paitl pre|eman: ca
slo icto naprej 26 K — h .«al leta , 13, — , I* trt , , 6 „ 60 , weaec , 2 , 20 ,
•gpravnlitvn prelenu: xa
•(do leto naprej 20 K — h jol leta , 10 , — , <etrt , , 6 , — „
•i* pošiljanje na dom 20 h na meiec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino <d Inaerau spre.iema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitar jeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo
cefrenkovans pisma n» vsprejemajo.
Uredništva je v Semenskih nlicali Št. 2,1., 17,
lihajavsak dan.izvzemS: nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 257.
V Ljubljani, v soboto, 8. novembra 1902.
Letnik XXX.
Slovenska umetnost.
(Nekaj misli izza zadnjega tedna.)
Cerkvena glasba
Profili teden smo preživeli v znamenju umetnosti. V ospredju stoji petindvajsetletnica »Ceoilijinega društva." Cerkvena glasba je v vseh narodib eden najnežnejfiih in najglobokejfiib izrazov narodne omike. Pri Grkih, pri Rimljanih, pri Nemcih, pri Slovanih — povsod vidimo začetke glasbene umetnosti kliti iz templjev in cerkva in umetnost na vrhuncu razvoja se zopet vrača v cerkev. Razlog k temu je ¥ tajnah človeške dušo in v duhu umetnosti same.
Zato smo pozdravljali cerkvene glasbenike v Ljubljani najsrčnejše in le želimo, da bi še v tem duhu čim najkrepkejše napredovali.
UmetncBt pa mora imeti svojo materialno podlago in svoj socialni temelj. Ta je pri nas žal še nepopoln in naloga bodočnosti je, da nam ga ustvari. »Spominska knjižica", ki jo je izdalo jubiiarno društvo, nam našteva imena 144 usposobljencev iz orgljarske šole, in prav je rekel vodja g. Foerster, ko je dejal, da pomeni to ravno toliko ustvarjenih eksistenc A treba je, da se te eksistence tudi zagotovijo in zboljšajo. Iz cerkvenega telesa so vzrasli prvotni zakristani, ki so skrbeli za glasbo in za elementarni pouk mladine. Učiteljski stan so je v teku časa odločil, in ostal je orga-nist, ki Dima preskrbljene eksistence. Treba iskati virov in pripomočkov, da se dvigne ta stan, ki postane lahko imeniten socialen faktor, gmotno in duševno. Pri tem pa dela največje težave liberalizem, ki je ravno na Slovenskem iz ust svojega voditelja proglasil, da je .bogoslužje predrago" in ki ljudstvo odganja od vsake žrtve v cerkveno umetniške namene. Koliko cerkvenih hiš, takozvanih „mežnij", je liberalizem iztrgal iz cerkvenih rok, naredil najprej iz njih šole, potem pa, ko bo nastale šolske palače, jih izpremenil v gostilne! To bi bili danes lahko domovi umetnosti, preprosti sicer, a dali bi streho domačemu za lepoto vnetemu talentu
in njegovi družini. Zdaj pa hočejo liberalci še zadnji za cerkev namenjeni vinar odvrniti, da bi ne prišel v prid »klerikalnim in tercialskim" namenom. Treba bo izruvati ta plevel iz slovenske zemlje, da na novo iz-ovete navdušenost za lepoto in veličaBtnoBt.
»Glasbena Matica".
Izvedeli smo, da se je »Glasbena Matica« obrnila do naših posojilnic, da jej naj pomagajo iz velike stiske, v kateri se nahaja. »Glasbena Matica« sme vsekako prositi. Mi pa bi v tem Blučaju pač mogli seči po orožju, s katerim bijejo po nas naši nasprotniki. Ali niso liberalci ravno teh društev, pri katerih prosi zdaj »Glasbena Matica« pomoči, na najpod lejfii način napadali ? Nobena divja zver v gozdu se tako ne preganja, kakor zasledujejo in obrekujejo Vsak zavod, pri katerem sodeluje kak katoliško-naroden somišljenik. Ali ni voditelj liberalne stranke še celo na Dunaju pred celo državo napadal naša društva, trgal njih snovatelje in voditelje in rotil vlado, da naj tem društvom ne danikake pomoči, ampak da jih naj kot škodljiva preganja ? Ali niBo liberalni zastopniki vsake prilike porabili v to, da diskreditirajo celo v javnih zastopih ravno ta društva, do katerih se sedaj imenovana družba obrača za pomoč? Ali naj prepišemo Ldaj vse tiste podle in sramotilne članke, s katerimi je »Narod« blatil naše zavode?
Mi bi to lahko storili ... A tega se od nas ni treba bati, kajti mi nismo in ne bomo nikdar padli tako nizko, kakor iz vestna liberalna žurnalistišha koterija. Ravno nasprotno: Mi svojim somišljenikom priporočamo, da če ima kdo izmed nas poleg ogromnih bremen, ki jih nosi, še kaj, naj le da za »Glasbeno Matico«. Učiteljsko osobje je izpolnovalo vestno 6vojo dolžnost in društvo samo na sebi je osnovano z najboljšim namenom.
Ampak onim, ki prosijo, bi poklicali v spomin, kako so se oni vedli. Bil je občen zbor pred tremi leti. Takrat se je izdala pa rola: »Klerikalce vun iz ,Glasbene Matice'«!
Sam dr. Tavčar je prifiel k občnemu zboru na čelu svoji telesni straži, katera je iz cele Ljubljane nagnala skupaj liberalne pristaše, da je imela večino in »klerikalce vun vrgla.« Takrat je dr. Tavčar z gorečo smodko v ustih govoril zoper bivše predsedstvo, in »klerikalce« se vrgli vun.
Ti so Sli, in bo niso hoteli biti; mirno so prepustili Bkrb za gospodarstvo oftim, ki so ga tako ponosno vzali ter mirne »klerikalce« odrinili kot neke manj vredno ljudi. Da, mi nismo tega niti najmanj izrabili proti društvu, ampak smo delali vedno lojalno v njegovo korist. Ko so liberalci z blatom ometavali vsa naša društva in celo 7, topovskimi sredstvi jih razdirali, ni prišla iz naših vrst niti najmanja osorna beseda zoper društve, iz katerega so pometali vun naše somišljenike. In tega tudi danes ne storimo.
Vendar pa izjavljamo, da je zdaj v prvi vrsti dolžnost one stranke, ki je usurpirala odbor, da društvu pomaga. — Mi nosimo na Bvojih ramah težko breme stoterih in stoterih društev, breme, katero nam liberalci grene vsak dan z žolčem zavisti in sovraštva. Liberalna stranka pa nima nič socialnih bremen. V prvi vrsti je poklican dr. T a v č a r , da reši »Glasbeno Matico« iz zadrege. Ali je le zato na svetu, da podira, kar mi zidamo? Zdaj naj Tavčar pomaga! Kdo pa nam garantira, da se takoj, ko bi mi društvo rešili, ne oglase zopet oni in reko: »Klerikalce vun!« Mi odločno pozivijemo liberalce, da ie zdaj njihova dolžnost, iz svojega žrtvovati, da društvo rešijo. Zakaj ne bi pomagal n. pr. oni, ki je spravil provizijo od nakupa Kukčeve pivovarne?
»Narod« je že tisočkrat pisal, da je »klerikalna« organizacija »bankerotna«. Kako morejo torej »Narodovci« od nje šo Uaj zahtevati ? Nase posojilnica vedno proglaša kot »nereelne«, češ, da »neprevidno« etalajo z denarjem, in odvrača ljudi od njih. ln slednjič se zna še zgoditi, da bi liberalci ravno s temi podporami agitirali proti našim zavodom, češ: Ljudje glejte ! Vaš denar raz metavajo!
Kakor rečeno: Mi želimo »Glasbeni Matici« izdatne podpore, a njen odbor naj tudi pomisli, kako liberalna stranka otežuje od katoliškonarodne strani vsako akcijo in da liberalci v odboru »Glasbene Matice« b to
prošnjo bijejo same sebe po ustih. * *
*
»Slovensko umetniiko društvo".
Primerila se mu je nesreča. Če bi se bilo v kakem katoliško narodnem društvu kaj takega primerilo, bi nas blatili vse po vrsti in nas na cesti insultirali. Mi pa nimamo navade, da bi onemu, ki ga jo zadel udarec usode, dali še brco povrhu — tako delajo nasprotniki — ampak mu rajši pomagamo, da ostane.
»Slovenskemu umetniškemu društvu« je manjkalo sploh pogojev za razvoj iz enostavnega vzroka, ker so v njem iiberaici uganjali svoj „trick". Kamor prido ta rod, tam zamre vse idealno in poruši se vse, kar bi imelo kaj kali za razvoj. Slovenski mlajši umetniki so mislili, da ti ljudje, kateri tako Btrašno čez »klerikalizem« zabavljajo, v tem svetu nekaj pomenijo. In mi bi slednjič tudi res nič proti temu ne imeli, ako bi morda kak slovenski umetnik delal velikanske kupčije z Malovrhovimi portreti — a prepričati so se morali, da so to le prazne sanje. Liberalci pijejo, upijejo, bijejo — a ne naročajo in ne plačujejo. Najbolj zagrizeni liberalec mora izprevideti, da pri nas umetnike vzdržuje skoro edino le cerkev, in umetnike vleči v liberalizem, se pravi: jemati jim kruh in jih diskreditirati pri onih, ki edini še kaj naročajo.
Liberalizem je slov. umetnikom škodoval prvič s tem, da jih je diskreditiral. Zdaj nam prihajajo pisma, v katerih nam drug za drugim zagotavljajo mlajši umetniki, da niso člani »Slov. umetn. društva«, ali se izgovarjajo, da čo so bili prej, zdaj več niso. Kaže, da bo bodo oprostili polagoma škodljivcev.
Drugič jim škoduje liberalizem s tem, ker jim jč kruh izpred u*t. Č<* bi ne bilo liberalne gonje, bi imeli slovenski umetniki veliko več dela in zaslužka. Zato je pa
LISTEK.
Nadzorstvo.
Popolnoma nov in liberalne pameti dostojen način so si izmislili liberalci, s katerim upajo konečno naš narod prisiliti, da Be jim uda z dušo in telesom Stvar je silno preprosta. Trdijo namreč povsodi, kjer le morejo, javno, da je naš narod neumen. V javnih zastopih in v časopisju čuje so od liberalne strani, prihaja iz liberalnih ust ta trditev. V ponedeljek je zopet glavno liberalno glasilo kričalo, da jo »masa ljudstva pri nas zabita«. Ljudstvo, tako si mislijo liberalni zvitorepci, bode se naposled začelo pred svetom, pred katerim ga pridno spravljati skušajo v glas neumnosti, sramovati, ztpustilo bode katoliško-nar. stranko in s plapolajočimi zastavami prestopilo v vrsto liberalcev. Udalo se bode brezpogojno liberalizmu in zmagoslavja ne bodo konec. Kako vzvišeno, kako krasno bode to, ko bodejo na ta način liberalci rešili naš narod iz »verig klerikalizma«. Ako hočo naš narod, da ga bodejo hvalili liberalci, nazivali ga inteligentnim in prebujenim, mora se torej poliberaliti. Drugače ne pojde. Toda naš
narod liberalno hvale ne mara, samo čudno se mu zdi, kako da morejo imeti liberalci same sebe za prebrisane in inteligentne, ko so vendar sinovi tega naroda in ko vendar verujejo v liberalni nauk o dednem obre-menjenju.
Seveda so liberalci prepričani, da samo duhovščina brani ljud-stvu prestopiti v liberalni tabor. Zato obračajo posebno pozor nost na duhovščino in ji posvečujejo posebno Bkrb. Kar umeti ne morejo liberalci, zakaj se duhovni tako trudijo in ljudstvo poučujejo, ko bi vendar lahko tako lagodno živeli, ako bi poslušali liberalce. V šolo, za katero sed'„j žrtvuje duhoven toliko ur na teden, bi mu ne bilo treba nikoli zahajati, ako bi so po prizadevanju liberalcev odpravil verouk iz nje. Na prižnico bi duhovnu nikoli ne bilo treba, ker prižnice liberalci ne marajo. Nj, in v spovednico hoditi bi ga tudi nobeden pravi liberalec ne silil, ker pravi liberalec žo sedaj o spoved-nici lo od drugih ljudi sliši, sam ne hodi v nje bližino. Liberalcu se mora torej čudno zdeti, zakaj se duhovni trudijo, on bi se na njih mestu gotovo ne.
Najbrže iz golo ljubezni do duhovnov, da bi jim olajšali breme dolžn«*stij, Zahtevajo torej liberalci raznih varnostnih pred
pisov proti delovanju duhovščino Ravnokar je liberalno glasilo, ki jo komaj do konca spravilo ie sebe tiste gostobesedne članke proti veri, od katerih pa, ko so zagledali luč dneva, ni hotelo nič več vedeti, začelo priobČevati strašansko dolg Članek v presledkih, kateremu je nadelo tudi dolg naslov: »Obramba sredstva proti klerika lizmu !«
Spovednico treba posti viti pod posi bno nadzorstvo s tem, da bi postava duhovna primorala, izpovedati pred sodišči »o onih dogodkih v spovednici, kateri ne spadajo k zakramentu spovedi«, nadalje pa naj bi duhoven ne smel, »kadar izvršuje svoj poklic, se baviti z javnimi zadevami«. To so zahteve omenjenega liberalnega članka. Z zadnjo navedenih zahtev prišlo je liberalno glasilo samo a st:b j v hudo nasprotje. V celi vrsti člankov je trdilo, da jo vera lo produkt strahu človeškega, da je bil Kristus* le človek, da torej cerkev ni b žja ustanova. Dosledno bi moralo tedaj trditi da duhovskega poklica sploh ne priznava. Torej tudi duhoven za oai°njeui list nikdar v poklicu biti na more.
Kar se pa tiče spovedi, b; bilo pa za liberalce najbolje, ako bi zahtevali, rta se ustanove od strani državo p' eebrii spovedni
inšpektorji. Spovednice bi se morale razširiti, tako, da bi poleg spovednika sedeti mogel še spovedni inšpektor. Ta bi poslušal spovednika in tistega, ki so spoveduje, in mi bi svetovali, da bi liberalci zahtevali, naj odvezo daje vedno le inšpektor. Za tako nadzorništvo bi kandidatje morali dognati poseben dokaz sposobnosti. Najbolje bi bilo, da bi so tak dokaz dognati zamogol edino le s spričevalom uredništva kakoga liberalnega linta o tem, da je dotičnik užo poročal vanj o dozdevnih dogodkih pri spovedi, ali pa zabavljal čez sv. Allonza Liguori-janskega.
Kako lepo bi so glasil naslov : Gospod spovedni inšpektor. Ustanovitev bi bila tudi zelo jednostavno. Toda dvomimo, ali bi hoteli taki gospodjo inšpektorji po noči sploh, ali pa v kaki poaebno temni noči, kadar sneži, kar le z neba more, in burja tuli, kam 2 ali 3 ure daleč v hribe po nevarnih potih k umirajočemu. Duhoven mora. Dvomimo tudi, da bi hoteli taki gospodjo inšpektorji k bolnikom, kateri imajo nevarne, nalezljive bolezni. Duhoven mora. Posebno, kadar bi razsajale kjo kozo, legar ali enako bolezni, bi taki inšpektorji hitro odlagali svoja dostojanstva. Duhovon tega storiti no more.
Škofje pišejo pastirsko listo. To pa ni
bedast vsak tak umetnik, ki trobi v »Narodov« rog.
»Slov. umetniško društvo« je, kakor se kaže, ob koncu. Ali no bi bilo dobro, ako bi se sloven umetniki združili v novo, boljšo, pametnejšo organi zacijo, v kateri bi mogli so delovati z umetniki tudi prijatelji umetnosti?
Ameriški Slovenci o našem profialkoholnem gibanju.
Zelti priznalno poroča in piše „Nova domovina, katoliški list za slovensko ljudstvo v ameriških združenih državah", o I. slov. protialkoholnem shodu in protialko-holnem gibanju na Slovenskem sploh. Članek je vreden, da ga ponatisnemo.
' „Minuli 17. september postane še morebiti za Slovence v stari domovini pomemben dan. Tedaj se je namreč sešel prvi slovenski protialkoholni shod Ko smo to čitali, smo nehote debelo pogledali, misleč si — ali je to mogoče? Saj je pripomnil ljubljanski ,Slovenec', da je vprašanje, okrog katerega se suče ta boj, obdano s predsodki, kakor s kitajskim zidom. Kdo more reči, da to ni res? Govori Slovencu o ti stvari — smejal se ti bo pomilovalno. In vendar je res, da gine, gine slovenski rod najbolj vsled pijančevanja! Protialkoholni shod ni bil proti vsakemu alkoholu, temveč samo proti njega nezmernemu uživanju, proti njega zlorabi. Najnovejše gibanje na Slovenskem — in začela ga je katoliška stranka — je najblažje delo višjekulturnega pomena. Kdo bo zatrkljal v Ameriki med nami prvo krogljo, da se vglobi isto bogoljubno, nad vse drugo koristno gibanje tudi med nami ? Ne bojte se gibanja, j gostilničarji! Naše trdno prepričanje je, da : pošteni obrti le koristi, ne pa škoduje. Čim ; manj slabih elementov se zbira po pivnicah, | tem manj se jih bodo ogibali dobri ljudje i in tako edino bo postal ameriški ,salun' j pristopen tudi za družine, kar zdaj ni! Saj i nam ni treba ničvrednih podzemskih kletij, i saj je po evropskih deželah na tisoče takih j prostorov, kjer se sme brez škode zbirati staro in mlado, moško in žensko. Boj torej zoper nezmerno uživanje alkohola in take kraje, kjer je nezmernost doma v škodo vživalcu, in pa prodajalcem! Gibanje na Slovenskem se je začelo popolnoma v okviru onega, ki ga vodi šentgallenski škof Egger. Dva stavka v .Slovencu' iz srca radi podpišemo, namreč: Mi imamo v deželi dva sovražnika, močna in nevarna, izmed vseh največja — to sta liberalizem in pijančevanje; in ta boj ne bo brezvspešen, naš boj ima zagotovljeno v bodočnosti sijajno zmago, to bomo videli v nekaterih desetletjih. Da, boj bo trajal desetletja, toda nazadnje bo moral hvaležni narod upognitisvoj tilnik božji resnici in se ustaviti nezmernosti — ali pa mora zginiti z zemeljskega površja kot pri nas v Ameriki toliko indijanskih rodov. Aut, aut — ali se otmete — ali pa poginete v alkoholovi povodnji!
Daje boj začela katoliška stranka,to je najlepše spričevalo njene življenske moči in dokaz, da ima res srce za ljudstvo. Boj zoper liberalizem nima nobenega pomena brez boja zoper alkohol
čiBto nič po všeči liberalcem. Zahtevajo torej posebnih paragrafov, ki bi predpisavali škofom, kaj smejo pisati in kaj ne. Torej tudi za škofe liberalno nadzorstvo, vsak pastirski list moral bi cenzurirati kak liberalec. Potem bi sploh nobeden pastirski list ne zagledal belega dneva. Ko bi gospod nadzornik prišel nadzirat škcfijo, prirediti bi se mu moral seveda lep sprejem. Škof v or-natu z vsem duhovništvom čakal bi liberalnega gospoda. Ko bi sa ta prikazal, zazvonili bi zvonovi, vse duhovniStvo bi se poklonilo, morda bi moralo se celo poklekniti, liberalec pa bi si vihal brke, držal glavo po konci, pušil svojo smodko in ponosno korakal skozi vrste duhovščine, za škofa bi se še zmenil ne. Vsakemu liberalcu mora veselja zaigrati srco, ako si predočuje to krasno podobo.
Ako pa hočejo liberalci sploh zatreti vsako »klerikalno« gibanje, naj zahtevajo, da se postavi za vsakega »klerikalca« nad zornik. Seveda bi za tak posel bili sposobni samo liberalci. Toda dvomimo opravičeno, da bi bilo dosti liberalcev, ako bi se to hotelo uvesti. Najmanje desetkrat več liberalcev bi že moralo biti, kakor jih je, da bi mogel pri nas nadzirati vsakega »klerikalca« liberalec.
— ker vse liberalne sleparije in budalosti se porodijo pri polnih kupicah žganja in pive!
Bog blagoslovi to delo na Kranjskem, Bog nas obvaruj šibe alkohola v Ameriki, kjer so priložnosti tisočkrat večje in močnejše. Fiat, flat!"
Spoznati moramo, da nas to priznanje naših bratov v novi domovini zelo veseli. Saj je le preres, kar pravi imenovani list, da mnogi nimajo za to prepotrebno gibanje drugega kakor le pomilovalen smeh in trdo sodbo, dočim imenuje ameriški poročevalec po vsej pravici naše delo »bogoljubno in nad vse drugo koristno". — Iz tega članka pa razvidimo tudi žalostno dejstvo, da so naši rojaki Slovenci celo v Ameriki, kjer je zibel protialkoholnemu gibanju, udani tej nesrečni razvadi. Tudi mi želimo, da bi se to gibanje tudi med njimi že skoro pričelo. Na noge, možje, ki ste za stvar zavzeti! Škoda vsakega dne, da bi se to nujno delo še dalje odlašalo! Kar se nas tiče, bomo skrbeli, da to vprašanje vkljub vsemtcžkočamne zgine več z dnevnega reda!
Liberalno časopisje — ra*-širjevafelj nenravnosfi.
Omenili smo pred kratkim nekih inse-ratov v ljubljanskem uradnem listu. Dunaj ski I beralni listi so nam pa podali ravno kar dogodbo, katera drastično kaže, kako kugo razširjajo in pospešujejo te vrste inserati.
Na Dunaju je, kakor znano, nastal liberalen konkurenčen organ proti »Neue Freie Presse« z imenom »Die Zeit«. Sotrudnik tega liata, kakor se vidi, dobro poučen o vseh zakulisnih razmerah »naprednega« časopisja, je zdaj staro židinjo speljal na ori ginalen način. Poslal je v »N. Freie Presse« sledeči inserat: »Mtlionar, Italijan, želi spoznati Dunaj v prijetni družbi. Ponudbe, če le mogoče s fotografij, pod „Dunaj, 1902" na inseratno pisarno tega lista vsaj do 10. aprila.«
liti inserat je poslal tudi v drug Židov ski list, v »N. W. Tagblatt«. Ta jo hotel varovati dostojnost in je dodal le eno besedo, da se glasi: »v pošteni prijetni družbi«. »N. Fr. Presse« je pa prinesla inserat tudi brez besedo »pošten«.
Koliko takih inseratov je vsak dan v liberalnih listih! Ta je še izredno dostojen 1 v primeri z drugimi. In kak je bil vspeh? Kmalu je dobil inserent iz upravništva 1 6 7 pisem, v katerih se mu ponujajo dekleta in razne rufinske posredovavke. Razumele so pomen inserata in odgovarjalo nanj odkrito in cinično. Med pismi je bilo tudi eno od neke ženitbene posredovavnice, katera se mu ponuja, da mu preskrbi dame iz višjih krogov. Nekdo mu piše, da mu more postreči s cenikom, v katerem so skorovse dunajske umetnice. Neka »dama« mu ponuja na izbero »boljše dame, ki so seveda na dobrem glasu, izobražene, s i r o t e i n neodvisne«, ter mu jih hoče osebno predstaviti.
»Milijonar« se je oziral le na to poslednje pismo ter si jih je dal predstaviti, seveda ne samemu sebi, ampak svojemu »tajniku«. Neverjetno veliko število »dam« se mu pride predstavit, med njimi p 1 e m -ki n j e , in kar je posredovavka posebno na-glašala, jako izobražena hči neke bivše dvorne dame, vzgojiteljice, umetnice itd. Predstavljajoč se so mu rekle, da že vedo, za kaj se gre. Med temi žrtvami je bila tudi 14letna deklica, o kateri mu njena mati zatrjuje, da je še čisto nepokvarjena. Mati pravi, da mu jo prepusti pod sledečimi pogoji: 10000 gld. mora založiti pri banki, in za čas, ko bo pri njem, skrbeti za njeno toaleto; drugih zahtev ne stavi.
Pri 167. pismu je imel »milijonar« dovolj in je dal vso stvar v list. Vsakdo si lahko misli, koliko število takih nenravnih trgovin posredujejo dan na dan židovska upravništva, ako je na en sam inserat pri šlo toliko ponudb! Ti časopisi zistematično pridijo ljudstvo in so prava vzgojevališča nenravnosti.
Vlada pa ima dolžnost, da poseže tu vmes in prepreči to sramotno rufinatvo. Državno pravdništvo je zaplenilo »Slovenca«, ki je vabil na ljudski tabor v Ljubljani. Zapleni naj rajši uradni list, ki prinaša take inserat e! Cemu ima država nravstveno policijo, ako se po listih javno inscenirajo taki škandali, kakor je ravno popisani ?
Tudi Adler poražen. — Cel Dunaj krščansko-socialen.
Vsi dunajski deželno zborski poslanci pripadajo kršč. sccialcem, to je vspeh včerajšnjega volivnega boja v okraju Favoriten.
Vodja židovske soo. demokracijo v Avstriji, dr. Viktor Adler leži poražen na tleh. Po silno vročem boju je namreč z nekako 40 glasovi veČine prodrl kršč. soo. kandidat P r o h a b k a. Dobil je namreč 6262, dr. Adler pa le 6223 glasov. Pri prvi volitvi je dobil dr. Adler 5730, Prohaska pa 5638 gla sov. Vseh volivcev je v okraju Favoriten 15.278, torej jih včeraj ni ostalo doma niti 3000. — S to zmago so torej kršč. socialci radikalno pometli na Dunaju; niti enega okraja no zastopa poslanec, ki ne bi bil zvest somišljenik vodje dr. Luegerja. Vseh 21 mandatov, ki so bili nedavno temu ab solutna last židovskega liberalizma, je danes v posesti kršč. sooialoev, ti edini so danes gospodarji Dunaje.
51 od 78.
Včeraj so se vršile v nižjeavstrijski mestni skupini tri ožje volitve. V dveh okrajih se je kosal z nasprotnikom krščanski so-cialec; v okraju Favoriten Prohaska, kije podrl dr. Adlerja, v Miatelbacbu pa Froh -n e r, kateremu so nacionalci stavili nasproti svojega Schwsyerja. Včeraj je zmagal Froh-ner, ki je dobil 724, nasprotnik pa 632 glasov. — V Dunajskem Novemmeatu je v ožji volitvi prodrl nacionalec bchvvarz z 955 glasovi proti nemškemu liberalcu, ki je dobil 781 glasov. Le v Korneuburgu še ni odločena zmaga. Tu se bijeta danes krščanski socialec Fetty, ki je dobil pri prvi volitvi 663, ter znani nemški nacionalec Ko-lisko, ki je dobil 646 gissov. Poleg tega je pri prvi volitvi odpadlo še 113 glasovna socialnodemokratičnega kandidata. Krščan sko-sccialna zmaga je torej tudi v tem okraju mogoča. Že danes pa imajo krščanski socialci 51 mandatov, torej ravno 23 več, nego jih jim je dne 29. avgusta prisodila dunajska »Morgenzeitung". Ce tudi danes zmagajo nemški nacionalci, imajo protikrščanske stranke le 27 mandatov, torej še enega manj, nego so jih poprej privoščili krščanskim socialnem. Ce pa še danes podleže nacionalec Kolisko, potem imajo krščanski socialci 52 mandatov ali ravno dvotretjinsko večino.
Politična razprava v poslanski zbornici.
Včeraj so je nadaljevala v zbornici razprava o izjavi ministerskega predsednika Koerberja. Vsebino prvega govornika Bian k i n i j a objavljamo na drugem mestu. Za njim je govoril češki agrarec Prašek. Največje zanimanje pa sta vzbujala bivši minister zastopnik liberalnega veleposestva Baerenreither ter dr. Krama f. Prvi je govoril o velikih nalogah, ki čakajo rešitve : skrajno neugoden proračun, nagodba z Ogrsko in mnoga, važna in nujna soc. vprašanja. Glede jezikovnega vprašanja je dejal Baernreither: Jezikovno vprašanje je važno, a je le del narodnega vprašanja v širSem pomenu besede, ki je v ožji zvezi tudi s pogoji gospodarskega obstanka. Mnogo so vlade v Avstriji grešile, samovoljno se jezikovno vprašanje ne more rešiti. Treba je sporazumljenja mej strankami, a pri vladi poguma in delavnosti. Takojšna rešitev jezikovnega vprašanja je nemogoča, treba je vsaj omejiti ogenj, ki oblizuje drž°vno poslopje. In v ta namen je treba od zgoraj doli pregledati to preporno vprašanje, a ne ozkosrčno presojati razmere. Jasno je, kam je bila naperjena ost Ta odkrita beseda ne bo brez vpliva in posledic.
Dr. K r a m a t je rekel: Vlada nam je obljubila, da reši češko-nemško vprašanje. Tri leta smo čakali. Potrpežljivosti je konec. In sedaj nam predloži svoje »osnovne na črte« dva dni pred sesijo. Skrivala jih je kot tajnost, dobro vedoč, da so le Nemcem v prilog. To je bila sedaj prva napaka, a druga znana izjava dne 16. oktobra. Vlada je pokazala, da sama resno ne misli na rešitev tega vprašanja. Groženj se ne bojimo, a tudi z obstrukoijo ne pretimo, ako nam zgradite zlat most. o katerem je govoril tudi dr. Baerenreither.
Govorili so še Ferri, dr. Schttcker in Romanczuk. V torek nadaljevanje. Koncem včerajšnje seje je zbornica še sprejela Irotov j predlog, naj zbornica v osmih dneh dobi | poročilo o načrtu zakona glede terminske ; kupčije, kakor ga je vsprejela gosposka ' zbornica.
Poslanec Biankini o položaju Jugoslovanov.
V včerajšnji seji povodom razprave o izjavi ministerskega predsednika KSrberja je kot prvi govoril zastopnik primorskih Slovanov, poslanec Biankini. Govornik je opozarjal, da tako majhen odstotek italijanskega prebivalstva v Dalmaciji zahteva italijanski jezik v deželnem zboru in v uradih, vzlic temu, da je avtonomna oblast uvela hrvatski jezik in ga deželni zbor dalmatinski za-htova že dvajset let. Pa ne le v Dalmaoiji, ampak tudi v Trstu se pottkušajo proti Hrvatom in Slovencem ista sredstva, ko 29 000 Slovencem ne dado niti ene ljudske šole in ne umeje namestnik ne hrvatskega ne slovenskega jezika. Take politike, katero goni italijanska irredenta, vlada na bi smela trpeti. Govornik je na vel posamične kričeče slučaje agitacije, kakor jo tira »Lega Nazionale« v Dalmaciji. Tožil je radi neopravičenih konfiskacij hrvatskih no vin, kakor tudi radi tlačenja hrvatskega življa v Dalmaciji Italijanom v prilog ter je pripomnil, da taki čini ne Blužijo v slavo ni novemu namestniku, ni vladi. Govornik je povdarjal, da je italijanski pesnik Gabriele d'Annunzio obljubil zložiti odo, katere prihodek se nakloni irredentistiški »Lega Nazionale«. Potrpežljivost Hrvatov in Slovencev je pri kraju. Treba storiti konec temu abnormalnemu stanju, v katerem je avstrijska vlada zaš^itnica irredente. Vladi je v dolžnost, da stori to tudi z radikalnimi sredstvi, ker sicer Jugoslovani najdejo Bredstva in pota, da rešijo svojo narodnost
llumunski kralj
poda v kratkem roko bolgarskemu knezu Ferdinandu na bolgarskih tleh. Tega dogodka se vesele ruski listi, ki pišejo, da s tem korakom poda rumunski kralj najlepši dokaz, da politika Rutnunije ni nasprotna Slovanom na Balkanu in da ni orodje v rokah nemške politike. Bolgarski narod sprejme gotovo z veseljem kralja Rumunije, ki se je junaško boril pri Plevni za svobodo Bolgarije.
ltazpor mej Kalifornijo in Mek-siko poravnan.
Poročali smo že o nesporazumljenju med vlado ameriških zveznih držav in mek-sikansko vlado glede takozvanega »nabožnega fonda«, ki ga je pred par sto leti ustanovila španska vlada na korist kalifornijskim misijonom. Tedaj je bila Kalifornija španska last, pozneje je ostala Meksiki po bojih za neodvisnost, in po meksikansko - ameriški vojski je pa prešla Kalifornija v last Zveznim državam. Nadškof v San Francisco je dobil v roke upravo tega fonda, toda meksikanska vlada Be ni nič zmenila, da bi plačevala obresti. Stvar je predložila ameriška vlada razsodišču v Hagu po posredovanju nadškofa Riordana in sodišče je odločilo na korist cerkve v Kaliforniji. Meksika mora tedaj plačati vse dosedanje dolgove, več kot milijon dolarjev in pa še vsako leto nad 43 tisoč dolarjev obresti. S temi pripomočki Be bo katoliška cerkev v Kaliforniji lahko krepko razcvitala in ukrepila. Znamenito pri ti stvari je to, da v osobju razsodišča ni bilo ne enega katoličana. Sestojalo je namreč iz štirih sodnikov: de Martens je pravoslaven Rus, Fry je angleški protestant, Asser je Žid, Loman pa holandski protestant.
Iz brzojavk.
;>kofovske konference, ki se prično prihodnji torek, se bodo pečale z zelo važnimi šolskimi in mnogimi cerkvenimi vprašanji, posebno pa z ustanovitvijo univerze v Solnogradu. — „M o r s k o o k o". Vkljub znani razsodbi mejnarodnega razsodišča v Gradcu se ponavljajo nemiri na gališko-ogrski meji. Predvčerajnjim je 14 ljudi kneza Hohenlohe porušilo most čez ribnik. Konečno jih je zapodila straža grofa Zamioskega. Položaj je silno resen. — Nikake zmage v Venezueli. Iz Curacao in Willemstaada dohajajo poročila, da je neosnovana vest o zmagi v Venezueli. — Ustanek v Macedoniji se vedno bolj širi. Voditelji ustanka so razdelili svoje čete po celi iztočni Macedoniji. Vsak dan k dosedanjim oddelkom prihajajo novi od-. delki. Vstaši so Turkom vzeli mnogo orožja. ! — Predlog o ustanovitvi „V s e-' s 1 o v a n s k e M a t i c e", ki je bil pred-
ložen slovenskemu časnikarskemu shodu v Ljubljani, je osrednji odbor slovanskih novinarjev v Pragi zavrnil kot neizpeljiv. — S o c i a 1 i s t i š k i župan na Angleškem. Mesto Glasgovv je prvo na Angleškem, ki ima socialno-demokraškega župana, mladega žurnalista Scott Gibsona.
Štajerske volitve in Hjili posledice.
Iz gorenjeradgonskega okraja.
Poslancem v deželni zbor je bil voljen v ormoškem ljutomerskem-gornjeradgonskem okraju g. Kočevar iz Središča. Kako se je to zgodilo? Jungovski učitelj in liberalec trdita: To je storila ljudska volja. Mi pa do-kažemo, to bo storile ljudske intrige in pa politična nepoštenost iu sicer posameznih liberalnih agitatorjev, kakor posebno ljutomerskega političnega društva.
Komedija za kulisami
Pred vsem konstatiramo resnico, da se je dr. Rosina kandidaturi definitivno odpo vedal. To je razvidno iz časnikov kakor tudi iz privatnih pisem, katere je pisal volivnim možem. V pismih izrecno priporoča kandidaturo g Korošca in pravi, da je vse storil, da se ne dela več zmešnjava. Zdravi pameti to zadostuje. Eio teh pisem se je prebralo na dan volitve. Medtem pa je polit, društvo vedno pošiljalo izjave za dr. Rosinn. Ko sta pa v tem času po javni odpovedi dr. Rosina nastopila kot kandidata gg. Kočevar in Mursa ter se svoji kandidaturi zopet javno odpovedala, ni bilo potemtakem nobenega kandidata. Sedaj pa so ponudili podpisani volilni možje kandidaturo g. Korošcu. Predno jo je pa sprejel, sta se sešla on in dr. Rosina, da bi se odkrito razgovorila. Zopet je izjavil dr. Roaina, da nikakor ne kandidira več. In zdaj jo nastopil kot edini kandidat g. Korošec, neposredno pred volitvijo. Torej se ni UBiljeval. A glej, kako se začudijo volivci, ko vidijo na dan voltve na ljutomerskih vogalih velike lepake, na katerih se je bral poziv ljutomerskega političnega društva zopet za — dr. Rosina.
V tem oklicu pravijo mej drugim:
»Vsled nevošljivosti in neumestnega pisanja po časopisih je sicer izjavil, da ne kandiduje, zagotovil pa tudi, da mandat sprejme, če bo izvoljen !
Boljšega poslanca za zdaj ne vemo najti in moramo biti veseli, če nas bo hotel g. dr. R o s i n a v deželnem zboru zastopati, ker mu z izvolitvijo ne izkažemo toliko časti, kakor mu naložimo skrbi in odgovor nosti 11
Priporoča ga tudi g. Kočevar, ki bi bil prezvel mandat sam, če bi ne bil naprosil g. dr. Rosino, naj ga prevzame on kot sposobnejši 1!
Ormožki okraj bo volil, kakor poroča društvo »Sloga«, g. dr. Rosino soglasno, kakor bi volil g. Kočevarja ; tudi v gornjeradgonskem okraju ima g. dr. Rosina večino volivcev za seboj. Če bi se tedaj v ljutomerskem okraju rušila disciplina in red, bi to g. dr. Rosini nič ne škodovalo, pač pa nam samim, ker bi s tem sramotili same sebe, kar se dozdaj še ni zgodilo, ker smo dozdaj vedno volili, kakor jeden mož!!«
Pri tsni je dvojno mogoče : ali je dr. Rosina na tihem, to je za hrbtom kandidiral in je potem on sam delal zmešnjavo, to pa ni lojalno, ni možato ; ali je pa društvo to storilo na lastno roko, a potem se je od te strani ruSila disciplina, cd katere bi se morala varovati.
Prizori pred volitvijo.
Isto ulogo, kakor prej polit, društvo, je zdaj igralo liberalno učiteljstvo pod vodstvom Slančevim. Koga raj zdaj volimo? Trezni, katoliški možje se izjavijo, dr. Rosine ne, ker se je cdpoveda], naš kandidat je Anton Korošec. Prebere se piBmo, katero je dr. R. pisal volivnemu možu Pelcl u, v katerem priporoča kandidaturo g. Korošca. Zdaj pa privleče slane iz žepa brzojav, v katerem mu Rosina baje naznanja, da kandidira. Ko pa dobi na to zasoljen odgovor, da so brzojavke dandanes tudi ponarejajo, postane rudeč kot rak, vtakne brzojavko spet v žep, in od zdaj se Rosinovo ime ni več imeno valo, ne od naše strani, tudi ne od tistih, ki se prej bili vsi za njega in za katerega bo delali v zadnji sili celo lepaki. Rosinovo ime je izginilo, kot kafra. Sedaj so se po-prijeli Kočevarja, za katerega se je razvila strastna agitacija.
Kočevar — deželni poslanec.
Volilni možje iz ormoškega okraja so bili skoro vsi pod pritiskom Slanca in drugih učiteljev, ki so jim dekretirali Kočevarja, četudi se je odpovedal kandidaturi. Samo dva glasa sta bila za Korošca. Z vso silo so hoteli terorizirati tudi volilce gornjeradgomskega okraja. A ti so stali trdno kot za edinega
kandidata Korošca, kateremu so obljubili svoje glasove, razun 8 Bračkijancev in liberalnega šentjurskega Slaviča, ki je glasoval za Kočevarja. Iz ljutomerskega okraja, kjer zelo pomanjkuje katoliške o r g a n i z a c i j e, so bili za Korošca samo volilci župnije sv. Križa. Ljutomerski agitatorji so se kar potili od prenapornega dela in so tudi pri volitvi dali odduška liberalni misli — pa tudi ljudski volji.
Volitev.
Kljub vsemu pritisku se je zdelo, da bo brez vspeha cela liberalnfe agitacija. Zato so si v zadnji sili pomagali s „S t a -jerčevim" receptom: ,Kmet naj voli kmeta.' Zdaj se je začelo tudi psovanje ne samo duhovnikom, ampak celi katoliški zavesti in naši možje so bili prepričani, da je velika večina volilcev ormoškega in ljutomerskega okraja prenapolnjena s „Š t a j e r č e v i m" duhom. Gospod Kočevar sicer ni bil „Š t a j e r č e v" kandidat, pa ti prizori pred volitvijo in pa izvolitev sama jasno pričajo, da so volilni možje delali po Štajerčevem" programu. Mi obžalujemo to, a pribiti moramo kot žalostno resnico. Kočevar je dobil 70 glasov, Korošec 44, Bračko 8, Rosina — nobenega. S huronskim krikom so pozdravili to izvolitev, kakor da bi bil v prah strt najhujši sovražnik. A bila je samo zmaga liberalnega in junjorskega pritiska, ki bo imela in mora imeti resne posledice — za dobro stvar ugodne.
Po volitvi.
Po volitvi so se začeli resni in na cente težki razgovori, ki so nam marsikaj razsvetlili v nasprotnem taboru in ki so dokazali, kako trdno stoje naši možje na katoliški strani. G. Zemljič je resnično povedal, da je to bila zmaga sile, a ne treznega razuma, zmaga jungovstva in liberalizma proti vzvišeni katoliški ideji, katero je zastopal kandidat Korošec. Pri tem so vsi, ki jim je kaj vest očitala, zagnali strašen hrup in začeli kričati „pereat." Dobro, zdaj vemo za istinito, pri čem smo. Začeli so našim možem celo pretiti Drt gospodje, resnica bode v oči in ta je tudi vas bodla. Skušali ste s tem vtolažiti svojo vest, da ste hvalili Kočevarja, kakošen dober poslanec da bo, da je kmet, ki o r j e seje, tudi gnoj v o z i in da bodo zdaj prišli drugi boljši časi. Naši možje so razvijali v teh disputacijah globoke misli, in povedali takoimenovanim voditeljem in učiteljem bridke resnice, proti katerim se niso mogli zagovarjati. Svojega spoštovanja, zaupanja in pa udanosti do katoliške ideje si ne dado od nikogar vzeti, od nobenega doktorja, od nobenega učitelja. To je zgodovinski razvoj deželnozborske politične borbe in volitve za gornjeradgonski, ljutomerski in ormorški okraj.
Nasledki te volitve. — Fiasko ljutomerskega političnega društva. — Novo katoliško politično društvo.
Jasno je kot beli dan, da se je pri tej volitvi delalo z volilci jako neodkrito. Veliko politično nepoštenost so zakrivili vsi tisti, ki si prilastujejo vodstvo. Zato pa tudi ni še nobeno društvo doživelo take sramote, kakor ravno ljutomersko. Njegov kandidat, katerega je usiljevalo do zadnjega trenutka, dr. Rosina ni dobil niti enega glasu. To je blamaža, katere si ne bo društvo izbrisalo nikdar, in ki leti tudi na dr. Rosino, če je vendar le, četudi na tihem kandidiral. Zato poživljamo volivci gornje-radgonskega okraja dr. Rosina, da izjavi v časnikih in tudi kateremu izmed volilnih mož, alijekandidiralali ne, in če je društvo delalo na svojo roko. Ravno tako zahtevamo, da nam javi, ali je res brzojavilnadučitelju Slancu, da kandidira. To moramo vedeti, da znamo, pri čem smo. Ljutomersko politično društvo pa zdaj nima nobenega pomena več. Zato se bo zdaj ustanovilo katoliško politično društvo, v čigar odboru bodo zastopane vse župnije in ki bo imelo nalogo utrjevati katoliško zavest, ne pa širiti liberalizem in delati narodno pogubne komedije, in ki bo delalo in vzdrževalo disciplino, ne je pa rušilo, kakor je to storilo ljutomersko društvo, ki bo prirejalo politične shode, kateri se bodo vsem oznanili, ne pa samo posameznim. To je prva posledica.
Druga je pa ta: Vsak trezno misleč politik je zdaj izprevidel, kaj nas javno loči. Spoznal je to tudi kmetski volilec katoliško verskega duha, da nas loči sovraštvo do vsega, kar je vzvišenega, kato-liško-verskega, da nas loči sovraštvo do duhovnikov, sovraštvo do vseh tistih, kateri zastopajo pravo katoliško načelo. Spoznal je vsakdo, da loči in mora ločiti tudi nas liberalizem. Le duhovnika ne! Zato je bil vedno na programu dr. Rosina, dasiravno se je kandidaturi odločno odpo-
vedal. Edini pravi kandidat je bil g. Korošec. A spet: duhovnika nikar! Kočevar ni duhovnik, njega volimo, četudi seje kandidaturi odpovedal. Kdo je rušil tukaj disciplino, kdo je delal prepir? Mi smo volili postavnega kandidata, vi ste usilili tistega, ki se je odpovedal. Potem pravite, da duhovniki delajo prepir, pravite: »kranjski prepir". Mi pa trdimo, slovenski liberalizem na Štajerskem je še hujši, ko na Kranjskem, ta je očiten, oni je prikrit, hinavski. A zdaj ste se pokazali, klicali ste „pereat" duhovniku, „pereat" katoliški zavesti. Pribijemo to! Boj ste razvili, sprejmemo ga! Boljši je odkrit boj, ko pa gnil, hinavski mir. Katoliško zavedno ljudstvo si ne bo dalo diktirati gnilega liberalizma. Za ta načelni boj nas najdete vedno pripravljene. To je javna izpoved našega ljudstva.
Do tega nas je privedla volitev. Pisali smo resnično besedo, pa tudi bridko besedo, ki bo spekla. A mora biti tako.
Tedenski koledar.
Nedelja, 9. nov.: 25. pobinkoštna, Božidar m.; evang.: Prilika o dobrem se menu. Mat. 13. — Ponedeljek, 10. nov.: Andrej Avel. sp. — Torek, 11. nov,: Martin šk. — S r e d a . 12. nov.: Martin p. m. — C e t r t e k , 13. nov.: Stanislav K. sp. — P e t e k , 14. nov.: Mena m., Jo-zbfnt m. — b o b o t a , 15. nov.: Leopold vojvoda. — S o 1 n c e izide 15. nov. ob 7 uri 7 min., zaide pa ob 4. uri 23 min. — Lunin spremin: Sčip 15. nov. ob 6. uri 5 min. zvečer. — Musicasacra v nedeljo, 9. nov.: V stolni cerkvi vtl. maša (dedicatio archibasilieae ss. Salvatoris) ob 10. uri: Mašo »Cunibert« zl. P. Rampis, graduale »Locus iste«, ofertorij »Domine Deus« zl. dr. Jan. Benz. V mestni cerkvi sv. Jakoba vel. maSa ob 9. ua: Misaa tertia v F dur zložil Mich. Haller, gradualo Locus iste zložil J. B. Benz, offerteriuum Domine Deus zložil J. B. Tresch.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. novembra.
Zahvala. Povodom svoje nezgodo sprejel sem od raznih strani toliko izrazov lju-beznjivega sočutja, da mi je nemogoče, vsakomur posebe zahvaliti se. Zato mi bodi dovoljeno, tukaj izrekati slehernemu, ki se me je ob tej priliki prijazno spominjal, svojo iskreno zahvalo. Bog plačaj! V Ljubljani 8. nov. 1902. Dr. Ivan Šusteršič, državni in deželni poslanec.
Volitve v mestnih skupinah na Spodnjem Štajerskem so, kakor je bilo pričakovati, končane z za Slovencenc ugodnim vspehom. V celjski mestni skupini imajo Nemci 343 glasov, za okolu 100 več kakor zadnjič. Nemec Moric S t a 11 n e r je dobil 707 glasov, slovenski kandidat dr. Karlov šek 364 glasov. L. 1896 je dobil Stallner 568 glasov, Slovenec D. Hribar 318 glasov. Iz posameznih krajev smo dobili naslebnja poročila: V Celju je dobil Stallner 505, Karlovšek 106, v Brežicah Stallner 92, Karlovšek 27,v Sevnici Stallner 21, Karlovšek 34, v Laškem Stallner 47, Karlovšek 10, v Vojniku Stallner 42, Karlovšek 24, v Žalcu Karlovšek 47, v Gornjem Gradu Karlovšek 51, v Ljubnem pri Celju Karlovšek 37, v Mozirju Karlovšek 28. — V Mariboru je bil s 730 glasovi izvoljen nemški kandidat Karol P o f r i m e r. V mestni skupini p t u j s k i je izvoljen nemški kandidat g. dr. Kokoschinegg s 503 glasovi, slovenski kandidat dr. Ploj je dobil 229 glasov. Razmerje glasov v tej skupini je bilo: Kokoschinegg je dobil v Ptuju 320, v Ljutomeru 69, v Ormožu 62, v Rogatcu 52 glasov, dr. Ploj je dobil v Ptuju 24, v Ljutomeru 59, v Ormožu 33, v Središču 113. L. 1896 je dobil v tej skupini slovenski kandidat 247 glasov, nemški 364, slovenski glasovi so torej nazadovali, kar menda ni nihče pričakoval. V okraju Slovenji Gradec jc zmagal nemškutar Jožef Lenko z 221 glasovi, slovenski kandidat dr. Maver je dobil 54 glasov. — Na Gorenjem Štajerskem so v mestnih skupinah izvoljeni tudi nemški nacijonalci. V Gradcu ni bilo volivnega boja.
Dr. Šusteršiču se je zdravje že v toliko zboljšalo, da je upanje, da se bo mogel prihodnji ponedeljek odpeljati na Dunaj.
Osebne vesti. Poročil se je gospod Anton Ražem, trgovec na Opčinah, z gdč. Reziko Ž i v č e v o, hčerko župana v Skapem. — Umrl je v Ilirski Bistrici tr-
govec g. Lenard Tollazzi. — Gospa Marija vdova baronica B a 8 s e 11 i p 1. S il b s e n b e r g rojena Kotnik, v Gorici, se je poročila s stotnikom v pešpolku štev. 47 g. Henrikom U f l e n h e i -m e r j e m. — Dosedanji urednik domovine" g Cvetko Golar je odšel iz Celja. — Premeščen je iz Cjlja podpolkovnik g. Jurij K 1 i k i c , poveljnik bataljona 26. domobranskega pešpolka v Z-»der k 23. domobranskemu pešpolku.	fi
Učiteljske vesti. Začasno nameščena sta na ljudski šoli v Teharju gdč. Beti Zu-panekova in g. Jakob Hrnko. Prva bila je dosedaj suplentinja na ceijjki okoliški šoli, drugi pa suplent v Žilen. Nadučiteljem pri Svetem Lenartu nad Laškim je imenovan okrajni pomožni učitelj v Cilju, g Albert Planer. — Okrajni pomožni učitelj za okraje Sv. Lenart v Slov. goricah, okolico Maribor in Slov. Bistrico je postil d s idanji suplent na vadnici mariborskega učiteljišča in stalni učitelj v Breznem, g. Fr. Breznik. — V Šiško pride za učiteljico gdč. Ema Zarli.
Iz učiteljskih krogov nam pišejo: Prav je povedal „napredni učitelj" v Slovencu", da je še veliko veliko učiteljev, ki se popolnoma strinjajo s „Slovenčevimi" opisi o tužnih šolskih razmerah na Kranjskem. Vsa čast „Slovencu", da nam je odprl predale, da se v njih pokaže vsa mizerija šolskih razmer na Kranjskem. — Članki v „Slovencu" so zadeli prav v črno. To vidimo že iz »Narodove" zadrege in iz njegovega zavijanja; to vidimo pa tudi najbolj iz molčanja »Učiteljskega Tovariša". G. Dimnik je postal krotak kakor jagnje, nič več ni podoben levu, stresajočemu grivo. Mož je dosegel, kar je hotel; zdaj se počuti dobro v toplem gnezdu ter si misli: Jaz ne bom hodil za nikogar po kostanj v ogenj! Značilno je, da mož zdaj celo hvali nadzornika M a i e r j a, dasi se je še pred imenovanjem zgražal o njegovi strogosti. Ako želijo merodajni gospodje, da ukrote in pridobe tudi druga dva sourednika „Učit. Tov." — gg. Gangla in Jelenca — jim tu podajem izdaten recept: Gangla, ki je študiral dve leti »na univerzi dunajski", naj posade na učiteljsko stolico na preparandiji, J e 1 e n c a pa, ki ima izpit za meščanske šole, naj dekretirajo za ravnatelja kake meščanske šole, ki se itak prej ali slej ustanovi. To bo pomagalo tako, da „Učit. Tovariš" kmalu zopet izide s — Slomškovo glavo! Ali ne verjamete? Poskusite!
Napreden učitelj II.
»Komentirajte". „Lavoratore", glasilo tržaških socijalnih demokratov, ki so sc zvezali z laško komoro, piše o občnem zboru „Edi-nosti", kakor sledi: „V neki gostilni v Škednju bil je v nedeljo 2. tek. javni naci-jonalni slovanski shod pod predsedništvom samostanca (tu sledi grda psovka) Mandiča. Umevno je, da so bili navzoči na tem mestu gospodje Ribar, Gregorin, Spinčič in drugi v navzočnosti kakih 4 do 500 oseb. Da je mogel Spinčič izreči pravo neumnost, trdil je, da dogodki meseca februarja bili so iredentovskega značaja (laž! op. poroč.) laškega, in da so na municipiju pripravljali ob istem času nekak „Staatsstreich" — (Zopet ostudna laž! op. poroč.). Protestiral je proti,"nemški in laški kulturi (Laž, op. poroč.), in zahtevajoč slovenske šole, napadal je vlado, municipij, deželni zbor itd. itd. — Napadli so socijalno stranko. Ribar je vse to še bolj napihoval, tožil je „regnicole:< ne vemo kakih hudodelstev (ostudna laž op. poroč.) in godrnjal je še kake pol ure. bo-drug Linhart zahteval je besedo, da bi odgovarjal (čujte žabo! op. poroč.) posl. Spin-čiču, a predsednik, mesto, da bi mu jo dovolil, dal je neko znamenje (laž!) slovan-sko-antisemitski „claqui", ki je začela žvižgati." — Primerjajte čitatelji to poročilo s poročilom v »Slov. Narodu" in komentirajte sami na podlagi resničnih dejstev, katera smo prinesli med brzojavkami in v uvodniku o občnem zboru „Edinosti"!
Našim poslancem. Piše sc nam: Pripoznanje izpitov na univerzi v Zagrebu samo za dijake iz Dalmacije in iz Istre d;i gotovo našim poslancem povod, da storijo potrebne korake, da bodo pripoznani na tej univerzi izpiti vseh slovenskih dijakov, in naj bodo iz katerc-koli pokrajine. Meje
ki ločijo Štajerca od Korošca, Kranjca od od Primorca, Slovenca od Hrvata, te meje so za nas zastarele, tc meje le obujajo pri nas spomine na one čase, ko so nas hoteli imeti tako razdejane, da nismo več vedeli, kje ima brat brata. A moč narodne ideje izbrisala jc mejnike med nami in mi čutimo vsako zapreko, katero se nam meče pod noge v dosegi naših pravic, le za obupni poskus — izbrisati vse, kar je ustvarila narava sama!
Is Kranja se piše: Naši liberalci so se začeli zadnji čas nekaj gibati. Sedaj ustanavljajo kreditno banko. V to svrho so si že preskrbeli prostor. Direktor bo baje dobro znani Kokalj.
Kaj hočete, da začnemo ? V nekem nemškem graškem listu se zaganja neki dopisnik proti imenovanju gosp. Ivana Pogorelca uradnim adjunktom v Trstu. Če se ie nasprotniki slovenskih uradnikov hočejo posluževati nemških in laških novin, vedo naj, da so našemu uredništvu znane marsikatere zanimivosti nemških in laških c. kr. državnih uradnikov, katere pridejo lahko vse na svetlo. Za da nes konstatujemo samo to, da je g. Pogo-relec bolj zaslužil povišanje, nego marsikateri drugi uradnik. Z zanimivimi črticami pa pridemo lahko še.
Laška kultura. Ker se je drznil ravnatelj pazinskega hrvatskega gimnazija Kos govoriti v okrajnem šolskem svetu v materinem jeziku, zagnali so se v njega vsi laški listi, kakor da bi bil storil največji zločin. Od laškega kralja odlikovani državni poslanec Polesini pa je stavil v državnem zboru interpelacijo, v kateri zahteva s tovariši, naj minister zašije usta Slovencem, če se hočejo posluževati materinega jezika.
Kandidat v smrtni nevarnosti. O napadu na kandidata koroških krščanskih socijalccv v Lavantinski dolini dr. Pupo-vca se še poroča: Dr. Pupovac je prišel v Prebl v spremstvu g. Pavlica. Nakrat se pri belem dnevu navali nanju 40 od nemških nacijonalcev plačanih hlapcev z biči, koli in kamenji. Dr. Pupovca so pobili na tla in ga še dalje s koli obdelavah. Plačani napadalci bi bili gotovo dr. Pupovca ubili, ako bi v hipu, ko je letel udarec s kolom na njegovo glavo, ga g. Pavlic ne prestregel s svojo roko, na katero je potem udarec priletel. Tekla je v tem volivnem boju na Koroškem kri za dobro stvar.
Slovenska zmaga pri Mariboru.
K včerajšnjemu brzojavnemu poročilu se nam še poroča: Danes 6. t. m. smo pri volitvi v občinski odbor v Orehovi vasi pri Mariboru v II. in I. volilnem razredu po hudi borbi sijajno zmagali. Ta občina je bila v veliki nevarnosti in k volitvi so prišli iz sosednih vasi n. pr. g. Franc Bothe, ces. kr. poštar in trgovec iz Rac, kateri plača tukaj le 12 vinarjev davka, g. V. MOschl, krčmar, se je blamiral, ker je v imeniku še Jos. Moschl vpisan in plača par vinarjev davka, zato ni smel voliti, „Mladi in stari Gril", Martin Sušeč in Jurij Klasinc so strastno agitirali. Naši voliici so stali trdo na skali. Navdušenje je veliko.
Nov laiki list. V Trstu je začel izhajati nov list s slikami, ki ima nalogo »osvoboditi Trst R'harda Camberja«. Prva številka novega lista je pokazala veliko duševno revščino njegovih očetov. Tiska ga tiskarna — Dolenc.
Vevško delavstvo ima jutri dva občna zbora. Ob pol 4. uri popoludne je v »Društvenem Domu« v Siapah občni zbor kršč. strokovnega društva, ob 4. uri pa občni zbor delav. podpornega društva. Poroča se nam, da razmere v vevški papirnici postajajo od dne do dne bolj žalostne. Za vsako malenkost se delavci odpuščajo od dela. Posebne pritožbe smo čuli o nekem Kislingu, ki se na nečuven način obnaša proti delavcem, dasi bi moral pri svoji mali sposobnosti biti bolj ponižen. O njem smo čuli lepe reči. Ako ne bo boljši, mu posvetimo, kakor zasluži.
Na Sv. Gori pri Gorici je v četrtek 6. novembra maševal prevzvišeni knezoškof graški dr. S c h u s t e r. Po sv. opravilu si je ogledal grob, katerega ravno pripravljajo za rajnega kardinala Missia.
„Rudeči Prapor" proti delavcem. Da socialna demokracija ni prava prijateljica
delavcev, o tem imamo nebroj dokazov. K lega takih dokazov nam je podal zopet zadnji »Rudeči Prapor«. Ta listič — glasilo jugoslovanske socialne demokraeje — postavil se je v bran za nekega »priganjača« v tukajšnji tobačni tovarni. Ta paznik, z imenom Grilc, se je v svoji sveti soo. dem. jezi spozabil tako daleč, da je neko žensko prijel za uho in jo v tem položaju tiral s seboj par korakov. To dejstvo se je na shodu tob. delavcev po-vdarjalo in delavci so glasno protestirali proti takemu postopanju Sedaj pa pride „ra-dikalus", glasilo jugoslovanske soc. dem-in v zavesti tega surovega dejanja brani dotičnega pašnika, ker je baje socialni demokrat. Torej, ako je paznik soc. demokrat, potem sme z delavci uganjati vsakovrstne burke in surovosti. Na to stališče se je s svojo obrambo Gri'ca postavil »Ru deči Prapor« ! Koliko morejo torej delavci od korumpirane socialne demokracije pričakovati, nam kaže jasno to dejstvo. Fabri-kanlje, podjetniki in vsi kapitalisti ter razni »priganjaČi« naj postanejo socialni demokratje, plačujejo tej stranki »bakšiš« kot »mastfond« za razne ponesrečene eksistence, ki nosijo zvonec v socialni demokraciji, pa bodo smeli vse počenjati z delavci. Ni torej dovolj, da se ta »delavska« stranka na Nižje Avstrijskem veže z največjimi kapitalisti in z njimi skupno glasuje, marveč hoče de jansko tudi delavce terorizirati s tem, da se postavlja na stran tistih, ki so zagrešili mnogo proti delavcem. Ako kaj, mora delavcem, ki še tavajo za socialno demokracijo, odpreti oči to dejstvo
Tržaško staro mesto se podira. V tržaškem starem mestu so morali izprazniti neko staro, štiri nadetropja visoko hišo, ker je nevarnost, da se podere. V hiši je stanovalo 20 strank. Tudi mnogo drugih hiš v tržaškem starem mestu je v nevarnosti, da se podero. Magistrat je odredil posebno komisijo, da pregleda te stavbe.
Lahi na dela. V Rimu se jc ustanovil odbor, ki ima nalogo širiti laško narodno propagando na naši obali Jadranskega morja. V Benetkah bodo prve javne konference v tem zmislu.
Poskus umora. Iz Trsta se poroča: 24!etni Knajnec in 25!etni Damijan iz Istre sta se že več časa sovražila. Ko se je včeraj | Damjan vračal proti domu, čakal ga je na skritem Knajnec in sprožil samokres Dam janu in ga hudo ranil v levo ramo. Na to je pobegnil. Damjan je padel; njegov stok slišalo je več oseb, poklicali so zdravnika, ki je vsled nevarne rane dal prepeljati ranjenca v tržaško bolnišnico. Zločinca je žen-darmarija aretirala.
Živega srebra so 1. 1901 izkopali v Idriji 904 663 q in pri sv. Ani pri Tržiču 68 937 q.
Imenovana je učiteljska kandidatinja gdč. Ljudmila Strosar za provizorično učiteljico v Planini.
General Bernath pl. Bosutpolje,
sedanji brigadir v Trebinju, dosedanji polkovnik 97. domačega polka v Trstu, odpotoval je na svoje novo mesto. Bernath je Hrvat, njegovo občevanje z našimi slovenskimi vojaki bilo je prav prisrčno, naši fanti so ga radi imeli. Prigodom 401etnega službovanja prirejali so mu lani prav sinovske ovacije.
Szell v Lovranu. V kratkem času pride ogrski ministerski predsednik v Lov-ran s svojo družino, kjer bo bival več dni v vili Graser. Večina njegovih služabnikov je že v Lovranu.
Se jim cede sline? V Italiji izhajajoči listi lotili so se opisovati krasote hrvatske zemlje. Sam Villari, ta »inšpektor laških šol v Avstriji«, lotil se je tega posla. Da, da, lepa je naša domovina, zato pa je tudi ne damo kar meni nič, tebi nič. Tudi s krvjo jo bomo znali braniti, to si zapomnite vsi, ki cedite sline po nji!
Triaiki Ikof Nagi kardinal? Vatikanski urednik lista »Italie« pravi, da čaka škofa Nagla briljantna karijera in da bo gotovo povišan do kardinalske časti.
Kako delajo sleparji. Vicenc Krstu-lovič in Jure Petrovič prišla sta iz Spljeta v Trst. Tu sta pala v roke neki potovalni agenciji, ki je zahtevala 80 gld. od vsakega
od njih več, nego bi bila morala plačati za potovanje v tretjem razredu iz Trsta v Ameriko, v Čikago. Tudi ko bi bila agencija zahtevala pravično plačilo, dobila bi bila 25 gld. provizije za vsakega. Nadalje se je „zmotila" tudi agencija, ko je reve-žtma menjavala denar, ker ta dva uboga kmeta plačala sta „dolar" po tri goldinarje, dasi ni več vreden nego 2 gld. 40 nč. V Korminu sta bila opozorjena od sopotnikov na te „pomote" in tu sta prijavila vso stvar naši mejni policiji. Agencija je hitro izjavila, da se je izvršila pomota, in je koj povrnila, kar je šlo kmetoma. Sedaj pa ima sodnija vso stvar v rokah, ki gotovo dožene, če je res bilo vse le „pomota".
Uboj na Cesti pri Krikem se je izvršil vsled silobrana. Nesrečni Janez Levičar p. d. Raja je namreč čakal s kolom Magonija za nekim drevesom. Ko pride Jože Magoni mimo, ga udari Levičar s kolom tako silno dvakrat po hrbtu, da je Magoni takoj padel. Nato skoči Levičar na njega in ga začne daviti. I i tega kritičnega položaja se reši Magoni s tem, da po velikem naporu seže v žep po nožič in sune z odprtim nožem Levičarja pod trebuh. S pretresljivim ječanjem popusti Magonija, gre nekoliko korakov dalje — in pade. Pol ure I na to končal jo Levičar svoje nesrečno življenje. Pripomniti je namreč, da je bil pokojni Janez Levičar znan po krški okolici kot pretepač in vsled tega je bil že večkrat zaprt.
Iz Leskovca. V ponedeljek 10. t. m. vrši se za leakovško dekanijo konferenca „Bodalitas ss Cord. Jesu" v Leskovcu.
Ponesrečeni Slovenci v Ameriki.
Iz Black Diamond, Wash javljajo : V tukajšnjih rudnikih se je prigodila razstrelba. Med mrtvimi so štirje Slovenci, Frank žlindra, star 23 let, iz Poljan pri Ribnici, F r. G r o š e 1, star 23 let, iz St. Lam-berta pri Zagorju, Alojzij P e r v i n -š e k, star 29 let, iz Blagovice, Josip Jaki, star 29 let iz Trebnjega. — Dno 6. okt. je v Carbonn Hill, 111. zasulo kamenje rudarja Gregorja Zore-ta, ko je šel po rovu št. 4. Ranjki je imel svojo družino, ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Pri društvu ni bil nobenem. — V soboto 11. okt. se je pri rudotopilnici v Čikagu ponesrečil J o ž e f P a z d i r c , ki je bil še le štiri mesece v Ameriki, a po nesreči še pri nobenem društvu. Opekel se je tako silno po obrazu, prsih in rokah, da bo teško okreval.
Spomenik Verdiju slavnemu
skladatelju, postavijo v občinskem gledišču v Trjtu. Kakor ne morejo naši ljubi sosedje nikdar opustiti nobene prilike, da ne bi onečaščali spomina svojih velikanov, tako delajo že sedaj, ko pišejo: „gledišče bo prepevalo ljudstvu v Trstu o Verdijevi slavi in itilijanstvu; to gledišče je postavljeno velikemu italijanskemu geniju." Ša ko je bil živ, zijali so naši neodrešenci, da so se jim kar grla trgala: »Eviva Verdi!« Pa nikar ne mislite, da so to delali, da bi proslavljali velikana Verdija. O ne! tudi to jim je slu žilo v prirejevanje iredentovskih demonstracij, kajti z vzklikom »Eviva Verdi« izrekli so tudi začetne črke imena laškega kralja, kajti debelo tiskane črke V(ittorio) E(manu-ele) r(«) d' Italija) (Viktor Emanuel kralj Italije) nam povedo vse! — Zopet jim bo torej dana prilika kričati na vse grlo.
„11 Sole" očita tržaškim socijalnim demokratom, da prirejajo v zvezi s tržaško laško kamoro štrajko delavcev jedino radi tega, da imajo priliko poklicati na delo v Trst laške podanike.
Strah pred ognjem Kmetici Frani Bobič, 451etnej iz Buzeta, uničil je ogenj njeno borno kočico. Reviea se je tako prestrašila, da se jej je zmešalo. Sprejeli so jo v tržaško bolnišnico.
Izpiti priznani na univerzi v Za grebu Dne 10. oktobra je naznanil minister za nauk in bogočastje, da so priznani izpiti položeni v Zagrebu tudi v Avstriji in sicer dijakov iz Dalmacije in Istre. Vsled tega se huduje tržaški čifut na ministra, ki noče pripoznati izpitov položenih po univerzah v Italiji in dokazuje, kakor zna on, da je Hrvatom dovoljeno to, kar je prepovedano Lahom. »Univerza v Zagrebu je zunaj mej države, nič ni bolj daleč in tudi ni nič bližja nego so univerze v bližnjem
kraljestvu (Italiji). Tehnične razlike v pouku so enake: posebne postave, ki uče v Zagrebu, niso one, ki so v veljavi v Avstriji, nič več nič manj nego v Italiji. In programi študij so v Zagrebu in v Italiji različni od onih v Avstriji." — Na podlagi jednako-pravnosti zahteva tržaški čifut, naj se dovoli tudi laškim dijakom delati izpite v Italiji in pripoznati jih v Avstriji. — Če ni po naših pokrajinah še dosti laške iredente, če ni še zadosti laških iredentovskih uradnikov, odvetnikov itd., požuri naj se le hitro ministerstvo, saj tako bomo vsaj prej zreli vsi za mater--Italijo!
100.000 goldinarjev. Iz Trsta se nam piše: Pred dvema dnevoma okoli 9. ure zvečer prišel je na trgu sv. Frančiška k redarju 781etni kmet Valentin F. iz Podgrada v Istri in zahteval od redarja, naj mu menja bankovec za 100.000 gld. Stražar je začudeno pogledal kmetiča in — bankovec — kos papirja, na katerem je bilo s svinčnikom zapisano: „100.000". — Videl je hitro, da ima opraviti z umobolnim človekom. S pretvezo, da nima pri sebi toliko denarja, a da ve za nekega gospoda, ki ima toliko denarja, da mu ga menja, spremil je reveža v bolnišnico.
Dvojna mera. V Tržiču pri Trstu sestavil je neki finančni komisar s stranko nemški zapisnik. V tržaškem židovsko ire-dentovskem glasilu se je oglasil neki ne-obrezanec in pretestiral proti rabi nemškega jezika z laškimi strankami. To je bila bomba na finančni direkciji v Trstu. Kar hitro so poslali v Tržič od vodstva uradnika, ki je uničil nemško zapisnike in sestavil samo laške. — Kedaj bo finančna direkcija tako postopala tudi s slovenskimi strankami ? No, treba bo še dolgo čakati, ker o. kr. finančna direkcija v Trtu ponuja strankam slovenske narednosti nemški in laški jezik — kedor pa hoče kaj imeti v slovenskem jeziku . . . no, ta je siromak.
V Bovcu prijela je žendarmerija nekega mladeniča iz Parme v Italiji, pri katerem so našli 167 ponarejenih avstr. bankovcev po 10 kron
Sejmi po Slovenskem od 10. do
15.	nov. N a K r a n j s k e m : 10. v St. Jerneju; 11. v Moravčah, Dobrničah, St. Ilothardu, BuJki, pri Fari, na Ij<u, Vel. La-šičah, srednji vasi v Boh., Razdrtem in Kranju; 14. v Bušeči vasi; 15. v Grahovem. — Na Štajerskem: 10. v Slov. Gradcu; 11. na Laškem, v Marenbergu, pri Sv. Mohorju, Ormožu in Lipnici; 14. v Go-milici; 15. v Poličanah, na Vranskem in v Radgoni. — Na Koroškem: 10. v Starem Dvoru, Zsfor. Dravogradu in Pater-jonu; 11. v Zgor. Bali in Šmartnem pri Beljaku. — Na Primorskem: 10. v Palmi, v Loki in Cubru, Kanalu, Cevdatu in Komnu; 11. v Cubedu in Dolini; 12. v Sežani.	\
Ljubljanske novice.
Važna odločba za krojače. Načelništvo zadruge krojačev, klobučarjev, rokovičarjev in krznarjev naznanja, ter opozarja svoje oenjene zadružnike, na jako važno določbo slav. mest. magistrata z dne 29. oktobra št. 37.748 ki se glasi, da se smejo vajenci, ki še niso dosegli 14 leto svoje starosti, sprejemati v poduk le tedaj, ako so zadostili šolski dolžnosti, ter si pridobili šolsko izpustnico ter da so telesno tako razviti, da jim vežbanje v obrtu ne bode v kvar. Za redna dela se taki vajenoi Bploh rabiti ne smejo. Vežbati se smejo samo 8 ur na dan. V ponočnih urah, to je po 8 uri zvečer in pred 5. uro zjutraj, se taki vajenci rabiti ne smejo. — Vajenoi od 14. do
16.	leta so smejo porabiti tudi delj ko 8 ur na dan, nikakor pa se ne smejo rabiti po noči, to je po 8. uri zvečer in pred peto uro zjutraj. Mestni magistrat poživlja zadrugo, naj načelništvo pouči in opozori pravočasno svoje člane, da se strogo ravnajo po teh določbah, ter naj prijavi mest. magistratu vse one člane zadruge, ki ne drže po teh zakonitih določbah. Kazen proti postavnemu ravnanju se določa [po § 133 obrt. red. od 20 do 800 K oziroma 48 ur do 80 dnij zapora. Dalje se cenjenim čla nom' naznanja, da je vsak zadružnik v obče dolžan po § 7 od 2 — 3 zadružnih pravil, naznaniti načelništvu vsak vsprejem ali odpust obrt. pomočnikov, po njih imenu itd. in to v 8. dneh, ko je nastopila ta okolnost. slednjič se naznanja cenjenim članom zadruge sklep zadnjega občnega zbora, za ustanovitev » S i ro v ins keg a društva« za krojače in šivilje, da naj Be kar najhitreje mogoče vpišejo kot člani, ker se bode, kakor hitro bode zadostno število udov, sklical ustanovni shod. Vpisnino, ki znaSa za vsakega
člana 2 K, vsprejema začasno načelnik za druge g. JeloČnik. Poslovni delež za vsa kega uda se določi pri ustanovnem shodu.
Ukraden konj. Na sejmišču je bil danes dopoludne Ivanu Kuclerju, posestniku v Zg. Ligojni, ukraden konj. Tat je konja prodal konjedercu za 12 kron in ta ga je spet prodal naprej za 14 kron neki ženski. Tat je neki postopač, katerega konjederec pozna.
Neusmiljenost. Pred skladiščem južnega kolodvora je včeraj popoludne Ranzingerjev hlapec Franc Zevnik neusmiljeno pretepaval konje tako, da so se ljudje nad njegovim početjem zgledovali.
Prehitra vožnja Danes dopoludne je na sv. Petra cesti posestnik I. Mehle prav naglo vozil. Posestnica Marjana Mam se mu ni mogla pravočasno izogniti in je zadel voznik v njen ročni vožiček in ga prevrnil, da se je pobila vsa mlekarska posoda.
V bolnico so pripeljali danes zjutraj 6 let starega Frančiška Lapa iz Most pri Kamniku. Doma pred hlevom ga je ugriznil konj v levo lice in mu odgriznil kos mesa.
Veliki orfej. Opozarjamo na to veleza-nimivo »SlavCevo« veselico, ki se vrši jutri v vseh prostorih „Narod. Doma". Vstopnina 30 nov. Začetek ob 7. uri zvečer.
Dvanajst strank brez stanovanja. Mestni magistrat je ukazal, da meiajo stranke, ki so se ravnokar preselile v novo Dolenčevo hišo v Velikih čolnarskih ulicah, tekom tedna se izseliti, ker gospod Dolenc še nima oblastvenega dovoljenja, vsprejeti že sedaj v novozgrajeno hišo stranke. Magistrat pravi, da jo zid še premalo posušen, drugi pa niso tega mnenja. Kam naj sedaj, ko so vsa sta novanja prenapolnjena, gre 12 strank? Magistrat se za to ne briga, ampak vztraja pri svoji zahtevi. Nekateri svetujejo strankam, naj gredo stanovat v hotele na stroške gospoda Dolenca.
Zborovanja strokovno društvo strojarskih pomočnikov priredi jutri ob 9. uri do poiudne v Pookovi gostilni v sv. Fiorijana ulicah javen društven shcd. — V hotelu »pri Maliču« zboruje istega dne ob 10. uri dopoludne društvo c. kr. davčnih uradnikov.
Povožena. Na Sv. Petra cesti je danes dopoldne neka ženska povozila z vpreženim vozom Jožefo Kujst iz Velike vasi v kamni škem okraju. Žena je na desni nogi poškodovana.
Na Pogačarjevem trgu je danes dopoldne vrgla OoZjaBt delavca Ivan Tabornika. Pripeljali bo ga na magistrat ter se mu je dala zdravniška pomoč. Tabornik se je pri padcu na obrazu poškodoval.
I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani dobilo je od c. k finančnega ravnateljstva v Ljubljani sledeči dopis: Rešuje od Vas in sodrugov pri o. k. deželni vladi vloženo in od iste semkaj oddano prošnjo z dne 26. sept. 1902 ae Vam naznanja, da ces. k. finančno ravnateljstvo, zahtevi, da bi se iztirjavanje zapadlih obrokov brezobrestnih posojil, ki so se podelila o potresu ljubljanskim obrtnikom in hišnim posestnikom, opustilo in dotične eksekucije vstavile — ne more u-goditi.	Lubec 1. r.
Dosedanjo gostilno pri Košenini na Ma rija Terezija cesti prevzame s 1. aprilom g. Po lak iz Tržiča.
Moč premogarskega konja. Včeraj je Ranzingerjev voz ustavil tramvajska voza na Mestnem trgu. Ranziugerjeva konja nista mogla potegniti voza raz tira električne železnice. Morali so jih izpreči. Mimo je pri-vozil hlapec pri SchifTrerju, ki je odpregel konja izpred premogarskega voza in kar nista zamogla oba Ranzmgerjeva konja z največjim naporom, je ta konj sam izvršil. L lahkoto je potegnil voz naprej.
Ne8reče. Na Dolenjski cesti je včeraj popoludne neki voznik zadel v konja ruo-kronoške graščine, ki ae je peljal v mesto, in mu je konja tako poškodoval, da so ga morali spraviti v živinozdravišnico..
Nasledki prevestnega službovanja. Kdo se ne spominja še dr. Tavčarjevega zajca, katerega je hotel lansko leto pozno v noč peljati skozi tržaško mitnico v mesto. Igral je tisti zajec važno ulogo na mitnici, potem v občinskem svetu, največjo pa seveda — na dr. Tavčarjevi mizi. Ali zarad enega vestnega prišlo jo hudo maščevanje nad paznike kakor tudi nad prejemnike. Ker ni smel na mitnici dr. Tavčarjev Zajec ob 8. uri zvečer Bkozi mitnico, sklenil je modri dacarski svet, da morajo biti zdaj tudi v jesenskem in zimskem času prejemniki na mitnicah namesto do 7., še čez 8 uro v pisarnah na razpolago liberalnim kapitalistom!
Kotiček za liberalce.
»Narodova" tovarna »klerikalcev" je res občudovanja vredna. Vsega so krivi »klerikalci" in če je bil kdo prej Se tako navdušen liberalec, ga „Narod" takoj proglasi za »klerikalca", ako je storil kako lumparijo. Tako je bilo tudi b slikarjem Gr o h a r j e m , ki je defravdiral v »Slo venskem umetniškem društvu" večjo svoto in pobegnil. „Narod" se še daljo laže, da
je bil »klerikalec", dasi smo mi Groharjevo »klerikalstvo* pojasnili. Mi se o tem z ljub ljanskimi buteljni ne bomo prepirali, pametni ljudje itak vedo, liako je. Ali način, kako se v »Narodu" delajo »klerikalci*, je velezanimiv. »Narod" Groharja proglaša »klerikalcem", ker je kot slikar imel časih v župnišCih opraviti. Na ta n<a č i<n bi bilnajvečji »k 1 e r i k s 1 e c" ljubljanski župan Hribar, ki ima kot agent posebno rad opraviti z župnišči in še celo prošnje razpošilja, naj se duhovščina pri njem zavaruje. Velik ^klerikalec" bi bil po tem receptu Tavčar, ki se je od de narja iz župnišča zredil, bil bi celo »klerikalec" Malovrh, ki je imel svoj čas po sebno mnogo opraviti po štajerskih župniščih. Ako bo »Narod" tako klerikaloe'deJal, skoro ne bo več liberalcev.
Woltova morala na Kranjskem. Nekje na Gorenjskem je neki vse nemški zdravnik po dobro znanem Wolfo vem receptu zapeljal hčerko svojega najboljšega prijatelja. Upamo, da zna zdravniška zbornica kranjska varovati čast svojega stanu. Heil Wolf 1 — V Ljubljani nekomu če stitajo.
'o o l k a Kvedrova, ki hoče biti na vsak način najmodrejša, najmodernejša in 'najnaprednejša ženska, vzbuja pomilovanje in ironično zasmehovanje tudi med pristaši »Narodovimi«, zlasti med onimi, ki imajo sedaj svoje hčerke v samostanskih šolah in so do dobra poučeni o ondotni vzgoji in na predku. Kakor bo se lani opravičeno zgražali nad predrznim obrekovanjem in nad ne-sramnim blatenjem, ki je je kopičil »Sl. N « v svojih predalih, da bi spravil ob zaupanje naše priljubljene samostanske šole in pen-zijonate, tako se jim gujuai predrzni, a obenem smešni nastop ženske, ki hoče vse presojati po svojem vsled liberalizma skvar-jenem ukusu in skaženih predsodkih. Toliko modrosti bi pripisovali tudi njej, dasi je liberalno žensko bitje, da treba presoditi in premisliti vsako besedo, ki Be javno izusti ali celo zapise. Ce se hoče prepričati, kako skrbe redovnice-uršulinke tudi za telesno zdravje iu snažnost, naj gre v loški samostan, kjer bo lahko videla na lastne oči deset novih kopelnic in kopališč, vse za tamošnje gojenke. Tam si lahko opere in osnaži svoj jezik, da ne bo več tsko strupeno in nepremišljeno govoril o obče čislanih zavodih in žalil slovenskega občinstva.
Dunajska zmaga. »Narod" tudi gleda zmage krščanskih Bocialoev na Dunaju ni v zadregi s »vo|im komentarjem. Malovrh je razsodil: „Na kmetih je zmagal duhovnik, na Dunaju je zmagala sleparija." Celo »Edinosti", katere netaktnost je si cer tolika, da oblastno napada našo stranko, ne da bi potem hotela priobčiti naše pojasnilo, se zdi ta liberalni odgovor, katerega je »Narod" pobral iz židovskih listov, prene umen in pravi, da ob takih večinah, ka koršne so imeli malone vsi krščansko-soci-alni kandidatje, pa že ne more bili res, da je zmagalo le Bleparstvo. Tu so morali pač Bodelovati drugačni vzroki! Tu je že pošte-neje, kakor govori drugi židovski list »Die Zeit", ki se sicer tudi jezi radi izida volitev. Meni namreč: volivci so hoteli tako in s tem je treba računati!
Komu liberalci zaupajo. Zanimivo je, da liberalci zaupajo denar kle r i k a 1 c e m , o katerih trdi »Narod" dan na dan, da imajo prav vse grehe nad seboj v najvišji meri. »Narod" se je namreč povspel do trditve, da se je bltgaj-ništvo »Slovenskega umetniškega društva« poverilo Ivanu Groharju, ki je bil edini klerikalec v društvu, in »se je mislilo, da je tako pobožon mož, ki slika svetnike, bolj vreden zaupanja, kakor kdo drugi«. Spričevalo to je nekaj vredno. Seveda glede klerikalizma Groharjevega imamo pa mi drugo sodbo. Groharjeva pobožiiost se je kazala posebno v tem, da je prav po liberalno zabavljal kakor drugi.
Mitjiževnost in umetnost.
Repertoire slovenskega gledališča
Danes, v soboto se ponavlja krasna Al binijeva opera » M a r i č o n « , ki je do segla pri premijeri toli izreden uspeh. Namesto odpuščenega tenorista g. Turžanskega nastopi v ulogi Fra. Dorotč^ bivši prvi tenorist plzenjske opero, g. Fran V 1 č e k , novoangaževani junaški tenor. G V 1 6 o k je prevzel malo, a lopo ulogo Dorot,<Ss pro stovoljno, da te more predstaviti občinstvu čim preje. V kratkem pa nastopi v ul gi Dulib >rja v veliki Smetanovi opori ter v ulogi Turrida v M;tscagni)evi operi »C*val-leria ruaticana«. Prihodnja predstava bo v torek. Drama študira burko s petjem »Brez denarja« (»Ein armes MUlel") in veseloigro •Zajčkove hčere", v kateri ima g. režiser Verovšfk glavno ulogo. V burki »Brez denarja" nastopi v večji pevski ulogi gdčna Kočevarjeva.
Izpred sodišča.
Nepoboljšjivi pretepač je delavec Jakob Kumer iz Polja, ki je bil zaradi težke telesne poškodbe že kaznovan. Dne 5 t. m. sešel se je z Antone m Jeričem v Mlekuževi gostilni, in ker je imel na tega že od davna piko, vnel se je tudi med njima kmalu pro pir. Kumer zgrabi za kozarec in ga vrže v Jeriča, a ga ne zadene, potem skoči proti njemu in ga z odprtim nožem sune v prsi in ga težko rani. Kumer so zagovarja s tem, da je bil do nezavesti pijan, česar pa priče ne potrdijo. Obsojen je na eno leto težke ječe, katera se mu je pa še poostrila z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni.
Napad. Bratje Tone, Pavle in Janez Gaber, napadli so ponoči dne 14. sept. t- 1. v Podrečbh Janeza Šusteršiča. Janez ga je vdaril po hrbtu z gnojnimi vilami, Pavle ga je pa s polenom zadel na ustnice in na tilnik, Tone Gaber ga je pa s tako silo zadel b kamenom na nos, da sta se nosni kosti štrli, katero dejanje obdolženci tudi sami priznavajo. Sodišče je obsodilo Toneta na 2 meseca ječe, Pavla in Janeza na vsacega na 1 teden zapora.
O ti nesrečna ljubosumnost. Kovaški pomočnik Tine Skočir je bil jezen na svojo nekdanjo Magdalenco, ker se mu je bila izneverila in z nekim laškim delavcem zaročila. Grozil je temu, da ga bode ubil in tudi za Magdalenično nezvestobo hotel se je maščevati; prišel je namreč dne 15. septembra pred njeno stanovanje ter skozi zaprto okno vrgel zaporedoma dva kamna, od katerih je eden Magdalenco zadel v peto. Zagovor, da je bil pijan, ni obveljal. Sodni dvor ga je obsodil na tri mesece težke, z enim postom in trdim ležiščem na teden poostrene ječe.
Z noiem je sunil 24. avgusta t. 1. dninar Lovrenc Ropret s Pšste Jožefa Bar leta v desno roko vsled prepira, ki sta ga imela med seboj ; oba sta bila pijana. Ropret se zagovarja, da je rabil orožje v silobranu, kar pa ni res, zato je bil pa obsojen na dva meseca zapora, poostrenega z enim postom na teden.
Porotne obravnave bodo prihodnje leto v Celju 16. februvarija, druga obravnava 11. maja, tretja 14. septembra in četrta 23. novembra. — V Mariboru bodo porotne obravnave prihodnje leto prva 9. marca, druga 8. junija, tretja 7. septembra, četrta 16. novembra.
Izpred tržaškega sodišča. Lovrenc Obad iz Dekanov je dobil 5 mesecev ječe, ker je ukradel z okna neke prodajalnice kos sukna v vrednosti 60 K. — 201etni Tržačan Rudolf Jaschi ukradel je z voza hleb sira v vrednosti 20 K; dobil je 7 mesecev in pride pod posebno nadzorstvo polioije.
Izpred kasaeij. sodišča. Kasacijsko sodišče je včeraj odklonilo pritožbo nekega hišnega posestnika iz Novega mesta, ki je bil obsojen radi motenja vere, ker je demonstriral v cerkvi proti branju škofovega pastirskega pisma. Kasacijsko sodišče je ob sodbo potrdilo, ker je bilo prepričanja, da je čitanje pastirskega lista cerkveno opravilo in se je pismo čitalo na povelje ško fovo.
Bazne stvari. Najnovejše od racnih strani
»Regnicoli." U Lipsiji na Nemškem morajo odgovarjati pred sodiščem trije laški podaniki, ki so zatoženi, da so prodali Franciji vojaške dokumente glede utrdbe Metz. — Odvetnik defravdant. U Vidmu v Italiji so zaprli odvetnika Antona Da bali, ki je poneveril 50.000 lir. — Radi dijaških nemirov v Inomostu, zahtevajo sedaj laški poslanci ustanovitev laške univerze v Trstu in popolnih laških pararelk na univezi v Inomostu. — Kava za Evropo. Meseca oktobra naložili so v Rio de Janeiro 204.000 vreč kave na ladije namenjene v Evropo, na Santos 996 000 in na Victoriji pa samo 7000 vreč. — Najnovejši način zavarovanja. Tenorist Justin od moskovske dvorne opere je zavaroval svoj glas pri društvu „Equi-table" za 25.000 rubljev. Ako glas izgubi, mu bo zavarovalnica morala izplačati omenjeno svoto. — Doktor ubijalec žensk. V Bostonu je bilo zadnje čase napadenih na cesti 15 žensk. Napadalec jih je udaril po glavi, eno je ubil, dve smrtno ranil. Storilec je 391etni zdravnik Alang Mason. Bil je že enkrat v blaznici. — Na S u š a k u pri Reki se širi tifus. — Očeta svoje zaročenke ustrelil je po nesreči na lovu pri Gdanskem zdravnik dr. Dobberstein. — Aretiran ubožni o č e. V Monakovem so aretirali ubožnega očeta iz Dunajskega Novega Mesta Fellnerja, ki je poneveril 8000 kron ubožnega denarja. — V B u d i m p e š t i se je na nekaterih trgih zemlja vsedla. — Pred turškim sultanom je koncertriral te dni z velikim uspehom dunajski J. Strauss. — Psa raztrgala sta včeraj v dunajskem okraju Brigittenau poštnega uslužbenca Oren-
bergerja. — Ogrski duhovnik pobegnil. Radi raznih nerednosti na tri mesece obsojeni župnik v Osongrodu Hegyi e tik pred nastopom kazni pobegnil. — Dva odpadla duhovnika, h Wil-denschvverta javljajo, da sta pobegnila v Nemčijo dva kaplana Adam in Tschimek, da prestopita k starokatolicizmu in ae — ože nita. — Velika židovska sleparija pri naboru. V Bdbrki v Galiciji so zasledili da je naborna komisija prezrla 567 asentirancev, ker je židovski rabinec ponarejal matrike. Okrajnega glavarja so pozvali v Lvov, dva uradnika suspendirali, ra-binca pa aretirali. — Predilnica pogorel a. V Stockportu blizu Londona je pogorela predilnica. Zgorele so štiri osebe. Škodo cenijo na 200.000 funtov. - G r o z na eksplozija. Ob znani eksploziji v No vem Jorku je bilo nov. ranjenih 80 oseb. — Samomor radi 24 kron. V Olo-mucu se je ustrelil računski podčastnik Mischach, ker je 24 kron vojaškega denurja porabil zase in ga ni mogel ob pravem času vrniti. — Všlezijski banki je blagajnik poneveril 230 000 mark. — P o n a -rejalec plemiških listin Alojz M ii 11 e r je bil v Pragi obsojen na 2 leti ječe. — Aretirali so v Pragi obč. svetnika Zbirala, ker ga dolže, da je sokrivec defravdacij v sv. Vaclavski posojilnici. — Maščevanje. 22 letna častniška hči Olga Bisklavanon jo ustrelila svojega zaročenca, ker jo poizvedela, da se hoče poročiti z bogatejšim dekletom. — M a f f i a v Italiji. Policija je zasledila skrivno zbirališče te družbe. 40 oseb je aretirala in zaplenila imenik članov. — Na vislice je bil obsojen včeraj v Gradcu I. Florijan Schullor radi umora Frančiške Stabentheiner. — Vlak povozi 1 je pri Trstu delavca G. M i 1 1 i c h a. — Najmanjši otrok na svetu je umrl v New Jorku. Otrok je imel glavico drobno, kakor polovico jajca, prsta je imel tenke kot užigalica. — Delravdacija v veteranskem društvu so je zgodila na Dunaju. Društvenik J. Miche je poneveril veteranskemu društvu ccsirjeviča Rudolfa 885 kron. — Poneveril je občinski blagajnik Jurij Virag v Gataja na Ogrskem 4939 kron< katere so vplačali ob čani na davkih. — O g e n j je napravil v budimpeatanski umetniški razstavi 100 000 K škode. — Bučelin pik ozdravi oslabel ali izgubljen glas Tako trdi dr. Castenil. — Ruski car je obolel na živčni bolezni. — Triletni morilec. Triletni sin nekega kočijaža v Vukovvitzu je po glavi svoja 9 mesecev stara sestrice, ki je ležala v zibelji, toliko časa tolkel z žlico, da jo ja ubil.
Is evetovaolavske saloine. Velika požrtvovalnost čeških »klerikalcev«, da rešijo ta denarni zavod propada, je tako sija jen dokaz njihovega domoljubja, da bo morda njih zgled več koristil, nego je škodila brez-vestnost defraudantov. Za garancijski zaklad je podpisal kardinal 100.000 K, praški ka-pitelj 100.000 K, deželni nadmaršal knez Lobkovic s soprogo 70.000 K. Tem Bledo duhovniki, katerih marsikateri je položil vse svoje premoženje na žrtvenik. Mislimo si, kaj bi liberaloi naredili, če bi se v kakem njihovem zavodu kaj takega primerilo!
Anomalije ženijalnih ljudi. Često so ženijalni ljudje pravi čudaki. Bilo to v načinu, kakor vstvarjajo svoja dela, bilo v drugih duševnih svojstvih. Sredstva, s katerimi so nekateri geniji povspeševali kroženje krvi in ustvarjajoče vzburjenje: Fran-cozki filozof Rousseau je ustvarjal svoja dela, begaje po solčni pekočini, često tudi gologlav; Bossuet je motal glavo v vroče krpe; Gentry in Schiller sta stavila noge v mrzlo vodo; Hoffman in Poe, heroja grozovitosti in okrutnosti, sta pila opij um v obili meri, Coleridge in Quieney sta bila intelektuvalna pijanca; skladatelj Bellini je, dokler je komponiral, jel grenke mandelne; Mendelsohn je ljubil sladčice in ni mogel sestaviti nič veljavnega, ako se ni poprej dobro najel vsakovrstnih sladkih stvari; Wagner je črpal svojo umetniško individualnost iz luksusa; Beethoven se je nosil kakor cinik, gnusen in bedast; Malibran se je inspiriral za vzvišene melodije — va-ljaje se po tleh. Voltaire, ako je čul zunaj regljati žabo, se je vračal domov najslabšega humorja; Hobbes ni veroval v Boga, ali se je silno bal vraga; Goethe je veroval v prokleto oko; Aubrey se je plašil škodljivih zenic in bojevitega zmaja; Paul de Saint-Victor se je bal tujih tintnikov; Barbey d' Aurevilly je pisal samo s pisano tinto in na ilustriranem papirju, kakoršni so rokopisi iz srednjega veka, Dumas oče je ljubil moder papir; Byron se je bal petka in strahov.
Devet etrok umorila Iz Volozda pri Počinjku v Rusiji prihaja vest o zločinu, ki spominja na dotično delo slavnega romanopisca, grofa Tolstega. Neka poročena kmetica je bila več let v ljubavnih odnošajih se svojim svakom. Iz tega Ijubavnega razmerja se je porodilo devetero otrok, ali
vse je takoj po porodu zadušila in zakopala. Slednjič je kmetico izdala nje lastna 20-letna hči, ki je znala za vse te zločine.
Kardinali. Dandanes je 60 kardinalov; izmed njih je: 37 Italijanov, 7 Francoiov, 4 Spanjci, 4 Avstro - ogrski, 2 Germana, 2 Angleža, 1 Belgijeo, 1 Portugalec, 1 Amo-rikan, 1 Avstraliian.
»Dante Alighieri," to društvo, ki ima namen zbirati denar v Italiji in potuj-čevati z njim naše otroke, poBlaio je prete-pajočim in izzivajočim laškim dijakom v Inomostu brzojavnim potem »gorke pozdrave.« —
Ruski generali so pregledovali utrdbe na Črni gori, poroča »Reichswehr<t, in sicer po nalogu ruske vlade. Inšpicirali so tudi črnogorsko vojsko.
Slika o nemikih surovostih v Bielskem. P. S t o j a 1 o \v s k i je dal v Bielskem fotografirati neko hišo, ki je bila po zadnjih nacijonalnih izgredih poškodovana in z blatom ometana. Po tej fotografiji napravijo razglednice s podpisom: »To je naredila nemško-nacijonalna bielska kultura.»
Laike dijake v lnomosta so prav pošteno naklestili nemški dijaki. ,,Piccolo" je prve dni poročal, na so bili naklesteni Nemci. Kdor pa pozna laško junaštvo, videl je hitro, da je bila to le pobožna želja „Piccoleva". „Kdor išče najde," — jih zasmehuje sSole" in pravi: „Kakih 80 laških dijakov so hoteli priboriti univerzo v Inomostu. Po „Indipendentu" bi bil moral rektor kar izročiti ključe in nasaditi na drog laško trikoloro. Pesti so potipale hrbte in glave irendentovske predstaže. Ne razsajajo in ne kriče še zadosti v Trstu, še v Inomost hodijo iskat mačke, katerim hočejo izpuliti dlako. Zakaj pa ne grejo naravnost na Dunaj in ne zahtevajo od vlade, naj zapre vse univerze, ki niso italijanske.?"
Zenitev ali samomor. V Strathmo-reu (Pensilvanija, Amerika) ustanovil se je nedavno čuden klub. Prvo klubovo določilo se glasi: Oženi se, ali se sam umori, člani se snidejo vsak mesec in vlečejo žreb. Kdor potegne črno krogljo, mora tekom pol leta napraviti tri ženitvene ponudbe, če je vse trikrat odbit, si mora končati življenje. Res prav amt-rikansko.
Kako se dolgo živi Več amerikan-skih zdravnikov je izdalo pred kratkim „Kodeks dolgega življenja"; in iz tega povzamemo naslednje: „Nikdar ne smemo požreti kosec mesa, da ga nismo 25krat dobro ugriznili. Jesti moramo kolikor mogoče veliko žita in ovsa, posebno ovsene kaše. Svojo nrav moramo krotiti, v kolikor nam mogoče. Slušati moramo veliko muzike, pa ne Wagnerja, kajti Wagner nam s svojo harmonijo vzbuja misli na samomor." To je glavno. A amerikanski gospodje ne povedo, kako muziko naj predvsem poslušamo.
Kdo je isnaiel premog. — Mož, ki je iznašel premog, imenuje se Phil Ginter. Ta človek je živel v Pensilvaniji. Bil je naveden pohajač in je stanoval z ženo in otroci v neki skriti votlini v gozdu. Bil je tam navadni lovski tat in s to obrtjo redil je sebe in družino. Ko je nekega dne tako po gozdu taval, vjel ga je dež. Vedreč pod nekim drevesom je zagledal neko črno kamenje, ki je tu in tam odsvitalo. Spomnil se je na neko pravljico, v kateri je bilo rečeno, da so si Indijanci netili ogenj s kamenjem. Pobral je zategadelj nekaj teh kamnov ter jih nesel domov. Doma je zakuril ogenj in namešal med drva to kamenje. In glej, kamenje je začelo goreti, da je bilo veselje gledati. Phil Ginter se je podal koj drugi dan k polkovniku Jakopu Weissu in mu povedal, kaj da je našel. Polkovnik Weiss pa je koj spoznal velikansko važnost Ginterjeve najdbe in že leta 1792 ustanovila se je premogokopna družba „Leghi Coal Mine Companiy". Iz navadnega pohajača postal je Ginter v kratkem času neizrečeno bogat mož.
Herodijadin ples. Na Dunaju hočejo predstavljati Sudermanovega »Janeza". V njern je tudi Herodijadin ples. Cenzura je rekla, da hoče ta ples prej sama videti, po tem šele ga dovoliti ali ne.
Štrajk godcev. V Parizu je 2000 godcev, od katerih je organiziranih 1600. Zdaj so začeli štrajkati v glediščih, da se jim zboljšajo plače. Tudi ostalih 400 bo potegnilo z organizacijo.
Na vseslovanski razstavi v l eter burgu bo posebno zanimiv oddelek na-t nože. Na Ruskem nosi še 70 milijonov -,/iii: ii.ro narodno našo. katera se ni v teku
. skoro nič izpremenila. Izobraženci jr, za&ili seveda nositi po zapadni modi. Zri,v p-k hV.ejo tudi moderno nofio izpreme-a,t;i ,-sa podili starih narodnih oblik.
Svobod* na Slovaikem Slovaške iMArod.'..^ Nv>if.y« so kritizirale neki odlok, ji	dotiui ftoluki nadzorniki in v kate-
*»m , w 2a!v/-wj« rnadjarizacija. Zato zdaj državni-) provdnnttvo toži list.
Uradnik li*U .Gauiois" — kričen Pred a«**] dfiftvi s* d«l v P«mu krstiti židojaki uredn.t	»Oauloia«, Gastone
Polona is v cerkvi »v. Tomaža Akvinskega. Navzoč so biii C>pf^>, Lcmaitre, general B^iadeffre i. dr.
Župnik poravnal slamnikarski Štrajk Pri Sv. Brigidi v Toskani se je začel štrajk slamnikarskih delavk zaradi nizkih plač. Tovarnarji so jih odirali, kar ao mogli. Delavke so poslale deputacijo k župniku don Nenciju, kateri je daleč znan po svojem požrtvovalnem delovanju za delavski stan. Župnik se je začel pogajati v imenu delavk in jim je priboril, da so dosegle vse svoje zahteve. Ljudstvo mu je priredilo veliko de monstrativno manifestacijo.
Posojilništvo. Kako bi se pri posojilnicah uvedla taka revizija, ki bi dala po polno varnost proti defravdaoijam, to je vprašanje, katero zanima zdaj najširše kroge, češka svobodomiselna stranka je sklicala v Prago poseben sestanek zaupnikov, da se dogovarjajo o reviziji.
PariSka policija in Humberti Ze
nekaj dni pišejo pariški listi o škandalih on dotne policije. Obsojajo sosebno šefa kriminalne policije C o c h e f e r t - a. Vsi listi so namreč edini v tem, da je Cochefert po
magal Humbertovi rodovini. Prepozno je_
pravijo listi — obvestil druge policije o begu rodovine Humbert in jim doposlal stare slabe fotografije, dasi so bile nove in dobre fotografije pri rokah. Tako ni obvestil policije v Bjrdeaux-u, kjer je Humbertova obitelj ostala tri dni in si nabavila potrebnih stvari na pot v Argentinijo, in to vse je delal baje v sporazumljenju s Humberti. Vse je pozorno na to, a čakajo še novih stvari. Cochefert grozi s tožbami, a listi pravijo, da mu tudi dokažejo, da je detektive poslal naprej, da ho delali varno pot Humber-tovim.
UTarodnto gospodarstvo.
Zagotovitev čiščenja ln krpanja volnene in posteljne oprave
Upravna komisija za domobrambski peš-polk Ljubljana štv. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubliani, da bode dne 14. novembra 1902 ob 10. uri dopoldne v domobrambski vojašnici v L;ubljani javna razprava zaradi zagotovitve čiščenja volnene oprave z valjalnico, pranja in krpanja posteljne oprave za čas od 1. jan. do 31 dec. 1902, pri ugodnih cenah tudi za daljšo dobo. Sprejemale se bodo pismene in ustmene ponudbe. Natančneji pcgoji se lahko vsak dan od 8. do 12 dopol. in 2. do 5. ure popoldne v uradni pisarni imenovane upravne komisije vpogkdajo.
Darovi Poslani našemu uredništvu.
Družbi sv. Cirila in Metoda Brezniški Mohorjani po g. župniku Potoč niku 5 K, Nicodemus 4 K, g. Anton Verbajs, župnik v Kamnigorici, nabrano pri Mohor janih, 4 K 40 v.
Za »slov. kršč. soc. zvezo«: Nicodemus 4 K.
Za pogorelce v Martinjaku: G. I. G. z Lipoglavega 3 K.
Za pogorelce v Kočah na Koroškem: Gosp. I G z Lipoglavega 6 kron.
Bog plačaj!
Prevalje, 8. nov. G. župan Pri-stov odločno odklanja vsako kandidaturo in izjavlja, da ostane pri deželnozborskej volitvi na onem stališču, na katerem je stal on in njegova stranka pri občinski volitvi; zato volimo soglasno gospoda Grafe 11 a u e r j a !
Celovec, 8. novembra. Rodoljubi na delo! Vsi storite svojo dolžnost in zmaga je v ponedeljek naša!
Rožek, 8. nov. Neka stranka ruje zoper kandidaturo nadučitelja Ellerja. Vse somišljenike nujno poživljamo, da z vsemi silami delajo za izvolitev našega kandidata.
Celovec, 8. nov. Poročilo, da je prišlo k vladi 70 mož ugovarjat proti odloku ministerstva glede šole v Št. Jakobu v Rožu, ni resnično. Bilo jih je 25, večinoma Mačkovi hlapci. — Palla zadržuje še vedno ugodno rešitev ministerstva in jo noče oddati iz rok. Nasprotna deputacija gotovo naročena od njega. Vprašati moramo: Kdo je več, ministerstvo ali — Palla?!
Celovec, 8. novembra. Pri ožji volitvi v vseh treh okrajih zmagali naci-jonalci.
Dunaj, 8. nov. V parlamentarnih krogih se govori, da ima dr. Korber že pripravljen nov volivni red za državni zbor. Po tem volivnem redu bi imel vsak 241etni moški volivno pravico.
Dunaj, 8. nov. Listi poročajo, da se je Korber po včerajšnji seji izjavil: „Tako ne gre naprej, v tej zbornici ne morein delati".
Dunaj, 8. nov. Tu se vrši 17. t. m. vsenemški strankarski shod.
Gradec, 8. novembra. Trgovska zbornica je volila poslanca Jožefa 0r-niga, Otona Ebnerja in Antona Krebsa. Ravnatelj Rochlitzer je ostal v manjšini.
Klosterneuburg, 8. novembra. V ožji volitvi izvoljen nacionalec Kolisko.
Rim, 8. novembra. Pred M i d y so ladije vojne mornarice napadle deset roparskih ladij. Tri roparske ladije so se potopile. Trije vodje morskih roparjev so prijeti.
Pariz, 8. nov. Tu se govori, da priobči sv. oče o Božiču svojo politično oporoko.
Meteoroiogidno porodilo.
ViSina aad morjem S06-2 m, irednji iračni tlak 7360 »■
Za »Ljudski sklad".
Neimenovan 20 K Andrej Simenec 10 kron, Franc Dimnik 10 K, Matija Rant 2 K, Anton Zupančič 50 K, Ignacij Okorn 10 K, Miha Arko 30 K, Jan. Gnjezda 20 K, Nico demus 4 K
3 a	Cas opazovanja	Stanje barometra T mm.	Temperatura po Celsijn	Vetreri	Net>e	ti i P-
7	9. zve6. | 738-5		8-4~|	breivetr.	dež.	2-0
8	7. zjutr. I 73b 2 2. popol. | 737 8		Op 00 «5 35	sl. jjvzh. sl. jvzh	megl. dež	
Telefonska in brzojavna
poročila
Idrija, 8. novembra Po devet-urnem volilnem boju smo zmagali v tretjem razredu. Kandidati naše stranke 147 glasov, liberalni 182, socialistični 69.
Železna Kaplja, 8. novembra. Zvedeli smo, da liberalci rujejo zoper našega kandidata Grafenauerja s kandidaturo prevaljskega župana Pristova. A to naših volivcev ne sme premotiti, ampak soglasno naj volijo gospoda Grafenauerja.
piiberk. 8. novembra. Nernško-nacionalni oklici imenujejo kot kandidata »Nemcev" in »svobodnomislečih" Slovencev v okraju Pliberk Železna Kaplja g. župana L. Pristova v Prevaljah. Gosp. Pristov kandidaturo odločno odklanja in izjavlja, da so ga liberalci, na čelu jim dr. Herbst, postavili zoper njegovo voljo. Zato, Slovenci, soglasno volite g. Grafenauerja.
Dunajska borza
dn6 8. oktobra.
s'.?apni državni dolg v notah.....100" 1B
Skupni drtavni dolg v srebrn ■ , .	100 7 6
Avstrijska zlata renta 4%..........120 60
Ivstrijska kronska renta 4$	...	100-15
Jgerska zlata renta 4«t..............120 30
'gerska kronska renta . . .	97 60
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 15 60
Sreditne delnico, 160 gld..............668 —
..ondo-* vista....................239 20
$«.uSki dri. bankovci ia 100 k. ut.ra lirt.volj.	116 9o
iO mark...........23 41
!0 frankov (napoleondor).....19 08
.»lijanski bankovci .,.•.... 95 17*/» i kr. cekini ....	.... 11 '33
t
1270 1-1
Vsa potrta naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob polu 8. uri zjutraj Bog našega iskreno ljubljenega sinčka
Pepčeka
po dolgi, mučni bolezni k sebi poklical.
Pogreb bode v ponedeljek zjutraj ob '/^9. uri v lastni rakvi v Rudniku pri Ljubljani.
Laverca, dn6 9 novembra 1902.
Belly In Karol Lenče.
Svet za skladišče
3 ~1	©&&.©, v s&afeaa. 1257
blizu južnega kolodvora.
Več pove upravništvo »Slovenoa«.
V manufakturno trgovino KOTZBEK & KOSTEVC
vsprejme se
1271

3—1
s primerno izobrazbo. — Natančnejše poizve se v trgovini na sv. Petra cesti štev. 4 v Ljubliani.
3—1
Službe išče
1159
kot cerkvenikov pomočnik
pri kakem cerkveniku ali organistu Janez Trebenšek pri sv. Lenartu št 2, pošta Cerklje pri Kranju. Gre tudi v službo v župnišče, kjer bi bil ob enem za hlapca in cerkvenika; je samskega stanu, lepega zadržanja in star 28 let.
Ribarstvo
bistriške graščine v Ljubljanici od izvirkov do Jamni-kovega jarka, da se za dobo desetih let v najem.
Pismene ponudbe sprejme dr. Fran Vok, ces. kralj, notar v Ljubljani, Miklošičeve ulice Stev. 24.
126? 2—1
Veliko sfavbišče j» j* j» j*
v bližini nove sodne palače in južnega kolodvora se proda. Več se izve v pisarni ces. kralj, notarja dr. Frana Vok, v Ljubljani, Miklošičeve ulice St. 24.	1268 2—1
€ » a » ar. a»,Mr |
vse trgovce na lepe in cžne papirnate
^ božične prtiče
kLteri se dobivajo pri tvrdki 1265 3—1
V. Engelman, Grosuplje.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN DOGAN-fl
mizarju lu prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta št. 15 v Medjatovi hlSi.
Ceniki a podobami postelj, različnih omar, miz, stolov itd zastonj in franko. s (23)

P
Viljem Schweifzer
naznanja, da je ofvoril dn& 1. oktobra 1902
| i liOiiiiiaiijct, uc| Jc UIVUili ui|« vi\iwi/ia i/va y i
i) svojo odvefniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem trg u šfev. 19
poleg nunske cerkve in „Vzajemnega podpornega .	društva".	k.
9 JSL. 1- g
5« nagajajoča
mt^mmmmmmmmBmammmmammmmHmmmmmai
mgnafgltfara „pri ^meHl^anca"
od četrtka dne S. ijeuembra 1.1, pečenji cene razprodaja u Ljubljani, na gtarem trga $t. 1 (prej Oetter).
}<a prodaj pcr>udeni predmeti $<t lal^c ogledajo, ne da bi I^ede $ilil K nakupu, io $<t le pripombi, da 5C predaja pralno blage že pričen^i $ 6, lepa flanela za bluze cd 1<S in blage za zirr^a oblačila ed 25 meter ir> ui|je.
predaja $<z le ed 8. de 12. tire dcp. in ed 2. de 6. are pep.
Oddaje 5C tudi ueeje Kuaptitcte trgcucem.
Razglas.
1198 3-3
V smislu deželnega zakona s 17. dn<š junija 1S70 , št. 21 dež. z »k., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih š ;odljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in olepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zaprednih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor 6i bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja.
Kedar se drevrsa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah ctresati in pokončevati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi fpodjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
C i se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega Časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron in če bi se to ponovilo, do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dno 14. oktobra 1902.
Zupan:
Ivan Hribar.
St. 31.3 J 5
Razglas
1207 3-3
siavodolžnim mladeničem.
Mestni magistrat ljubljanski glede rednega nabora leta 1903. nastopno razglaša :
1.	Vsem v Ljubljani stanujočim leta 1880., 1881. in 1882. rojenim mladeničem, ne gledš na njih rojstni in pristojni kraj, se je
tekom mesca novembra 1902
pri podpisanem uradu k zabeležbi oglasiti.
2.	Mladeničem, ki nimajo domovinstva v Ljubljani, je prinesti s seboj dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začamo odsotne ali bolne mladeniče smejo zg'asiti njih stariši, varuhi ali kaki drugi pooblaščenci.
4.	O.iim, ki si hočejo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, je po predpisu opremljene prošnje vložiti meseca januvarja ali februvarja 1903. pri podpisanem mestnem magistratu, najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni
komisiji.
5.	Onim, ki želo, da se jim dovoli stava zunaj pristojnega okraja, je o priliki zgla-sitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko zglasijo in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6.	Sinovom vojaških oseb, bivajočim v dejanski službi in onim mladeničem, ki so nameščeni pri vojni opravi (vojni mornarici) in so še stavodolžni, se je ravnotako zglasiti.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalaga vojni zakon.
Stavljenci, ki opuste zglasitev, ne da bi jim branila kaka nepremagljiva ovira, se zakrivijo prestopka in zapade,o globi 10 do 200 kron ali pa primernemu zaporu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnč 3. oktobra 1902.
Nova trgovina.
Usojava si uljudno naznaniti, da sva otvorila začetkom f. m. novo urejeno
m p
3
manafal^tcirno trgeuine
= na $v. petra ce$ti 4.
Zagotavljajoča solidno in točno postrežbo, priporočava se slavnemu občinstvu za obilni obisk.
Velespoštovanjem ^Otzb«l( § I^O^teUe.
P. n.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje naznanit', da sem s 1. novembrom izstopila iz službe modlingike tovarne za čevlje v LJubljani ter da prevzamem Z 8. novembrom t.1.
zasfopsfvo fovarne za čevlje
D. ti. Pollak & Cs
Dunaj - Gradec - Wlaschim
in sicer v
Prešernovih ulicah v g. Perlesovi hiši.
Prosim torej slavno občinstvo, da mi i nadalje blagohotno izkaže v isti meri kakor sedaj svojo naklonjenost, to pa tem bolj, ker bodem sedaj v stinu postreči z res nai boljšim in najsolidnejšim blagom, za kar mi je porok tvrdka, koje zastopstvo prevza raem
Najodličnejš m spoštovanjem
1245 3-3
Julija Stor.
J^avnofar je ijjla
kDružinsfia pratifia
za leto 1903
Božično darilo!

reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi lii.<si,
obrestuje hranilne vloge po	110 95
4* 3 odstotka
niel ^'fflg X^iekatCreaa
. 0Ur*dn® m> rJazun »edelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega liranilničncga urada št. 828.406, Telefon štev. 57.
1136
£>rujinsfa pratifa dobivala so bode v vseh trgovinah na kranjskem, Štajerskem, koroškem, v Jstriji in na Goriškem.
Razvedrilo starim in mladim so:
©ra ni o f o n i.
cena od 15 do 125 gld.
A V t 181 a f i,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte moj llusfrovani cenik.
SUDOIiF ttlEBE^,
urar, v Ljubljani, Stafi ti*g št. 16
ODE =
122« 3—4

različnih vrsf ima za prodati
Ivati Buggenig
Lili hI h na Cesta naRudolfovo železn. 5 ijuuijaud in Bleiweisova cesta 42. -
Za otroške bolezni,
za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-jočih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
alSsalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo toraj zapisujejo pri želodčni kislini, škrofeljnlh, krvicah, otoku šlez itd., in ravno tako pri kataru sapnika in oslovem kailju. (Dvornega svetnika Liischnerja mono-IV grafija o Giesshiibl Sauerbrunn.) 17 44
Barve za umetnike, ScehKS'
v pučicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve
er'jeve' dob6 se P" lvrdki BRATA
EBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 7 11-6
Ponrp lirft PPTlrt s 31elnini jamstvom raz-trn ir U1C bCJlU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN3 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino /HOSt (Briix) št. 234, ČeSko.
Dobre rem. ure iz nikla gl. 3-7,5 Prave srebrne rem. ure „ 5"80 pristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . „ 1-95 Moja tvrdka je odlikovana g s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 673 100—54
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše Trste revolverjev itd vseh padajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na	iq54
10-
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V Ljub j ant se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvin&mi in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v LJubljani.
Prodajalnica
za branjerijc ali drage cbrt
v Truberjevi ulici št. 2 tik Sv. Jakoba mosta je takoj oddati.
Pojasnila v 2. nadstropju v taisti hiši pri gospodarju.	1252 3-3
cevsie piiškc
katere izdelujem farno jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo — Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem
Fran S©WČlSk5 puškar v Ljubljani, Židovske ulice. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj.
St 38 174
Ustanove.
1264 3-1
Pri mestnem magistratu ljubljanskem podeliti je za tekočo leto sledeče ustanove •
1.	IvanBemardinijevo v znesku K 200.—.
2.	Jos Jak. Schllling-ovo v znesku K 210.—.
3.	Jurij Thalmeinerjevo v znesku K 200—.
4.	Jan. Jost. W- ber-jevo v znesku K. 210,—
do katerih irmjo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se Ietcs omožde, so uboge in lepega vedenja.	'
5.	Jan. Ni ki. Kraškovič-evo v znesku K 163.—, do katere ima letos pravico ubogi kmetovalec iz St. Petersko župnije v Ljubljani.
6 Jan. Ar,ton Fancoj-evo v znesku K 134.—, do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu.	1
7.	Jos. Sr. Sin-ovo v znesku K 96.—, katero je podeliti dvema najrevnejšima deklicama iz Lju^liane-
8.	Miriu Pakič-evo v znesku K 260 —, do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu, hli pa njih vdove.
9.	Janez Krst. Kovač-evo v znesku K 302.—, katero jo razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne rodbinske očete ali vdove matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
10.	Marije Kosmač-eve v znesku K 204.—, do katere imajo pravico uboge uradniške pirote ženskega spola iz Ljubljane, ki bo lepega vedenja.
11.	Helene Valentini-jeve v znesku K 168.—, katere je razdeliti med take v frančiškanski župniji v Ljubljani rojene otroke, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
12.	Ustanovo za onemogle posle v znesku 100 K, katero je razdeliti med štiri uboge posle, ki ne morejo več delati in so dobrega slovesa.
Prošnje za podelitev ene ali diuge teh uBtanov vložiti je — opremljene s potrebnimi dokazili — do 30. t. m. pri magistratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
Zobozdravnik
naznanja, da se je preselil s svojim atelijejem, preje dr. Furlan, iz Spitalske ulice štev. 7
na vogal Spitalske ulice in Glavnega trga
uhod Pred škofijo štev. 1
v v < v v < x v \ <vv \>.n.

oooooooo
looooooo oooooooo oooooooo
BOOOOOmm
)OOOOQ
ooooooot ooooooot ooooooot
OOOOOOOm
oooooooo
oooooo
oooog
[ Stanje vlog 30. junija 1902: blizu 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša «« prilika za štedenje! ««
Pt*eje: Gradišče št. 1,
Denarni promet y letu 1901: čez 23 milijonov kron.
LJUDSKA POSOJILNICA
seda]: Kongresni št. 2, I. nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od	g^ 1| O
8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih	fe
obrestuje po--
Stanje Vlog 30. junija 1902: 8,818.060	70 h. Denatrni pFomet V 1. 1901: 23,559.611 K; 20 h.
HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne	da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-
bre? kakega odbitka, tako, da sprejme n vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih —	4 K 50 h na leto.
V Ljubljani, dnč l. julija 1902.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
hranilnične položnice na razpolago.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Josip Jarc,	Anton Belec,
veleposestnik v Medvodah. posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Karol Kausehegg,	Matija Ivolar,	Ivan Kregar,
veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. v Polju. načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani.
Dr. Andrej Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Frančišek Leskovie,
zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.'
Karol Pollak,
tovarnar in posest, v Ljubljani.
Greg. Šlibar,
župnik na Rudniku,
Dr. Aleš Ušenienik,
profesor bogoslovja v Ljubljani.
1236 2
oooooo ■oooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo
Varstvena znamka: Sidro.
LINIMENT. CflPSICI Comp.
iz lekarne Ricliter-jeve v Pragi,
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K —'80, K 1-40 in K 2 — v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko ,,sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlcliterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34—5
Službe cerkvenika
ši želi v vseh cerkvenih opravilih dobro izurjen, 38 letni mož, ki je bil v enakih službah že iz mladih let, tudi pri stolnici. Ima dobra, večletna spričala. Najraje bi vstopil pri kaki večji cerkvi. — Zna slovensko in nemško; je spreten tudi za postrežnika.
Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Jožef Leskovar, p. Konjice (v Gradu). 1229 6-3
Milice
naj ne zamudi, se oglasiti zaradi prevz>-tja ag-nlure jedne najstarejših bank ?.a prodajo postavno dopuščenih državnih in posojilnih srečk na obroke. NajvlSja provizija, predujem, oziroma določena plača. Ponudbe pod Šifro P. N. 8979' i.a Haasenstein & Vogler, Dunaj. 115 (10-5)
Cerkveno predstojništvo sv. Barbare pri Borlu v Halozah pri Zavreli naznanja, da se bode 3. novembra ob 11. uripredpoldnevom v župnijskem hramu po dražbi prodajalo
24 polovnjakov poznohranega
izvrstnega 1239 2-2
cerkvenega mošta.
Tudi 9 polovnjakov vina iz leta 1900 in 1901 je za prodati. — Prečastiti gospodje župniki se posebno na to opozarjajo.
Železniška postaja: Možganci pri Ptuju.
Cerkveno predstojništvo sv. Barbare pri Borlu,
dni 26. oktobra 1902.
4S3BflKSf
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
fVlojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-44
assr Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
cc«
c'S
J ®
»g aj
J2>
1 =
cd cd
<33 «o CZ3 cci
(O
•o J* J o 0» ._ f- t: L >
S
«0 „
S.« J
—	<D
—	o fl>
>	e«
<0	N
J2	a
■cM
aJ
S- CM ° g
.. "3 JC t
© >tn
s £
> CQ
O .C -C
£T3 o
> £ ®
•S o g
O-js e>
3 «, l< g «
«8 C 5,5 N g-- O
" B .S
O N	O
cp	O.
o X! m
•jr s	» o
bt! o S o
;; S ifj _
a>
o8b 50—44
O CO
KQ
o a.
M
-o
0)
^ s
o.
3 nj
o e g •■
Q ®
> - ®
-C N 2 — ® c o >
N
c 'x £ 'S _r >S V ao «o =j > o o s a. c u i t. «_
msi « ao r: CQ I—
S -a
o
t-«
6D
* š N
o 03
C3
'iZ
cd
C/D >CO
cd iSJ
rt r—*
SS
O
a
•h d
► a
■B a
£ S
° S
p. w c >• jjt
M
rt J*
a> >
o P.
s l c« I
O 5
•v co
2 =
a. a
® H5
In
-J
O T3 N 3 O
0
je o
1	05 g
2 I " > -
O * T5
m ca g
o o ffl
r >o o ^ -<n . j
> O	r-
m
Ctt >CD § >
ca 3
S.*'
s ®
oo
r^fl N»
® XI 3
e <0 B ee

m
e e
O g .-E-

B
a
^z? o
{5 e5
«0
o
io
J3 c
O
a.
oo I* C O«
■b rS
C 'N o ®
||p
pl



.........,
JM



Trgovina z železnino „MERKUR"
FETEi
■V Celju, Grraška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
HT" Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih kriiev.
Postrežba točna.
Cene nizke

tM
m
Mm
Kdor potuje v Oorloo, priporoča se mu nova ,.kavarna Central" na
Travniku tik cerkve svetega Ignacija. Lastnik FILIP PEČENKO, prej hotelier v Pulju, Na razpolago je nad 1C0 časnikov, kava in likerji najboljši, postrežba točna, čistoba uzgledna, opremba po [najnovejših zahtevah, cene kakor v drugih kavarnah.
1156 7
Odda se služba 1251 3~2
pri župnijski cerkvi v Št. Gotardu pri Trojanah. Služba st< zainore takoj nastopiti.
Cerkveno predstojništvo v Št. Gotardu.
Krasne Izvirne platnice za
»Zgodbe svetega pisma
Prečastiti duhovšfini in mnogobrojnlm udom »1. Mohorjeve družbe uljudno naznanjam, da sem priredil po naročilu in vspodtiudi rajnega pre<\ g dr. Lampeta in
sedanjega njihovega pisatelja pre«. gospoda dr. Kreka za
Zgodbe sv. pisma
krasne izvirne ** platnice.
Nisem ee ustrašil niti troškov, niti truda, a podam cenj. udom Družbe ev. Mohorja za to res drageceno knjigo primerno vnanioet.
Smelo trdim, da Slovenci doslej le nismo imeli za nobeno slovensko knjigo tako krasnih platnic, kot so te. Ta v moje izvirne platnice vezana knjiga bode kras vsaki slovenski hi$i in veselje v*aki družini.
Gospodje poverjeniki storili mi bodo izredno uslugo, ako ie posebej opozoriš člane svojega poverjeništva in jim gredo pri naroČilih na roko.
Cena platnicam t fiuem usnjatem hrbtu s platnom prevlečenim ter bngalo pozlačenim je K 2.70, vezava v izvirne platnice z navadno lično obrezo K 1.50, z zlato obrezo K 3.30. — Nepoznane mi naročnike prosim, d? mi dot:čno svoto in 20 v. za poštnino vnaprej pošljejo, ker bi bilo postno povzetje predrago. — Čast. poverjenikom pa priporočam, da naber6 knjig za večji zaboj skupaj, da ne bode tovornina oziroma poštnina predraga	3—1
V obilna naročila se priporoča
Fr. Breskvar, knjigovez,
"26 3-3	v Ljubljani, flllpov dvorec, Ribji frj.
C
Anton Schuster
Ljubljana, Špitalske ulice

s\ oipoxor\V\, ta je ta9t\oVav Aoš\a
tio9os\\
sezono 9 VonjeVc\j\ Aame, AeVUce iu
VaVor raxV\ctve
xvo9os\\ ^etvsVe \xv mos\te o\>\eVe. * *
\er se ^u^orocam cen\. Vu^o-
*a\cextv V mnogaVro^tveTOU o\a\sV\x.
^ajsoV\ixveje \Aago.
5
cene. <s\s\»\s>
126» 3—1
v Ljubljani, Pogačarjcv trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak tedan druge dežele.
.....->i- • -
Danes, soboto, 8. noQ. zadnjič:
Šesto potovanje
po FRANCOSKI.

Mm
V nedeljo 9-do 15. nov.:
Tretje potovanje
po
slikoviti francoski Švici.
Najnovejše so ameriški
mufoskopi.
Pet novih, zabavnih podob.
& znamk, ki se vržejo v posamen mutoskop SO vin.
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. =====
Važno za bolne na želodcu!
Brezslastnost, težave v želodcu, slabost, 1
Sllavobol vsled slabega prebavanja, razne že- j odčne bolezni
takoj odstranijo znane
Brady~jeve kaplje za želodec
(Marijaceljske).
Xa tisoče zahvalnih in priznatnih pisem !
Cena steklenici z navodilom ral>c 80 h, veča steklenica K 1.40.
Dobiti po lekarnah.
Glavna zaloga v IJubljanl: lekarna „Prl zlatem Jelenu", Marijin trg it. 4 (Jos. Mayr),
Svarimo pred ponarejirjem, pristne Marijaceljske kapljic« za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis C\/J+aiOjt 1161 12-2
i o o, O o o o b " 6 g O a o

0 6"0 Q o Oo
o>
I
o

Podpisana ima v ralogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatlke, ve-lume, albe- koretelje prte itd
sploh vse, k«r se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem.i luiii vezenje, prenovljenje sture obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno !n pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih oiirati na domače tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšim apoštovanjain se priporoča 691 62-22
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge corkvene obleke, orodja In posode
v Ljubljani, Wolfove ulice 4.
-- , {j cvimfvinvrji
St. 35.869.
1189 3—3
Angelo fVifa
v Dragi pri Igu
priporoča
stavbeno in strešno, navadno, zre-zano in skladno (Strangfalz- und Pressziegel)
Iz lastne opekarne po najnižji ceni. 8oi (6-6)
Dne 2 decembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Franc Jožefove jubilejske ustanove, namenjene < nim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne pndpore iz ubožnega zaklada.
T' h ustanov io 12 m sicar 2 po 50 K, 10 pa 40 K in je pro&nje za njih podelitev vlagali tukaj do 16 novembra letos
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. oktobra 1902.
/'VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV1
rt
franja ffleršol
y Ljubljani, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	19 47
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno
gSjr Nakup ln prodaja. Tf^t ? 3 3. k o v r s t n i h državnih papirjev, ire6k, denarjev Itd. Zavarovanj* za zgubi- pri žrebanjih, pri izžreban ju najmanj fie^a dobitka. — Prcmeae za v.^ako lrebanje. Ktilanlna izvršitev naročil na b o r 2 i.
Menjarična delniška družba
B H C U It
I., WoIlzeile 10 in 13. Dunat. I., Strubelgasse2.

Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ftpekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viaocega ohrefeto/anja pri popolni varnosti naloženih glavnio.	134 122