovanje o potovanju zakluči in piše svojemu ku-mu zasebne stvari. Pismo se zaključi: "Z Bogom, na svidanje, Tvoj kum Antolac.' * $12.000 ZA 4DOLCE FAR NIENTE*. Kako se razvijajo posli pri gradnji panamskega prekopa. Washington, 27. jan. Predsednik pa-»vunske komisije Theodore Shunts, je naznanil senatovem odseku odseku za prekope da dobiva od Glove Leafe R. li. ('o. še vedno letno plačo po $12.000. Zato mu pa ni treba delati. Dvakrat so prišli k njemu uradniki imenovan'e družbe in se ž njim posvetovali. Par-|krat je tudi odobril razne spise, ktere j mu je družba priposlala. Kasneje je Slionts svoje navedbe I »opravil v toliko, da je izjavil, da ni on plačal vožnje za one ženske, ktere so prišle iz Martinique v Panamo v s vrbo raz vesel jf van j a delavcev. Baš nasprotno. Prekopova komisija je plačala za vsako zamorko po $7. Ti izdatki so bili neobhodno jiotrebni, kajti zamorci bi brez žensk ne mogli vztrajati pri delu. Shonts je moral na vprašanja senatorja Gormana priznati, da je oddal velike p«»godbe, ne da bi za to vprašal ostale člane komisije. Delavci železnih zgradb so pričeli z bojem proti t rust u za železo in ta štrajk je le neikaka predstraža velikanskega Štrajka, vsJed kterega bodo morala morda že v par tednih vsa stavbena dela jm> državah republike počivati. Ako se pa t rust u posreči uničiti delavsko organizacijo Structural Iron Workers & Bridgemen's Association, potem seveda ne pride do splošnega štrajka. Dosed a j stavbene unije niso hotele ]>oinagati zgoraj navedenim štrajkarjem, ker so bile vsled z delodajalci sklenjenih pogodb prisiljene nadaljevati z delom. Sedaj so pa vse organizacije sklenile vprizoriti štrajk v znamenje so-čulstva. Vrhu tega bodo organizacije pozvale tudi Federation of Labor na pomoč. VELIKANSKI KOLODVOR. Pennsylvania železnica zgradi kolodvor, kteri bode veljal $4,000 000. Vodstvo Pennsylvania železnice naznanja, da bode v kratkem pričelo graditi svoj novi kolodvor na zemljišču med 7. in 8. Ave. ter 31. in 152. ulico. Načrte za gradnji kolodvora so že poslali mestnemu stavbenemu uradu. Poslopje, ktero bodo gradili arhitekti Messrs. McKim, Head & < 'o., bode veljalo $4,B00.000, Poslovanje v kongresu tekom tega tedna. NAJVAŽNEJŠI PREDLOGI, S KATERIMI SE. BODETA V TEDNU BAVILI OBE ZBORNICL Zahteva $2,000.000 Razpravljanje o kitajskem bojkotu proti ameriškem blagu. — Parniške subvencije. NEW MEXICO — ARIZONA Washington, 29. jan. Tekom tega tedna vršile se bodo v senatu razprave z ©žirom na kitajski bojkot proti ameriškem blagu. Tozadevno resolucijo je vložil senator Tillman. Senator Gallinger bode še danes skušal iz-pos.bvati odobritev predloga glede pairniških subvencij. Lodge in Penrose bodeta govorila v prid predloga. Danes bode tudi senator Beveridge poročal o seji odseka za teritorije glede novih držav. Pričakovati je velike opozicije. Glavno sporno vprašanje je, naj se li New Mexico in Arizona združita kot jedna država ali ne. Senator Foraker prijxxzirava, da glede tega vprašanja določijo prebivalci Arizone sami. Tekom tedna pride na vrsto zopet S an Domingo, kakor tudi pogodba o otoiku Isla. de Pinos. V zastopniškej zbornici se bodo ba-vili z Hepburnovim predlogom glede tarifa železničnih tovornih cen. Debata o tem predlogu se prične jutri, nakar pride na vrsto pokojninski predlog. LJUBICA POKOJNEGA MILIJONARJA YERKESA ZAHTEVA OD ZAPUŠČINE IME- -NOVANO SVOTO. Miss Emily Grigsby trdi, da jej je milijonar hotel imenovano svoto zapustiti. BODE DOKAZALA Podražitev čevljev. Lastniki tovarn za čevlje so sklenili in javno naznanjajo, da bodo sedaj čevlje podražili za 15 odstotkov, ker se je vsled manipulacije mesarskega trusta in vedno večje potrebe tekom zadnjih let usnje podražilo za 5 odstotkov. Rttmena mrzlica na nemškej križarki Bremen. New Orleans, La., 2G. jan. Ko je dospela nemška križarka Bremen na svojem potu v New Orleans, v ustje Mississippi a, naznanila je, da je nek mornar obolel za rumeno mrzlico. Ra-__ di tega mora ostati križarka šest dni Nezgoda na železnici v karanteni. Ekspresni vlak Central Vermont že Iezriice skočil je raz tir pri Boltonu, Izgubljena ladija. Vt £est .vagonov je razdejanih. Par Victoria, B. C., 25. jan. Iz svetilnika' ** 1/ .El ^ Los Angeles, Cal., 28. jan. Kočijaž rodbine Canfield, kterega so odslovili, je včeraj zvečer ustrelil Canfieldovo soprogo, ko je sedela na verandi. Morilca so zaprli. Zamorski polki na Filipine. Washington, 28. jan. Vojni oddelek je sklenil, poslati štiri zamorske polke na Filipine. V minolem tednu je zamorski polk št. 24 že odplul iz San Francisca na Mindanao. V kratkem odpotuje tudi 9. zamorski polk konjiče. — parnika Fawn. Imenovani parnik je v oktobru odplul iz Beringovega morja Victorijo. Nakrcan je bil s 502 kožami morskih psov. Na parniku je bilo (50 belih in 21 Indijancev. Ošpice med vojakL Denver, Colo., 25. jan. V Fort Logan dospelo je od vojnega oddelka povelje, da 2. pešpolk, kteri je namenjen mv Filipine, za sedaj še ne odpotuje. Polk bi moral danes odpotovati v San Francisco, Cal., ker so se pa med moštvom pojavile ošpice, proglasila je vlada za Fort Logan karanteno. Mraz v Mehiki. Mexico Ciudad, Mexico, 28. jan. Tukaj je vladal tri dni izredni mraz, ka-koršnjega že dolgo vrsto let ni bilo. Sedaj zopet sije solnce, toda mraz je v osrednjej Mehiki in tudi ob Golfu napravil izredno škodo. Dvanajst o-sob je radi mraza umrlo. Governer Landa je ukazal na ulicah kuriti ve'i-ke ognje, pri kterih so se siromaki greli. ŽM0V otroki losi nameni sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, pili za pojasnila in voitte cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodei naj poštene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih porobrodnih draw Washington, 27. jan. Člani kitajske politične komisije so včeraj ogledali par znamenitih poslopij zvezinega glavnega mesta, zlasti pa urad državnega zaklada in Corcoranovo galerijo umetnosti. Zvečer je priredil kitajski poslanik Sir. Chentung Liang Cheng v počast gostov pojedino, h kterej je povabil vse višje uradnike zvezine vlade. NAJ DRUGI GOVORE. Mr. Jos. Strba, 769 Huber St., Johnstown, Pa., želi sporočiti sledeče: *1 Najlepša zahvala za Trinerjevo ameriško grenko vino. Imel sem velike sitnosti z želodcem za dobo mnozih mesecev in nijeden zdravnik me ni mogel ozdraviti, dasiravno sem šel od jednega do druzega. Potem sem poskusil s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom in radostno izjavljam, da me je popolnoma ozdravilo. Rabijo naj ga vsi na želodcu bolnL" Pustimo torej, naj drugi govore, da dokažemo, da naši oglasi slone na dejstvih in ne samo na besedah. Zatrjujemo odločno^ da na svetu za želodec ni boljšega zdravila, ; nijedno drugo zdravilo ne more vsakomur tako koristiti, kakor to, ker je izboren čistilec in splo&no sredstvo, koje oživi živčni sistem ter obvaruje pred epidemijo. Spričevala, ktera nismo nikdar zahtevali, to dokazujejo. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HL Radi zapuščine nedavno umrlega milijonarja Yerkesa, kteri je ostavil $15,000,000, se prično v kratkem prav-dati. Miss Emily Grigsby, mlada in krasna 1 'prijateljica" pokojnika, je namreč sklenila protestirati proti testa mentu pokojnika. Ona bode dokazala, da jej je pokojnilk hotel ostaviti imenovano svoto in da le radi hitre smrti nje v testamentu ni omenil. Grigsby jeva stanuje v svoje j palači na Park Avenue v New Yorku, tod«: za časnikarje je še vedno nepristopna, ker za svojim ^prijateljem" še vedno "žaluje". Znano je le toliko, da bode od pokojnikove zapuščine zahtevala $2.000,000. Cubanski spomeniki. Washington, 26. jan. Komisija naših častnikov, ktera odide na Cubo, da prisostvuje odkritju spomenikov v spomin bitk v špansko-ameriškej vojni, odpluje iz New Yorka dne 8. febr. z vladinim transportnim parnikom Summer. Spomeniki stoje v El Caney, pri griču San Juan, pri "drevesu kapitulacije" in pri Las Guasimas. Med ameriškimi gostmi so generali Young, Chaffee in Bates, kteri so bili v ?/*an-sko-ameriškej vojni. Slavnostim bodo kot gostje prisostvovali predsednik fist rada Palma in drugi cubanski dostojanstveniki, kakor tudi cubanski poslanik v Washingtonu, seiior Que-sada. Filipine ne bodo prodali. Washington, 27. jan. Vojni tajnik dobil je od generalnega governerja iz Filipinov naslednjo brzojavko: "Domačini so se zelo ožalostili, ko so izvedeli, da je poslanik Wright pooblaščen obravnavati z Japonsko glede prodaje Filipinov. Uradno demen-tovanje te vesti bi bilo zelo umestno". Vojni tajnik Taft je takoj odgovoril sledeče: "Vaše brzojavno poročilo ni le neresnično, temveč uprav absurdno." Roparski umor. Coatesville, Pa., 27. jan. V Bernard-town u, Chester county, so včeraj roparji napadli gospo B. Carpenterjevo blizo njenega stanovanja. Klicanje na pomoč je čul njen soprog in je skušal neoborožen odgnati napadalce. Roparji so ga na mestu ustrelili in smrtno ranili njegovo soprogo. Roparje iščejo sedaj farmerji in konstablerji. Cubanci in Alice. Havana, Cuba, 27. jan. Senat je včeraj sprejel predlog, kteri pooblaščuje predsednika Palma, da podeli hčerki predsednika Zjeu. držav, Alice Roosevelt poročno darilo, ktero sme veljati $25.000. Darilo jej bodo dali "v imenu cubanskega ljudstva". Tozadevni predlog je stavil seiior Zayas in je v svojem govoru imenoval predsednika "velikega vladarja in prijatelja Cube". Denarje v staro $ 20.55 ............ 100 kron, f 41.00 ............ «00 kiwi, aa f 204.40 ............ 1000 kroa, sa 11021.75 ............ 5000 kron. Poftarina J« všteta pri teh vsotah. Doma w nitk**"1« vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka. Nsie denarne poifljatve Izplačuje cJkr. r?**"1 lr^H uad v 11. do 12. Denarje aam »Mlati Je najprilič-mJo da fŠMO w fttrtai ▼ priporača-aU gfisUutenem pismo, večje po Pwi^t Piertal Mkmey (tate aH »a Yoxk Bask Draft 100 Ctrasnwicb Stent, 1762 81 Claii St, Avstrija v škripcih. Srbska odločnost. • ® SRBSKO ČASOPISJE ZAHTEVA, DA SE SRBIJA NE UDA, TUDI AKO PRIDE DO VOJNE. Ogrska koalicija na strani srbsko-bol-garske zveze proti Avstriji. IZGON AVSTRIJCEV. Belgrad. Srbija, 27. jan. Vse srbsko časopisje jednoglasno in ostro napada avstrijsko vlado, ktera je radi srbsko-bolgarslie zveze zaprla svoje meje srbskej izvoznej trgovini. Časopisi zahtevajo osveto, tudi ako pride do vojne med vstajajočim Jugosa,-janstvom in propadajočo Avstrijo. Srbska vlada namerava sedaj vse Avstrijce, kteri žive v Srbiji, zajMuliti preko meje. V Srbiji živi kakih 20 tisoč Avstrijcev in allio pride v resnici do izgona Avstrijcev, Ixnle plesnjiva monarhija v resnici v škripcih. Dunaj, 27. jan. Ogrska državno-zborska k »alicija se kar javno in očitno brati s Srbijo, kar provzroča Avstriji velike preglavice. Belgrad, 2S. jan. Tukaj se je vršilo zborovanje delegatov iz vseh lkrajev Srhije, da tako javno na Kazalištnem trgu protestujejo proti Avstriji, kter« je zaprla svoje meje za uvoz srbske živine. Tem povodom je bilo slišati najstrožje govore proti Avstriji. Vsi del epa t je so jednoglasno sklenili vlado podpirati in storiti vse, da se sklene zveza med Srbijo in Bolgarijo. Zvečer je množica napadla tiskarno lista "Štampa" in razbila vsa okna ter pohištvo v uredništvu. Imenovani list je v Srbiji jedini, kteri je podkupljen od avstrijske vlade. Dunaj, 2S. jan. Fran Josip je danes naznanil vodji ogrske koalicije, grofu Andrasyjut meje zadnjih koncesij Ogroin. Z ozirom na vojaštvo ne dobi Ciganija niti jedne koncesije več. Grof Andraž v je nato odpotoval v Budimjiešto, da poroča o svojem ne-nspeltu drugim vodjem kualicije. Dunaj, 29. jan. Misija grofa An-drašvja pri Fran Josipu je popolnoma izpodletela. Aiidrašv je odklonil ponudbo ustanovitve novega Ikabineta na pod4agi vojaškega programa, po Fran Josipovej želji. Cesar je odločno odklonil vse vojaške zahteve Ma-djarov in -se na predloge koalicije niti oziral ni. Koalicija se toraj na vlado ne more več ozirati in kabinet Fejer-varvja ima vsestransko pooblastilo za zatiranje anarhije in ustanov»tve reda. Razoroženi uporniki v Vladivostok^ MANDŽURSKE VOJSKE SO POPOLNOMA MIRNE IN REZERVISTI V VLADIVOSTOK!! SO SE UD ALI. Kavkaški revolucij onar j i beže. — General Alihanov je ustanovil zopet red. KRATKO VESELJE. Petrograd. 2!'. jan. General br/.i'javlja grofu Witteju. da -eni mi Linevie man-i i da Skladišče žita zgorelo. Skladišče žita tvrdke Close Bros. v Schenectady, N. Y., je zgorelo. Škoda znaša $75.000. Strojevodjo Edward McHughha pogrešajo. . j. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: La Touraine 27. jan. iz Ilvare s 10S7 potniki. Campania 27. jan. iz Liverpoola s G97 po tn ilk i. New York 27. jan. iz Southamptona s 552 potniki. Finland 2S. jan. iz Antwerpena. Noordam 28. jan. iz Rotterdama. Prinz Adalbert 28. jan. iz Genove. Dospeti imajo: Prinz Adalbert iz Genove. Patricia iz Hamburga. Pannonia iz Reke. Kuenigin Luise iz Bremena. Kaiser WilheLm der Grosse iz Bremena. OdplnH bodo: Cevic 30. jan. v Liverpool. Rotterdam 30. jan. v Rotterdam. La Touraine 1. febr. v Havre. Paxmonia 1. febr. v Reko. ' Cew York 3. febr. v Southampton. C r. m pania 3. febr. v Liverpool. Finland 3. febr. v Antwerpen. Astoria 3. febr. v Glasgow. Prinz Adalbert 3. febir. v Genovo. Patrieia 3. febr. v Hamburg. •-• aasisfe.: Jzmwi&teiii .t-^ .i- ji . 1 'erih o General A i-Hevoluci jo- Jžurske V' '.|-ke vlada v Vhulhcstoku Xemirni re."?tr. L-ti e I/, ivutaj-a T v i*a, da so se lam :r. i in vojaki vršili resni ix imeli tudi voja'.ci zgu'!:e. banov je shrbel za red. narji so bežali v gorovje. Petrograd, 20. jan. Časopisje objavlja zanimiva in zastarela poročila 0 nemirih v analih mestih za časa splošnih nemirov. Ponekod so uporniki male posadke .pregnali, toda kakor hitro so se potem pojavile čete. so se zopet udali in izgubili vse jetnike. V Pjatigorsku. na Kavkazu se poroča, (kako so tamkaj ustanovi.i seve-rokavkaško republiko, ktera je obstala le 3 tedne. * * * Petrograd, 27. jan. Iz Gomelja se poroča, da je polovica tamošnjega mesta v plamenu in da se na ulicah vrše med vojaštvom in revolucijonarji krvavi boji. Nemiri se vrše v petih okrajih krog Gomelja. Kmetje v baltiških pokrajinah so stare oblasti odstavili in izvolili nove. (Gomelj je okrožno mesto v moliilevskej guberniji in ima 3G.000 prebivalcev.) Lodz, 27. jan. Trije nepoznani lopovi so prišli danes v tukajšnjo bolnico in zabodli nekega bolnika, imenom Lubizewskega, kterega so našli pred dvema dnevi na ulici zabodenega in smrtno ranjenega. Lukizewskega so tukajšnji revolucijonarji obsodili v smrt. ker je vladi izdal zalogo bomb. V Livskej guberniji so dosedaj po-streljali 250 revolucijonarjev po pre-kem sodu, več tisoč jih je v ječi. Večina usmrtenih revolucijonarjev so učitelji in dijaki. Petrograd. 28. jan. Iz Vladivostoka se poroča, da sta tjekaj dospeli dve švadroni kozakov, da ukrote uporne rezerviste na trdnjavi "Svjataja Ne-vinost". Kozaki so dospeli iz Xerein-ska in vjeli mnogo nezadovoljnežev. Iz Irkutska v Sibiru se poroča, da so tam zaprli mnogo uslužbencev transbajkalske .železnice, ker so u-kradli 1000 pušk, 1000 revolverjev in 10.000 nabojev iz vladinega skladišča. Mitava, Kurska gubernija, 28. jan. Križarka Kondor križari ob tukajšnjem obrežju in nje poveljnik je za-pretil, da bode obrežna mesta bomba rdoval. Radi tega so slednja razobesila bele zastave in poslala deputacije, ktere so poveljniku naznanile prepo-dajo in izročitev onih ljudi, kteri so streljali na vojake. Petrograd, 28. jan. V Carskojem Se-lu so zopet preiskali mnogo hiš in več ljudi zaprli. Preiskali so tudi lekarno židovskega lekarnarja Abramowicza, kjer pa niso ničesar zaplenili. -o- Marokanska konferenca. Algeciras, 27. jan. Delegatje maro-kanske konference so se danes več ur posvetovali o reformi davčnega sistema v Maroku. Pri tem so uvaževali dejstvo, da je sultan vedno v denarnih stiskah, radi česar bode gotovo privolil v davčne reforme, ako vidi, da se njegovi dohodki povečajo. AMERIKANSKO-SLOVENSKI koledar za leto 1906 Je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 8L slik. Zelo zanimiv. Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: 1 Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752 St. CUir St, Cleveland, O. "GLAS NARODA* »JSt slovenskih d'j'avcev » Ameriki. »-sedniic: Editor ZMAGOSLAV VALTAVEC, %-^sjrik: rublishei* FRANK SAKSER, Greenwich Street, New York City- Bedasta vzgoja. fo leto velja list za Ameriko . . . $3.00 - pol 1-ta............. 1.50 Ca Evropo, za vse leto....... 4.50 " " pol leta.......2.50 w " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. HiLAS NARODA .*haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA" C' Voice of the People") •asueU every day, except hjndays and Holidays, Subscript icn year.y $3.0(1 Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača X Centov. Dopisi bre.r podpisa in osobnosti se le natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Hcmty Order. Pri spremembi kraja naročnikov eosimo, aa se nam tudi prejšnje bivali* e naznani, da hitreje najdemo naslov» bika. - Dopisom in pošiljatvam najdite V^ipi*. "Glas Naroda" -09 Greenwich Street, New York City. TcMcni .1?9g Cortiana, 99 Morala in "rudeči Ljudje, kteri pišejo članke za časo-pise in razne knjige, morajo rabiti vedno in vselej dostojne izraze in se morajo skrbno izogibati vsega, kar je gpolzko in kar je — mastno. Pisatelji se morajo vedno ozirati na čitate-Ije, kteri imajo zopet pravico in tudi dolžnost masi ne odstadke prezirati in jih ostavili, ne da bi jili eitali. Toda i-rkostavei in oni ljudje, ki morajo čitati korekture, niso tako srečni, ila bi zaniotfli tudi nemoraliene odstavke in članke prezreti. Oni morajo v>e čitati, kar jim pride v roko, m- ij-lede na to, da tako etivo često-krat škoduje njihovej duši. Kadi tega >e je tudi toliko erkostaveev in korektorjev pridružilo "rudečim", (ker morajo v izvrševanju svojega poklica tolikokrat zarudeti, ko so pri končnem izdelovanju rokopisov, kteri so eesto-11% rat uprav čudni. Chicago je centrala vsega, kar je v Ameriki 4 rudeče" in radi tega se niti malo ne čudimo, da prihajajo od tam perijodični spisi tudi v slovenskem jeziku, in sicer v obliki "Prokletarea" in sličnili povsem skromnih, vendar pa zel'> nesmiselnih in bedastih tiskovin a!i l':ta\ov. Oni, ki te bedarije pišejo. -..» gotovo za pisalno mizo po vsem obirzu zarudeli; črkostavci, ki kaj tace u' i "tavij o, morajo ^»stati ru- deei ,,, j '.i votu, a < oni, :>teri slučajno <-i- t ajo te produkte j»statiejo končno monla t u.ii rude. i-i, iti sicer tam, kjer ne i ma ud rilo va l»oja spremeni v ru- dečo, ka j vi klatili ni omenjeni "list" ne fa bij. i ie za m juidrilovo para elo. Taki« se y*,di po v sodi, kjer mora človek l aritleti. Neka korektoriea, ki je služb. »vala v nt fcej tiskarni, je svojo shršbo o: ■it a vila, k er je morala zarudeti radi Bernard Shawove lip K a eopy . — iw je spisa! neko knjigo, ktere izoritev je pa policija prepovedala, ii tega je spisal dalji članek v zagovor in popisal prizor, kteri policiji tu bil jr> volji: "Poroka se je zavr-bilu. Zaprta nevestina soba je vidljiva za gledalce. V s<>bi pričakuje nevesta svojega moža--" Dalje il orektoriea tli mogla čitati in je dejal« svoj klobuk na glavo ter oilsla domov, kjer je -svojej materi jo-kaje {»ovedala, tla jej celo v tiskarni m mogoče obvarovati svoje nedolžnosti. Oziraje se na nedolžnost stavcev »rektorjev tiskarne "Glasa Naro-pa raje zamolčimo nadaljevanje rovega članka, ker nikakor neče-la bi radi uredništva kedo postal eč", ali da bi kedo moralično ne »risiljen ostaviti svoje delo. < hicaški anarhisti so bili svoječasno gotovo sami korektorji, ker inaee bi jih gotovo pred svetom ne bilo tako &ram, da bi postali rudeči. in da' Sh: mo, bil T'ojni umor. Longshoreman Cha>. Winn v Providence, R. I., je ustrelil svojo ženo, njeno setro in samega sel>e. Vzrok ni zna ti. Nezgoda ua železnicah. Kur-ton, Pa.t 'J7. jam Potniški vlak Bangor in Portland oddelka Delaware Lackawanna & Western železnice, je sko- il raz tir. Več p nikov in usluz-zgoda se je prijavljenega iz- kiti so se Kitajci v Annapolisu. u»olis Md., 2G. jan. Med po-ii s streljanjem topov in svira-nibe mornaricne akademije, do-, včeraj semkaj člani cesarske e komisije, kteri so pregledali > ,tore v akademiji. Posebno šo r.ali za poslopje mehanike, kjer unogo zabil jezili. Po luneheonn nžba zopet vrnila v Washing "Da mi nihče od vas otrok ne sne črešnjeve pešlke! Ker iz te izraste veliko črešnjevo drevo in umreti mora vsakdo!" Tako je svareče modrovala mati, ko je po kosilu prinesla pletenico lepih črešenj. Potem je z razprostrtimi rokami pokazala velikost drevesa, pri tem pa napravila talko resen obraz, kakor bi golo resnico pripovedala. Oče je od nejevolje zmajeval z glavo in nekaj kakor neumnost godrnjal pred sebe, potem pa čital v časniku članek o reji ma.ih ribic v steklenej posodi v sobi. Otroci so z veseljem zrli na lepe črešnje in marljivo po njih segali, toda materina svaritev ni na nje naredila nobenega vtisa. Le mali Vojteh, zelo razviti, komaj šest let stari deček, je z odprtimi usti poslušal čudno pri po vest, takoj je pa tudi pričela delovati otroška fantazija in si slikati čudno rast črešnjevega drevesa v že-iodcuL Kako bi se tam zamogle tam razširjati korenine ? Ali bi veje rastle iz nosa, ušes ali ust. Zelo natanko je premišljeval mali rast drevesa, kalkor je to videl na očetovem vrtu. Spo mlatil se prikažejo zelo male zelene pičice, potem so te glorije razpokale in pokaza'o se je nežno perje, ti so postajali vedno večji in drevo je dobilo debel, okrogel vršiček, tako debelega in okroglega, da nikakor ne bi imel dovolj prostora v njegovem trebuhu. Tako je premišljeval in prevdarjal mali mož in jedel lepo dozorele rudeče Črešnje. Hkrati mu smukne gladka p?ška skozi grlo. Prav dobro je čutil, kako mu je trda, gladka stvar šinila skozi vrat in se vedno bolj navzdol pomikala, tam, kjer je imel jermen opasan, pa je obtičala. Bolelo ga ni nič, ali strah je navdajal malega in barvo v obrazu je pričel menjavati. No, saj sedaj postane drevo iz peške, tako veliko, kalkor je mati z rokami. In potem — mora umreti! Kaj mora vendar to biti, ako kdo "umrje", tega ni zamogel razumeti. Toda biti mora nekaj groznega. Dečefic je takoj prenehal črešnje jesti; za vse na svetu ne bi mamici povedal, zakaj. Ker je bilo že popolu-dne, treba se je bilo pripraviti na sprehod — ker nedelja je bila. Oče se ni brigal za početje otrok, obilo je imel opraviti z malimi ribicami v steklenej IK>9odi; mati pa je imela polne roke posla z opravljanjem treh hčera, da jih stric doktor ne bi preziral. Strie doktor se je pred kratlkiin povrnil z dežele v stolno mesto, da zopet prične izvrševati svoj poklic. Mož je stanoval daleč v predmestju, kjer bli-zo na okolu ni bilo nobenega zdravnika. zato si je izvolil oni del mesta za stalno stanovanje ter je na ta način bil bo.inikom na razpolago dan in noč in tudi ob nedeljah popolutine, ko se njegovi sovrstniki niso brigali za bolnike. Družina njegovega brata ga je vsako nedeljo popoludne obiskovala, da mu tako "dols1 čas" prežene, objednem pa obila družina ski4bi za hrup. Za otroke je bila taka nedelja vedno pravo veselje. Mnogotere stvari, ktere so pri stricu videli, bodisi slike na stennh, raznotero zdravniško orodje, ki se je svetilo, kakor bi bi.o srebrno, stoli, svetilnice, steklene omare, na stotine steklenic z raznimi tekočinami, kopice knjig, vse to je dalo mnogo opazovanj zvedavih otruJk. Izmed vseh se je odlikoval Vojteh, kteri si je vsako stvar ogledal in je strica v jed-nej uri več vprašal, nego bi mu zamo-glo sedem modrijanov v jednem tednu odgovoriti. Toda to nedeljo je šel mali paglavec s potrtim srcem k stričku, dasi je bil tega obiska vedno zelo vesel. Kakor bi sanjal je koralkal in se ni dal od sester razvedriti ali pa da bi ž njimi tekel in burke uganjal. Poparjen in tresoč se je čakal na dogodke v njegovem notranjem. Ali bode kaj čutil, kadar bode peška poči1'3-* Ali naj vpraša strica zdravnilka? Da tako bo napravil, toda mati ne sme o tem zvedeti. Ko je družina počasi dospela k stricu, je malemu junaku srce padlo v hlačice in ni vedel, kako bi pričel, da bi veliki greh povedal dobremu: stricu. Stric ga je iposadil, kakor že večkrat preje, na velilki stol in mu pokazal, kako ljudem noge odreže. "Kako pa zamorejo ljudje hoditi, ako nimajo nog?" vprašal je Vojteh. Ti dobe potem lesene noge", mu je odgovoril stric. "Kje pa dobe lesene noge?" "V veliki prodajalnici prodajajo take stvari." "Katko pa zamorejo brez nog iti tja po nje?" Mali olmor. Deček je naslonil gla-. na nasionjaoo in vprašal: "Zakaj je to?" Stric je z roko napravil cez vrat, kakor bi žagal in rekel: "Tukaj ljudem glavo odrežem." "Ali gredo ti tudi potem v veliko prodajalnif-o po leseno glavo?" Vse se je smejalo, le deč&o je ostal resen in se z mislimi trudil, kako bi najložje stricu razodel svoj skr.iv nost. Sedaj je vstopila Mara, gospodinja, in prinesla lepo posodo za zadvanje ter .pričela zalivati cvetlice in druge rastline. "Mara, postavite posodo na okno na sednee", je rekel zdravnik in prir čel razkladati: "Goikota in molkroti najbolj pripomoreta za rast." Nihče se ni brigal za te besede. Le mali Vojteh je to premišljeval, češ, kaj to pomeni. Hkrati je vprašal strica: "Povejte mi, strie, ali je tudi v trebuhu gorko in vlažno?" Vse so se smejali in zdravnik je potrdil vprašanje, objednem pa položil roko na telo dečka med srajco in hla-čicami. V resnic« je bilo tu zelo gorico. Dečku je gorkota silila v glavo. Preveč vlažno vendar ne more biti v želodcu, a.i stric mora to vendar dobro vedeti. Toraj bode črešnjevo drevo zelo hitro rastlo. Sedaj mu mora na vsak način povedati! Stric mu uttegne le še pomagati. Da bi le vsi drugi ostavili sobo! In res, vsi ostali so odšli v drugo sobo, da počakajo na južino. Vojteh je sam ostal s stricem, vendar se ni upal s zadevo na dan. Boječe je gledal skozi okno in ob reki uvidel velika drevesa. "Povejte mi, stric," pričel je boječe, "ali so to črešnjeva drevesa?" "Xe, dragi moj, to so Ikostanji." Čez nekaj časa vpraša zopet: "Ali so črešnjeva drevesa tudi tako velika?" 4'Ne, mnogo manjši so." Nov up se je /pojavil v dečku, ki je bil tolikanj v zadregi. No, potem vendar ne bode tako hudo in prav mirno mu 'hoče povedati. Zlezel je na stol, na kterem je strie sedel, oiklenil se je z rokami ckolu njegovega vrata in mu hotel pripovedovati svojo grozno za devo. Sedaj so se vrata odprla in Ka-tinka, najstarejša sestra, je stopila pred strica, se pripognila in rekla: Gospodaj kava je na mizi!" Zopet se mu je izjalovila izpoved, potrt se je dečko splazil na svoje mesto k mizi. Zvedavo je ogledoval po-žlačeno šikodelieo. Kava je bila zelo gorka in popolnoma mokra! Z objokanimi očmi je sedel in odrinil skodelico ter ni hotel kave piti. Nič ni pomagalo, niti prošnje, niti pretenje, ne ljubko prigovarjanje strica, niti resne besede očeta. Ker pa paglavee ni hotel kave piti, mu mati ni dovolila dati kos kolača > s solzami v očeh je moral gledati, kako so sestriee z velikim tekom jedle kolač in zavživale dobro duhtečo kavo. Pričela se je huda borba v m alej, bo-jeeej duši malega Vojtelia. Na jednej strani mi* je pretilo košato črešnjevo drevo s svojim deblom in razprostrtimi vejami; na druge j strani pa ga je zelo vabil.v lepa pogača, /ktere je bilo vedno manj na krožniku. Zmagalo jo črešnjevo drevo. Vendar mu je pričelo ze.o kruliti po praznem želodcu, kajti vajen je bil vsak dan ob četrti uri popoludne na kavo in prigrizek. Deček je bil poparjen. Sedaj se je nekaj premaknilo v njegovem želodcu; potem zopet nekaj, a to huje nego vprviČ. Gotovo je peška pričelt poganjati. Prose so zrla mala očesa sedaj na jednega, potem na druzega v družbi. Debele solze so se pričele utrinjati raz očij in zalivale obLedela lica. Nihče se ga ni usmilil. Vzgoje potreiba, zato brez kave in pogače. ^ Ko so minole vse zapeljivosti kave, je Vojteh sedel poparjen v kotičku in zelo razburjen prisluškaval čuti no kru-Ijenje v razžaljenem želodcu. Ko se je dečtio v^led preteče nesreče celo branil deklamovati lepo pesmico, ktero je pripovedoval za očetov god in isto večkrat s ponosom ponavljal, so stariši sklenili, da mora za kazen s služkinjo takoj domov in iti precej v postelj! To je bilo strogo povelje! Ko je mati pozneje s svetilnico v rokah pristopila Ik postelji otroka, bi jej maio da ne svetilniea iz rok padla. Dečko je ležal, imel odprte motne oči, a huda vročina mu si/ila v glavo- S tresočo roko je vedno nekaj iskal po prepotenem telesu. Z na pol odprtimi ustnicami. lc govoril le posamezne besede, in sicer: črešnjevo drevo, kava in pogača. "Vojteh, inoj ljubi Vojteh!" je zaklicala mati. Toda deček je kazal, Ikakor da bi ne slišal in mater ni spoznal. Ročice so se mu vedno premikale in motne oei so zrle v 11 rop. Kmalo je bil zdravnik ob postelji in ta skrbno ogledoval dečka. Dal mu je zdravila, ktera so utešila vročino in paglavček je zadremal ter se malo oikrepČal. Poizno po noči se je deček zbudil in njegove začudene oči so takoj spoznale dobrega strica, kteri je bedel ob postelji; brzo je oklenol deček svoje ročice okolu vratu strica in boječe šepetal: "Pojedel sem peško od črešnje in sedaj bode z rastlo veliko drevo ter potem moram umreti. Ljubi strie, vzemite mi pešlko! Tukaj je, ali jo čutite?" In dal je stričevo roko na želodec, ker je po njegovem mnenju tičala peška. Sedaj je stric vedel, kaj se je pri petilo. "Ali naj ti jo takoj odstranim, ali hočeš do jutri zjutraj počakati?" vprašal je dečka. Vojteh je v nepopisnem strahu pro- Vsi narodi v Ameriki poznajo In Hvalijo Doktorja LEONARDA LANDESA kot MjveQefa dobrotnika trpečega Človeštva, kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bel-levue, Lebanon in Manhattan, na polikliniki in v dispenzarijih Mont Sinay, Good Samaritan in na univerzi. Ni človeka, kateri bi žene bil bral v časnikih ali slišal pripovedovati o njegovih velikanskih — zdravniških uspehih. Ni zavoda v Ameriki in ne zdravnika, kateri bi mogel razne bolezni tako temeljito in popolnoma ozdraviti, kakor to stori Dr. LEONARD LANDES. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, krč, raka, katar, vse želodčne in srčne bolezni, mrzlico, malarijo, revmatizeni, božjast, hripo, naduho, zlatenico, vse bolezni na jetrih, obistih, ledicah, na očeh, v ušesih, v nosu, v grlu, v vratu, na maternici, bule, trganje v križu, v sklepih, v nogah in rokah, opekline, otekline, ozebline, prišč, garje, vse krvne in kožne bolezni, jetiko ali sušico, izpadanje las, perhuto, heme-roide, ozdravi v najkrajšem času. Za zdraTjjenje nervoznih bolezni ima najboljše in najmoderneje električne stroje. Tudi ima svojo lekarno ali apoteko in svoj laboratorij za napravljanje zdravil. Dr. LEONARD LANDES daje zdravniške svete in knjigo zastonj vsakemu, kdor mu piše in priloži le nekoliko znamk za poštnino. Doktor LEONARD LANDES je najznamenitejši sedaj v New Torku. 140 East 22nd Street živeči zdravnik — za vse TAJNE SPOLNE M0ŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Posledice onanije, zlorabe spolnega občevanja in izgube semena, impotenco, splošno oslabenje telesa in hrbtenice, slabost živcev, vnetje spolovil, mehurja in bizgavk, kilo (bruh), zlato žilo, bradavice, gobo neplodovitost, beli tok in vse sifilitične bolezni odpravi in ozdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SL0TENCI! Ako ste bolni, ali ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo Tam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kateri je vsega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osebno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov • Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St. between 3rd & Lexington Avenues, New Tork. Uradne ure so ob delavnikih od 8 zj. do 8 zv. in ob nedeljah od 9 dop. do 3 pop! Slovensko katoliško podp. društvo G-- svete Barbare asa Zjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Mrorporlrano dnoat. januarja I902 v državi Pennaytvaiw^ ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Porest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa....... H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W V*. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, Pa. sil: 4'Takoj, talkoj, ljuibi stric, kaj ne?" Zdravnik se je podal v sosedno sobo, kjer oče in mati nestrpno čakala, da kaj ipoi-zvesta. Kmalo se je vrnil k dečku, a v roki je imel dkrito drugo črešnjevo peško, pristopil k postelji in pričel operacijo. Deček je moral ■z obema rokama tiščati želodec, kjer je bil mnenja, da še peUka nahaja. Stric pa je pomagal pritiskati vedno višje in višje, a ga. tudi spraševal, ako se peška višje pomika. Včasih je mali zanikal vprašanje in zopet je ponavljat pritiskanje. Konečno je srečno dospel do vrata. "Sedaj pazi, dragi moj", je rekel zdravnik, "sedaj mora pešfca priti skozi grlo, to malo boli. Dobro drži, da ne pade peška zopet liaizaj v želodec. Tako. Sedaj drži mirno!" Strie je imel peško skrito v levici in nekako boječe odprl dečlkova usta, desnico pa držal za vrat in kviško silil; mali za par sekund ni nič slišal niti videl. :< Sedaj dobro zakašljaj!" je stric strogo zaklical, kaikor da bi bila težavna o-peraeija popolnoma uspevala. Vojteh je zakašljal — in osodepolna peška je priletela na malo ogledalo, ktero je stric držal pred dečkovimi usti. Težko delo se je posrečilo. V sosedni sobi pa, ko je Vojteh mirno 'zaspal, je nastal drugi prizor. Oče je svoje iknjige o vzgoji rib vrgel v zadnji kot sobe; mati pa je sedela kakor okamenela in s solzami, v očeh zagotavljala, da ne bode nikdar več otroke vzgojevala s takim pretiravanjem. ■ ~ , , . . . , - pošljem knjigo: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase ?" Zastonj bite in si ohranite lepe in g<______ 4 Vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je relo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. Vsi do-sedanji nauki o negovanju las so v tej knjigi o vrženi Novi nauk se glasi: Nazaj k naravi. P. Frank, 229 East 33 Street New York, N. Y. (8—82) POROTNI ODBOR: KAR0L ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, 1». O., Forest City, Fa. Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telhan, P. O Box M7 P City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DOPISI. Iz Claridge, Pa. Slavno uredništvo:— Sporočim Vam o veliki nesreči, ktera je doletela rojaka Ivana Martin-šeka, doma iz Lučne na Gorenjskem. Omenjeni rojak je šel dne 17. prosinca zdrav in vesel na delo; delal je sam v enem prostoru. Vjutro je omenjeni rojak izstrelil poprejšnji dan podko pa ni premog in so ga slišali njegovi sodelavci. To je bilo med 7. in 8. uro, I>otem pa je vse potihnilo v njegovem prostoru. Voznilk ga zjutraj kliče pred njegovo številko; ker ni bilo nobenega odgovora, si je mislil, da ni nobenega na delu. Okrog 10. ure gre vsejedno pogledat v njegov prostor; vidi velikansko skalo na tleh in si misli, da je šel omenjeni kam ven k svojim sodtd^veem pogledati. Ko pride nje^^v sodelavee in vidi, da ga ni, gre povedati drugim sodelavcem, kaj in kako je v tem in tem rovu. Kmalo pridejo tja trije ali štirje in zagledajo nesrečno osodo ranjkega; ležal je DR. J. E. T H O IVI RS O N. 334 W. 2Qth. St. NEW YORK. U slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino n tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj govori se Slovensko. Mi trošiino denarje samo za aobra zdravila. list "Glas Naroda" vsem Slovencem, ker ta list najhitrejše novice prinaša in je tako cen, da si ga naroči lahko vsalk delavec. S spoštovanjem Anton Jerina, Box 204. Važno za iste, kteri nameravajo v kratkem odpoto vati v staro domovino. Išče se IZURJEN PEVOVODJA za slov. del. pevsko družtvo "Bled'* v Conemaugh, Pa. Za plačo ter pogoje te dogovorimo pismeno. Josip Bricelj, P. O. Box 91, Conemaugh, Pa. (v d napr) Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 72 N. First St., Kansas City. Ta je pooblaščen za piranje naročnine za naš jan. ob 10. uri dop. list, kakor tndi za knjige. TJpravništvo "Glasa Naroda". Poštni parnik ROTTERDAM odpluje dne 31 iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzo parnik LA TOURA1NE odpluje dne 1. febr. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spre- _____________. „1JJ.,Vo„ 7 mi na parnik brezplačno. Ako pa do- pod kamnom ves zvit in zlomljen mr-I^P^ v York, ne da bi nam Vaš tev najmanj kake štiri we. Nato so ! prihod naznanili, nam lahko iz postaje še le izvlekli truplo izpod skale, iktera (Depot) telefonirate po štev. 3795 je tehtala približno 15 do 16 ton. Cortlandt in takoj po obvestilu pošlje-ga spravijo na površje, se takoj zve ■mo našega vsluabenea po Vas. Iz Goff, Pa. Ceuij. g. urednik:— Prosim za malo prostora v nam pri-ljubljenem listu "Glas Naroda". Sicer nimam kaj dobrega sporočati; ker pa od nas nikdar ni nobenega dopisa našem listu čitati, prosim, da priobčite teh par vrstic v svarilo in poduk starišem in drugim odrastlim ljudem. Dne 16. prosinca se je tukaj pripetila grotzna nesreča zaradi premale pazljivosti na otroke. V hiši je na stanovanju več ljudi; imeli so dosti streljiva, in sicer v zgomih sobah. Nesreča nikdar ne počiva. Možje so šli na delo, doma je ostala žena s peterimi otroci. Ti so prišli v zgorne sobe ter so zaceli smodnik zažigati, tako da se je pripetila razstrelba. Je-den otrok je bil na mestu mrtev, druge tri so peljali v bolnico, (kjer sta dva že čez par dni umrla; tretji bode tudi težko okreval. Le najmlajši je ostal zdrav, ker je spal in ga ni bilo pri nesreči. Te vrstice naj bodo v poduk in svarilo vsem odraslim ljudem, kteri imajo streljivo, da naj ga dobro shranijo, da ne bodo otroci prišli do njega. Tudi gospodinje, ktere ste doma. gledite na otroke, da ne bodo dobivali žveplenk in da ne bodo hodili po talkih prostorih, kjer so shranjene nevarne reči. Z delom gre tukaj pri nas Še zadosti dobro. Vreme imamo posebno lepo, kakor spomlad. Sv. Boštjana in sv. Nežo smo tako toplo praznovali, da šmo na večer, ko smo iz dela prišli, zunaj pred hišo sodček pive pili. Srčni pozdrav vsem rojakom, tebi pa, nam priljubljeni 14Glas Naroda", želim še mnogo naročnikov! / B. Č. da ni bil pri nobenem družfcvu. Šli smo k družbi, ktera mu je pa priredila tak beraški sprevod, da nas je bilo sram Slovence. Zatoraj, rojaki, pristopajte k našim podpornim družtvam in zlasti v tukajšnje sv. Mihaela Arhangelja, ktero ima zares nizko vstopnino. V ostalem priporočam naš delavski Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSEB, 109 Greenwich St., New York City. Kje je IVAN ŽITNIK, po domača Ščitnik ? Doma je iz vasi Vino. fa-ra Šmarje pri Ljubljani. Zanj imamo neko važno poročilo. Naslov bi rado zvedelo: Uredništvo "Glasa Naroda". (—1—2) NAZNANILO. Podpisani daje iz proste roke v na- jem svoje lepo obde\ano POSESTVO v Dolnjem Kartelevu št. 7, fara Mirna na Dolenjskem. Najemnina za pohištvo, njive in drugo vse skupaj znaža samo 500 K na leto ter se lahko pogodi tudi za več časa. Kdor ima veselje do tega, naj se obrne pismeno na lastnika: Andrej Flerjančič, 342 Reed St., Milwaukee, Wis. (29-1—3-2) Kje je najbolj varno naložen denar?? Hranilnih ulog je: 20 milijonov kron. Rezervnega zaklada je: 700,000.— kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jili obrestuje po 4%. Bentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene Izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH. Nag zaupnik v Združenih državah je te več let aa$ rojak . FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. 1752. Saint Clair St., CLEVELAND, O. ■ '. - ' J- 0 Ju goslov anska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIK^: Predsednik: MIHAEL SUKIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURI.T L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pino St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bur dine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, HL porotnik, 1401 So. 13th St.f Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. TVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely llinn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Zvit ptiček je H. Premru iz Novega mesta. "V stopil je kot pisar pri notarju v Cerknici v službo in ker je več potreboval nego je zaslužil, je opeharil razne stranke za 119 kron, potem jo pa popihal iz Cerknice in se potikal po Hrvatskem brez dela. Obsojen je bil na šest mesecev ječe. Tepe ž. Jožef Grešnik, mizarski pomočnik, je v gostilni pri "Burskem taboru" na Glineah neko nedeljo iz razposajenosti razbil kupico. Prišlo je med fanti do prepira. Jakob Trampuš je prijel Orešnika za vrat, na kar se je cela tropa fantov priruvalo v salon, kjer se je plesalo. Tu je potegnil Oreš-nik nož iz žepa, ga odprl ter zamahnil ž njim dvakrat proti Aleks. Franku. Obdolženec pravi, da se je moral braniti. Obsojen je bil na pet mesecev ječe. Jazbece so šli lovit fantje France in Jožef Pucihar. "Fištrova", France Pucihar "Kecev" in Tone Pucihar iz Gajnič v lovišče Cirila Ivocha. Oborožiliso se s puškami, rovnico, lopato in senenim ključem. Vsi so bili krivim spoznani zaradi lovske tatvine in sicer: France Pucihar "Fištrov" je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, France Pucihar "Kecev" na 14 dni, Jože Pucihar na 8 dni in Anton Pucihar na 5 dni strogega zapora. Potres. Iz Kostanjevice se piše: Dne 10. jan. ob 11. uri 6 min. po noči presenetil nas je pri "šramel" koncertu v Kostanjevici hud potresni sunek, vertikalen kteremu je takoj sledil drugi istotako močan. Tresenje spremljano z votlim podzemskim bobnenjem trajalo je p ribi;'.no poldrugo sekundo. Čudno, da se v Krškem o teh. sunkih skoraj nič ne ve. — Danes 11. t. m. je bil zopet ob 4. uri zjutraj precejšen pot resija j in ob 6.05 min. zjutraj zo-jK-t močan potres, ki je bil podoben si-nočnjemu. Vselej tudi podzemsko grmenje. — Iz Št. Jerneja. V sredo 10. t. m. ob 11- uri 8 min. je bil tu močan potresni sunek s preuidočiiu grmenjem. Domnevana smer proti S. S. Vz. Po polnoči zopet lahek sunek. Ljudje so se prebudili in psi pričeli lajati. -«- Zvečer 10. t. m. kake tri četrt pred prvim sunkom je opazovalec slišal vrabiče v strešnem žlebu žalostno čivkati, a kokoši v drvarnici so istočasno lx»ječe in pritajeno hreščale, kakor bi bil kragulj v bližinL PRIMORSKE NOVICE. Osebna varnost v Trstu je čimdalje slabša. Nedavno sta dva neznanca na potu proti Rojauu napadla na pol pijanca zhlarja Antona Špeharja in ga s kamenji tako doljro obdelavala, da sta mu prizadela več hudih in nevarnih ran na glavi. Poizkusen bratomor. Leopold Sver-ea iz Trsta j«' ustrelil iz samokresa petkrat na svojega brata Ivana, ker sta živela v hudem prepiru zaradi ded-ščiue, ki jo o« e enemu izmed bratov jii hotel iz.ro.-iti. Kane niso smrt none-varne. Leo]»old Šverca je isti, ki je bil približno pred dvema letoma v *hkorklji zabodei z nožem svojo mačeho. vsled če-ar jn bil ob-oje n na 18 ineseeev težke ječe. To kazen je pre-Mal v Kopru, od koder je prišel pred kakimi štirimi meseci. Tržaški tatovi zopet na delu. Nekaj ča.^a sen so mirovali tržaški tatovi, rduj so «-e i »a spet pojavili. Tako sta dva uzmoviča ukradla čevljarju Dra-gotinu Kovaču omot usnja, vrednega 33 K. Mesarju Hilariju Gregorcu so neznani tatovi vlomili v mesnico in odnesli 38 kg mesa, čevljarju Josipu Glešiču je pa: neki Fr. Sošič na cesti strgal verižico z uro vred in hotel pobegniti, vendar Glešič je bil tudi uren, pa je Sošiča zgrabil za uho in ga oddal bližnjemu redarju. Samomor. 221etna Olga Ban v Trstu je izpila precejšnjo množino karbolo-ve kislino. Dasi se je več zdravnikov trudilo jo rešiti, je kljub temu umrla čez par ur v silnih bolečinah. Gospodar, ki slepari svojega posla. Neki pekovski mojster v Trstu je svojega vajenca Guliča goljufal na ta način, da mu je v knjižico vpisaval, da mu je več kruha izdajal za stranke, nego je bilo v resnici. V treh tednih ga je opeharil za 17 K 19 h. Stvar pride pred sodišče. Zaradi ponarejanja vina je bil v Trstu obsojen trgovec Konštantin Va-silli na 5000 K globe ali na 8 dni zapora. Za plačilo je sedela. Gostilničarka P. Škoda v Pulju je bila obsojena v 21dnevni zapor zaradi utihotapljenja. S svojim možem se je pa zmenila, da pošljeta svojo natakarico Kristino Si-kerič v zapor in ji plačata za to po 2 kroni na dan in zlato verižico. Sikerič se je res dala pregovoriti in presedela 21 dru v zaporu. Ko se je vrnila k Ško-dovima, izplaealas ta ji sicer 42 kron, a zlate verižice ji nista hotela dati. Ker se je Sikerič pritoževala okrog, je zvedela o tem policija in naznanila vso stvar sodišču, ki je obsodilo natakarico na 5 dni zapora, moža Škodo pa ravno tako. KOROŠKE NOVICE. Orožniku ušel. Dne 4. jan. je gnal orožnislki jxi-stajevodja Peter Brarid-staetter nekega potepuha Franca Lam-prehta, doma iz Buhštajna, v Celovec, ker je leta v celovški okolici marsikaj vzel seboj, kar ni bilo njegovo. Lam-prehtu se je naenkrat zazdelo, da bi bilo boljše v prostosti vživati življenje, kakor pa jesti ričet pri celovškem sodišču, in skočil je čez plot ob cesti. Orožnik skoči za njim, a tat je imel več vaje ter je srečno ušel, dočim se je orožnik zlomil nogo. Tat je izginil, o-rožnika pa so peljali v bolnišnico. Izginil je v Špitalu na Zgornjem Koroškem skladiščni uradnik južne železnice, neki Novakovič. Na Silvestrov dan je šel v pisarno, pa se ni vee vrnil domov. Plačo je dvignil. Zapustil je ženo brez sredstev. Poizvedovali so za njim, pa ga niso našli. Na pokopališču se je obesil v Celovcu gostilničar Josip Koper. Vzrok samomora ni znan. Po neprevidnosti je nstrelil v Pod- gorjanah na Koroškem gospodar Šer-vieelj svojega hlapca Markiča. Šervi-eelj je sredi sobe nategoval nabito puško, hlapec je pa pri mizi jedel, kar se sproži puška in strel zadene Markiča v vrat. da je v par urah izdihnil. Velika družina. V Lesanah na Koroškem živi družina, ki obstoji iz 66 oseb: starih dveh, 10 njunih otrok, 49 unukov in 5 praunukov. Stara dva pa pričakujeta še sama svojih otrok. V vodo je skočil in se ustrelil v Steinfeldu na Koroškem ondotni ob-činski tajnik, ker je poneveril občin-sk'-ga denarja 800 K in so prišli na sled slepariji. Pod železniške vozove je padel v Podklošt-n neki 221etni delavec in na-' » kmnln umrl. Isti dan bi moral biti s'alno nameščen. BALKANSKE NOVICE. Civilni pogreb v Belgradu. Na pravoslavni Božič so pokopali v Belgradu nekega srbskega socijalista brez cerkvene asistence. To je prvi slučaj, ki se je zgodil v Belgradu. Mesto križa so nosili pred krsto dve rdeči zastavi. Pokojnik je na smrtni postelji izrečno prepovedal, da bi se ga cerkveno pokopalo. Pogreba so se udeležili vsi bel-gradski socijalisti. Razžaljen sultan. Pred kratkim je bila v Belgradu zanimiva obravnava. Kot zastopnik turškega sultana je namreč tožil turški poslanik Feti-paša urednika v Belgradu izhajajoče "Albanije" Svetozarja Živkoviča radi razžaljenja časti. Francija o MacedonijL Pariz, 11. jan. Danes se je v parlamentu razdelila rumena knjiga o Macedoniji. Knjiga obsega dobo od 26. marca 1903 do 23. uee. 1905 ter opisuje izvrševanje reform, kakor sta jih določili Avstro-Ogrska in Rusija v svojem programu v Muerzstegu. V knjigi se opetovano I>oudarja, da ima Francija trdno voljo, krepko podpirati akcijo Avstro-Ogrske in Rusije. Nadalje omogoča knjiga pregled, kako se je pobijal turški odpor proti finančni kontroli, kako je polagoma vseh pet prizadetih velesil pritrdilo zvišanju carine, kakor je to zahteval sultan, končno pa tudi z zadovoljstvom konštatuje, kako so velesile omehčale sultana, ker so prišle demonstrirat z brodovjem. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 11. jan. Delegati srbskih vstašev, med njimi izdajalca "Avtonomne Macedoni-je" Taškovič in Gerdiškovič so prišli v Sofijo ter imeli posvetovanje z voditelji bolgarskih vstašev glede skupnega postopanja v Macedoniji. — Carigrad, 11. jan. Finančno ministerstvo razpisuje pri novoustanovljeni finančnik omisiji za tri macedonske vilajete službe treh finančnih nadzornikov. Prosilci morajo biti turški podaniki, zmožni turškega in francoskega jezika ter morajo dobro poznati turško finančno upravo. Taka bo tedaj finančna kontrola evropskih velesil. Turška vlada je pozvala ekumenski patriar-hat, naj odpokliče svoje metropolite iz Macedonije, češ, da imajo zveze z grškimi vstši. RAZNOTEROSTI. 10.000 ponarejenih 20kronskih bankovcev kroži v okolici Kološvara na Ogrskem. Dota španske infantinje Marije Terezije. Sestra španskega kralja, infan-tinja Marija Terezija, prinese svojemu možu, princu Ferdinandu Bavarskemu, v ime dote C milijonov frankov razuu pohištva in dragocenosti, ki so vredne tudi tri milijone. Kočijaž — milijonar. Iz St. Hipo-Iita je odpotoval 1. 1848 v Ameriko neki Josip Schuster. Bil je kočijaž. Ko je umrl, je zapustil 4 milijone a dedičev ni imel. Doslej še niso mogli dognati, kje so njegovi sorodniki. Nesrečen slučaj. V Belgradu je pal glavnemu blagajniku uprave monopa-la Vlajku Saviču iz žepa samokres tako nesrečno, da se je sprožil in ga je zadela krogla v prsi. Bil je takoj mrtev. Očetu oko izkopal. V Miškolcu je izkopal agent Val. Illes v nekem prepiru svojemu očetu oko. Policija je komaj zabranila, da ni ljudstvo zločinca linčalo. Hčeri turškega ministra sta pobegli V Belgrad sta dospeli hčeri generalnega tajnika, turškega zunanjega ministra Din paše, ki sta pobegnili od svojega očeta. Belgrajski turški poslanik jih je izkušal pregovoriti, da bi se povrnili, a zaman. Spremlja ju en Nemec in ena Nemka. Velike tatvine orožja v Srbiji "Štampa" piše, da je pokradeno v državni tovarni za orožje v Kragujev-cu mnogo vojnega orožja. Tatvina je baje storjena v spo razumljen ju z ravnateljem tovarne. Pokradene puške so prodane Albancem. Ravnatelj tovarne in izdelovatelji pušk so odvedeni v za-por. ^ Sušenje južne Afrike. "Meteorolo-gisclie Zeitschrift" priobčuje pismo nekega misijonarja iz južne Afrike. V tem pismu se opisuje, kako gine voda po južni Afriki in kako se suše polagoma viri. Pred dvanajstimi leti je bilo toliko pšenice, da ni imela nobene cene, zdaj pa se mora vsa uvažati. — Po opažanjih bi se mogla tekom Časa izsušiti vsa Afrika. Strahoma se pričakuje bodočnost, ker primanjkuje tekom 14 let vedno več in več vode. Morska voda — kot zdravilo. Monako vski zdravniški list piše, da rabita dva francoska zdravnika morsko vodo kot zelo uspešen lek. Posebno dobro služi proti epilepsiji in parali-tičnim duševnim slabostim v obče. Morsko vodo brizgajo pod kožo in krepijo s tem bolnikov organizem. Nenavadna obravnava se je vršila pred nekim londonskim sodiščem. Sodili so moža, ki se je dal povoziti od vlaka zato. da bi dobil od železnice odškodnino. Počakal je namreč na progi vlaka, ki mu je odtrgal obe nogi in potem je klical na pomoč in sam ukazoval, kako je treba ustaviti kri. Komaj je ozdravel, je že zahteval odškodnino: a stvar se je zdela sumljiva in zato je bila vložena od železniške strani tožba. Mož železnih žil — tako ga nazivljajo angleški, listi — je izgubil noge, pravdo in sodnijske stroške. V Rusiji je izšla statistika narodnosti, ki jih je 110. Slovani štejejo 73% prebivalstva. Slovencev, Hrvatov in Srbov je v Rusiji 1815. Škof v tirolski šoli. Med kroetskim ljudstvom na Tirolskem je običaj, da se brez razlike starosti in stanu med seboj tikajo. Ko se je nekemu vaškemu učitelju naznanilo, da pride škof v šolo, si je učitelj veliko prizadeval, da nauči otroke, da ne smejo škofa tikati, temuč vikati z nagovorom "presvetli". Škof pride ter začne izpraše-vati otroke iz krščanskega nauka. Nekega učenca vpraša: "Povej mi, kako se glasi sedma božja zapoved t" Deček je zinil, pa brž prvo besedo požrl, potem pa rekel: '* Presvetli naj ne kradejo.'' -- 1 Kje je FRAN ZAJEC, star 29 let, rodom iz Ljubljane in bivši topniear-ski narednik (Feldwebel) t Iz Ljubljane je odpotoval menda v Ameriko zaeet&om oktobra leta 1905 Ker bi njegova mati rada zvedela, kje se red a j nahaja, prosimo cenj. rojake vljudno, da bi izvolili naznaniti njegov sedanji naslov uredništvu "Glasa Naroda". '23-1—7-2) POZOR SLOVENCI IN HRVATL Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SA1LOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišča. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske Črte po izvirnih cenah- Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezr sem z banko Frank Sakser v New Torka. Svoji k svojim! Z velespoštovanjem JOSIP KOMPARH, Kadilci! 5 funtov 8tarokranjskega tobaka za pipo ali 3 funte bosanskega avstrijskega in turškega tobaka za cigarete velja pri nas le $3. Poleg tega zamo-rete dobiti še zastonj ZLATO URO in VERIŽICO vredno $20, ktero dajemo onim, Iki naš tobak priporočajo. Ako naročite takoj, dobite s tobakom lepo pipo iz najboljšega francoskega lesa. Pišite, dokler je čas, na: Slavic Tobacco Co., 237 E. 78t.h St., New York. Kje je PETER FLIS ? Doma je iz Sto-ba št. 56 pri Domžalah. V Ameriki biva že 4 leta, a skoraj 3 leta ni nič pisal svejej ženi Mariji rojeni Me jač. Njegova žena ne ve, je-Ii živ ali mrtev. Ker je v Ameriki obilo Domžaleev, so naprošeni skrbni ženi najznaniti, 'kako je z njenim možem. (27-30—1) POZOR, ROJAKI t Ogibajte ee Frančiške Strumbel, doma is Iga pri Ljubi jam. Dotičnica je bivšim tukaj v Eveledm in je svojega aroieaet grdo opeharila ali prevarala m pobegnila dalja. Mends, biva sedaj v Barbertonu, Ohio. Andrej Klan, P. O. Box 3M, Eveleth, Minn. (90 jsctr 06) Anfl Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih jezikih. Priporočim se za cbilni obisk. 11 w. -W-W. w i" jmjm w ■mr« i ElBSlllBBilBfeWiBcriaBisgng t-is. ~ Enatrgfep- >._____ NI ČLOVEKA. KATERI NE BI BIL ŠE ČITAL Y ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI 0» WT DI O VELIKEM ZNANJJJ IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO YSAK0 BOLEZEN IN YSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi 011 popolnoma in temeljito no poznal. ker je ta slavni profecsor edini zdravnik, kateri je napisal to prekoristno Knjigo ..Zdravje", s katero * Knjiga: ZDRAVJE. 7atnrQI I ^Ojaki Sloyenci, mi Vam priporočamo, da se, ako ste ne-LdlUldJ 1 močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. 1., k< r Vam on eoini garantira, da Vas v najkrajšeiP *asu popolnoma ozdravi, bodi si katen-koli notranje ali zunanje telesne bolezni, kakor tudi vsake : Tajne spolne bolezni mošk» in ženske. Ozdravljen. Reuma- Ozdravljena glavobola, Ozdravile tkašija, Ozdravljen: živčne bo-tizuia in kronično *>©lega toka m bolezni slabine in jetike nATWAW*«!* nAtlolrill bolezni želodca. E belega toka m bolezni notraitfih ženskib organov. lezni,pokvarjene krvi in izpadanja las. / Marko Lepetichf Olga, La. Jolin Krnae, Box 14 Connorville, O. I ? i i F 1 p, d Alojzi a Slama, Janez Zabukovec, Clarkson, Nebr. Box 86 Butle, Mont. Poleg teh ijnamo na razpolago 5e na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pouinajkanja prostora, ne moramo tu priobčiti. Pnioli T I*re(lno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, nUjdm I pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za poštnino, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano Vašo bolezen in nje uzroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. V VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opiSite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse in glavne znake in to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov: r I n 53 s i Dr. E. C. COLLINS I ' »lEniCAL INSTITUTE, I 140 West 34th Street,, - NEW YORK, N. V. ^ Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja, j Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. i J«MitrsuragajB -MJi -Ei^i ^Lgreaa a aLa sUreLa sLsi gib) -sla ^ xi^n -=.':=r-tl5 ^ rL^ dLn TLLvdJn ^l^TiLa tla ^ -j-r^' ■p IT VABILO NA NAROCBO! Staro leto je minolo, prosimo vse one gg. naročnike, kterim je naročnina potekla, da jo hlagovole kmalo poravnati. "GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, velja sa četrt leto 75 centov ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej. "GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno sknšamo zadovoljiti naše cenj. naročnike; vsem pa nikakor ne moremo vstreči. Ako dobimo vedno več podpore, se bode list še razširil, ker vedno "naprej" je naše geslo. Upravništvo "Glasa Naroda". Comoagnie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.j NAZNANILO. Izmed velikega števila Slovensko-amerikanskih Koledarjev za leto 1906 imam le še nekaj iztisov v zalogi. Ako ga toraj kdo želi, naj ga kmalo naroči, dokler zaloga ne poide, ker ga pozneje ne bode mogoče več dobiti. Ivan Go liže (saloon), P. 0. Box 105, Ely, Mii.n. (31 jan) OPOMIN. Vse one, ikteri ani kaj dolgujejo v gotovem denarju, prosim, da v kratkem poravnajo svoj dolg; drugače jih bodem s polnim imenom in rojstnim krajem naznanil po časnikih. H. Mfahitreh. (12-31—1) Loleta, Pa. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 50 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 6u do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo ved. galon s posodo veu. Manj nego IO galon naj iS nihče ne naroča, ker man je ko-ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na« ročnftci dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem ^ Nik. Radovich, ^ 594 Vermont St, Sim Francisco, CaL ■k - * z.Ljlv-ene denarje je naj. i ' sigurno demv ! Iffcnll poslati in to ti preskrbi r Saksj i', zc9 r«?n^«ch Street V C' 5. ► DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI F» A. RINI KI SO : "La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 25, „ 25,«HlO ,, ,, "La Touraine" „ „ „ ...................10,000 „ 12,000 „ "L'Aquitaine" ,, „ „ ...................10,»KK> ,, ltl,(»00 ,, „ "La Bretagne"P?...............................8,000 „ 9,000 "LaChampagm ..............................8,000 „ 9,000 „ „ "La Gascogne".................................8,000 „ «J,000 „ „ Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. . Parniki od plujejo od sedaj naprej vedno ob četrttih ob 10. pri dopolndne iz pristanišča št. 42 North Hirer, ob Morton St, N. 1. •LA TOURAINE La Gascogne •LA SAVOIE La Bretagne •LA TOURAINE Parniki M 1. febr. 1906. La Gascogne 8. febr. 190* *LA LORRAINE 15. febr. 1906. La Breta^e 22. febr. 1906. *LA SAVOIE 1. marca 1906. »la TOURAINE zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Kozminski, generalni agent za zapad, __"71 Dearborn St.. Chicago, 111, 8. marca 1906. 15. marca 1906. 22. marca 1906. 29. marca 1906. 5. aprila 1906. zahvalnic dobivamo vsaki dnn. ktere priobčil jem o po časopisih. Zahvalniee dobivamo od onih, ki so si pri nas naročili najlepši spominek iz Amerike. ker so se prepričali, da pri nobenem urarju v eelej Ameriki ne morejo dohiti takih rečij niti za deset dolarjev, kakor na primer : Ura s 15 kameni, dobro idoča in trdo pozlačena s 3 pokrovi in za katero pismeno jamčimo 15 let. Zraven v tejra lino pozlačena verižica in prstan z lepim kauienom poljubne veličine. Yse to stai»e pri nas samo 4 dolarje. Rojaki, ki še nimate take ure naročite si 0110 takoj pri nas, ker se Yam tako lepa prilika ne bode v Vašem življenju nikdar več ponudila. Pri naročilu]>ošljite vpisnin en dolar, a drugo plačate na ekspresu Denar se vrne, kdor ui z blagom zadovoljen. >*aš naslov je: NEW YORK WATCHCCOMPANY, 447 E- H T tli Street, New York. 9 Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 * THE STANDARD,BREWING GO. izde'uje najboljšo vrsto pivs. 137 Train St, Cleveltu id, O. j -i -■• jŠ&aEk• .v..-- v*-. ;. •.. - f: St1 ■ &ŽB iišči -ri;.. ■ ik -tSL . -■ - m i V Zali. (Nadaljevanje.) Miha je vlačil in vlačil. Nevlekel je dva velikanska kupa, da hi bili ž njima lehko zapalili dva mogočna kre- \ tt-m se je bližalo solnce zahodu. Ozračje je bilo jasno, in skoraj pred na; i je kipel proti nebu okrogli Hlepi-', in beli sneg mu je |>okrival še široko glavo. Za njim je gledal izza Sta-ii'.'a vrha železniški Kakitovec, za tem jia uebežki Triglav s snežnobelimi goli . ami. Bolj na desno stran pa so za;>irale obzorje sive Kamniške plani* i. . n stari Grintavec, v čigar znožju >o tedaj tudi že peli petelini, je stra-. il nad njimi in tiščal svojo glavo visoko v oblake. Z gospodom Andrejem sva sedela na mehkem mahu in srebala slab čaj, ki I a: a ga je skuhal žalostni Miha ob rralem ognju. Srebala sva čaj in za-i!' oljno zrla v krajino. Tam pod Ble-p>šern pod globokim Karloveem se je že mračilo; senee so se raztezale iz doline v dolino, od jarka do jarka, objema '<><"• selo za selom, dokler se niso pritihotapile tudi do naše Zale in nje trm škili sosedov. Tn skoraj tedaj se je n' Mala tatu na Žirovskem vrhu črna li~a izmed smrečja. In v večernatem o':/- zraku, plul proti Zali bliže in bliže II se konečno spustil v borovje na Za i. malone tako blizu, da smo čuli hi išč in plnpot. ko je sedel na drevo. "Ta je nas!" vzklikne Tlnče. 'Skoraj vem, na kteri borovec je padel. Od i 1 ovca do borovca, in pod njim ste, t; po.1 Andrej, da ne veste, kdaj >te tja prišli!" "('e hode le pel,1' odgovori gospod Andrej. "Že poznam nebo! Tako jutro bode, da bodo peli vsi!" zatrdi Tinče. ''Ali >«'!nj morava v Jcruačem v go^i, da fMi-luŠava, koliko jih priropota ta ve-j m koliko se jih oglaša." Jcrnač in Titu- nato odideta. Miha zadali ogenj na dveh mestih; na sredi pripravi ležišče, tako tla je ležečega prijetno grelo od leve in desne strani. Miha je kuril in kitrih Visoko je plapolal plamen, in ker ni bilo sape in ker je bilo lesovje suho. naju dim ni nadlegoval. Vedno sva še z gospodom Andrejem zrla podse v krajino, izei-lnajočo v večernem mraku. Na nebu se je utriujala zvezda za zvezdo, in ve-< -miea je migljala, kakor bi le nerada gledala skozi nebeško okno v globino, kiev se sveti mala iskra, naša zemlja. Ze so zaspale ptiee po vejah, in že je tu'ntam za vriskala sova v gošči! Mraz ni bilo, in z gospodom Andrejem sva gojila najboljše upe za jutri. '/.pregovoril sem: "Vidite, gospod Ai- Irej, to je krasen večer, in Zala je ■/■••.• ita v vso svojo čarobo. Da bi človek v-nj živel tristo ali štiristo let, j^otem b* v saj vedel, kako se svet izpreminja! Koliko je dvesto let? Kaplja v morje, in še ne! Tn vendar, koliko izpremem-be! Kakšna je bila Zala tedaj, in kje so drevesa, ki so jo senčila tiste dni! In kje šele so smrtna bitja, ki so takrat dihala božji zrak, kakor ga dihamo mi dandanes! Čutila so tiste bolesti, tiste skrbi, in njim je bila ljubezen takisto pogubna kakor nam, kakor meni, ki me v tristo letih niti toliko ne bode, da bi si otroče z mojim pepelom napolnilo malo svoje peri-šče!'' "Radovedni ste", odgovori kaplan Andrej, ''kako je bilo v Zali pred tristo ali dvesto leti! Kdo naj bi to vedel ! Nekaj vem, ali vsega tako ne ve nihče. Kdo bi spal sedaj ? Zatopiva se v minulost in oglejva si Zalo, kakšna je bila tedaj, ko so še dihali oni po zemlji, ki njih ostanki sedaj ne napolnijo otroškega perišča! Vas je li*vo-lja poslušati mojo resnično in pravično jMivest?" "Pripovedujte, bratec Andrej!" '4 Poslušajte torej !'* T. Kaplan gospod Andrej pripoveduje: Tako čitam v starih listinah. Od tistih dob je minilo dvesto let. Morda nekaj več, morda nekaj manj. Bilo je takrat, ko je škof Hren — slava njegovemu spominu! — zatiral krivover-ce v deželi in izganjal iz nje luteran-ske predikante. Luteranstvo je iztrebil — čast bodi zato Mariji devici in sv. Jožefu! — in le kje, v skritem ]x>gorju, je tičal še prikrit antipapist, ki je skrivoma prebiral sveto biblijo in še bolj skrivoma zabavljal na pa-piste in druge take služabnike peklenskega zmaja! V tistih dobah je bilo torej. Kako se je od takrat izpremenila naša Zala! Kjer gledaš sedaj gole bregove, ondi je rastlo tiste dni visoko hrastovje, in črni gozd se je razprostiral tja do Ži- rov in na drugi strani tja do ponižnih Lučin, ki tiče še dandanes kakor bel cvet sredi zelenih senožet. Po teh gozdih so se jesenskega dne — govorim o časih, ki so bili pred dvesto leti — zvijali glasovi zavitega lovskega rogu. Vmes se je oglašalo razvnetih lovskih psov lajanje, da je odmevalo zT®a v breg. In živahne je in iivahneje so lajali psi, trepetajoč po gorkih sledovih zverjadi, ravnokar pregnane z ležišča. Iz jarka v jarek se je gnala razljučena tolpa. In lomilo se je vejevje, kjer si je plašna zver i-skala izhoda iz gošče, ki je spala v njej. Za njo pa so se togotili resasti psi, in lovski rog se je oglašal. Bila je prijetna, srce ogrevajoča gonja! Na lov je bil prišel mladi brizinski kanonik ccmes Amandus. V tisti dobi je čul brizinski nemški škof, ki si je množil svoje bogastvo iz ubogih slovenskih pokrajin — Nemca vedno išče sreča, sosebno če je škof svete matere katoliške Cerkve! —: da se mu na loški graščini ne gospodari tako, kakor bi se moralo gospodariti. Upravičeno se mu je tožilo, da se preveč izdaja in premalo pridobiva. Kot nekaj poseb» nega pa se je opažalo, da oskrbnik in njega pisarji dobro žive in da se bogate ne samo od leta do leta, temue od dne do dne. Škofova denarnica v nemških Brizinali pa je potrebovala pene-za, kar se časih pripeti še dandanes. Ali loški pisarji so vzdihovali, da nimajo niti beneških cekinov, niti nemških vinarjev, tako da ne morejo dati ničesar. V tej stiski si visoki gospod in škof ni vedel pomagati drugače, nego da je odposlal posebnega komisarja, svojega stričnika Amanda, mladega kanonika brizinske cerkve, da bi prerešetal omenjeno gnilo gospodarstvo ter preiskal in odpravil, kar je nezdravega in nepoštenega. Kanonik I je imel komaj nekaj nad trideset let. j Ker je bil porojen grof in stričnik j presvetlega škofa, se ne čudimo, da je Hide bolečine v prsih. Posledica prehlajen ja se ne more spremeniti v nevarno bolezen miti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne z Dr. R1CMTERJEVIM SidroPainExpellerjem Dr. Goldstein, 134 I Jaka Ti parniki so napravljeni po liajnovojšem kroja in zelo pnkladn sa tretji razred, JEDILA ao dobra in potnikom trikrat na dan pr poetrtžena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentfe fa The Cunard Steamship Co., Ltd, 89 Broadntf, New York. 126 3tatc St., Boston 67 Deaf born st«9 Chicago --BMCHA PODBBŽMCA- CLEVELAND, O. 1752 St. Clair Street. Lastnik: Frank Sakaer, 109 Greenwich St., New York. Vodja: Anton Bobek. ....prodaja.... parobrodne list Ice za razne pre"-.*omorskc črte po izvirnih cenah. ... Posuja.... denarje v staro domovino najcencjc in najhitreje. ( Alojzij Cešarek 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, (Šifkarto) za razne prekomorske črte. V zalog; ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig. p NAZNANILO. | bil kanonik pri brizinski stolici, dasi , Slov€nsko ^^ ^ družtvo sv Še m dopolnil dvaintridesetega leta. = Barbare Št. 4 J. S. K. Jednote v Fede-J Pol leta je že živel kanonik Aman- .ralu, Pa., je sklenilo na svojem glav-dus na loškem gradu in se sosebno ; nem zborovanju dne 4. grudna 1905 marl jivo trudil za blaginjo svojega znižati vstopnino za prihodnje tri me-j strica in škofa. Oskrbnik in pisarji so i sece, pričeto s L januarjem 1906, in! se tresli pred mladim gospodom in se brezuspešno napenjali, da bi mu prikrili to ali ono. Vsak bor je moral na dan, in računi in knjige, vse se je preiskalo in pregledalo do pičice, tako da je oskrbnik s svojimi pisarji neprestano živel v vicah. Sicer pa je strogi kanonik, obkoljen z bleskom in veljavo visokega strica, krotil tudi samega sebe ter bil kmetu in meščanu lep zgled boiraboječe pobožnosti. Zahajal je med ljudstvo in se prav kmalu priučil je-'/iku. da je ialahka govoril 2 najpreprostejšim vašcanom ter na svoje uho poslušal pritožbe ubogih tlaeanov pro-li oskrbniku in biriču. Ni si privoščil posvetnega veselja. Samo tuintam je zahajal na lov z grajskimi hlapci ter preganjal v pogorju brhke srne in hi-tronožne zajce. Tako je bil prišel tistega dne tudi v Zalo. Hlapce s psi je poslal v dolino, sam pa je ostal pod vrhom na mestu, kamor je rad pribežala divjačina, če so jo gonili psi. Tukaj se je naslonil ob debelo jelko in čakal trenutka, da bi se pričela gonja v dolu. Tik njega je ležal na tleh star slu^a, ki je nosil svojejra gospoda težko puško. Lep človek je bil ta kanonik! Imel je dolge lase, ki so se mu v kodrih u-sipali na rame. Bili so to rumeni germanski lasje, ki so se krasno ujemali z modrim očesom pod visokim čelom, lideča ustna so mu obsenčevale brčice, v ktere se je skoraj moralo zaljubiti vsako žensko srce. In to tembolj, ker je kanonik Amandus vsako jutro te svoje brčice Bog- ve s kakšnim mazilom počrni 1, da so prijetno kontrasti-rale z rumenimi kodri okrog zdravega obraza. Ali na tem obrazu je tičalo precej aristokratske oŠabnosti, ki je tiste dni še bolj evetela nego dandanes. Tičala je v vsaki Črti in Črtici tega obraza, in vsaka črta in črtica je takorekoč oznanjala sama zase, kako je bil ta mladenič prepričan, da mu mitra ne odide in da bode prej ali slej pozvan zasesti stol brizinske škofije. Tedaj mladi kanonik še ni slutil, da bodeš ravno ti, stara Zala. uničila vse visokoleteče upe njegove! In vendar se je zgodilo tako, in nikdar se mu ni zasvetila zlata mitra na zlatih kadrih! Ze se je prijemala nevolja; hlapci pod n j iin mu predolgo niso spodili ničesar. "Pa že zopet leže kje za grmom!" se je za togo t ol sam v sebi; "da ni človek z bičem za njimi, pa grede spe, te lene zverine!" Po stezi mimo je prišel tedaj mlad ogljar. Kopo je kuhal v šumi in sedaj je lezel v samotno svojo kočo. "Kaj laziš tod?" zakriči kanonik, "in mi odganjaš žival, ki hoče proti meni f " * * Ker ti gleda izpod obleke stari križec", odgovori črnega gozda črni mož, "bi vprašal tem laže, čemu laziš ti po tem logu? Tod preklinja ogljar, in vprašam te, kje hečeš ti darovati svojo mašo v tej pustinji? Res pravi Kristus, kdor se z mečem peča, naj od meča pogine. Ali uboga žival se ne peča z mečem, pa ti vendar prihajaš z orožjem nanjo! Ali je tako zapisano v Pismu? Služabniki Gospodovi so sedaj sluge Belcebubovi, in žalostni so časi, v kterih živimo!" Preden mu more kanonik Amandus odgovoriti, zavije ogljar okrog holma. Strmeč izpregovori kanonik svojemu slugi: "Ali si čul, kako je govoril ta umazanec? Da je nosil črno haljo, bi menil, da se slini okrog tebe nemški predikant. sicer plačajo mladeniči od 16. do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, od 35. do 45. leta samo $'2.50 pristopnine. Rojaki v Federals, Pa., in okoliri, poslužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, id taJko tudi mladeniči, pristopite k dru žtvn, ker to je vsakemu v korist. Družtvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan KržiŠ niku v Federalu. Ivan Ouzel j, L tajnik. P. O. Box 21. (v d 1 feb 06) Burdine, Pa, NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj iepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST. To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kami Pogovorite se z menoj labko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa 'Pnone. ObČevalni iazik: slovensko, hrvatsko, slovaško ali nemško. Za mnogobrojen obisk se cen j. ru jakom toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne. (15-1—16-7 06, pom, sred, pet) AUSTRO-AMEMCAN Lil Regularni potni parnlki "GERTVM odpluje jan "QEOROlA">li>luj« 3. feb. "FRANCESCA" o«lp uje 15 fe\ voaljo med New Vorkom, Trstom in Reki. x»ajpripravurjKt»* in rfjeenejša parooroona črta v LjaSlJano m sploh ua Siovei sko. Železnica velja do Ljub jI Ijane le SO centov. Poti iki dospo isti dan na parnik, v ko od doma gredo ' trlczniiit: ctre »» ErUtree tv zelo riilc ta v;c $ti*j i. ■T Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik! i Edina slovenska linijska brivnica ktero priporočam Slovencem in ELr vato m. V brivnicd bo vedno trije briv c L Roiaki, toraj "«voji k ^ojim'M JOHN KRALJ, 1772 St Clair St, Clevelav^ Oblo (13-6—134) tor ftet aofcj * Domače oodietie. IVsak Slovenec ali Hrvat pij* 3 naj v korist svojega zdravja 1 "Triglav" z Iravilno grenko I vino in * Ban Jelačič gren-f čieo", ktero je vse narejeno iz 1 pristnih zelišč in pravega J vina. Dobi se pri: "Triglav Chemical Works", («68 W. ISth CHICAGO, ILL. m mm ww ww Čast mi je naznaniti slavnemu občinstva v Caicagi, IU.. kakor tudi rojakom po Ž jed. drŽavah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 s. Center Ave., Chicafo, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležaio Atlaa-pivo, izvrstni wiiiikcy. ICajJoija vina in dišeče smodke so pri mefti na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in ijrrcJna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča » Mohor Mladič, * 617 So. Center Ave., Chicago, I1L THE FOREST BIH BREWING CO. Jedina Česko-SI&vjanska Pojdite k najbližnjem vožnje listke via acanta The GreatWabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom "CONTINENTAL T.TMTTED", kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s Continental Limited iz New Yorka. Vozovi s komotno otvarjajočimi se stoli prosti Vstavi se v NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki ▼ Miril, Chicago, St. Louis, If sumu City ta Omaka. Direktna zveza s Tarasom, Merico, Colorado, Laa Angalm, Ban Fradsco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnovnika. Informacije gled6 vožnjfli cen, oskrbljen j a Pullmanovib in turisti-Bkih vagonov dobiti ja pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 337 Broadway. New York, J. E. BARRY, agent za turiste. Škoda, da ni hlapcev tu. 176 Washington St. Bostea, protitrustna pivovarna družba ......: v Clevelandu, O. ======= Tari iz najboljšega amerikauskega sladu in iz importi-ranega češkega hmela iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bo zahteval dru-zega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Prazdrof. Podpirajte le one, ki vas osvobojigejo od trustovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na TTwi^w nasproti Wheatland in Momewood St. • Matej Bečko, kolektor. = < i ^»»■ i ^iiio^ft »i v Pittsburgu, Pa« in okolici Rojakom naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj »edini pooblaščeni zastopnik za vse poslej JAKOB ZABUEOVEG, 9 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa.1 Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do * 8. ure zvečer. , ► Hojakom ga toplo priporočam. r BHV Frank Sakser« ^ ( Oenllc knjig, KATERE 80 DOBITI V ZALOGI FRANK 8AKSER-JA, lOf GREEK* WICH 8TREET, NEW YORK. Nedolžnost, preganjena, 20c. Naš cesar Franc Jožef L, 20c. Navodilo za spiaovanje raznih p i*« te, 80 centov. Nemščina brez učitelja, 40e. Nearečnica, 30e. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Najdenček. 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, L do IV. zezek. po 20e. Naselnikova hče^ 20c. Narodne pripovedke, I. in H. vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Mesko), povwtij 70c. Odkritje Amerike, 40c. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Primož Trubar, (Aškerc), lirična p*- sem, 50c. Podobice svete, razne male 3c. Prst božji ali izgledi, 15c. Poslednji Mohixanec, 20c. Prva nemSka vadnica, 35«. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. ^rl Vrbovčevem Grogi, 20e. --od turškim jarmom, 20c. Princ Evgen, 20e. Prešernove poezij«, broširane, /50«. Pravljice, 20e. ^r^rl nevihto, novela, 20«. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliba, 20c. Pravila dostojnosti, 20e. {Bočni tJ-j^-nemški slovar, broš., 40« Ročni slov.-angležki besednjak, novi, I 30 centov. Rodbina Polaneških, Sienkiewicz, 1-3 | $3.00. •Ribičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20e. Rodbinska sreča, 40e. Repostev, 20e. Roparsko iivljenje, 20e. Razglednice, newyoreke, 3e. narodna noša, 3c. ljubljanske, 3c Robinzon, 50 c. Spisovuik ljubavnih in senitovan^skik j pisem, 30 e. Sanjske knjige, velike, ' Sanjske knjige, male, 15j. Spretna kuharica, »rosirana, SOc. Spretna kuharica, vezana £1.00. Sveta noč, 15c. Skozi širno Indijo, 40c. Slovenski saljivec, L in II. knjiga I vsaka 20e. Stric Tomova koča, 50e. Stanley v Afriki, 20«. ; Srečolovec, 20c. I -'enilja, 15c. Spisje 15c. Stoletna p.atika, 60«. Spominski listi, 25c. Sv. Notbnrga, 20e. Sv. (Jenovefa, 20 c. Sita, mala Rindostanka, 20«. S prestola na morišče, 20cl Stezosledec, 20c. Spisi v ljudskih šolah. 30e. Strelec, 20c. Šaljivi Jaka, I. in IJ. dal, jedns knji ffa, 20c. j Stirl povesti, 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noc, 51 zveako^, $6.50. Tiun Ling, 20e. Vošollna knjižica za vst prilik«, 20«. V gorskem zakotju, 20c. Venček pripovesti, 20c. Vseznalec, mali, 20c. Veliki katekizem, 30c. V delu je rešitev, 30«. Vrtomirov prstan, 20«. Vojska na Turškem, 40«. V zarji mladosti, 25«. Vstajenje, 20«. Veliki Janešičov nemško-slovenski besednjak, vezan $3. Zemljevid Združenih držav, 25«. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 . Kranjske dežele, 20c. Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30«. Z ognjem in mečem. št. 41 do 56, tn skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60«. Zlata vas. 20e. Zgodovinske povesti, (Vrhove«), L, II m., vsak zvezek, 40«. Zgodb« sv. pisma, velika izdaja, SO«. Zirovnik, narodne pesmi s nape vi, L in II., po 60c zvezek Žalost in veselje, 40«. Zeninova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20«. Opomba. Naročilom je pridejati 3«-nar. Knjig« pošiljamo psitmar prosto. - MOLITVENE KNJIGE: Vrtec nebeški, slonokost, $2, slonokost z okraskom $2.50. Jezus in Marija, slonokost $2, slonokost z okraskom $2.50. Ključ nebeških vrat, slonokost $2, slonokost z okraskom $2.50. Dušna paša (umrli škof Baraga), fino vezana $1.75, v rudeči obrezi $1. Mala duhovni zaklad, fino vezane v usnje $1.80. v šagrin-usnje $1.50. Sveta "Ura, fino vezana, sagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, erač, 15«. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, pravljica, 10c. Benetska vedeževalka, 20c. Kurska vojska. 30» i onjcm darovi '20i* Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80. Cvetke, 20c. Orni bratje, 20c. Cerkvica iu. skali, pravljica, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina bo ro graj ska, 30r Cesar M^""1'1']*" L, cen-, rrHuka^ ski, 20c. Cas je zlato, 30«. oetrto berilo za alovensk« tole, 50«. Draga, umorjena srbska kraljica^ 20c Dimnik, sloven^ko-nemški besednjak vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50e. Darinka, 20c. Doma in na tujem. 20«. Dve čudapolni pravljici, 20«. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Predj&mski, 15c. General Laudon, 30c. Grofica berači ca, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15«. George Stefenson, oče železnic, 50c. Gozdovnik, L in II. d«l, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15«. Grundriss der slov. Sprache, prof. Sket, vezano $1.25. Hcdvika, banditova nevesta, 15«. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri račun ar, 40e. Hubad, pripovedke, I., IL in III, del, vsak po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza iWa^ih let, 40c. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25«. Izdajalca domovine, 20«. Jaromil, 20e. Kneipp, domaČi zdravnik, vezan, 50c. Knez Orni Jurij, 20 c. Kako je zginil gozd, 20«. Krvna osveta, 15«. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30« Katan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40«. Lažnjivl kljukec, 20«. Leban, sto beril, 20«. Mali vitoz. I., IL, UL d«L $2^0. Mladi samotar, 15«. Mati Božja s Bled-, 16«. Mali katokisem, 15«. Marija, hči poikova, 10«. Marjetica^ 50«. Mala pesmarica, 30«. Materina žrtev, 60«. Mirko Poitenjskoviž Sk Miklova Zala, 30e. Mrtvi gostač, 20«. May, Ery, 20«. Mlinarjev Janes, 40«. Nezgoda na Palavann, 20«. Narodna biblioteka,