LJUDSKA BANKA Zaupanje zavezuje ..MKmMHHmmSr TmmmBSSMMammmm , CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 23. FEBRUARJA 1994 ŠT. 6, 7, LETO XXVIII JANŠA V MALI ŠOLI FAŠIZMA OČE JOČE ZA EDINIM SINOM OGOLJUFANI MINISTER POZA-HOČEJO DENAR BIL PLAČATI NAJEMNINO KAM IZGINJAJO ______________ JAKOPIČI N 0) < 0) HITROST UBIJA VOZI PREVIDNO N fi> < Q> !s?! .XXX\XX\\XX\N\\\XX\XNXX\XXXXXXVWVX>IWVXX\\\V Mjmmmmi tiM« imun BREZ DLAKE NA JEZIKU Mai tuni immr 1—.—u.---- UKV stereo 95$MHz • SREČA Z NOVO DOBO - USLUŽBENKA IZ DOMŽAL ZADELA ŠESTICO Z NAŠIM HOROSKOPOM - 42 KOSOV TORTE ZA SODELAVCE, POLOVICO DOBITKA RAZDELILA MED PRIJATELJE - ŠAMPANJEC ZA UREDNIŠTVO »Ali sem dobila uredništvo Nove dobe?« »Točno, lep dober dan vam želimo.« »Halo, ali je res tam uredništvo Nove dobe. Zadela sem na lotu...« »Čestitamo. To je danes prva vesela novica. In kako vam lahko pomagamo? »Ni mi treba pomagati, bom že sama zapravila ta denar. Vi pa dobite šampanjec...« »Na zdravje. Od kod kličete? In zakaj ste nam odmerili šampanjec?« »Nova doba je dobila šesti-co...Dve šestici pa petice...« »Oprostite, prvič mi ne računamo na srečo in zato tudi ne igramo lota...« »Ne, ne. Jaz sem igrala loto in vpisala številke iz vašega horoskopa. Ne boste ver-jeli, prvič in sem zadela. Kdo piše vaše horoskope. Tega bi rada, da se še njemu posebej zahvalim... Pravkar praznujemo s sodelavci. Kar ponoreli so, ko so izvedeli, da sem jaz zade-|a. Veste, nikoli doslej nisem igrala teh reči. In zjutraj, ko sem prišla v službo, je bil pravi direndaj...« »In koliko ste zadeli, če nismo preveč zvedavi...« »Zame mnogo. Kolegi so me venomer priganjali, da se naj priključim, oni to že nekaj časa počno, dobili so že tudi manjše vsote, zdaj pa to. 42 kosov torte sem kupila, pa pijačo...« »Rekli ste, da ste se prvič odločili za to igro...« »Da. Sinoči smo gledali televizijo, ko sem se spomnila, da imam tudi jaz lističe. Sinu sem rekla, da naj pogleda, pa se mu ni ljubilo...« »In zdaj bo sin glavni pri deležih...« »Imam tudi hčer. Vsem enako, ko bo to praznovanje mimo. Z možem morava postoriti še nekaj okrog hiše...« »Torej imate tudi hišo? In zakaj prav 42 kosov torte?« »Hišo imava tu v Tuhinjski dolini. Zakaj kličem iz Domžal? Ker sem tu v službi. Zakaj 42 kosov torte? Ker sem toliko stara in je dobitek tudi darilo za rojstni dan...« »Čestitamo. Koliko pa bo ostalo? Ali ste novopečeni milijonar?« »To ne, vendar je vseeno štos, da dobiš tako meni nič tebi nič denar.« »Bodite previdni, ko se to razve, vas bo presenetilo, koliko ljudi vas bo znenada poznalo, prosilo za pomoč, za vlaganje v njihova podjetja...« »Brez skrbi, prestara sem za tovrstno naivnost, pa tudi vsota ni tolikšna, da je ne bi mogli sami lepo izkoristiti...« »Poznamo primere, ko so se dobitniki na glavo vrgli v igre na srečo, pravkar teče preiskava o Mariborčanu, ki je po prvih dobitkih v igralnicah tako zabredel v dolgove, da je izgubil ženo, dom in se lotil ropov. Da, tisti s kolesom...« »Te bojazni ni, ker oba z možem živiva trdno na zemlji. Vse, kar sva ustvarila, sva ustvarila s trdim delom in tudi otroka vzgajava tako...« »Torej se je sreča tokrat nasmehnila pravi osebi. Zakaj ne povemo, kdo sestavlja horoskope? Nič ne skrbite, tudi tisti bo dobil kozarec šampanjca...« E. I. DA BI PORAVNAL DOLGOVE DOMA IN V ZAPORO NA DOBU JE MORIL V PREKMURJU - OČIVIDCI TRDIJO, DA SO BILI V SUMLJIVEM AVTOMOBILU TRIJE LJUDJE - ZAKAJ JE NEKDANJI MILIČNIK PEUAL OSUMLJENCA NA KRAJ ZLOČINA IN GA POČAKAL V AVTOMOBILU - POLICIJA JE STORILCA ODKRILA PO IZPOVEDIH NAK-LJUČNIH PRIČ - NEKDANJI GOLJUF JE S TOPORIŠČEM SEKIRE DO SMRTI POTOLKEL 61 - LETNO EMO VOGRINČIČ V KRAŠČIH mudoma loti dela. Iskanja srajci. Odskakljal je nazaj denarja. Kako je zvedel za to k avtomobilu, prijatelja ga hišo bogu za hrbtom in kako, naj ne bi ničesar spraševala kje bi naj bil denar v njej, bo odkod in zakaj preobleka, pokazala preiskava, kot tudi veselo so odbrzeli proti Mur-to, kje se je oborožil s topo- ski Soboti in se istega dne riščem sekire. vrnil v zapor na Dob. Medtem ko sta prijatelja Medtem je k sosedi Mariji v avtu bolj dajala občutek, da Wolf vsa prestrašena pritekla stražarita, kakor da čakata, gluhonema starka, krilila saj nista bila parkirana pred z rokami in momlala ter jo hišo, kakor je običaj, »slučaj- vlekla k Harijevim. In tam so no« sta imela s sabo tudi dva imeli kaj videti... časopisa in se intenzivno po- Policija je bila najprej osu-svetila branju, je Branko na- pla, kajti v Prekmurju že dol-letel na Emo Vogrinčič in se' go ni bilo tako krutega zloči-je zapletlo. na. Najprej so vrgli oko na »Obvladal« jo je, začel pre- vedno prve in vsega krive C/3 C/3 Na Goričkem v Prekmurju ni kaj dosti izbire. Ali delaš trdo delo na zemlji, ki je sicer hvaležna, a zaradi tega nič manj trda, srečni poiščejo delo čez mejo, v Avstriji, drugi pa se hitro srečajo z revščino. Ob tem vsi radi pokažejo na cigane, tam ob robu vasi in kaj hitro se cigani pokažejo tudi kot najpriprav-nejši dežurni krivci ob kakem nerazjasnjenem zločinu. Tudi žalostna zgodba o roparskem napadu v Kraščih št. 68 naj bi se začela s ciganom, ki je trenutno seveda v zaporu. Le-ta, morda nenamerno, opozori na sicer ugledno družino iz Krašč, ki je dovolj premožna, da se obeta dober plen, vsekakor pa deluje tudi nezaščiteno, saj so pri hiši trenutno same ženske. In prezadolženi Branko V. zastriže z ušesi. Ko pride na dopust iz zapora, s seboj prinese 160.000 SIT svežih kvartopirskih dolgov. Hazarderji v tej specialni šoli znajo povedati, da igre na srečo v zaporu dobijo drugačne dimenzije, dolgovi pa se množijo že, ko se dan prevesi na noč. Zadnji dan dopusta se Branko odloči za akcijo. Prijatelja s Tišine, Toma M., kateremu je še od prej dolžan, poprosi, da ga odpelje v Krašče, vas med Cankovo in Rogaševci na Goričkem v Prekmurju ob avstrijski meji. Tomo M., nekdanji policaj, povabi na pot še prijatelja in za vsak primer priloži še psa. Pripeljejo se v Krašče, Branko pokaže veliko novo zidano hišo in Tomo ustavi avto ob cesti. Ne zapelje na dvorišče, kot se za gostoljubni obisk spodobi. Bilo je v sredo opoldne. 6I-letna Ema Vogrinčič nekaj brklja po hiši, 81 - letna gluhonema Pavla Žilavec, preužitkarica, pa počiva po kosilu. Emina hči Anica Hari, je šivilja na oni strani meje, vnukinja je v šoli. Branko se pritihotapi v hišo skozi stranski vhod, skozi staro kuhinjo, ki je edina v prenovljeni hiši ohranila tisti značilen vonj domačnosti in je bila tudi najljubši prostor Eme Vogrinčič, in se ne- metavati prostore, šel v zgornje nadstropje, premetal vsa znana mu skrivališča, povsod pustil krvave sledi, nato pa se je očedil v kopalnici. V žep je stlačil dve zlati verižici in zlate obeske, v skupni vrednosti 40.000 tolarjev, kar sicer znaša le četrtino njegovih dolgov iz zapora. V shrambi je iz omare vzel tudi jakno, si jo oblekel ter tako skril krvave madeže na Rome, ki mirno v sožitju že desetletja živijo v bližnjem romskem naselju. Nato so naleteli na vest, da je bil ob cesti viden enak avtomobil, kot že teden prej. Dva šolarja sta policajem omenila avtomobil, tip in registracijo približno opisala. Policija je avto odkrila na Tišini in tako so šli na Dob. LucaS »Tukaj je obležala mrtva,« pokaže strta hčerka Anica Morilec se je preoblekel v moževo jakno, ki jo je našel v omari NA KOL! Po nekaj eksplozijah smo v Mariboru doživeli še požig. Pa najverjetneje ne v smislu hlapca Jerneja in iskanja njegove pravice, temveč v smislu čisto navadne zlobe s svojevrstno zahrbtno računico. Empirizem številk z nekaj ničlami je prevladal v obrazcih obnašanja in socialnega vedenja z vsemi najbolj negativnimi konotacijami vred. Tako lahko skorajda izključimo morebitno maščevanje, saj lahko po besedah predstavnikov Mladinskega kulturnega centra le—ta ni imel tako izrazitih sovražnikov. Prav tako bi bilo nesmiselno, če bi se polivanja več deset litrov bencina iz kakršne koli užaljenosti lotil nekdo iz institucije, ki jo je kot javni zavod ustanovila občina. Pravila igre so namreč postavljena popolnoma pragmatično. Zato se seveda postavlja tisto večno vprašanje, kdo je bil ta ali celo, kdo so bili storilci, ki so v noči s srede na četrtek prizadejali edinemu mariborskemu rock klubu škode za več deset tisoč mark. In medtem ko bodo poslani iskali odgovor na to vprašanje, čeprav jim lahko očitamo, da imajo na grbi že preveč vprašanj in premalo odgovorov, bomo mi reagirali malce emocionalno. MKC-jev-skega Piromana bomo nataknili na kol. Tako kot so počeli Turki v tistih davnih stoletjih, ko so trkali na mestna vrata. V današnji vsesplošni izgubi kompasa, je tak vzor edini pravšnji za ravnanje, saj so se pravna in civilizacijska merila izrodila v čudno pokveko brez rok, nog in glave. Vse kar je ostalo, je nadledvična žleza, iz katere se adrenalin vije v potokih in zasmraja ozračje. Tisti, ki je ali so se šli svojevrstno avanturo, se pač ni zavedal, da je s svojim dejanjem vzel mariborski mladini enega redkih kulturnih prostorov, v katerem je lahko ustvarjala dogodke, jih spremljala ali pa se samo zabavala. Upajmo, da ne bo vsej škodi navkljub zaprtje kluba trajno, ker pač vanj sili univerzitetna birokracija, kateri gre na roko, da se je tujka rešila. Torej bi lahko sklenili, da ima edino prihodnji lektorat »profit«, saj se je z likvidacijo kluba rešil neprijetnih pogajanj. Vodstvo javnega zavoda MKC bi moralo v konsenzu z občino kot ustanoviteljico in raznimi inšpektorji priti do najnujnejših pogojev za ponovno delovanje. To pomeni čim prejšnjo nadomestitev poškodovanega z novim, morda zasilnim, ki bi zagotovilo vsaj osnovne pogoje za življenje kluba. Prostora za resignacijo ni. Jasno je, da je image centra po tem neljubem dogodku le še bolj majav, a konec koncev ga spet ni omajal nihče iz javnega zavoda MKC, ampak so se črvi zajedli v druge glave. Posploševanje kot ena glavnih človekovih lastnosti pa še nikomur ni koristilo in nikakor ni na mestu. Zavedati se je treba, da je MKC zgolj kulturna institucija, kot na primer gledališče, Narodni dom, Umetnostna galerija, Pokrajinski muzej, ipd. ter pod patronatom občine. Sklepamo lahko, da bi v primeru požara v gledališču ali galeriji občina nemudoma staknila glave in izkopala intervencijska sredstva, ali jih vsaj posodila za določeno obdobje. Stanje je potrebno vrniti v prejšnje, pri čemer bi bilo lepo videti na solidarni pomoči tudi katero od drugih kulturnih, kolegialnih ustanov. Res, da vsi tarnajo, da je njihov budžet na psu, a vsaj s simbolično gesto bi namenili MKC—ju kot porodničarju ustvarjalne scene v mestu svoj poklon in ga priznali kot del druščine. Civilna gesta bi morda končno razčistila z drobnim vrtičkarstvom, razpasenim po vertikali, horizontali in diagonali ter z iztegnjeno roko pokazala, da smo na sredi v devetdesetih, v času new agea in večnega iskanja našli vsaj glave. Razmišljanje s trebuhi pa prepustimo tistim, ki jim je nenavaden, otečen štr-celj nad rameni zgolj izgovor za pripadnost vrsti homo sapiens. Peter Tomaž Dobrila POMEMBNA ZMAGA S ŠE POMEMBNEJŠO BAZUKO SEDMIH GOLOV - ROKOMETAŠI CELJA PIVOVARNE LAŠKO PREMAGALI NEMŠKEGA PRVAKA VVALLAO IZ MASSEN-HEIMA - JOSIP ŠOJAT: ČE BI PROTI TEKI SODILA FRANCOZA, BI IMELI ŠEST TOČK - NEMŠKI TRENER MENI, DA BO ODLO-ČALA RAZLIKA V GOLIH - V PREDTEKMI SPEKTAKEL VETERANOV - TRADICIONALNI DERBI CELJE : SLOVAN DOBILI DOMAČINI N IM V nedeljo, 13. februarja, je bila v dvorani Golovec tekma 4. kroga Lige evropskih prvakov, kjer sta se pomerila RK Celje Pivovarna Laško in SG Wallau Massenheim iz Nemčije. Že v zgodnjih popoldanskih urah pa je bilo kot predtekma napovedano srečanje starih rivalov — rokometašev veteranov Celja in Slovana. Obe ekipi sta bili razdeljeni v mlajše in malo mlajše veterane. Tako so se po dolgem času na Igrišču celjskega Golovca »udarila« celjskemu občinstvu še vedno dobro znana imena kot Bojan Levstik, Cveto Pavčič, Bogdan Povalej - Cvikl, Polde Kalin, Ernest Marguč, Marjan Gorišek, Žare Preslnger, Bojan čo-,tar, Vlado In Miha Bojovlč, Vlado Brglez, Stanko Ander-luh, Jani Pernar, Slavko Ive-zič in drugi. Srečanje pa je, kot vedno, izredno korektno sodil legendarni slovenski sodniški par Jug - Jeglič. Rezultat pri srečanjih takšne vrste sicer ni pomemben, bistveno je ponovno druženje z nekdanjimi športnimi nasprotniki in prijatelji, vendar vam ga bomo vseeno zaupali: ALL STARS CELJE : SLOVAN - 19 :16. Zmaga celjskih veteranov je ogrela celjsko občinstvo, ki je tokrat napolnilo dvorano, in potiho obljubljala tudi uspeh veliko mlajših naslednikov. Organizatorji so se izkazali in kapetanu gostujočega moštva čestitali za 30. rojstni dan, ki ga je praznoval dan prej, in ga tudi obdarovali. Celjani so že v drugi minuti povedli in nato vodstva niso izpustili iz rok vse do konca tekme. V prvem polčasu Nemci od desete do dvajsete minute niso mogli zadeti gola, medtem ko so Celjani imeli prave »strelske vaje« in zadeli šestkrat. V 42. minuti so vodili z neverjetnimi devetimi goli prednosti, nato so malce popustili in proti koncu spet »prestavili v četrto« in tekma se je končala z rezultatom 23 : 16, torej s predragocenimi sedmimi goli razlike. Celjani so tokrat igrali kot v transu, in samo rahel padec koncentracije domačinov v drugem polčasu je rešil Nemce pred popolno katastrofo tipa Titanic. Francoski sodniški par Jean Claude Lelarge in Alain Carle sta srečanje sodila več kot korektno. Pohvala za tokratno predstavo gre prav vsem rokometašem Celja, zato tokrat samo nekaj malega statistike: Rolande Pušnik 2, Boštjan Strašek 5 obramb, zadetki: Uroš Šerbec in Roman Pungartnik po 5, Tomaž Jeršič in Robert Šafarič po 4, Aleš Leve 3, Alvaro Načinovič 2. Po tekmi so izjavili: Burkhard Keller, trener VVallaua: »Nismo igrali, kot smo načrtovali, lahko rečem samo, da smo se 60 minut srčno borili, ostalo bo potrebno čimprej pozabiti. Čestitam rokometašem Celja za izredno tekmo in za izredno publiko ter jim želim vse najboljše v nadaljnjem tekmovanju.« O. Oster, rokometaš VVallaua: »Čestitam rokometašem Celja za zasluženo zmago. Ob podpori čudovite publike so se Celjani razigrali, tako da nismo mogli razviti igre v napadu. Zaradi tega nismo igrali z glavo in so se nam akcije skazile. Celje je bilo bolj agresivno, bolj so si želeli zmage kot mi, to pa se je pokazalo na rezultatu.« Josip Šojat, trener Celja Pivovarne Laško: »To je bila ena najboljših tekem do zdaj. Zmaga je plod celovite igre. Za tekmo z VVallauom smo imeli deset dni časa za priprave, kar smo dobro izkoristili. Odpravili smo napake, ki smo jih delali v prvi tekmi proti Nemcem, razpoloženje v ekipi je bilo na višku, vsi igralci so dali vse od sebe, pa tudi navijači so doprinesli svoje in zmaga je tu.« Tomaž Jeršič, kapetan Celja Pivovarne Laško: »Igrali smo res dobro, vsak igralec je izpolnil svojo nalogo maksimalno. Pokazali smo, kako bi ta ekipa naj igrala. Celjska publika je najboljša publika na svetu.« Aleš Leve, rokometaš Celja Pivovarne Laško: »Zaigrali smo, kot znamo, vse je funkcioniralo plus publika osmi igralec. Zbir vsega tega je tak rezultat.« Tone Turnšek, predsednik RK Celje Pivovarna Laško: »Danes smo dokazali, da uvrstitev v Ligo evropskih prvakov ni naključna. Če nas do zdaj Evropa ni poznala, nas po zmagi nad velikanom VVallauom gotovo pozna. Do- Celjski trener Josip Šojat kazali smo, da smo sposobni pa se je ob vprašanju, kako priti na sam evropski vrh, ne- bi primerjal sojenje franco-koč bomo na rokometnem skega sodniškega para in prestolu.« sodnikov, ki so sodili prejš- Na novinarsko vprašanje, nje tekme, samo skrivnostno ali je mogoče premagati Te- nasmehnil in rekel, da bi, če ko v Santandru in kako na- bi tekmo proti Teki sodila poveduje razplet v Ligi, je Francoza, Celje imelo šest trener VVallaua odgovoril: točk. »Teka je rutinirana, izkušena Celjani so tokrat zadnjič ekipa, ob podpori španskih igrali doma, čakata pa jih še navijačev izredno nevarna, dve tekmi. Proti Teki v San-zato ne morem napovedati tandru v Španiji in proti VVest izida. Mislim pa, da bo o raz- VVienu na Dunaju. Veliko pletu Lige prvakov odločala sreče! razlika v golih, predvidevam, da bodo imele vse štiri ekipe Ocvirk po šest točk.« Foto: Lucas SODEUVEC NOVE DOBE »RUŽIL« S KORANTI IZ LANCOVE VASI PO CELJSKIH ULICAH - TRADICIONALNO SODELOVANJE FOLKLORNEGA DRUŠTVA LANCOVA VAS S CELJSKO FOLKLORNO SKUPINO - JANKO JERENKO. VODJA KORANTOV: •PRI NAS NI PIJANČEVANJA IN NASILNIŠTVA« - RAZLIČNI ODZIVI CELJANOV: OD STRAHA DO ODOBRAVANJA - PRESTRAŠENI PES SE JE PRED GROZOVITO KOSMATO IN ROGATO POŠASTJO SKRIL V VEŽO Na pustno soboto v dopoldanskih urah sem se odpravil v vadbeno dvorano Celjske folklorne skupine ŽPD France Prešeren, kamor bi naj po dogovoru prispela skupina Korantov iz Lancove vasi pri Ptuju. Le-ti so že petič prišli v Celje na pustno soboto. Obisk je organiziralo Turistično društvo Celje, stike pa so navezali preko Celjske Folklorne skupine in Eda Gaberška. Lancova vas je zaselek sto-tridesetih hiš okoli pet kilometrov od Ptuja s približno 600 prebivalci, od katerih je vsak deseti član Folklornega društva Lancova vas. V okviru društva delujejo koranti, okrog 30 jih je, ducat parov plesalcev, deset pevcev in sedem godbenikov. Do letos so bili z njimi tudi orači, ki pa so izstopili iz društva in se poimenovali Etnografsko društvo Orači. Društvo obstaja od leta 1983, vodi pa ga Janko Je-renko, ki je.tudi tokrat pripeljal skupino korantov v Celje. Letno nastopijo 40 do 50 krat, od tega samo koranti petnajstkrat. »Ružijo«, kot so sami dejali, od svečnice do pepelnice vsak dan. Tudi mednarodne izkušnje imajo, saj so nastopali izven slovenskih meja. Plese, pesmi in običaje so predstavili na Češkem dvakrat, bili so v Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Sodelujejo s priznanimi slovenskimi etnografi, dr. Marijo Makarovičevo, Mirkom Ramovšem in dr. Brunom Ravnikarjem, s folklor- no skupino iz Velke Bistrice pri Olomoucu na Češkem, najbolj pa, kot je poudaril Janko Jerenko, s Celjsko folklorno skupino, zato so koranti nastopili tudi na slavnostnem večeru ob dvajsetletnici Celjske folklorne skupine. Lani so pripravili predstavitev prazničnih noš iz Lancove vasi in desetih vasi iz okolice, kjer jim je izdatno pomagala dr. Marija Makarovičeva. Ob deseti obletnici ustanovitve skupine so 16. aprila lani izvedli občinsko revijo folklornih skupin občine Ptuj na Selah pri Ptuju, tu so kot posebni gostje sodelovali celjski folkloristi. Ob tej priložnosti so, tudi na Selah, te praznične noše razstavili. Za prihodnost načrtujejo izdajo brošure o društvu, če jim bodo finance naklonjene, pa bodo gostovali v Frankfurtu v Nemčiji. Če hočeš v korak s koranti, moraš biti fizično pripravljen Okrog enajste ure sta se na dvorišče Srednje ekonomske šole pripeljala dva kombija, iz njiju so izstopili fantje iz Lancove vasi, v bivši telovadnici Ekonomske šole so se začele priprave za »ru-ženje«. Opravo za koranta so mi ljubeznivo posodili celjski folkloristi, ki imajo kostum koranta v sklopu koreografije Štajerskih pustnih plesov, vodja korantov Janko Jerenko pa mi je dovolil »ružiti« z njimi, in tako sem postal korant. Pripraviti se pa ni tako enostavno, kot sem si mislil. Kožuh sem si še nekako sam oblekel, težave pa so se pričele, ko je bilo treba opasati zvonce. Pri tem mi je pomagal Edo Gaberšek, dolgoletni folklorist, ko sem bil že »oz-vončen«, pa me je devet, desetleten pobič, tudi korant, hitro opozoril: »Velik zvonec pride zadaj«. Ko sem to popravil, je bilo treba vzeti le še masko in ježevko, pri odhodu iz dvorane pa mi ni ušel kritičen pogled vodje korantov. Ker mi ni nič rekel, sem vedel, da sem solidno opravljen in koranti so me sprejeli v svojo družbo. Maska, ki sem jo nosil, ni bila narejena za mojo glavo, zato sem si določena mesta na obrazu zaščitil z obližem. Ta je nekaj časa sicer solidno opravljal svojo nalogo, ko pa sem se med tekanjem oznojil, se je počasi odlepil, odpadel, posledica pa je kar lepa, pekoča odrgnina na nosu. Začeli smo »ružiti« po celjskih ulicah. Prvih pet minut sem se držal v sredini gruče in opazoval, kaj počnejo drugi, predvsem pa vodja v črnem kožuhu. Z vsakim korakom sem postajal samozavestnejši, pri tržnici pa sem že pričel skakati okrog mimoidočih. Najprej sem prestrašil našo Nino, ki je s fpto-aparatom tekala z nami. kasneje mi je zaupala, da si je sicer mislila, da sem jo prestrašil jaz, da pa ni bila čisto prepričana v to. Ko smo pri- tekli do Kina Metropol, sem bil že brez sape in preznojen. Prav zanimivo je bilo, ko sem skakal okrog kakšnega znanca ali znanke. Dekleta se še vedno boje korantov, nekatera so bežala. Prav zanimivo je bilo pred občino, ko je neko dekle bežalo pred enim korantom in priteklo ravno pred drugega. Moram pa povedati, da nismo silili v tista dekleta, ki so se le preveč bala. Da malo popravim'sliko, niso bila vsa dekleta prestrašena, nekatera so se rokovala, pa tudi objeti so se pustila. Nekateri znanci še danes ne vedo, da sem bil jaz tisti korant, ki je podal roko njim in njihovim otrokom. Med kratkim počitkom na Glavnem trgu smo si sneli maske. Edo Gaberšek, ki je bil tokrat v vlogi predstavnika Turističnega društva, nam je postregel s pijačo. Ko smo se odžejali, smo krenili dalje. Nek pes je, ko je zagledal in zaslišal grozovito kosmato in rogato pošast, ki se mu je bližala, stisnil rep med noge in jo cvileč ucvrl v najbližjo vežo. Po dobri uri »ruženja« smo se v dvorani preoblekli in odšli na kosilo v dijaški dom. V pogovoru je Janko Jerenko dejal, da je v Celju vedno dobro, da so mimoidoči prijazni. Ko sem ga vprašal, kako je bil zadovoljen z mojim »ru-ženjem«, je dejal, da sem bil dober, da oni sicer opazijo, da se ne obnašam tako kot nekdo, ki je s koranti »gor rasel«, občinstvo pa tega po vsej verjetnosti ni opazilo. Potreboval bi še nekaj ur vadbe, potem tudi oni verjetno ne bi več opazili razlike. Ko sem prišel domov, sem bil zaradi utrujenosti sposoben le še za posteljo, zato pravim, da je sicer lepo biti korant, je pa naporno. Mitja Ocvirk Foto: Nina ČASTNI DOKTORAT ZA RASIZEM, KSENOFOBIJO, KOLONIALIZEM, IMPERIALIZEM, KRI IN GOSPODARSKI BRODOLOM MAGGIE, DOBRODOŠLA DOMA!__________________________________ Kar neobičajno mimo je odpršel predlog mariborske županje Magdalene Tovornik o podelitvi častnega doktorata bivši angleški premierki in šefinji konzervativne stranke Margaret Thatcher. Morda bi županjino besedičenje lahko ignorirali in si mislili, da je to le še en »delirium tremens« štajerskih oblastodržcev, a Univerza v Mariboru je blagodejno požegnala njeno vodico. Kolegij rektorata univerzitetnega mesta, ki je predlog sprejel, si je očitno tako zamislil avtonomijo univerze in dvigovanje njenega ugleda, zapackanega z lanskimi dogodivščinami: afero z italijanskimi študenti, za katero še ni nihče odgovarjal, in s habilitiranjem profesorjev mimo zakonite procedure. Ni odveč pripomniti, da vsi tako imenovani nemoteno opravljajo svoje delo. Ali bo »ugledna« nesojena doktorica obliž na rane univerzi ali odvračanje javnosti od neprijetnih problemov, bomo kmalu videli. Ne preostane nam drugega, kot da se sprijaznimo z rojevanjem »nove« nedotakljive kaste - poleg politikov in kulturnikov - univerzitetniki. Vsako njihovo zamisel, najsi še tako stupidno, moramo brez vprašanj pospraviti. Dasiravno častni doktorati res niso nek naziv, ki bi dobitnikom omogočali širok manevrski prostor, pa nosijo neizbrisljivi pečat ustanove ter po potrebi uporabno služijo nosilcem. Spomnimo se samo inflacije častnih doktorjev v času vladavine komunistične partije. Takrat se je z njim dičil vsak pomembnejši član stranke, pa čeprav je bil čisto navaden ključavničar. Margaret Thatcher sicer neko izobrazbo ima, njena čast pa je najmanj diskutabilna. Angleška prva ministrica je pred leti odstopila s položaja. Za sabo je imela dovolj v nebo vpijočih projektov, ki so popolnoma skregani s civilno družbo in osnovnimi civilizacijskimi normami ter proti konvencijam, ki vladajo v svetu. V krvi zadušena stavka angleških rudarjev, agresivna vojaška politika do Severne Irske, imperialistično, kolonialno rožljanje na Falklandih - danes se mnogim zdi to šopirjenje rasistično obračunavanje z domorodci, ki so hoteli zgolj avtonomijo in osvoboditev izpod angleškega jarma - in največja gospodarska kriza na otoku od planetarnega zloma v tridesetih letih, zaradi katere ima Anglija enega največjih odstotkov brezposelnih v Evropi. Oprijel se je je vzdevek »Železna lady«, saj je bilo njeno delovanje vse prej kot politično. Prej buldožersko z eksplicitnimi delitvami na vsega zmožne priviligirance in ostale. Če prevedemo njeno zgodovino v bolj domač jezik, lahko te »doktorske« dosežke primerjamo s krvjo rudarjev v Starem trgu, militarizacijo in ksenofobijo na Kosovu in v Vojvodini, vojno v Bosni in Hercegovini in končnim rezultatom svetovne rekorderke v inflaciji. Res danes Maggie kot najglasnejša poziva k uporabi sile proti srbskim agresorjem v BIH (konsistentno nadaljevanje njene politike trde roke), s čimer si je pridobila tukajšnje simpatije, a nima več niti politične niti empirične moči. Tega se očitno nihče ne zaveda. Duh realsocializma veje iz predloga neke učiteljice kemije, ki je hkrati politična funkcionarka, avtonomni akademski ustanovi, kot je univerza, še bolj pa smrdi, da univerza predlog posvoji. Da je dotična predlagateljica »nagrade« konzervativni kolegici tudi predsednica socialistične stranke v Mariboru, je hkrati še politično neokusno. A na domačem poli-ti-gonu niti ne presenetljivo. Sedaj ima Maggie vse karte v rokah, saj mora pristati na naziv »častne doktorice Univerze v Mariboru«. Njena odločitev je irelevantna, packa je že padla, a upajmo, da bo pokazala dovolj politične zrelosti in racionalne presoje, da bo doktorat odklonila. Če ne drugega, si vsaj iz čistega pragmatizma in doslednega konzervativnega angleškega ponosa ne bi smela dovoliti mešanja z balkanskimi divjaki, političnimi nasprotniki, nekdanjimi komunisti, katere je za časa vladavine trebila kot naglavne uši ter se nasploh pustiti postaviti na seznam z ostalimi »častnimi« dobitniki. In ali ji neki naziv neke zakotne univerze sumljivega pedigreja sploh koristi? Pamet v Mariboru že dolgo ne stanuje več. Namesto izgrajevanja kredibilnosti univerze se gre v nadaljnjo degradacijo institucije. Namesto, da bi se odrekli nekaterim neslavnim častnim doktoratom, priznali napake ali celo preverili uradne doktorate profesorjev univerze, za katere je znano, da so bili pridobljeni po najrazličnejših kanalih, inflacija akademskih nazivov drvi s svetlobno hitrostjo. Dvigovanje ugleda univerzi potemtakem ni brezglavo hlastanje za kakršnim koli, še tako dvomljivim imageom, ampak dejanska avtonomija, ki ne podlega trenutnim političnim blodnjam. Tovrstna zlizanost še nikomur ni prinesla nič dobrega, a govori dovolj o mariborski univerzi, njenih voditeljih in koncu koncev tudi profesorjih. Pohod konzervati-vizma in nacionalizma vseh oblik, za kar je Margaret Thatcher sinonim, po Sloveniji očitno ni prizanesel niti univerzi. Še več, postal je uradna nota pri izbiranju dik domače stvarnosti, je v mariborskem Večeru zapisal Peter Tomaž Dobrila. PRVA RAZSTAVA ZA SLEPE IN SLABOVIDNE V SLOVENIJI MUZEJ JE ODPRL VITRINE V celjskem Pokrajinskem Po večletnih izkušnjah s sle- spraševali, kateri predmet muzeju do se odločili za nov, pimi in slabovidnimi, ki so lahko vzamejo v roke in ga pomemben razstavni korak, med obiski muzeia pogosto spoznajo s tipom, so jim vselej spričo znane muzejske doktrine, da morajo razstavne eksponate hraniti varno zaklenjene v vitrinah, odgovorili - nobenega. To je spodbudilo kustodinjo Polando Fugger Germadnik k razmišljanju o posebni postavitvi za drugačne ljudi in v poldrugem letu je nastala razstava z naslovom Prosimo, dotikajte se predmetov. Z izbranimi antičnimi spomeniki, večinoma izvirniki, lahko sedaj slepi in slabovidni, ki so jim prirejeni tudi dostopi in podpisi spoznavajo način življenja rimskega meščanstva v antični Celei. Celjska razstava je prva razstava za ljudi, ki so prikrajšani za vidne informacije in zaradi tega v vsakdanjem življenju, ki večinoma sloni na vidnih komunikacijah, zelo prizadeti. V Pokrajinskem muzeju pravijo, da ni tudi zadnja. Predstaviti želijo še druga kulturna in zgodovinska obdobja, največji izziv za Polando Fugger Germadnik pa je, da bi si z delom nabrala dovolj izkušenj za postavitev razstave sodobne likovne umetnosti. -eč PLAKAT PO ZAGREBŠKO: »BOŽESAČUVAJ« O RESNEM-NERESNO Zagrebški studio za oblikovanje s pomenljivim imenom »Božesačuvaj«, ki deluje že dve leti in v zadnjem času iz podzemlja vse bolj prodira na površje, predstavljata Albino Uršič in Boris Kuk, dva mladeniča, ki se oblikovanja plakatov in razglednic lotevata na izviren in predvsem duhovit način. Slednje je tudi najvažnejši kriterij obdelave tem, ki se jih lotevata, pa naj gre za vprašanje položaja cerkve v sodobni Hrvaški, (ne)priljublje-nosti Unproforjevih vojakov, legalizaciji marihuane ali pa povsem lokalnih problemih in nasprotjih. Hkrati sta sposobna iz navidez povsem nepolitične tematike izluščiti prav politično komponento in jo poudariti na povsem nov način. In obratno. Uršič in Kuk se z obvladovanjem moderne tehnologije lahko poigravata z različnimi tehnikami - pri srcu jima je kolaž, v svet oblikovanja plakatov pa uvajata tudi svojevrstno novost: časopisno govorico. Tako v nas iz plakata za Rock Cafe gleda naslovnica Večer-njeg Lista, ki je postal Večer-nji Prišt (slov. Večerni mozolj), na kateri med kopico raznih popolnoma absurdnih, a tudi popolnoma duhovitih člankov komajda najdemo podatke, zaradi katerih je plakat tudi nastal. »Božesačuvaj« bo v marcu in aprilu predstavil svoj dveletni opus v Ljubljani, Velenju, Mariboru in Celju. Če boste nemara videli plakat, na katerem vam bodo člani Stranke zdravljenih partizanov sporočali, da »so se borili, da bi se vi danes lahko borili«, vam bo verjetno takoj jasno, za koga gre. Ogled priporočamo tudi tistim, ki menijo, da je Monty Python edini in zadnji humor na svetu. OVA »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam Jih podrobneje predstavljamo. V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev. Nagrade: 1.200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994. PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga $e noben Slovenec razen, na pijačo ni nikoli kam povabil. KO JE NOVA OBLAST Si ! j Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne. tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mimo«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. In ko je vsa brigada stala na »krugu« mimo kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s'svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« stopati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komuniatično resnico. Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana. . Dalmatinova 4. telefon 321-255.110-033. ....... faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA Lin E /. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mane Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« Matej Bor JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jamovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku pov-zročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Jem namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umri, vrača pa se v Jamov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Palhoaoclalnl portreti sodobnikov Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta; PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo ------izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST ______izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA ______izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU I. _____izvod(ov) knjige GUSNIK PEKU IL _____izvcd(sv) knjige JERNOV ROKOPIS AU MARTINOVA SENCA -----izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:.......................................... 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. NOVIHPRMatpi' 60 ,e9a dne’ 60(10 vkliu4ene v žrebanje in uvrščene v klub »TISOČ Z BESEDAMI »TO SEM JAZ, UMETNIK« JE RIHARD JAKOPIČ ZAČEL SVOJE PREDAVANJE LETA 1931 V CELJU - TO JE MOTO RAZSTAVE, S KATERO ŽELITA MESTNI MUZEJ LJUBLJANSKI IN NARODNA GALERIJA NA NOVO VMESTITI JAKOPIČA KOT UMETNIKA IN KOT OSEBNOST - GRADIVO SEDAJ SELIJO PO SLOVENIJI IN PRVA POSTAJA NA TEJ POTI JE MESTO OB SAVINJI - PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO JE BILA V CELJU DESETINA VSEGA UMETNIKOVEGA OPUSA - POZORNOST PRED ŠTEVILNIMI PONAREDKI Petdeset let po smrti Riharda Jakopiča, očeta sodobne slovenske umetnosti in ključne kulturne osebnosti prve polovice našega stoletja, je bil pravi čas, da strokovnjaki pobrskajo po njegovi bogati zapuščini, ga osvetlijo kot človeka in ustvarjalca, in skušajo prevrednotiti njegovo umetniško delo. Je Jakopič velik umetnik zato, ker je bil velik človek, kot Mojzes postavljen na podstavek, ali je njegova umetnost velika zaradi nje same, zaradi njene primerljivosti s sočasnimi dogajanji v evropskih prestolnicah? Na osnovi takšnih izzivov so se strokovnjaki Mestnega muzeja ljubljanskega in Narodne galerije odločili zasnovati razstavo Rihard Jakopič - To sem jaz, umetnik, ki so jo lani postavili v dveh delih v prestolnici, ponudili občinstvu nov obraz velikega moža, odstrli pogled v njegovo bogato zapuščino, ki jo je ljubeznivo dala na voljo mojstrova družina, ob tem pa pod galerijske žaromete namestili manj znana Jakopičeva dela, ki daleč od oči javnosti visijo po kabinetih, po vladnih in drugih uradnih pisarnah Republike Slovenije. Razstavo so zasnovali kot nacionalni projekt in je šele začetek novega vedenja o Rihardu Jakopiču. Snovalci so se odločili, da bodo z njo krenili po nekaterih slovenskih mestih in jo na terenu dopolnjevali z novimi podatki, s katerimi bi zaokrožili podobo velikega moža in napravili kar najbolj temeljit katalog njegovih likovnih del. Prva postaja je Celje, konec aprila ali v začetku maja bo potovala v Maribor, od tam pa še v Kostanjevico. Tačas je sedaj povezana v eno postavitev na ogled v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine v Celju. Celja niso po naključju izbrali za prvo postajo Jakopičevega popotovanja po državi. Prav tam je namreč slikar, ki je bil tudi neutruden pedagog, na nekem predavanju leta 1931 izrekel znamenite besede To sem jaz, umetnik, ki so bile avtorjem razstave vodilo in so naslov bogatega kataloga z nekaj pomembnimi študijami o njegovem življenju in delu. Pa še en razlog Dragica Trobec Zadnik, Janez Kos in Andreja Rihter, ravnateljica Muzeja novejše zgodovine Celje, številnemu občinstvu v Celju predstavljajo razstavo o Rihardu Jakopiču je. Po podatkih skrbne kustosinje celjskega Pokrajinskega muzeja Milene Mo-škon so bili Celjani med pomembnimi Jakopičevimi meceni, saj je bilo v lasti družin v Celju in celjski regiji pred drugo svetovno vojno kar deset odstotkov vseh mojstrovih del. Danes so Jakopiči v tem delu Slovenije zdesetkani, za mnogimi se je izgubila vsaka sled. Jakopičeva zapuščina »Žal moramo ugotoviti, da je Jakopičeve zapuščine malo, in še ta, ki se je ohranila, je razdrobljena na različnih krajih. Za njim so ostali le tisti predmeti, za katere je poskrbela umetnikova družina, žal pa ta zapuščina kljub njenemu prizadevanju ni našla kraja kot zaokrožena celota v ustrezni ustanovi,« razmišlja umetnostna zgodovinarka Mestnega muzeja Dragica Trobec Zadnik, ena od avtoric razstave. »Večji del zapuščine je torej zaradi nekdanjega nerazumevanja družbe odšel brez sledu po neznanih poteh. Mestni muzej Ljubljana se je z vprašanjem zapuščine Riharda Jakopiča prvič srečal leta 1986, ko je umetnikova družina zaprosila za spomeniško varstvo stanovanja v Ljubljani, kjer živi slikarjeva hči, gospa Mirjam Ilc Jakopič, in hrani premično kulturno dediščino svojega očeta. Do leta 1988 smo popisali prek 2000 enot gradiva, ki ga je po slikarjevi smrti uredil njegov zet, dr. Jože Ilc, za kar ga je Rihard Jakopič prosil na svoji smrtni postelji. dilemo: ali ga podreti ali prestaviti. Protesti 65 podpisnikov z Božidarjem Jakcem na čelu niso zalegli. Po 52 letih so ga porušili. Slovenski likovni umetniki še danes pestujejo željo, da bi imeli Jakopičev paviljon. Ljudje se ga spominjajo z nostalgijo, v Ljubljani so ustanovili iniciativno skupino...,« pravi Janez Kos. Geneza mita »Kako smo dobili ta nacionalni mit? Kje je bil spočet in kdaj se je razširil; kako se je krepil in komu je služil?« se sprašuje direktor Narodne galerije dr. Andrej Smrekar. »Kot vsak mit, ki ga karakte-rizira generalizacija, je tudi ta črno-belo naslikan. Poskusimo ga preslikati v Jakopičevih barvah in z Jakopičevo fakturo. Mene je zanimal odnos Slovencev ob prvih Jakopičevih nastopih, kdaj je nastopil tisti trenutek, ko je impresionizem postal del nacionalne identitete. In ponovni premislek, prevrednotenje Jakopičevega dela. Dilema, da morebiti le ni tako velik umetnik, je povsem odveč. Jakopič je v začetku stoletja bil v stiku z evropskim dogajanjem, potegniti je mogoče čudovite paralele z drugimi evropskimi mesti.« Prvi poskus celovitega vrednotenja je bila velika Jakopičeva retrospektiva leta 1970 v Ljubljani. Od tedaj pa se je mnogo spremenilo, lastniki so se zamenjali, ne ve se, kje so slike, ki so bile evidetirane. Avtorji razstave so si zastavili tudi nalogo pripraviti kompletno dokumentacijo njegovega življenjskega opusa in vsako delo bo treba temeljito pogledati. Postavlja se vprašanje avtentičnosti, marsikatera slika je podpisana kasneje in ne z Jakopičevo roko... Mnogo je plagiatov, vrtoglave cene so spodbujale in spodbujajo ponarejevalce. V letih po drugi svetovni vojni so v neznano izginila številna Jakopičeva dela, katera, koliko in od kod pravzaprav nihče natančno ne ve. Le redki muzeji in posamezniki so vodili podrobno evidenco o številu njegovih slik pri zasebnih zbiralcih. Milena Moškon iz celjskega Pokrajinskega muzeja je imela natančen spisek. Se leta 1941 je bilo v Celju in regiji 108 Jakopičev, to je desetina njegovega opusa. Danes jih je v Celju in regiji vsega 26 eksponatov. Kam je izginila večina? »Kdo ve,« pravi Milena Moškon, čeprav prav dobro pozna nekatera čudna pota in apetite socialističnih veljakov, ki so jih morali za kakšen jubilej obdarovati z Jakopičevo sliko. Enči Šibila Foto: LucaS Razstavo smo si najprej zamislili kot spominsko razstavo, v navezi z Narodno galerijo pa je dobila zaokroženo podobo. V Ljubljani v dveh ločenih delih, v Celju pa smo kulturno zgodovinski in likovni del povezali v celoto, ki jo človek doživi tako s čutili kot z razumom, spozna Riharda Jakopiča iz mesa in krvi.« Grenak spomin Avtorji razstave so posebno pozornost posvetili znamenitemu Jakopičevemu paviljonu, ki ga je umetnik postavil z lastnim denarjem in je bil do ustanovitve Moderne galerije v Ljubljani edino razstavišče za sodobno likovno umetnost, edini prostor, kjer so se lahko predstavljali slovenski umetniki, se srečevali s svojimi gledalci in kupci. »Jakopič za gradnjo paviljona ni našel podpore. Leta 1908 je prosil ljubljansko občino, da mu da v Tivoliju prostor v najem za simbolično najemnino, načrte za provi-zorij, ker za kaj drugega ni bilo dovolj denarja, mu je napravil Maks Fabiani, in čez leto dni je paviljon odprl. Imel je nekaj čez dvesto kvadratnih metrov razstavnih površin,« pripoveduje Janez Kos, kustos Mestnega muzeja. »Že leta 1931 so nekateri menili, da bi bilo treba paviljon, ki je bil v slabem stanju, podreti. Celo Izidor Cankar je leta 1934 menil, da ga ne kaže popravljati. Leta 1953, deset let po Jakopičevi smrti, so ga vendarle popravili in usposobili. Sedem let kasneje so bili v Ljubljani spet pred Rihard Jakopič, V ateljeju, 1937 (iz fototeke Moderne galerije) » * | NOVA^f i DOBA Med slikami Riharda Jakopiča so godili člani celjskega Godalnega orkestra z dirigentom Nenadom Firštom :išče » ORGANIZATORJE ULIČNE l PRODAJE * ZA VSA VEČJA SLOVENSKA 1 * MESTA J * Če ste sposobni, komunikativni in želite « J dodatno zaslužiti, se oglasite v uredništvu * * Nove dobe v Celju, Aškerčeva 15 ali pokličite S * 063/441-606. 3 Božo Bork FOTO ATELJE I 63000 Celje, Na Okopih 2c. ® 063/441-746 VROČA KRI ZARADI ZEMLJE V LESIČNEM - BOŽO KRAJNC IZ ZAGORJA JE ŽE DESET LET V SPORU S SOSEDOM IN GOZDNIM GOSPODARSTVOM IZ BREŽIC - DIVJA SEČNJA GOZDOV IN MEDSEBOJNE TOŽBE - KRAJNC TRDI, DA GA JE PRED KRATKIM NA POTI DOMOV V TEMI NAPADEL NEZNANEC - BODO ADVOKATI ZOPET IMELI POLNE ROKE DELA? Slovenci dobro poznamo zgodbe o dolgoletnih sporih in pravdah zaradi posesti. Brat je tožil brata, sin mater, sosed soseda. Ena izmed takih je tudi zgodba, ki nam jo je povedal Božo Krajnc iz Zagorja pri Lesičnem. Deset let je že tega, kar se je prvič resneje zalomilo, predzgodovina pa sega vse tja do davnega leta 1901, ko bi naj Krajnčevi predniki začeli gospodariti z delom zemlje posestnika Žužla. Minili sta vojni, lastnik je umrl, prišla je nacionalizacija, prepisa zemlje pa ni bilo. Obstajali so ustni dogovori, ki danes iz različnih ust različno zvene. V sedemdesetih letih je bilo nekaj parcel odkupljenih, nekaj jih je ostalo last splošnega ljudskega premoženja, v zraku pa je začelo dišati po medsosedskih sporih. Leta 1984 se je Krajnc zaradi lastništva parcel prvič sprl z Gozdnim gospodarstvom Brežice in nato še s sokrajanom Ferdinandom Percom. Od takrat pa do danes se vrstijo obtožbe, tožbe, pritožbe in prizivi na sodbe, vse skupaj pa je pred dvema letoma že prišlo do Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. In ker pravdanje še ni končano, bomo sodbe o resnici za zdaj raje prepustili omenjeni ustanovi. So se pa v tem času, torej v zadnjih desetih letih v Zagorju dogajale razne reči, ta- ko Krajnc, od divje sečnje, do ruvanja mejnikov. Zadnja izmed njih je nenavaden dogodek, ki bi se naj bil zgodil pred dvema tednoma. Krajnc trdi, da ga je ponoči, ko se je vračal iz Lesičnega, napadel neznanec: »Šel sem po cesti, ko me je od zadaj nekdo zagrabil za glavo, kot bi mi hotel izkopati oči. Svetilka, s katero sem si osvetljeval pot, mi je padla iz rok, v tistem pa sem se mu izvil iz prijema in padel po cestnem nasipu. Začel sem klicati na pomoč, oni pa je zbežal. Ko sem splezal nazaj na cesto, sem zagrabil svetilko in tekel naprej proti naselju. Medtem je mimo mene pripeljal avto. Mahal sem mu, naj mi ustavi in me odpelje do prve hiše, a je odpeljal naprej. Ko sem pritekel do sosedov, so prižgali luči in mi pomagali. Naslednji dan sem našel mojo kapo, obešeno na betonskem podstavku telegrafni-ce, nekaj metrov proč od mesta napada.« Sosedi so potrdil, da se je Krajnc res zatekel k njim, kaj več pa seveda niso mogli povedati, saj je mesto, kjer se je po Krajnčevih besedah zgodil napad, oddaljeno od njih. Krajnc je zadevo prijavil policajem, ki pa verjetno ne bodo imeli lahkega dela. Krajnc ne ve, kdo bi lahko bil neznanec, saj ga ni videl v obraz. Ker ob omenjenem dogodku ni bilo prisotne nobene priče, odpadejo tudi morebitna ugibanja. Krajani Zagorja se v zemljiške spore ne želijo vmešavati, podobno pa menijo tudi o skrivnostnem napadu. O lastništvu spornih parcel se pravzaprav nihče ne želi javno izjasniti, saj bi se s tem bržčas zameril vsaj eni izmed vpletenih strank. Božo Krajnc pa se bo za zemljo, ki bi mu po njegovih trditvah morala že zdavnaj pripasti, pravdal še naprej. Vasja Ocvirk Božo Krajnc: »Tukaj doli me je vrgel!« Krajnc kaže mesto, kjer je ustavljal mimoidoči avtomobil ZAKONCA GORINJAC VOJNI NISTA USPELA UBEŽATI, GROZA IN STRAH, KI STA JIMA ZVESTO SLEDILA NA BEGU OD DOMAČE HIŠE, STA SE PRELEVILA V SMRTNE UDARCE LJUBEZNI IN LJUBOSUMJA V Slovenj Gradec, ta mirni kos slovenske zemlje, kamor so srečo in prihodnost prvi Gorinjaci iz Bosanske Dubi-ce prišli iskati že davnega leta 75, ko jih je v svet vodila še revščina domačih krajev, ne strah za golo življenje sredi vojne vihre, sta se koncem leta 92 zatekla tudi Zlata in Jusuf Gorinjac, starša enajstih otrok, danes raztepenih domala po celem svetu. Poleg krutih spominov, izgube domače zemlje in preslanega strahu, ko je Zlata vsak dan jokala, kadar je najmlajši sin odšel z doma po opravkih, in jo tako objokano in strto našel tudi, ko se je vrnil, je Zlata s seboj prinesla tudi sanje, ki so ji tako živo ostajale v spominu, da je zjutraj nihče ni mogel prepričati, da se to ni res zgodilo. Pred polno luno so počasi »i trepetali vsi, najbolj pa naj- starejši sin Ibraga, ki jima je »Tale hosta je moja« prebudil zaradi hrupa, morda sem že takrat očeta rešil smrti, saj sem naletel na mamo, ki je z motiko v roki in srepim pogledom prežala na očeta, ki je spal. Dogodek se je ponovil čez nekaj časa, ko sem jo, tudi ponoči, našel z debelo palico, gorjačo. Trdila je, dajo je oče pretepel, vendar pa je vse skupaj samo sanjala. Ko se je še tretjič ponovilo, sem bil že tako obupan, da sem poprosil sestro, če jih vzame k sebi. Bil sem pripravljen na vse žrtve, ki bi bile potrebne, da bi si uredila svoje stanovanje, saj me je napetost izmučila. Ker smo v Slovenj Gradcu štirje otroci, ni bil takšen problem in sta bila malo tukaj, malo tam.« Stanovanje na Maistrovi 3, kjer je Jusuf Gorinjac podlegel udarcem, je bilo danes polno ljudi, obiskovalcev, znancev in sorodnikov. Vsem je skupna žalost in skrb, maloprej so pokopali očeta, daleč od njegove rodne grude, mati pa je zaprta v preiskovalnem zaporu v Mariboru. S petimi otroki zakoncev Gorinjac sedimo v spalnici na postelji, ki sta si jo še zad- nudil zavetišče tja do sredine leta triindevetdeset. »Materi in očetu sem odstopil sobo, da sta imela nekaj intime, močno sta bila navezana, sploh mati je rada rekla: Kamor on, tja tudi jaz.' Oče Jusuf, zidar pri deve-tinpetdesetih, je bil čil možak in je iskal priložnostna dela, da je pomagal pri preživljanju velike družine. Kadar pa je šel zdoma, je mater zagrabilo ljubosumje, da ima ljubico, je mislila, tako da je med njima nemalokrat prišlo tudi do prepira. Do nikogar drugega ni bila agresivna, z njim pa sta se venomer kaj prepirala, pripoveduje najstarejši sin Ibraga. Že leta petinosemdeset je zaradi živcev obiskovala psihiatre, povabili smo jo v Slovenijo, kjer smo ji v Slovenj Gradcu uredili pregled pri zdravniku. Od takrat je jemala tablete za živce, počasi pa se je tabletam tako predala, da sploh ni bilo več pomembno, kakšne tablete je vzela, samo da je bila tableta. Najbolj pa so jo mučile sanje, zaradi katerih se je ponoči zbujala, včasih je kar jokala, govorila je tudi, da jo je oče pretepel, vendar pa so bile to samo sanje, iz katerih jo je bilo težko prebuditi. Bila je neke vrste mesečnik. Že v začetku leta triindevetdeset sem se neke noči njič delila njihova starša. » Ni mi bilo težko nuditi jima streho nad glavo, saj sem z otrokoma sama, mož je v Nemčiji, kjer dela, da bomo nekoč lahko živeli skupaj brez pomanjkanja,« nam pove hčerka Mina, ki jo je mati okoli tretje ure zjutraj zbudila, da ji pove, da očeta ni več. »Bila je čisto mirna, zbudila me je nežno, počasi, brez solza in mi dejala: 'Ni ga več!’ 'Koga ni več?’ sem jo vprašala. 'Očeta.' Vstala sem in odšla do njune spalnice, vrata so bila odprta in sem ga zagledala... Ležal je na postelji, glavo je imel prekrito s puloverjem, planila sem k njemu...Bil je mrtev...« »Tudi otroka sta se zbudila, poslala sem ju k sosedu, da pokličeta policijo. Prišli so hitro, prav tako zdravnica, ki pa je lahko le ugotovila, da ni več pomoči. Mati je bila še toliko pri sebi, da je policistom rekla: 'Prosim vas, pustite otroke na miru, jaz sem ga, sama, jaz sem ga ubila...' Krvava morija v Bosni. Porušeni domovi, mrzla ognjišča, mrtvi in ranjeni, živi in dvakrat ranjeni. Kdo ve, kako daleč sega trpljenje teh ljudi in kje bodo še umirali. LucaS PO PRAZNOVANJU ROJSTNEGA DNE V SMRT - Z GOLFOM TRIDESET METROV DALEČ PO ZRAKU IN NATO PO VRTOVIH V HIŠO - MED PREVRAČANJEM STA SOPOTNIKA POPADALA IZ AVTOMOBILA. 20-LETNI GREGOR KORE JE UMRL - TREŠČILO JE, KOT BI PADLA BOMBA - NAJPREJ SEM POMISULA, DA JE SPET VOJNA, POTEM SEM DOJELA, DA BO ZGOREU HIŠA Okoli tretje ure je na Ljubljanski cesti 73 v Celju prebivalce zbudil zvonec. Branko Kobe - Bač je najprej pomislil na sina. Sinoči ga je odpeljal v Petrovče. Svojega Gregorja, dvajsetletnika. Včerajšnji dan sta prebila skupaj v Ljubljani. Po poslih. Gregor se ni odločil za očetov poklic vulkanizerja. Pritegnil je staremu očetu Ivanu in njegovi neizmerni ljubezni do cvetlic. Zato se je tudi odločil za vrtnarja in cvetlice. »Ne slana in ne sneg ne bosta pomorila njegovih cvetlic. Umrle bodo z njim. Na pomlad več ne bodo scvetele...,« pravi nesrečni oče. Ko je zvonec izpel v gluho jutro, je Bač najprej hotel sina okregati, zakaj zbuja družino, ko ima vendar ključe. Šel je odpret in zagledal policaja. »Kar zmrazilo me je. Pa ja ni mogoče, da se je fantu kaj zgodilo. Moj Gregor, Dobo-vičnikov Matej in Osetov Primož so bili nerazdvojeni prijatelji. Skupaj so rasli, skupaj ušpičili kakšno, Gregor bi moral v ponedeljek opraviti vozniški izpit...« In tako so policaji previdno skušali Baču povedati, kaj se je zgodilo, da sina ne bo domov, ker so ga pred dobrimi tremi urami morali odpeljati na patologijo v celjsko bolnišnico. Mrtvega. Oset je ranjen. Dobovičnik pa ranjen in ožgan... »Vzel sem sliko mojega Gregorja in svečo...« Treščilo |e kot bomba Malo po enajsti ponoči je golf začel prehitevati Lado samaro. Bilo je na cesti med križiščem v Petrovčah proti Levcu. Prehiteval je z veliko hitrostjo in po prehitevanju nenadoma začel plesati... »Oni iz samare, ki je prvi pritekel do gorečega avtomobila, je povedal, da je golf kar vrglo v zrak, policaji so izmerili trideset metrov, čez jarek, obvoznico in sosedov vrt, na njivi je ven padel eden, potem drugi, avto je klestil vse naprej, podiral ograje in živo mejo, čez njivo treščil v našo brajdo in po- tem v hišo.« vsa prestrašena in vznemirjena pripoveduje upokojena Silva Juršič iz Levca 31. »Bil je večer, z vnukinjo smo se zgodaj odpravili spat, ko je treščilo. Skočil sem s postelje in pogledal skozi okno, ker je pred njim gorelo. Zavpil sem, da naj to pogasijo, ker se nisem zavedel, kaj se je zgodilo, plamen pa je segal visoko proti ostrešju. Sele potem sem videl, da gori avtomobil,« pripoveduje upokojeni cestar Franc Juršič. »Žena je takoj skočila k telefonu, jaz pa sem tekel ven okoli hiše, da bi priklical sosede na pomoč. Potem sem v siju ognja zagledal nekoga, ki leži na njivi in stoka, potem nekega človeka, to je bil voznik iz Lade...« »Lepo vas prosim, zapišite zahvalo policiji. Ko sem tele- TRAGIČNA BILANCA V zadnjih štirih dneh do zaključka redakcije (ponedeljka) so naše ceste zahtevale kar osem smrtnih žrtev. Od tega kar štiri na celjskem območju. \ V četrtek dopoldne je 22-letni Janez Hace Iz Vrhpolja pri Kamniku pripeljal kombi na hitro cesto v Arji vasi. Približno tristo metrov od cestninske postaje je naenkrat zavil v levo In treščil v nasproti vozeči tovornjak, ki ga je vozil Ivan Mesarič Iz Čakovca. Trčenje je bilo tako silovito, da je v razbitem kombiju umrl 19—letni sopotnik Rok Gorjanc iz Radomelj, dve uri pozneje pa v celjski bolnišnici še hudo ranjeni Hace. V petek zvečer je devetnajstletni Matej Dobovičnik Iz Drešinje vasi s praznovanja rojstnega dne z golfom peljal domov v Celje enako starega prijatelja Gregorja Kobeta. Z njima je bil še tretji prijatelj, leto dni starejši Primož Oset. Med prehitevanjem je avto zdrsnil s ceste v obcestni jarek, iz njega na obvozno pot in nato čez njivo po Vrtovih treščil v hišo. Gregor Kobe je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl, voznik in sopotnik sta se lažje ranila. V nedeljo popoldne sta malo izven Go-milskega hotela čez cesto štirinajstletna Nives in njen devetletni brat Gregor. Nekaj časa sta čakala, da so mimo njiju drveli avtomobili, nato sta se nenadoma odločila, da bi cesto prečkala. Držeč za roke sta krenila v trenutku, ko je po cesti pripeljal ■ Anton Šuštar iz Kamnika in zadel malega Gregorja, ki je padel po cestišču pred avtomobil Greharda Donka. Nesrečni otrok je na kraju nesreče umrl, sestrico so z lažjimi poškodbami prepeljali v celjsko bolnišnico... Poklicni gasilci to ponoči odstranili povsem zgoreli avtomobil, nesrečni oče je pod porušeno brajdo lahko prižgal samo svečo fonirala, sem bila tako zmedena, da sem samo vpila, kako naj hitro pridejo, da so na dvorišču ranjeni in dagori, da naj pokličejo gasilce, da bo zgorela hiša in sploh nisem mogla povedati, kje sem in kaj se je zgodilo. Saj takrat še niti nisem vedela, kaj se je zgodilo. Nisem se še niti prav oblekla, ko so bili policaji in gasilci že tu, pa rešilni avtomobil, vendar enemu niso več mogli pomagati...« »Beltramov Marjan, sosed, ki ima tu delavnico, je pritekel z gasilnim aparatom in skušal goreči avtomobil pogasiti, vendar mu je prej zmanjkalo pene. Avto je gorel kot slama...,« dodaja Franci. »Ogenj so pogasili poklicni gasilci, da nam je ostala vsaj hiša. Kaj bi midva siromaka s to ubogo pokojnino na stara leta...« »Pusti zdaj to. Potem so avtomobil odpeljali. Veste, jaz sem srčna bolnica, ko je prišel oče nesrečnega fanta, sem ugotovila, da je to sosed, ki ima tu v Levcu vulka-nizacijo, da je njegov sin mrtev. Mislila sem, da bom umrla od žalosti, ko sem gledala tega nesrečnega očeta, kako tu pod brajdo prižiga sinu svečo...« »Poglejte, že od zjutraj se tu ustavljajo avtomobili z mladimi. Poglejte skozi okno, spet so tu štirje. Verjetno njihovi prijatelji. Eno poznam, ta je iz Drešinje vasi. Baje so bili v Petrovčah na praznovanju rojstnega dne, kakšna žalost. Bač je imel samo tega sina...« Adriano Ferrari Foto: Nina m v 'ii Franc Juršič z ženo Silvo In vnukinjo Bernardo še dopoldne ni mogel dojeti, kaj se je zgodilo Prijatelji nesrečnih mladcev, ki so minuli večer skupaj praznovali, so šele dopoldne izvedeli, kaj se je zgodilo. Solznih oči so si ogledovali kraj nesreče In prižigali sveče, MUZIKA JE BIZNIS Če smo še pred kratkim žalostno tožili o koncertni suši v naši deželi, bi nam moral drugi februarski teden v letu končno dati zadoščenje, vsaj kar se nastopov tujih izvajalcev tiče. Pokušino zahodnoevropskega koncertnega šti-munga smo namreč dobili v paketu treh, oziroma štirih muzikantskih druščin različnih agregatnih stanj. Tako smo si najprej v študentski Menzi v Ljubljani dali duška na presenetljivo predvidljivih novometalcih Paradlse Lost in njihovi odlični predskupini Crowbar, ko pa se je teden prevesil v iztočnico, se je fronta razdelila na dva pola, Ljubljano in Maribor. V slovenski prestolnici je ob tehnični in moralni asistenci Adriana Shervvooda nastopil Gary Clall, v mestu ob Dravi pa so žagali industrialci Dle Krupps. In medtem, ko so prvona-vedeni do vrha napolnili študentsko menzo - slednje vzemite dobesedno - sta petkova koncerta v ljubljanskem K4 in mariborskem Štuku privabila precej manj ljudi. Seveda, upoštevaje trenutno rangirno lestvico v svetovni glasbeni ligi, bi kašen zadrt pesimist že lahko napovedal takšen izid, a vendar. Zdi se, da smo se znašli v začaranem krogu. Najprej si želimo koncertov in, oprostite psovkam, evropsko urbane kvalitete tovrstnega dogajanja, ko pa se stvari le začno malce premikati na bolje, nas pričnejo naenkrat urnebesno zanimati izključno mega popularne prireditve in gasilske veselice z Agropopom in Lačnimi Franzi. Da ne bo pomote: z omenjenimi veselicami ni nič narobe, prej nasprotno. Le kdo se ga z veseljem ne nažre na žive in mrtve ter izpusti malce pare na piano, toda vsaj zabavljati čez zakotnost in koncertno puščobo potemtakem ne bi bilo treba. Očitek, da so za slab obisk na koncertih takozvane alternativne godbe krivi organizatorji in promoterji, je na mestu le takrat, kadar gre za akutne primere medsebojne nevoščljivosti in sabotaže, kot se je temu reklo v prvi in drugi povojni petletki. Kar pa po neuradnih vesteh v tem primeru ni slučaj. Razlog več, torej, da se vprašamo, pri kateri dihtungi spušča olje. Kbnčno so večinoma vsi bendi tega ranga gostje MTV-ja, za katerega smo se že zdavnaj sporazumeli, da je najbolj učinkovito kolonialno orodje Zahoda od Pisa-rovih konkvistadorjev sem. Nemara lahko spet zavrtimo staro lajno o nizkem standardu in dragih vstopnicah, katere pesem je še da- nes povsem na mestu. Lahko zajavkamo tudi tisto o omejenem dosegu mladinsko ori-entrianih radijskih postaj, ki sta, mimogrede, v Sloveniji zaenkrat le dve. Tudi tista viža o nacionalni TV ni povsem razglašena. Hkrati pa si moramo priznati, da slovensko glasbeno tržišče deluje povsem identično kot v večini drugih vzhodnoevropskih držav. Življenska doba singla na MTV-ju se je zmanjšala krepko pod železnih devetdesetih dni, tako da so Krup-si in živeča legenda Clail z emtivijevskimi hiti izpred enega leta za povprečnega slovenskega mladca in mladenko milo rečeno nezanimivi, da ne rečemo passe. Po domače rečeno, MTV ima na vzhodnih meridianih veliko večji vpliv kot bi si človek lahko mislil. Zahod in Vzhod sta si še zmeraj močno vsaksebi in tisto, kar je popularno v Londonu, Berlinu ali Amsterdamu, bo lahko naletelo na ugoden odziv v Ljubljani, Mariboru in Celju le, če se bo odbilo preko Astre v krožnike, nameščene na strehah slovenskih hiš. Ali pa če bo doživelo izdatno podporo tukajšnjih medijev, seveda. O obratni inačici verjetno ni potrebno izgubljati besed. Časov, ko so mulci spremljali glasbeno dogajnje na radiu Luxembourg in naročevali plošče iz Londona in Mu-enchna, definitivno ni več. Glasbeni okus krojijo drugačne škarje, pa naj se ji reče ultra-speed-death-disco-soul ali pa mainstream. Toda, ali bi še našli kje kakšen izziv, če bi se jim, tem Škarjam namreč, popolnoma prepustili? VIDENO GARY CLAIL & ON-U-SO-UND, 11.2., K4 Ljubljana Za tiste, ki jim ime Gary Clail ne pove prav veliko, bi bilo najprej vredno omeniti, da je tesno povezano z angleško založbo »On-U-So-und«, skupino Tackhead, Adrianom Shervvodom, Marcem Stevvartom in basistom Dougom VVimbishem, ki trenutno združuje delo v zasedbi Living Colour. Prav tako bi veljalo poudariti, da Gary Clail deluje že vrsto leto in da je posnel in izdal že veliko plošč pred zloglasnim MTV hitom »Human Nature«. V osemdesetih je s svojim belim ragga dubom in socialno našpičenimi besedili dodobra zminirai alternativna plesišča tako po Angliji kot po ostali Evropi, čeprav se ga je glasbeni tisk na veliko, lahko rečemo da tudi povsem zasluženo lotil kar nekaj let po izidu klasik kot so »Reality«, »Beef« ali »Hard Left«, v katerih se je tekstovno loteval tudi povsem političnih vprašanj. Kot simptomatičen primer lahko navedemo komad »Hard Left«, ki je v lepem številu različnih remiksov nataknil ošiljeno čepico ma glavo Margaret Tatcher s sempli njenih de-magoških, protislovnih nesmislov. Sicer pa je Clailov ustvarjalni postopek počival na igranju s trakovi, ki so jih posnele različne skupine pod producentsko taktirko Adriana Shervvooda. Točneje, Clail je imel vedno dostop do vseh magnetofonskih trakov, ki so nosili oznako založbe in producentske hiše On-U-Sound. Včasih komajda prepoznavne dub verzije teh posnetkov je Clail običajno opremil z ustreznim, zanj značilnim vokalom in tako ustvaril povsem nove pesmi. Seveda pa se Clail ni zadržal le pri tem kreativnem postopku, temveč se je skušal tudi kot samostojen avtor. Nemara zaradi tega ali pa zaradi napačnih predstav o »sound system« godbi v živo, je petkov koncert v K4 za marsikaterega obiskovalca predstavljal določeno razočaranje. Tisti, ki so pričakovali bend v živo, so odšli z dolgimi nosovi. Gary Clail je namreč na oder postavil mizo z nekaj kasetofoni in CD playerjem ter nato na šesnajstkanalni mikseti iz trakov in ob pomoči mikrofona ustvarjal glasbo v živo. Da, glasbo v živo, saj njegovi nastopi niso nikdar enaki, nad glasbeno osnovo pa se med izvajanjem vedno porajajo nove ideje. Še enkrat: tisti, ki so hoteli bobnarja in basista, dobili pa DJ-a, so bili nedvomno razočarani. Zato pa so bili toliko bolj zadovoljni tisti, ki so prišli plesati in poslušati. Tu pa tudi tiči ključ do razumevanja sodobne MTV-jevske industrije. Medtem, ko se rockovske legende z Unplugged coverji nostalgično vračajo k časom pred Edisonom in Teslo, se je urbana klubska kultura razvila v povsem avtonomno obliko izražanja. In če je semplanje znanih izvirnikov postala domena pravnikov, show na koncertnem odru pa nekaj, kar se pravzaprav nikoli ne more zgoditi pri vas doma, je načelo, po katerem nastaja Clailova godba še vedno sveže. In končno: če je bilo tisti večer iz kleti K4 slišati ritmične sekcije, ki jih poznamo s plošč kakšnega Lee Perrya ali Tackhead, še ne pomeni, da Clail to noč ni bil izviren in samosvoj. Vsekakor vredno ogleda. KONCERTI PURE LAINE, avstrijska skupina, ki igra močno ameriško orientiran rock, bo v sredo, 23. februarja, nastopila v ljubljanskem klubu K4. Avstrijci so po besedah pro-moterja uspeli odkriti rock ameriških puščavskih cest kar sredi Alp, njihovo godbo pa referenčno povezuje s Thin White Rope, VVipers in Gun Club. V torek, 1. marca, bodo v klubu K4 v Ljubljani nastopili trboveljčani ORLEK. V zadnjem času močno hvaljeno skupino organizatorji napovedujejo kot pleh folk punkerje, revirski odmev na Pouges ali pa kot lačni Franz devetdesetih. V soboto, 26. 2., bo v velenjski Stiskami koncert skupine OVERLOW iz Koprivnice. V nedeljo, 27. februarja, bodo v tisti, ki ne bodo odšli na NIRVANO, lahko v K4 preživeli roza večer z večno zelenim LADOM LESKOVARJEM. Ob petkih potekajo v ilir-skobistriškem MKNŽ Kulturne prireditve za begunsko in ostalo mladino. V torek, 8. marca, bo v veliki dvorani na Metelkovi nastopil newyorški trio BARK-MARKET, artistična zasedba neulovljive žanrske opredelitve. Po izvrstnih kritikah v glasbenem tisku sodeč, gre verjeti da gre za »skupino, ki ruši meje v rock glasbi«. Organizator koncerta, ŠKUC BUBA, napoveduje še nastope VICTIMS FAMILV (30. 3.), D.O.A. (29. 4) in GROTUS (27. 5.) TREND V splošno nadlego in nezadovoljstvo do onemoglosti ponavljati »a, da ne?« na začetku in koncu vsakega stavka. LESTVE Velika Britanija (MM) - neodvisni singll 1. ELASTICA - Line Up 2. TINDERSTICKS - Kat-hleen 3. THE CHARLATANS - Can’t Get out Of Bed 4. PAVEMENT - Cut Your Hair 5. GUNSHOT - Mind Of A Razor 6. SLEEPER - Swallow 7. INSPIRAL CARPETS - Saturn 5 8. KIRSTIN HERSH - Your Ghost 9. RENEGADE SOUNDVVAVE - Rebegade Soundwave 10. MAGNAPOP - slowly Slowly Velika Birtanlja (MM) - neodvisni albumi 1. KIRSTIN HERSH - Hips And Makers 2. UNDERVVORLD - Dubno-basswithmyheadman 3. MARK LANEGAN - Whi-skey For The Holy Ghost 4. VOODOO OUEENS - Chocolate Revenge 5. BJORK - Debut 6. TINDERSTICKS - Tinder-sticks 7. CORNERSHOP - Hold On It Hurts 8. EUGENIUS - Mary Oueen Of Scots 9. THE BOO RADLEVS - Gi-ant Steps 10. APHEX TWIN - Selected Ambient Works ZDA (Blllboard) - albumi 1. ALIČE IN CHAINS - Jar Of Flies 2. MARIAH CAREY - Musič Box 3. JIHN MICHAEL MONTGO-MERY - Kickin’ It Up 4. SNOOP DOGGY DOGG - Doggystyle 5. TOM PETTY & THE HE-ARTBREAKERS - Gre-atest Hits 6. JODECI - Diary Of A Mad Band 7. SALT-N-PEPA - Very Ne-cessary 8. BRYAN ADAMS - So Far So Good 9. R KELLY - 12 Play 10. TONI BRAXTON - Toni Braxton ZDA (Blllboard) - singll 1. CELINE DION - The Po-wer Of Love 2. BRYAN ADAMS - Ali For Love 3. TONI BRAXTON - Breat-he Again 4. MARIAH CA-REY - Hero 5. ACE OF BASE - The Sign 6. SALT-N-PEPA ft. EN VO-GUE - VVhatta Man 7. DOMINO - Ghetto Jam 8. THE CRANBERRIES - Linger 9. MICHAEL BOLTON - Said I Loved You... But I Lied 10. ACE OF BASE - AH That She Wants TOP 20 EVROPA 1. B. ADAMS/ R. STEVVART/ STING - AN For Love 2. ENIGMA - Retun To Innocence 3. ACE OF BASE - The Sign 4. EAST 17 - lt's Alright 5. CULTURE BEAT - Anything 6. TAKE THAT - Babe 7. SNOOP DOGGY DOG - What's My Name 8. DEPESHE MODE - In Vour Room 9. BRVAN ADAMS - Please Forgive Me 10. MAXX - Get-a-way 11. CAPELLA - u Got 2 Let The Musič 12. CHAKA DEMUS & PLIERS... - Tvvist & Shout 13. JAM & SPOON - Right In The Night 14. 2 UNLIMITED - Let The Beat Control Vour Body 15. MEAT LOAF - 1'd Do Anything For Love 16. HADDAWAY - I Miss You 17. PHIL COLLINS - Everyday 18. M. A. - Omen lil 19. TAG TEAM - Whoop (There It Is) 20. D: REAM - Things Can Only Get Better >• .<>, TOP 20 AMERIKA 1. AEROSMITH - Amazing 2. MARIAH CAREY - Hero 3. N. K. O. T. B. - Dirty Dawg 4. B. ADAMS / R. STEWART / STING - Ali For Love 5. STONE TEMPLE PILOTS - Creep 6. SALT’N’PEPA - Shoop 7. GUNS’N ROSES - Estranged 8. BEAVIS & BUTT-HEAD&CHER - I Got You 9. SALT’N’PEPA & EN VOGUE - VVhatta Man 10. SINEAD 0’CONNOR - You Made Me The Thief Of Vour Hart 11. U2 — Stay(Far Away,So Glose) 12. NIRVANA - Ali Apologies 13. JANET JACKSON - Again 14. THE CRANBERRIES - Linger 15. ZHANE- Mr D. J. 16. MEAT LOAF - Rock and Roli Dreams Come Throuth 17. US3 - Cantaloop 18. ACE OF BESE - Ali That She VVants 19. BOBBY BROVVN & WHINTEY HOUSTON - Something In Common 20. K7 - Come Baby Come VELIKI MODNI KREATORJI: GIANNI VERSACE DRAGOCENO ROČNO DELO PEPSI IN CINDY V eri računalnikov je najbolj futuristični Italijanski modni kreator Glanni Versace še pred desetimi leti napovedoval, da prihaja obdobje računalništva tudi v oblikovanju oblačil, kjer bo sodobna tekstilna tehnologija omogočala čudeže. Napovedoval je modo prihodnosti z laserji in vsemi mogočimi neverjetnimi dosežki. Njegova zadnja kolekcija pa je vse kaj drugega, je vrnitev v preteklost, v plemenito šivilsko in krojaško tradicijo, vrnitev k ročnemu delu. Versace govori z novim jezikom. V njegovem modnem cesarstvu v Milanu, kjer letno zaslužijo prek 900 milijard lir, nastajajo starinski modeli, ki imajo svoje korenine v njegovem rojstnem mestu Reg-gio Calabria, pri materi France, po kateri je podedoval ljubezen do mode. Versace išče navdih v umetnosti, v baletu, v kulturi in potlej ustvari novo umet- nost. Navdušuje z bogastvom tkanin, z izbranimi podrobnostmi, ročno izdelanimi gumbnicami, šivi, okraski, ki so prav nenavadni za današnji industrijski, velikose-rijski čas. Modele objavlja v dveh razkošnih knjigah iz niza Vanitas, jih niza sedemdeset zapored, med katerimi jih bo le nekaj za serijsko izdelavo v prihodnji sezoni. Priprava tkanin in dodatkov je nekaj posebnega. Čip- Pepsi Cola je Cindy Craw-ford za poseben spot, ki so ga prikazali v posebni oddaji ob prenosu Super Bovvla iz Atlante, plačala kar milijon dolarjev. Po prepričanju vodstva firme je slavna manekenka zares pravšnja za ohlajanje petdesetih milijonov gorečih moških navijačev, ki nepremično strmijo v televizijske ekrane in razgreti spremljajo razplet prvenstva v ameriškem nogometu. Srečanja Super Bovvla so nedvomno vrhunec ameriškega športnega življenja, zato v Pepsi Coli ne varčujejo in so pripravljeni za spote, ki bodo vsaj za nekaj trenutkov pritegnili pozornost gledalcev, zapraviti velike vsote. Z angažiranjem Cindy so na- CLAUDIA SCHIFFER tmr’ 11] pravili dobro potezo, kajti zdi se, da je med tistimi redkimi, ki zna moške poglede odvrniti s slovite žoge. Tudi ona se ne pritožuje, kakšen milijonček po vrhu zmeraj prav pride. NA POTI DO SLAVE ke z barvanjem in niansira-njem spreminja v barvite fantazije, dokler se ne dokoplje do kombinacije, ki jo kasneje da v industrijsko proizvodnjo. Zamisel, doživetje, svoje videnje najprej sam preverja, razvija prototip tkanine, ki jo kasneje uporabi za oblačila. Njegov atelje spominja na renesančno delavnico, kjer se razvija ves postopek. Versace nikoli ni bil suženj modnih tokov. Zamisli se mu rojevajo med gledanjem neke slike ali kipa, skicira jih, Na posnetku je vrhunska manekenka Claudia Schiffer stara leto dni, zvedavo zre v svet in zagotovo ne sluti, jih nabira v tkanini, reže, kakšna imenitna prihodnost oblikuje in tako nastaja nova se ji obeta. Claudia, ki jo je kreacija. Kopica materialov, v neki diskoteki odkril Mic-čipk, veziv, detajlov. Drago- hael Levaton, je dobro izkori-cene čipke kupuje v Franciji, stila svojo prvo priložnost, nato jih spreminja v svoje ko ji je eden od urednikov lastne kombinacije. Igra se revije Elle ponudil, da naj po- § s trakovi in biseri, vpleta jih žira na njegovih straneh. Ko v tkanino in jih prepušča se je revija pojavila v kioskih, spretnim rokam svojih šivilj, so se evropski časopisi zače-Z ročnim delom nastajajo li puliti za nov lep obraz. In dragocene toalete, v katere tako je še vedno, le da se je ob sijajnih materialih in sedaj pojavlja na naslovni-dodatkih vgrajeno ogromno cah po vsem svetu. Majhna dela. Versace je umetnik in deklica iz nekega nemškega vsaka od njegovih kreacij so- podeželskega mesteca je da-di v katerikoli modni muzej, nes ena največjih zvezd. OBLIKOVALEC BOB MACKIE USODNA ZVEZA Z MAFIJO V sedemdesetih letih je bil oblikovalec Bob Mackle na vrhuncu svoje slave, delal je s številnimi zvezdami, oblačil Carol Burnett, Cher in Barbro Streisand, nato pa je leta 1982 modni guru sklenil zapustiti Hollywood in svoje cesarstvo v želji, da bi še bolj obogatel, prenesel v New York. Delal je račun brez krčmarja. V začetku preteklega leta skladišču se je lotil oblikova- je padel v dolgove, skoraj mi- nja kostumov za film Gipsy. lijon dolarjev je dolgoval ma- Ko pa je vlada ugotovila, da fijski družini Gambino. Moral je eden od njegovih sovlagajo zapreti studie v New Yor- teljev družina Gambino, je ku, prodati družinsko hišo na New York Post z mastnimi Beverly Hillsu in studio v Los črkami zapisal, da je modni Angelesu. Doletela pa ga je kreator imenitne Cher pove-še ena tragedija. Nekaj me- zan z mafijo. iStrašno je bi-secev kasneje je njegov loj je rekel Bob, ki je pred 33-letni sin Robin umrl za- kratkim res oblikoval poroč-radi aidsa. no obleko za enega od čla- S pomočjo Cher in Carol nov mafijske družine, s čimer Burnett, ki sta mu posodili je skušal vsaj deloma povrni-sto tisoč dolarjev, je skušal ti velik dolg. rešiti svojo kariero. V nekem Bob Mackie je kot mlad fant delal kot vajenec v studiih Paramounta in tam je legendarna kostumografka Edith Head hitro odkrila njegovo nadarjenost. Potlej je oblikoval kostume na številne filme, dobil je šest nagrad Emmy, nominirali so ga za oskarja za kostume v filmih Funny Girl, Lady Sings the Blues in Pennies from He-aven. Kljub poslovnim težavam in družinski tragediji se je uspel vrniti v Hollywood, kjer je dokončal kostume na Gip-sy, delal v predstavi Rut-hless, v kratkem pa se bo lotil kostumov za musical The Best Little VVhorehouse Go-es Public na Broadwayu. Končno vesela Bobova vrnitev PomM, preden se s kondomom je varneje! ZDRAVSTVENI ZAVOD VELENJE TOMMY LEE JONES RES JE STAR, JE PA FACA! Lanskoletni srček filmskega platna, ki ga nihče ni pričakoval, pa je vendarle pribrencljal med nas, nekoliko priletni Tommy Lee Jones, si je zagotovil ime tudi v tem letu. Nominiral je za nominacijo oskarja. Komu mar, da je Izgubil, glavno je, da je poskusil. Ne? Ja. zanima to, kako bi najhitreje dobil nazaj material, ki ga je skril v avto in zaradi katerega je od strani mnogih barab dobil buške. Najbližja pot mu Tommy Lee Jones je v svojem življenju odigral kar nekaj dobrih in slabih in povprečnih filmskih vlog, od katerih ni bila nobena preveč pretresljiva, dokler ni odrasel. Prej se je vedno ukvarjal s snemanjem junakov, ki ali so videti trapasto ali pa na koncu trapasto umrejo. Izjema je morda le film, v katerem igra ostarelega pilota vojaškega lovca. Tipičen primer zgoraj naštetih bedarij, ki jih je fcajer zagrešil, je film Oči Laure Mars (Eyes of Laura Mars). V tistem čudu od zgodbe je edina svetla pikica lepa Fay Donnaway. Ona igra fotografinjo umetniške fotografije, ki počasi teži na malo ekscentrično in do dobre mere bizarno obliko folozgodb, zato ni čudno, da začenja občasno dobivati privide umorov. Ko se izkaže, da ona z očmi morilca vidi resničen umor, potem še enega in po- tem še veliko naslednjih, ji za spremstvo dodelijo mala zmedenega policajčka... Jonesa, ja. On z neko hipijevsko čupo in modo zvončastih hlač, ki sedaj pristajajo samo še Naomi ali pa Claudii Schiffer, skaklja okoli lepe fotografinje, dokler ni okoli nje že vse živo pobito, pa se izkaže, da ni on naslednja žrtev, pač pa morilec osebno. Tako ga ona med vzdihljaji in solzami in stokanjem ustreli, ker to tako hoče on in oh in ah in podobno sranje... res pa, da v filmu pride do zelo izvirne 'kissing sceene’. Tudi Black Moon ni bil ravno mišljen kot hit leta, četudi ni bil popoln strel v prazno. Tomček Jones se pojdVi ob lepi Lindi Hamilton (Termi-nator I. in II.). Black Moon (Črni mesec) je v osnovi avto, grajen po principu avta prihodnosti, toda prototip malomeščanskega prevaranta ne zanima nič bolj, kot ga je avtomehanik v minikrilu v podobi Linde, ki se ji je šef zameril. Taki in podobni filmi so bili pravi greh za nekoga, ki, kot trdijo zadnje intervjujske informacije, poleg Shakespeara in T. S. Eliota najraje bere - Biblijo. Tommy Lee Jones se ima tudi za neke vrste kavboja, poleg tega pa je tudi srečno poročen in ima dva otroka. Na temo kavbojev je tudi posnel film in sicer o ranču, ki mu je usojeno, da postane vojno zavetišče, bla bla bla. Tista prava stvar, res tista, ki se jo je splačalo snemati, je bila eden hitov leta - Un-der Siege (Oblegani). Tom-my Lee je sicer baraba, generalni ,bad-guy', toda to je samo plus. Druga možnost je tako ali tako samo še, da igra policaja, kar pa je v tem filmu, vojaški akciji, tehnično popolnoma nemogoče. Stephen Segal, srček s trapastim švedskim naglasom, je kuhar s preteklostjo ma- rinskega specialca, bojevnika, mojster za eksplozive (primer za to je mikrovalovna, ki jo raznese, ko vanjo nalije glicerin ali nekaj podobnega). Z njim ob strani se po veliki ugrabljeni letalonosilki Missuri s par atomskimi bombami na krovu, ki so jo zasegli tipi kot Tommy, sprehaja in strelja ljudi naokoli tudi luškana mala Erika Ele-niak, ki je pred nedavnim iz Baywatcha s Haselhoffom presedlala v poziranje za Pla-yboy. Jones v filmu kljub popolnemu načrtu za napad ne zmaga v dvoboju s švedskim kuharjem. Še boljši je bil Begunec! Jap, Tomček Jones se je končno izkazal. (Po tridesetih letih bi bil že časi) The Fugitive je predstavil tako njega kot lepo in nadarjeno 'sestro' Selo Ward, ki pa na žalost odigra po principu d. o. a. (Dead On Arrival... Mrtev ob prihodu). Tu je Tomček Jones sicer policaj, toda sam sebe imenuje namestnik šerifa... Gerard. On in njegova klapa lovijo pobeglega doktorja, ki naj bi fental ženo, je pa prvi, ki pogrunta, da je nekaj narobe v zvezi s tem umorom, čeprav ga lovi do zadnje minute. Tu je zdaj prvič, da se ne zapleta s kakimi frkljami ali psihopatkami in da sorazmerno dobro videti. Navkljub Fordu. Njegov najljubši režiser je Oliver Stone, in če ne iz drugega razloga zaradi skupnega filma, ki bi po vsej logiki moral zadeti oskarja. Tretji del trilogije o Vietnamu po obeh filmih (eden je Rojen 4. julija s Tomom Cruisom v invalidskem vozičku), v katerem pa se zgodba posveti Vietnamcem in pripoveduje o usodi Vietnamke, ki preživi vojno, čeprav po mučnih zapletih, v katerih se znajde z ameriškim vojakom, s katerim se pozneje tudi poroči. Toda tedaj, ko se ona drži pokonci, se njemu začne malo ficljati. Vsekakor vloga vredna prekletega oskarja, čeprav je izpadel tudi iz nominacij. Vsaj tako pravijo. No, ampak sodeč po tem, kako napreduje, ima enega oskarja prihodnosti tako rekoč v roki. Mick LONI ODRLA MOŽA Burt Reynolds, 57-letni do deset milijonov dolarjev filmski igralec, ki se v zad- preživnine. Po petih letih njem času ne ponaša s prav skupnega življenja sta se raz-posebnimi filmskimi dosežki, šla in v finančnem smislu je bo moral svoji bivši soprogi Burt potegnil krajši konec. Loni Andersen plačati od pet Za nameček mora najmanj pol milijona dolarjev odšteti ynolds priznal, da je imel odvetnikom, med katerimi je dveletno razmerje s 53 - let-tudi Geoff Brovvn, ki je v času no natakarico Pam Seals. sodnih postopkov postal Lo- Ostareli zvezdnik pričaku-nijin neločljivi prijatelj. je, da si bo vsaj del denarja Ko je sodnik razglasil, da za ločitveni sodni postopek sta bivša zakonca dosegla povrnil, če napiše knjigo gentlemenski sporazum, je o svojem življenju. Njegov Burt ponorel. IZa žensko, ki agent Dan Stone je dejal, ka-ima več čevljev kot Imelda ko je tudi Burt Reynold mar-Marcos, je to ogromno de- sikaj preživel in je prav, da se narjaj je izjavil. Njun zakon nazadnje sliši njegova plat je propadel, ko je Burt Re- medalje. MARISA TOMEI NA DOBRI POTI Vloga v filmu Moj sorodnik bi lahko postal nova verzija Vinny je Marisi Tomei prine- Sanj iz Seattla. S temi filmi bi sla oskarja in ji zagotovila se po mnenju nekaterih pro-filmski uspeh. Tudi v letoš- ducentov lahko bliskovito njem letu je posnela dva fil- zavihtela navzgor, kot se je ma, ki bi morala biti finančni to zgodilo Juliji Roberts s fil-uspešnici. Film Paper je prav mom Lepa ženska, soliden, film Just in Time pa MOŠKI LJUBIJO PLAVOLASKE Trideset let je že minilo od takrat, ko so posneli film Moški imajo raje plavolaske, njegovo sporočilo pa je še danes enako živo - svetli lasje so res nekaj posebnega. Ko se je pred nekaj leti Paula Vates odločila, da ne bo več imela svetlih las, je bila zgrožena nad posledicami, podobno izkušnjo ima za seboj Madonna. S temnimi lasmi še zdaleč ni bila tako prepričljiva, zato se je hitro spet prebarvala. To ni nič novega. Najboljši odločitvi Jean Harlovv in Mae West sta bili, ko sta postali svetlolaski. Tudi Norma Jean Baker si je morala pobarvati lase, da je postala Marilyn Monroe. Po mnenju mojJne frizerke Mary Spihane so svetli lasje najboljše jamstvo, da bodo žensko opazili, po moškem prepričanju so svetlolaske bolj vznemirljive in privlačne, pa tudi nekoliko neresne. Kirn Basinger in Goldie Hawn sta najboljši, kadar igrata precej nenavadne ženske, ki potrebujejo podporo močnih mož, čeprav v resnici obe v zasebnem življenju do- bro vodita svoje posle. Zato vse več igralk, ki se odločajo za svetle lase, zelo pozorno izbira manj vpadljive odtenke. V dvorani polni ljudi bodo največ pogledov deležne plavolaske, vendar je danes najbolj priljubljena nežna svetla barva. Tudi rjavolaske, ki znajo primerno posvetliti svoje lase, pritegujejo moško pozornost. Najboljši primer za to je Cindy Crawfort, ki ima na čelu privlačen svetel koder... Jerry Hall Ingo Schmoll, triindvajsetletni dvometraš iz Bonna, je nov zvezdnik med voditelji MTVja. Avdicijo je opravil zlahka, predvsem pa je na poskusnem snemanju presenetil z odlično angleščino in seveda sproščenostjo. Predlagali so mu, da sprejme službo in fant je v enem dnevu pripravil kovčke in se iz Bonna preselil v London. Na ekranu je vse »ogosteje, zato se mnogi sprašujejo, ali je ogrozil priljub-eno Pip Dann. Voditeljica je na počitnicah, odgovarja Ingo, pa bo kljub temu tudi po njeni vrnitvi ostal na MTVju. HARRISOM FORD H0LLYW00DSKI IZOBČENEC PO LASTNI VOLJI Filmi Harrisona Forda so uspešnice za občinstvo In zlata Jama za investitorje, ki so jim do sedaj prinesli v žep približno milijardo dolarjev. Enainpetdesetletnl igralec je ob uspehu in slavi venomer skušal ločevati zasebno življenje od poklicnega. Harrison Ford je bil nominiran za nagrado oskar v filmu »Priča«; glavne vloge je igral v šestih izjemno uspešnih filmih (Indiana Jones, Vojna zvezd, Imperij vrača udarec, Delovno dekle, Ameriški grafiti itd.). V njegovem najnovejšem filmu »Begunec« je ponovno dobro odigral, tokrat vlogo doktorja, ki ga po krivem obsodijo za umor njegove soproge. Kot v svojih ostalih filmih, se tudi v tem ni ustrašil akcijskih, nevarnih prizorov, ki jih je sam spretno odigral — seveda so mu pred tem ponujali kaskaderje. »Moja edina ambicija je biti igralec in v tem želim biti čim bolj prepričljiv. Spoštujem kaskaderje, in vendar, da bi povsem razumel psihologijo lika, se moram v nevarnih scenah potruditi sam. Na začetku sem se bal, a potem sem premagal strahove.« Nenavadno, da je Fordu uspelo ohraniti zasebno življenje pred očmi javnosti, saj je igral v filmih, ki so občinstvo navduševali. »Opisujejo me kot superzvezdnika — ob tem občutim kar nekakšen strah. Najbolj pa me moti, ko poudarjajo razlike med menoj in drugimi ljudmi. Nenehno delam, ker rad delam in zelo bi me osrečilo, če bi ljudi zanimale moje vloge, ne pa moje osebno življenje,« pojasnjuje Harrison Ford. Njegove oboževalce, še posebno ženski del občinstva, zelo zanima ravno zasebna plat njegovega življenja. Rodil se je v Chicagu, ime dobil po svojem dedku, ki je delal kot taksist v Brooklynu; njegov oče je bil irski katolik, mati ruska Židinja. V Chicagu je obiskoval osnovno in srednjo šolo, potem pa šolanje nadaljeval na Ripon Collegu, kjer je študiral angleščino in filozofijo. Začetki igralske poti so bili amaterski, igral je v šolskih gledaliških predstavah. Iz šole so ga izključili tri dni pred zaključkom zaradi nedostojnega obnašanja. Odločil se je za nov začetek s soprogo Mary, s katero se je poročil v zadnjem letu študija. Vrgla sta kovanec, ali se bosta preselila v New York ali Los Angeles in naključje je izbralo prvo mesto, a kovanec sta vrgla še enkrat in se odpravila v Los Angeles. Življenje v Kaliforniji ni teklo brez težav. Fordu so naklonili le nekaj sprehodov pred kamero in pogodbo, V »Beguncu«, kot tudi v ostalih akcijskih filmih, je nevarne prizore odigral sam vredno 150 dolarjev na teden, kar pa na srečo ni dolgo trajalo. Manjše televizijske vloge so ga kaj hitro povedle do boljših poslov. V tem času je imel že dva sinova in brezposelno soprogo, zato je iskal tudi dodatne vire zaslužka. Iz knjig se je učil o mizarstvu in za to delo je bil očitno nadarjen, saj si je kmalu ustvaril sloves izvrstnega mizarja na snemanjih. Ob tem pa je dobil tudi svojo prvo večjo vlogo v »Vojni zvezd«, čeprav so ga za glavno vlogo plačali manj kot za mizarsko delo. Film je doživel priznanje po vsem svetu in Ford je bil naenkrat v položaju, ki mu je dovoljeval izbirati vloge in odrejati tarife. Kariero v vzponu pa so pričeli rušiti osebni problemi; njegov zakon se je zamajal leta 1979 in z Mary sta se -------------------— razšla. Danes sta dobra prija- Uspeh za uspehom: film telja, njuna sinova Ben in »Priča« In nominacija za vVillard pa ga obiskujeta na oskarja ranču v Wyomingu, kjer živi z drugo soprogo Melisso Mathison in njuno triletno hčerko Giorio ter šestletnim Malcomom. Za prvi neupeh v osebnem življenju je krivil kariero in kot kaže, se uči na izkušnjah, saj Melissa in otroka vedno potujejo z njim na snemanja. Njegova soproga je uspešna scenaristka in nedavno tega sta ustanovila producentsko podjetje. Četudi imata hišo na Be-verly Hillsu, najde družina večje zadovoljstvo in mir na ranču; »Ponudila se mi je druga priložnost, ki mi ponovno omogoča, da se posvečam družini in živim v okolju, povsem drugačnem od tistega, ki zaznamuje Hol-lywood. Na ranču uživam. Slava, želena ali nezaželena, vedno izziva konflikte.« Ford ni lažno skromen, res mu hollywoodski blišč ne pomeni dosti. Na zabave odhaja le, kadar mora promovirati film. Še zmeraj se rad ukvarja z mizarstvom in svojima otrokoma gradi lesene igračke, tega mu ni več treba početi za denar. Pravi, da sta ga zdravega odnosa do slave naučila starša, ki sta vedno poudarjala, da je najpomembnejše v življenju stati čvrsto na trdnih tleh in spoštovati družino. Fordov brat ga ne doživlja kot zvezdnika, tudi dragocenih daril, ki mu jih multimili-joner lahko podari, ne želi sprejeti. Pred kratkim je razpadel njegov stari kamion in Harrison se je odločil, da mu podari za rojstni dan novega, a dolgo je razmišljal, kako naj to stori, ne da bi brata užalil. Konec koncev, je nekega jutra parkiral kamion z velikim napisom na njegovem dvorišču: Če vam tale kamion, ki je zašel s poti, ni všeč, ga pošljite doktorju Richardu Kimbleju. Harrison Ford poudarja, da v zasebnosti ni ne duhovit ne zabaven: »Vse, kar sem naredil, sem naredil iz srca in z veliko truda. Zdi se, da bi enako dobro, kot sem igral, lahko vzgajal kokoši ali pa se preživljal z mizarstvom.« Harrison Ford s triletno ljubljenko Giorglo Marinet Market Information Net :> Trženjsko informacijska mreža daje brezplačne telefonske informacije o izdelkih in storitvah. Pokličite 063/ 441—441. Odslej tudi podatki o prodajnih mestih Nove dobe. 441—441 Mi zbiramo, Vi izberete 441-441 NOVA BRENDA Neposlušno Shannen Doherty so izgnali iz »Beverly Hillsa« - to najbrž ni novost. A Brenda v priljubljeni nadaljevanki še vedno nastopa. Zamenjala jo je Drew Barrymore osemnajstletna ameriška igralka, ki smo jo videli v Spielbergovem filmu »E.T.« Takrat majhna deklica je zrasla in med tem se ji je marsikaj zgodilo. Nekaj časa je bila odvisna od drog, a vrnitev v normalno življenje ji je vendarle uspela v|09° P° odvajanju od mamil je dobila v nadaljevanki »2000 Malibu Road«. 00 MODE 00 PETJA Tia Carrere, šestindvajsetletna manekenka in igralka, bo postala tudi pevka. Z naslovnih strani znanih revij Vogue in Harpers Bazar je lepotica prispela najprej v filmski svet in nastopila v nadaljevanki »General Hospital«, potem pa zai-grala v filmu »Wayne’s World«; sledil je film »Rising Sun«, kjer je igrala s Seanom Conneryjem. V teh dneh pa Tia promovira svoj prvi CD, ki so ga naslovili »Sanje«. Kariera se zanjo šele začenja. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI HOROSKOP Oven 21, 3.-20. 4. PP9 Pazite, da ne boste razočarani. Po svetu stopate nekoliko naivno, kar ste na lastni koži že nekajkrat občutili in ob tem obstali presenečeni. Zaupajte vase in se manj opirajte na pomoč in podporo drugih. Zdravje vam bo pokazalo zobe, zato ga ne zanemarite. Srečne številke: 2, 6, 9, 19, 23. Bik 21. 4.-20. S. Poslovni odnosi kot tudi stiki z bližnjo okolico - družinskimi člani in partnerjem - bodo vir napetosti in vzrok marsikakšnega prepira. Seveda le, če boste izzivanjem popustili in nasedli raznim provokacijam. Ohranite mirno kri in se sprostite. Srečne številke: 1, 6, 7, 12, 21. Dvojčka 21. 5.-21. 6. Ne trepetajte pred prihodnostjo, svetla bo le toliko, kolikor boste vanjo verjeli. V nasprotnem primeru se bodo zgrinjali temni oblaki, tako je, zvezdam morate 'pomagati. V ljubezni bo vladalo zatišje pred odločilnimi dogodki. Dobre volje bo dovolj. Srečne številke: 3, 5, 9, 13, 26. Rak 22. 6.-22. 7. ma Pred vami so lepi dnevi, v kate-rih se bodo izpolnile drobne želje z vsemi majhnimi radostmi, s katerimi lahko življenje nepričakovano preseneti. Nastavite dlani in sprejemajte, kar vam bo dano. Energije boste imeli dovolj, investirajte jo. Srečne številke: 4, 7, 8, 14, 25. Lev 23. 7.-23. 8. Na delovnem mestu ste se uk-varjali z mnogimi problemi, ki pa vam le niso uspeli načeti potrpežljivosti, zato se bo klobčič nejasnosti pričel odvijati. Ne dopustite, da bi vas nesramna izzivanja vrgla iz tira, v tem primeru tudi razočaranj ne bo. Srečne številke: 2, 5, 8, 13, 26. Devica 24. 8.-23. 9. E~n Vstopate v nekoliko težavnejše obdobje, v katerem boste morali pokazati borbenost, če bo treba. Življenje m vedno prijazno, to ste že dojeli, sedaj pa temu primerno reagirajte v situacijah, ki napovedujejo ne ravno rožnate dogodke. Razvedrite se. Srečne številke: 1, 2, 8, 11, 27. Tehtnica 24. 9.-23. 10. Delo vas bo popolnoma prevzelo, tako da bodo vaši najbližji menili, da jih zapostavljate. Veliko moči, energije in časa boste rabili za reševanje nakopičenih težav na poslovnem področju, a ne pozabljajte nase in na vse ostale. Drug drugega potrebujemo. Srečne številke: 2, 6, 9, 15, 28. Škorpijon 24. 10.-22. 11. nms Počasi, a vztrajno izstopate iz krize. Neprijetnosti so vas spremljale kar po tekočem traku, a spet in spet jih je krotila vaša optimistična narava. In še nekaj, ljubezen bo zacvetela, še preden bo tukaj prava pomlad. Prevzelo vas bo veselje in volja do življenja. Srečne številke: 3, 4, 8, 11, 27. Strelec 23. 11.-21. 12. WTBl S slabo voljo in čemernostjo proč, bi se glasil najprimernejši nasvet. Služba vas spravlja v zamorjenost in zdi se vam, da imate kup dolžnosti, ki jim kljub trudu kaj kmalu ne boste kos. A ni tako, zaupajte v svoje delo, zavzetosti pa vam tako ne ■ manjka. Srečne številke: 1,8,9,18,21. Kozorog 22. 12.-20. 1. ■E^J Dojeli boste, da je napočil čas, da uresničite nekatere vaše zamisli, ki jih premlevate že dalj časa. Stopite v akcijo in samozavestno ukrepajte, z zaupanjem v svoje sposobnosti in v to, kar delate. Morda se boste morali ukvarjati z manjšo finančno stisko. Srečne številke: 3, 5, 9, 16, , 20. —— Vodnar 21. 1.-19. 2. Prasketalo bo okoli vas, tako polni boste moči in življenjskega poleta, optimizma in idej. In vendar, ne pretiravajte, sicer boste ravno tako intenzivno občutili preutrujenost in praznino. Ne zapletajte rešitev, ki so enostavne in dovolite času, da izpolni svoje. Srečne številke: 1, 7, 9, 16, 24. Ribi 20. 2.-20. 3. Bodite zbrani in dajte vse od sebe, ko boste morali na delovnem mestu pokazati, kaj pravzaprav znate. Trud in zagnanost se bosta obrestovala. V ljubezni vam dobro kaže, neko presenečenje vas bo prijetno pretreslo. Proslavite in si privoščite malo razkošja. Srečne številke: 2, 6, 9, 11,25. . _ OBILNA ZVEZDA Z 200 KILOGRAMI Filmski svet je res nepredvidljiv, na vrh pridejo ljudje, ki jim zaradi njihove zunanjosti domala nihče ne bi prerokoval zvezdnega prahu. In vendar. Nova velika hollywoodska zvezda postaja Darlene Cates. Nova je in dobesedno velika, ni pa mlada - 46 - letna Cates tehta okoli dvesto kilogramov in to po tistem, ko je shujšala trideset kil. »Tehtnica ne določa človekove prihodnosti. Tudi debeli ljudje so lahko produktivni in privlačni, ne sicer za vse, za nekatere pa vendarle,« pravi igralka, ki je zaslovela že kar s prvo vlogo v filmu What’s Eating Gilobert Grape?, v katerem je zaigrala mamo Johnnyja Deppa. Njen mož Bob in trije otroci, Sheri, Mark in Chris, jo spodbujajo in so ponosni nanjo. Mož je navdušen. Darlene je odraščala v majhnem mestu Dumas v Teksasu. S petnajstimi leti se je poročila s 25-letnim marincem Bobom. V času vietnamske vojne je Bob letel z vojnimi helikopterji in vsakič, ko se je vračal v Vietnam, je Darlene iskala tolažbo v hrani. Zares je pretiravala, imela je težave z žlezami in počasen metabolizem. Hitro se je redila, leta 1986 pa je za nameček še hudo zbolela, dve leti je morala preležati v postelji in pridobila je še dodatnih šestdeset kilogramov. V tem času je padla v težko depresijo, razmišljala o samomoru. Poiskala je zdravniško pomoč in sklenila spremeniti svoje življenje. Leta 1992 je končala srednjo šolo, nato pa prvič po šestih letih zapustila hišo in nastopila v televizijski oddaji Sally Jes-sy Raphael, da bi prikazala samoto debeluhov, ki se sramujejo pred drugimi ljudmi. Gledalci so se množično odzvali, pošiljali so ji darilca in pisma z izrazi podpore, tako da so jo televizijci čez mesec dni spet povabili v oddajo. Posneto gradivo za oddajo je videl režiser Lasse Hall-strom in ji takoj namenil vlogo matere v svojem novem filmu. Ko je ugotovil, da zna igrati, jo je precej razširil in ji določil večji pomen. Darlene se zelo rada spominja snemanja v Austinu v Teksasu. Celotna ekipa na čelu z Johnnyjem Deppom se je zaljubila v njo. Še želi igrati in upa, da bo še uspela shujšati. Nikamor pa ne hiti, pušča času čas. »Konec koncev se mi je vse to zgodilo, ker sem tako debela,« pravi nasmejana Darlene Cates. In uživa v svoji novi slavi, ki je prišla tako nepričakovano in po tolikih letih trpljenja. Nič več se ne sramuje svoje zajetne postave, saj je ugotovila, da ta ni ovira v njenem komuniciranju z ljudmi. Zares toplo jo sprejemajo, v domačem krogu pa z možem in prijetnimi otroki uživa neskaljeno srečo. Kilogrami dol ali gor! PROSTORSKE TEŽAVE Glavni odbor Slovenske gospodarske stranke Novo mesto je obravnaval prostorske težave, ki jih imajo institucije, pomembne za slovensko zgodovino oziroma za ohranjanje dokazov o njej. Prostori, ki jih ima na voljo za hrambo dokumentov Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota za Dolenjsko in Belo Krajino, so povsem neprimerni po kakovosti (v arhivskih prostorih v nekdanji karteljevski osnovni šoli kljub nastavljenim strupom gnezdijo miši in podgane in jedo arhivske dokumente, prostori so vlažni in dokumenti propadajo, golobi imajo do vsega skoraj nemoten dostop, temperatura zelo niha in škodi uskladiščenemu itd.) in po velikosti, saj bi moral arhiv prevzeti že več kot 200 metrov arhivskega gradiva, vendar ga nima kam dati. /Skla-diščenjel, kakršno je bilo uporabljeno pred približno 17 leti, ko so Ičistilil novomeški rotovž (mestno hišo) na ta način, da so dokumente, bone, povojne nakaznice, odločbe, gradbene načrte novomeških komunalnih vodov, gradbene načrte hiš novomeškega Glavnega trga in ostalo znosili na dvorišče za rotovžem in nato s šestimi traktorskimi prikolicami odpeljali na odpad, upamo, da danes ne pride več v poštev. Ob prodaji stavbe sedanje policijske postaje Novo mesto, ki je v sklopu kompleksa knjižnice, se nudi idealna prostorska rešitev. Lokalne skupnosti so po sedanjih predpisih (in tudi po predlogu prihodnjih) dolžne zagotoviti prostore za arhiv in v novomeškem občinskem odloku je opredeljena ta stavba za zgodovinski arhiv - enoto Dolenjske in Bele Krajine. Zato je nerazumljiva poteza prodaja te stavbe na dražbi, namesto, da bi jo občina namenila arhivu. Zagotavljanje predkupne pravice je brezpredmetno za arhiv, ki nima denarja. Občina Novo mesto stavbo prodaja, namesto, da bi arhivu zagotovila prostore. To ni v redu in menimo, da bi morala občina Novo mesto opraviti svoje dolžnosti in jo tudi pozivamo k temu. Podobno nerazumljivo je početje slovenske vlade, ki odreka prostore objekta Mladike Slovenskemu etnografskemu muzeju. Menimo, da je izredno utemeljeno, da te prostore dobi Slovenski etnografski muzej. Nesprejemljivo je, da nekateri zaradi slepega sovraštva do obrambnega ministra in ljubljanske mestne vlade, skušajo izničiti njun dogovor in predajo objekta muzeju. Da gre za slučajno početje, ni mogoče verjeti, saj je omenjeni muzej brez primernih prostorov od druge svetovne vojne. V tem času so našli prostor za marsikaj, za muzej, ki je pomemben prikaz narodove zgodovine, pa ne. Ali zato, ker v njem zbrani eksponati kažejo, da se zgodovina Slovencev ni začela šele s KPS in letom 1941 ? Ali je bilo kočljivo (in za nekatere je očitno še, ker so proti dodelitvi prostorov muzeju), da bi zbrani eksponati dokazovali vsak dan znova obiskovalcem. da Slovenski narod premore enako dolgo in imenitno zgodovino, kot nekateri državotvorni narodi nekdanje Jugoslavije? Muzej prostor potrebuje in zato podpiramo dogovor obrambnega ministra Janeza Janše in ljubljanske mestne vlade o dodelitvi prostorov Slovenskemu etnografskemu muzeju. Slovenska država in njeni organi bi morali bolj skrbeti za zavode, ki hranijo dokumente in eksponate o narodovi zgodovini. Zavedamo se, da je nekaterim neljubo, da se ohranijo dokumenti o manj prijaznih desetletjih, vendar to ne sme biti politika države. Slovenska gospodarska stranka Novo mesto Predsednik JOŽE RANGUS ELITA AU RESNICA? Absolutne resnice naše ali katerekoli druge preteklosti, ne more potrditi nihče, vključno z zgodovinsko znanostjo. Vendar pa bomo z drugačnim vrednotenjem in večjim spoštovanjem naše preteklosti prišli do spoznanja, da je preteklost velikega pomena za sedanjost in prihodnost, da je izbrisana preteklost tudi izbrisana prihodnost, pa naj gre za posameznike ali narode. Tisti, ki so se lotili zgodovine in njenih dejstev s prikazovanjem neresnic in laži kot absolutno resnico in zgodovinsko dejstvo, niso le spremenili prave podobe dejanskega stanja, temveč so vpeljali laž in jo na nek način uzakonili kot resnico, ter s tem čisto vodo spremenili v kalno, tako, da lahko v kalnem ribarijo na svoj način, ki je vsem dobro znan. Če nekdo vzame testament pokojnika in ga spremeni v svojo korist, je to veliko kriminalno dejanje povsod po svetu, če pa je enako dejanje v praksi med narodi (spremenitT zgodovino), pa se temu ne reče tako. Z ribarjenjem v kalnem je po navadi tudi vpeljan zakon nesram-nejšega in predrznejšega. Po tem zakonu je na primer v bližnji preteklosti poznan Hitlerjev »zgodovinsko upravičen« DRANG NACH OSTEN, ali v današnjem času »zgodovinsko utemeljene« ozemeljske zahteve Srbije ter Hrvaške v Bosni in še kje. Lotiti se zgodovine kjer bi le resnica imela težo, pomeni lotiti se spreminjati veljavni svetovni red ali sistem. Zaradi strahu pred posledicami česa takega velja neke vrste »tihi zakon«, po katerem si vsak narod lahko piše zgodovino po svoje in to velja še danes in povsod po svetu. Da je za vojaško močnejše in agresivnejše države to absolutna resnica, za druge pa klic vpijočega v puščavi in da imajo vedno prav agresivni, je edina zgodovinska resnica, ki je neizpodbitna. Ker bi želeli čim bolj razumljivo prikazati podobo, dejanja in ravnanja iz prakse manipuliranja s preteklostjo, bomo poskušali prikazati kombinacije neresnic in sleparij, uporabljenih v primeru Jugoslovanstva, kot »nasilno in lažno« resnico. S postavitvijo cilja - Jugoslovansko delati, razmišljati in Jugoslovansko čutiti, sta si oba, jugokomunizem in sr-bojugoslovenizem, predstavljala sicer vsak po svoje, vendar sta si oba zastavila cilj prevare - Jugoslavija. Tito si je »novo Jugoslavijo« predstavljal v zlitju (asi- milaciji) vseh tukaj živečih narodov, s povsem novo (marksistično) jugokulturo, ki bo drugačna od vseh kultur »dosedanjih jugoslovanskih narodov« in bo v svetu nekaj povsem novega (ideološkega). Srbojugoslovenarji pa so videli in še vedno vidijo Jugoslavijo, kot veliko Srbijo, s srbsko kulturo, birokracijo, vojsko in skratka Jugoslavijo, kjer bi srbski narod vodil (podjarmil) vse tukaj živeče narode, ter tako ime Jugoslavija izrabil v bistvu za uresničitev svojih velikih hegemo-nističnih ciljev. To potrjuje tudi vojna v Bosni in na Hrvaškem. Očetje obeh - srbojugo-slovenarjev in jugokomuni-stov pa so se oprijeli dobro poznane resnice, da v bistvu kultura oblikuje dušo človeka in naroda, ravno tako, kakor zgodovina nekega naroda oblikuje ponosnega, državotvornega človeka ali pa ko-ruptnega, hlapčevsko mislečega in tako dejavnega človeka. Zato je načrt obeh v dejstvu bil enak: - »s postopno spremembo kulture« in prakso lažne zgodovine, uničiti enega, ter ustvariti novega človeka - »Jugoslovana«. Narodi, kot na primer naš slovenski, ki si je svojo kulturo ustvarjal in oblikoval skozi tisočletja, pa so bili veliko breme enih in drugih. Zato je bilo v takem primeru potrebno narediti najvažnejše - vzeti spomin, se pravi izbrisati iz preteklosti vse, kar bi lahko škodovalo velikim ciljem, ki se jim v tem primeru reče Jugoslavija in tako vzeti hrbtenico naroda imenovano zgodovina. Rekli so: »Ker nikoli nisi nič bil in nič imel, tudi danes nisi nič in tako tudi nimaš svojega doma. Če boš priden, ponižen in hvaležen, pa je tvoj dom lahko Jugoslavija, kar pa je tudi edina možnost tvojega preživetja«. Vzeti ali prikriti resnično zgodovino nekega naroda, ter se tako polastiti naroda in zemlje na kateri prebiva, pa si seveda niso izmislili ne ti, ne oni »Jugoslovenarji«, temveč je ta praksa stara, lahko bi rekli že od nekdaj. S povsem enakim namenom so zgodovino slovenskega naroda napisali »veliki« narodi in jo v prejšnjem stoletju tudi dokončali kot »resnično zgodovino«, ki je še danes veljavna in uradna. Jugoslovenarji pa so imeli prav malo dela na področju »resnične zgodovine« slovenskega naroda, kajti okrilje Dunaja in Rima so samo preselili v Beograd, vsi »dokazi« pa so bili že izdelani in uradno veljavni. Da pa se stvari v naši zgodovini bistveno ne premaknejo z mrtve točke, pa niso krivi samo in vsi zgodovinarji, ki so plačani od države, temveč je od interesov države in njenih ljudi »politikov« odvisno, kaj bo in kaj ne bo. Torej je v največji meri kriva slovenska politična elita, ki nerazumljivo zavira in onemogoča stvari, ki so velikega, lahko bi rekli neprecenljivega pomena za državnost in samostojnost slovenskega naroda in države. Bistveno težo daje tej eliti politična moč in zastopstvo večine komunistično Jugoslovanske elite in razpadle Jugoslavije, torej ljudi, ki so bili takrat in so še danes na pomembnih mestih, ali celo na vodilnih položajih v državi Sloveniji, od kulturnih, političnih, gospodarskih in drugih, ter nesposobnost, nezainteresiranost ali nepoznavanje mnogih stvari opozicije, ki daje vsak dan bolj občutek, da ji gre le za oblast in elitnost. Pa vendar - s čigavo pravico se zavzema, ta mračna slovenska politična elita, da pravica resnice ne sme na dan ? Ali je v igri samo strah laži pred resnico, ali je še kaj drugega, za nekoga bolj pomembnega, kot na primer vera v Jugoslovanstvo, izguba oblasti, izguba moči, izguba vseh privilegijev in nasploh vsega - in to samo zaradi neke »resnične zgodovine« ? Združevati čar razkrivanja in novih spoznanj, ter jih uravnavati v nekdanje tokove svetovnega dogajanja, bi morala biti za zainteresiranega človeka in zgodovinarja, še posebno mamljiva naloga. Vendar vodilni slovenski zgodovinarji, ki so v marksistično ideološki Jugoslaviji uradno zastopali in potrjevali laži, namerno izpuščali dejstva, ali se delali nevedne, kadar je šlo za resnico, so danes v očeh naroda in pred resnico, če že ne šarlatani, pa vsaj prevaranti ali lažnivci in niso, pa tudi nikoli več ne morejo biti resni zastopniki zgodovinske znanosti. Koliko teh, v nekdanji Jugoslaviji vodilnih slovenskih zgodovinarjev, je še danes vodilnih zgodovinarjev v slovenski državi, ali pa ima veliko moč in vpliv? Da je potrebno takim ljudem odvzeti moč in vpliv, ter na njihova mesta pustiti znanstveno zainteresirane zgodovinarje je samo po sebi umevno, če že ne zaradi resnice in pravice, pa vsaj zaradi ugleda slovenskih zgodovinarjev in ne nazadnje tudi zaradi krivice, ki so jo zakrivili slovenskemu narodu in zgodovini. ZVEZA 21, Postojna ČAKAJOČ GERLANCA Zadnje ravnanje generalnega tajnika NSZS, Matjaža Gerlanca, ko v isti sapi prepoveduje nekaterim slovenskim medijem vstop na njihov kongres in hkrati izpelje seanso z nekaj člani, ki so mu pač naklonjeni in potem razlaga naokoli, da je imel kongres, ki ga je »potrdil« za predsednika, je malodane smešno, pustno ali pa morda noro, kakor za koga. Vsekakor pa je lahko takšno početje za marsikoga zelo nerazumljivo, saj bi se morali Gerlanc in njemu podobni zavedati, da so brez spremljanja medijev vsi skupaj »en velik nič« pa čeprav se še tako zavzemajo za pravne načine njihovega delovanja. Bodo pač morali doumeti, da se lahko pojavijo zaradi kakšnih nasilnih dejanj le še na straneh bodisi »nočne« ali pa dnevne kronike neprijetnih, a žal obveznih dogodkov, ki jih soustvarjata čas in posameznik. Dejstvo je, da je tokrat Matjaž Gerlanc prestopil prag resničnosti oz. je sestopil v sfero slovenskega političnega idiotizma. Pa še tukaj mu je dodeljena vloga nepomembnega politikanta, ki misli, da bo z zavajanjem članstva stranke in navsezadnje tudi javnosti pridobil na promociji lastne (ne)spo-sobnosti. Matjaž Gerlanc je samo potrdil znano dejstvo, da je s strankami, ki nosijo nacionalistični predznak v Sloveniji nekaj hudo narobe in da se nam še zdaleč ni treba bati (ali pač ?), da bi nas evropske institucije lahko sankcionirale glede kršenja človekovih pravic. Vendar pa bi se morala aktualna slovenska oblast (izvršilna, zakonodajna) le počasi zavedati odgovornosti, ki jih nosi zaradi nekaterih napačnih odločitev v preteklosti glede zaščite slovenske države na nacionalnem področju (tujci, begunci idr.). Predvsem zaradi teh dejanj se pojavljajo v simptomi duševnih bolezni (političnih paranoj), najprej pri »Jelinčiču«, sedaj pa še pri »Gerlancu«. GREGOR URANIČ, Vojnik ŠE POMNITE, TOVARIŠI... Pred kratkim je celjska Osrednja knjižnica izločila iz svoje izposoje kar zajeten kup knjig, ki so bile predvsem »družboslovne« zvrsti; gre namreč za bivšo partijsko literaturo (od raznoraznih zbranih del Josipa Broza, Edvarda Kardelja idr.). Za spomin sem si vzel knjigo »8. KONGRES ZKS«, ker je v njej veliko zanimivih podatkov o ljudeh in času, ki so pred 16 leti soustvarjali vrhunec slovenske partije. Takrat je počasi začel »blesteti« tudi Milan Kučan in prav gotovo je bilo obdobje 8. kongresa ZKS tisto, ki je nakazovalo še bolj »svinčeno obdobje« real socializma za Slovence. Knjiga je bila izdana I. 1979 in bi torej letos praznovala 15. obletnico izida, vendar je pristala ta knjiga na seznamu »izločene« literature iz nekdanje celjske marksistične (beri: partijske) knjižnice. Na koncu knjige, natančneje na straneh 970 do 984, je tudi poglavje »Brzojavke in pisma 8. kongresu ZKS«. V tem poglavju je zajetih tistih 703 raznih komunističnih osnovnih organizacij, posameznikov idr. po Sloveniji, ki so takrat pošiljali svoje »dobre« želje k uspehu kongresa in s tem potrdili predvsem osebno pripadnost vrhu slovenske partije. Tudi predstavniki iz področja celjske občine niso nič kaj bistveno zaostajali in zato navajam sledečo »top listo« komunističnih navdušencev. Takoj za prvouvršče-nim podjetjem Megrad iz Ljubljane so se uvrstili komunisti in delovni ljudje Zdravilišča Dobrna. Na solidnem 55. mestu se je znašla 00 ZK Strmec pri Vojniku; na 182. mestu so bili člani ZK in delavci Železarne Štore; 201. mesto so zasedli komunisti in delavci OZD Ingrad Celje; na 231. mestu je bil Svet 00 ZK VVZ Celje; na 283. mestu so bili komunisti Carinarnice Celje; na 286. mestu so se znašli delegati stote skupine pri Del. Univerzi Celje, takoj za njimi pa na 287. mestu delavci in komunisti Delovega TOZD-a Novi Tednik, Celje. 316. mesto so dosegli komunisti DO KOVINOTEHNA Celje; na 319. mestu so pristali komunisti, športniki in telesnokulturni delavci občine Celje; na 321. mestu so bili delavci in komunisti ZC Celje - TOZD Center za varstvo žena; delovni ljudje AERA Celje so osvojili 326. mesto; na 351. mesto so se uvrstile vse 00 ZK Tovarne modne konfekcije TOPER Celje; na 359. mestu so pristali delavci delovne skupnosti AMD Šlander iz Celja; na 362. mestu so bili likovni ustvarjalci in mladinske gledališke skupine, zbrane na občinski reviji »NAŠA BESEDA 78«; na 363. mestu so bili člani ZSMS, zbrani na mladinski politični šoli Ob. konference ZSMS Celje; 373. mesto so dosegli delavci celjskih pravosodnih ustanov. Nato šele na 489. mestu učitelji in učenci OŠ 14. div. Dobrna in na 490. mestu komunisti in delavci DO Merx Celje. Na 502. mestu so se znašli komunisti 00 ZK Otok /., Celje in takoj za njimi na 503. mestu Komunisti 00 ZK Malgajeva, Celje. 569. mesto so dosegli komunisti podjetja za urejanje voda NIVO Ce- lje (vsi TOZD-i in DSS), takoj nato pa so se na 570. mesto uvrstili komunisti OO ZK LB-SB Celje in vsi člani delovne skupnosti. Na koncu si lahko zastavim le še retorično vprašanje: »KJE STE DANES, TOVARIŠI IN TOVARIŠICE?« GREGOR URANIČ, Vojnik SKRIVNOSTNI SESTANEK NSZS Po trditvah Matjaža Gerlanca šteje stranka NSZS 1200 članov. Tem je bilo 5.1. poslano vabilo, da se udeležijo 12.2. prvega rednega kongresa v Zrečah ob 15. uri. Kot pristaš in novi član sem bil sem bil v Zrečah ob 13.55. Poiskal sem zbirno mesto, kot piše v vabilu, Cesta na Roglo 11. Tam pa nihče ni nič vedel o zboru. Prav tako sem ob 15.05 odšel v hotel in se tam pozanimal, če naj bi pri njih imeli kakšen kongres. Prijazna gospa, žal ji ne vem imena, mi je povedala, da pri njih ni kongresa. Matjaž Gerlanc je sicer prosil za prostor v večnamenski dvorani, ki pa mu je niso mogli oddati, bila je namreč že rezervirana. Gospodu Gerlancu se ni zdelo vredno obvestiti članov o nastali težavi. Celo iz telefaksa, ki je bil ob 10. uri dopoldan poslan na radio Celje, je bilo razvidno, da bo kongres v hotelu. V veži hotela pa se je ob 15.05 nahajalo le par naivnežev, med katerimi sem bil tudi jaz in novinarji. Zaman smo čakali do 16. ure. Zato se Matjažu Gerlancu vsi lepo zahvaljujemo in mu sporočamo, da bomo v prihodnje dobro premislili, preden mu bomo verjeli. V časopisu Republika sem 13.2. prebral, da je bil kongres ilegalno v Slovenskih Konjicah. Prisotnih je bilo 31 članov, ki so pravočasno dobili telegrame. Dosedanji tajnik in sedaj predsednik Matjaž Gerlanc je pojasnil, da stranka v Sloveniji zelo težko najame prostor. Če bi o problemih obvestil člane, bi poskušal tudi kdo rešiti ta problem. Tudi jaz osebno sem ga sposoben. Matjažu Gerlancu se je pač zdelo bolj primerno, da se zbora udeleži 31 članov (sam je trdil, da se ga bo udeležilo 500). Če bi se ga udeležili vsi, niti pod razno ne bi bil izbran za predsednika NSZS. Prav tako bi prišlo na zbor vsaj nekaj Slovencev, ki ne bi glasovali za sprejetje zakonov o prepovedi mešanih zakonov. Kajti tak zakon lahko predlaga le Žirinovski. Matjaž Gerlanc pa ga pubertetniško posnema. Upajmo, da se ne bo ob prošnji za priglasitev tega zakona nahajal odstavek, kjer bo pisalo, »mešani zakon s Srbi mogoč«. Prav tako me zanima, ali je Matjaž Gerlanc Trnjulčica in ga je prebudil Žirinovski, sicer bi vedel, da v naši Sloveniji že dolgo deluje jezikovno razsodišče. Kar pa se tiče zaposlovanja Slovencev, pa ne bo težav, saj je vsak tujec za ceno parih kilogramov mesa dobil državljanstvo. Na tem področju se je Matjaž Gerlanc potrudil. Škoda je le, da vse skupaj ni bilo nič drugega kot lajanje v luno. Naj mi vsi člani NSZS oprostijo, če se ne strinjajo z mano. Trdim, da bom Slovenec od zibelke do groba in da se ne bom nikoli pustil vleči za nos. Če bom kdaj v kateri stranki, se bo le-ta pošteno borila za blagor slovenskega naroda. Ljudstvo, ne glede kakšne narodnosti je, ni krivo. Krivi so maloum-ni voditelji, politiki. BRANKO BREZNIK, Celje JAPONSKA JE ENA IZMED REDKIH DRŽAV NA SVETU, KI JI JE USPELO GOSPODARSKI BOOM OBDRŽATI KAR NEKAJ DESETLETIJ - VSE NJENE SKRIVNOSTI VAM BODO RAZKRITE V NASLEDNJEM PRISPEVKU... JAPONSKI PRODOR Japonska - dežela vzhajajočega sonca je še vedno sinonim za gospodarski čudež, čeprav vsi vemo, da v ekonomiji čudežev preprosto ni. Tej deželi, s svojimi 125 milijoni prebivalcev (2.7% svetovnega prebivalstva), je uspelo postati tretja gospodarska velesila, kar jo uvršča ob bok gospodarstvom ZDA in Nemčije. Japonski delež v svetovnem družbenem proizvodu zajema dobro petino, kar praktično pomeni, da je Japonska s svojim tehnološko intenzivnim gospodarstvom eden izmed najmočnejših partnerjev na svetovnih trgih. Njenemu prodoru ali gospodarskemu boomu, ki je trajal dlje kot drugod, je botrovalo več notranjih in zunanjih dejavnikov. Menim, da je najmočnejši dejavnik gospodarskega uspeha na Japonskem predstavljala notranja usklajenost gospodarstva, harmonija individualne in poslovne etike v japonskih podjetjih oziroma uspešen prenos pojmovanja družinske hierarhije v organizacijo podjetij in ustanov. Leto 1868 Nekateri menijo, da so Japonce prebudili Američani s svojima atomskima bombama na Hirošimo in Nagasaki, vendar sežejo začetki odprtosti japonske miselnosti navzven v leto 1868, ko se je Japonska prebudila iz tisočletnega fevdalnega sna. Viharno obdobje, v drugi polovici XIX. stoletja, je označeno kot Meiji restavracija, saj je ta japonski cesar zrušil tradicionalno zaprtost japonskega gospodarstva, združil razdrobljene japonske fevde in jih razvojno (=odprto) usmeril. Leta 1868 mu je oblast prepustil takratni najmočnejši tokijski sho- gun Tokugavva, hkrati pa so oblast prevzeli mladi revolucionarni samuraji, ki so začeli kopirati evropsko industrializacijo. O njihovih usmeritvah priča tudi uvedba splošne šolske obveznosti leta 1872. Zaradi močne aristokracije in geografskega položaja Japonska ni bila podvržena kolonizacija. Pomembno pri tem je dejstvo, da je kapitalistična revolucija na Japonskem bila izvršena od zgoraj, kar praktično pomeni, da se fevdalna oblika izkoriščanja s strani vladajočega razreda spremeni v kapitalistično. Japonski imperializem Japonska je zaradi svojega specifičnega gospodarstva položaja in surovinske siro-mašnosti bila življenjsko odvisna od močnega in poceni izvoza, ki bi ji omogočil nakup surovin. Poceni delovno silo je poiskala v sosednjih z bombažem, železovo rudo, nafto, riževimi polji in gozdovi bogatimi deželami, kot so: Kitajska, Formoza in Mandžurija. Japonska je svojo imperialistično politiko zagovarjala s tezo o prenaseljenosti, hkrati pa so nekatera večja podjetja beležila 16-40 - odstotne dobičke na vloženi kapital, kar je znak o ceneni delovni sili in energiji in znak o sorazmerno zgodnji ekspanziji japonskega kapitala na tuje trge. Japonska ekspanzionistič-na politika se kaže tudi v deležu izdatkov v državnem proračunu za vojsko in mornarico, ki je leta 1934 znašal okrog 44 odstotkov državnega proračuna. Vojaški proračun se je polnil z visokimi davki in notranjimi posojili, kar je povzročalo inflacijo in dumpinške cene na zunanjih trgih. Dumpinške cene so dosegli tudi na račun zniževanja mezd in večanja norm delavcem. To obdobje je zaznamoval tudi fašizem, ki pa ni bil nacionalno usmerjen, saj je Japonska bila nacionalno homogena država, pač pa je bil usmerjen proti tujim imperialistom, ki so onemogočali izseljevanje Japoncev v ZDA in Avstralijo in izkoriščanje Kitajske, Mandžurije in Sibirije. II. svetovna vojna Japonska je v II. svetovno vojno pristopila kot koalicijski partner nacistične Nemčije in fašistoidne Italije in je z napadom na Pearl Harbour 7. 12. 1941 odkrito ogrozila politične in ekonomske interese ZDA v jugovzhodni Aziji. Tako kot so demonstracije mornarjev pred japonsko obalo v drugi polovici XIX. stoletja prisilile japonsko vlado, da je odprla svoja pristanišča in se prebudila iz fevdalnega sna, tako so ZDA po- novno prebudile Japonce 6. in 9. avgusta, ko se je Japonska, ki je vstopila v vojne vihre kot industrijski gigant v visokem stadiju monopolističnega kapitalizma, znašla na kolenih. Po vojni je ostala le tretjina proizvodnih kapacitet iz predvojnega obdobja. V deželi je zavladala visoka inflacija zaradi zapoznelih izplačil vojnemu osebju v višini štirih narodnih dohodkov, hkrati pa je bilo potrebno nahraniti 80 milijonov lačnih in vojne sitih ljudi. Materialno in politično pomoč so si lahko obetali le od ZDA in so jo tudi dobili, saj si nihče ni predstavljal, da bo Japonska pol stoletja kasneje imela 50 milijard trgovinskega presežka z državo, ki jo je v vojni tako kruto premagala. (Se nadaljuje) Marjan Cvikl DESNI EKSTREMIST S SVOJIMI PAROLAMI IZRABLJA SLABOSTI REFORMATORJEV BLISKOVITA VOJNA ZA RUSIJO Veliko grelno telo je ledeno mrzlo. »No, vidite..., mi pa še vedno poslušamo, da smo povezani s KGB - jem.« Stanislav Žebrovskl sedi s podloženo zimsko jakno v turobnem štabu ruske liberalno demokratske stranke: vojna palačam iz propadaloče vogalne hiše ruskega začetka. Žebrovski je minister za gospodarstvo vlade v senci Vladimirja Žirinovskega. Kot njegov vodja je o tem, da bo najkasneje jeseni prevzel vlado, prepričan tudi 51-letni fizik. Černomirdin je pametna glava, sprejel bo številne prave odločitve, a le malo dosegel. Na Zahodu ne razumejo, kaj se dogaja v Rusiji, vselej jih zanimajo le zakoni na gospodarskem področju. Rešitev današnjih gospodarskih problemov pa je v rešitvi političnih. V Rusiji se tačas radi spominjajo predvojne zgodovine, VVeimarja. Georgij Arba-tov, preizkušen direktor moskovskega instituta za Ameriko in Kanado, meni, da se je začel »predvečer fašizma«. Po njegovem mnenju so politiki reform Jegor Gaj-dar, Boris Fjodorv in Jeffrey Sachs s svojimi monetari-stičnimi eksperimenti utiralci poti tega razvoja. Siromaštvo, nacionalno ponižanje in politične napake lahko nacionalistu in fanatiku Žirinovskemu pomagajo do volilnega uspeha. V državnem zboru, v spodnjem domu novo izvoljenega parlamenta, vodi skrajno desna stranka pet komisij, med njimi tudi komisijo za industrijo, energetiko, gradbeništvo in promet. Predsedujoči te komisije - za ministrskega predsednika Černo-mirdina odločilna oseba »selektivno industrijske politike« - je Vladimir Gussev. Distanca od komunistov Več strokovnjakov v vrhu ruske LDS ima tako kot Gussev za sabo kariero v KPSZ. Žirinovski, ki je nekoč zastonj prosil za sprejem v KP, se danes demonstrativno di- stancira od komunistov. S tem pa poskuša pretvoriti antikomunistični odnos doma in v tujini v simpatije za svojo stranko. Njegova desna roka Stanislav Žebrovski pa sledi tej taktiki. Nekdanji lektor za naravoslovne publikacije v komunistični založniški hiši Mir - v kateri je bil Žirinovski v istem času sodnik - danes meni, da bi bil študij nacionalne ekonomije za njegov sedanji položaj neugodna predpostavka. »Nekdo, ki se je štirideset let ukvarjal samo s socialističnim gospodarstvom, potem ne more več drugega, kot da še naprej verjame v to.«V nasprotju z njim pa je on sam kot mlad docent fizike v Alžiru - za tovrstna bivanja v tujini je moral nekoč dati svoje dovoljenje KGB - že zgodaj našel stik z nujno potrebno zahodno literaturo. Profesor Leonid Abalkin, nekdanji Gorbačovov svetovalec za gospodarstvo, ki zdaj pomaga Černomirdinu pri izdelavi ekonomskih smernih korektur, ima pri tem veliko težje delo. »Resnično ne more razumeti, kaj se dogaja in kaj je treba narediti,« je prepričan Žebrovski. Nov gospodarski minister Aleksander Žohin, ki je kot predstavnik mlajše generacije kljub vsemu znanstveno in profesionalno izgnanec, je pri Žirinovskem in Že-brovskem na seznamu za odstrel. Žohin hoče po Gajdaro-vem odhodu nadaljevati gospodarske reforme z drugimi sredstvi, medtem ko voditelji RLDS ne razmišljajo o reformah. V svojih programih zatrjujejo, da si bo rusko gospodarstvo s svojimi bogatimi materialnimi in intelektu- alnimi viri v najkrajšem času spet opomoglo: brez »sugeriranja od zunaj« in brez »obvezujočih kreditov«. Podmornice v izvoz Žirinovski hoče doseči zvišanje življenjskega standarda za trideset odstotkov s tremi diktatorskimi udarci. Prvič, nobene finančne solidarnosti z »bližnjo tujino« in drugimi prejšnjimi sovjetskimi zavezniki: drugič, konec je z gradnjo oboroževalne proizvodnje: tretjič, brez milosti je treba uničiti vse kriminalne tolpe. »Mi, Rusi, smo veliko pomagali pri izgradnji vsem republikam,« poudarja Žebrovski zamisel svojega voditelja. Žirinovski pravi, da je predsednik Jelcin dober človek, ki je Ukrajini za protivrednost črnomorskega ladjevja podaril energetske vire v vrednosti enega bilijona rubljev. »Jaz bom zopet po-kasiral vse gorivo in ladjevje skupaj,« trobenta. Gospodarski minister v senci Žebrovski je dva dni kasneje v pogovoru povedal, da Rusija ne bo prehranjevala Ukrajine, kot to počne ZRN v vzhodni Nemčiji. Ukrajina je tako zelo propadla, ker je dopustila propad gospodarskih odnosov. »Kar smo prej dobivali iz Ukrajine, moramo sedaj sami proizvajati. Ukrajina bi morala enako, le da nima sredstev. Če se združimo, nam teh tovarn ne bo treba ločeno graditi.« Brez »ruske nesebične pomoči« bi nekdanje sovjetske republike kot samostojne države vedno slabše živele. Svetovne cene olja, plina, lesa in drugih surovin so za rusko LDS edina opora, da oskrbijo velikost Rusije v nekdanjem obsegu ZSSR. Seveda pa tokrat narodi in narodnosti ne bodo dobile nobene teritorialne avtonomije. Kot v stari SZ naj bi potem oboroževalna industrija zopet v vseh regijah cvetela in prinašala denar. Vsekakor prihaja Žirinovskemu pri izvozu orožja na misel vedno le prodaja podmornic, saj lahko za eno iztrži 200 milijonov dolarjev. Glasno se pritožuje, da so jih ZDA zvito izrinile iz svetovnega trga oboroževalnih dobrin, zdaj pa jih hočejo odpraviti s krediti. Ruska oboroževalna veja je dejansko izgubila velik teritorij in ima v zadnjem času celo v lastni deželi le še nekaj naročil. Prehod v civilno proizvodnjo bi le v nekaterih primerih mobiliziral kapital. Branži ostaja le upanje na državno posredovanje izvoznih poslov. Te pa goji Žirinovski. Z vsemi topovi proti kriminalcem Kot tretji takojšnji ukrep razglaša bliskovito vojno proti organiziranemu kriminalu. Vojaške in policijske enote naj bi v dveh mesecih likvidirale pet tisoč kriminalnih tolp. Žirinovski poslovnim ljudem obljublja več varnosti, malim večjo protivrednost za denar. Kako bo onesposobil mafijske izsiljevalce in ubijalce, ki prav s pomočjo policije in bank izvajajo gospodarsko diktaturo, ostaja njegova skrivnost. Novejša raziskava po naročilu predsednika Jelcina je pokazala, da gre dobra četrtina mesečne dvajsetodstotne inflacije na račun kriminala. Gajdarjevi reformatorji so liberalizacijo gospodarstva dejansko spremenili v brezpravnost, ki skoraj nima primere. To pa Žirinovski zdaj izkorišča. K njegovim parolam spada tudi to, da bodo odslej obrtno dovoljenje za trgovsko dejavnost dobili le še ruski državljani. Žirinovski pa lahko zaradi zamude reformatorjev tudi sicer pridobi; zdaj izkorišča strah pred veliko brezposelnostjo in zveneče obljublja, da bo ustanovil Ministrstvo za zagotavljanje delovnih mest s filialami v provincah. Ker so morali reformatorji po merilih Mednarodnega denarnega sklada znižati proračunski primanjkljaj, so zanemarili izobraževalno, zdravstveno in socialno politiko. Zato Žirinovski s svojimi socialnimi gesli vselej naleti na odprta ušesa. Kako do potrebnih milijard Stanislav Žebrovski bo proti padanju rublja uvedel vzporedno valuto, ki bo imela kritje v dolarju in zlatu. Toda od kod vzeti za to potrebne milijarde? Dosedanje glavne vire dohodka v izvozu olja, lesa, plina in drugih surovin hoče Žirinovski končno zmanjšati v skladu z lastnimi potrebami in zaščito narave. Žebrovski pravi nadalje: »Smo proti blokadi Iraka in Libije, ker nam te dežele dolgujejo dvanajst do štirinajst milijonov dolarjev. Zahod mora to blokado odpraviti ali pa nam sam vrniti denar. Profesor gospodarstva in delegat ruske LDS meni, da bodo lahko mobilizirali fantastične vsote. Devizne rezerve KPSZ na računih v tujini ocenjujejo na dvanajst milijard dolarjev in na petnajst milijard dolarjev, ki so jih baje ob strani ustvarili demokrati. Vse to hoče ruska LDS prinesti nazaj. Dolgovi inozemskih držav do Rusije - vključno s tistimi do baltskih in bivših socialističnih dežel - bi dali v proračun 200 milijard dolarjev. Južnoafriški De - Beers karteli ruskih diamantov ne bodo prodajali, temveč jih bodo kot jamstvo deponirali v švicarskih bankah. Ugodne kredite, ki jih bodo za to dobili, bodo lahko naprej posojali za visoke obresti. Precejšnje milijone dolarjev lahko Rusija zasluži na mednarodni finančnih trgih. Ruske poslovne banke, ki svojih dobičkov niso pripravljene vložiti v proizvodnjo, bi naj zaprli. Tako preprosto je vse to. »Smerne korekture gospodarske politike«, kot jih zahteva ruska LDS, pa zvenijo bolj konvencionalno: krepitev državnega sektorja, omejitev privatizacije na majhna in storitvena podjetja, znižanje davkov za proizvajalce, nadzor cen za posamezne skupine blaga. Predstave komunistov v parlamentu in predlogi gospodarstvenikov, kot je Leonid Abalkin, so v principu na isti liniji. Namestnik predsednika ruske LDS Vengerovskij pa formulira osrednjo razliko: Dve civilizaciji, ruska »poduhovljena« in zahodna »potrošniško usmerjena«, sta v boju druga proti drugi. Žirinovski je vodja tega boja na ruski strani... Dl E ZEIT, prevedla Nina Mom GRAFIKA GFACER Okrogarjeva 2, 63000 Celje tel./fax: +386 (0)63 34-164 dLao. Z letno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo — informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. N0Wg90BA NAROČILNICA Ime................................priimek. naslov....................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačanš naročnina BELI KROMPIR za sajenje, prva množitev, prodam za 35 SIT/kg. Črešnovci, Gosposka 47, tel.: 069/ 70-524, popoldne R4 GTL, letnik 1987, prevoženih 63 000 km, registriran do maja. Nada Marčen, Ul. Frankolovskih žrtev 1A, Celje, tel.: 063/33-054 r................VEČJI GOSTINSKI LOKAL vzamem'jeklenki plin - kisik! v obratovanju, s stanovanj-Tel.: 063/ 771-616 sko hišo- na Hotizi prodam. Tel.: 069/ 76-041 . . . n ^?ENEJE ,v SLOVENIJI! VINOGRAD v Dolini pri Len- ka, ugodno prodam. Cena Plamrne deske za sneg in ,javj z večio oočitniško hišo 30T)0° DEM Milena Blatnik zemljo, za vse tipe traktorjev, primerno zaPstanovanje ali 84, Žalec, tel.: 063/ prodajamo. Kovaštvo Mur- vinotoč, orodam ali zame-712-227, popoldan šič, tel.: 061/ 738-619 NOVA OBLEKA ZA EMPIRE STATE PARCELO v Ločici pri Polzeli, hišo tip kmetije, zgrajeno do prve plošče, 590 m2 z vso dokumentacijo, vodovod, 3000 kom modelarca, bara- ja 1995, prodam. V račun vinotoč, prodam ali zamenjam za podobno na Hrva- EFEKTE ZA KITARO: Phaser, KMETOVALCI! Agroizbira Šk®m‘ Tel" °69/ 76-041 Boss Chorus, Ibanez Chorus, Kranj ugodno prodaja vse vr-HIŠO, z 12 ari zemlje, ob ugodno prodam. Filip Jahiri, ste akumulatorjev Vesna in 9lavni cesti v Novi vasi pri Podgorje 42, Celje. Tel.: 063/ Topla. Primer: 12 V 100 - 97 ptuju, prodam. Fanika Lego-850-561 (Alenka) Ah - 8.000 SIT. Gume Ba-vič-Tel : °66/63-138 rum, rezervne dele za trak- GARAŽO ori oo^tišču KADET KARAVAN tip-B, pr- torje Ursus, Zetor, Univerzal, ca orodam Cena 3 000 va registracija 1977, general- Tomo Vinkovič, Deutz, IMT. DEM P Možerr tudi naiem no obnovljen motor in karo- Preden se odločite za nakup, Tei ■ 063/33-341 serija, registriran do februar- pokličite 064/ 324-802 DOLGODLAKE BELE PSE - sibirske samojede prodam. Tel.: 062/ 702-140 RUSKI TRAKTORJI vseh tipov, kmetijska mehanizacija iz Nemčije - nova in rabljena, najceneje naprodaj. Možnost kredita. Lančič, Žihlava 9, 69244 Videm ob Ščavnici. Tel.: 069/ 68 - 719 ZELO UGODNO VOZIMO PREMOG iz Velenja. Vozimo tudi visokokalorični premog. Plačilo možno tudi na čeke. Naročila sprejemamo na tel.: 063/ 775-181 ali 063/ 855-607 TRPITE ZARADI NEPOJASNJENIH STRAHOV - FOBIJ? S pomočjo sodobne ameriške psihoterapevtske metode, brez zdravil in stranskih učinkov, vam to težavo odpravimo že v štirih seansah. Vse informacije med 8. in 10. uro dopoldan, na tel.: 061/ 266-823 MALI 0GUS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. Za 63. rojstni dan bodo polepšali najznamenitejši nebotičnik na svetu. Prenova Empire State Buildinga bo stala štirideset milijonov dolarjev in bo trajala še najmanj dve leti. Začeli so leta 1990, zadnja velika dela naj bi bila nared letošnjo jesen. V letih 1995 in 1996 bodo zamenjali štiristo velikih oken v nižjih nadstropjih, preverili bodo neprepustnost posameznih predelov pročelja, zamenjali hladilni sistem, v načrtu pa imajo še nekaj drugih manjših posegov. Nebotičnik so postavili leta 1931 in ga dokončali v dvajsetih mesecih. Visok je dobrih 380 metrov (skupaj z an- teno blizu 449), v njem je osemsto podjetij s 15.000 zaposlenimi. S svojo notranjo umetniško opremo se uvršča med zgodovinske objekte. Notranje podobe modernizacija ne bo zajela. Namestili bodo le majhno podrobnosti - košare, ki bodo čistilcem oken omogočale, da dvakrat na mesec počistijo 6.500 okenskih stekel. Doslej so na 6.100 oknih že zamenjali zarjavele železne okvirje in jih nadomestili s širokimi dvojnimi okni z aluminijem. Te je mogoče v celoti razpreti, tako da jih bodo lahko očistili tudi znotraj. Letos bodo v 80. nadstropju odprli dve konferenčni dvorani, kupolo v 102. nadstropju bodo v celoti prenovili. Sodobna dvigala bodo obiskovalce v vsega šestdesetih sekundah pripeljala v 86. nadstropje, stara so ga pot potrebovala devetdeset sekund. Povečali bodo sprejemno dvorano in do jeseni v celoti zamenjali del, kjer prodajajo vstopnice. Prenove znamenitega nebotičnika so se lotili z vizijo, kaj vse bodo obiskovalci potrebovali v naslednji četrtini stoletja. Lani je stavbo obiskalo 2,8 milijona ljudi, leto prej 2,5 milijona obiskovalcev. Pričakujejo, da se bo obisk leta 1995 povzpel na čez tri milijone obiskovalcev. BRATISLAVA DUHOVI NA FESTIVALU Na Slovaškem so se domislili, kako bi še bolje vnovčili svoje mestece Bojnice v zahodnem delu države, kjer stoji znameniti dvorec duhov. Dogovorili so se, da bodo letos aprila tam pripravili prvi mednarodni festival duhov. Privabil naj bi številne poznavalce okultnih veščin, turiste in seveda duhove z vsega sveta. Organizatorji so povedali, da hočejo turistično atrakcijo, ki bi ponesla ime njihovega kraja daleč naokoli. Kustos nenavadnega dvorca. v Bojnicah Jan Papco je oz- ljubila, da se bo festivala nanil, da je s pomočjo neke- udeležila, ga vidca že vzpostavil stik Po statističnih podatkih z legendarnim duhom svoje- mestnega turističnega urada ga kraja, z znano Črno damo, je Bojnice lani obiskalo ki je, kot zatrjuje Papco, ob- 300.000 turistov. d. o. a. CEUE Ulica XIV. divizije 6 63000 Cede telelon:063/26-236. 29-telefa* : 063/ 29 - 375 376 SUPER RAČUNALNIKI SIMULIRAJO TOVARNE, REAKTIVNA LETALA, KLIMO FIKTIVNI POSKUSI Ameriški raziskovalci so s pomočjo računalniških slmu- f| lacij dokazali... - tako ali podobno se zelo pogosto začenjajo obvestila z znanstvenega področja. Novica pa ni odkritje kakšnega novega fenomena ali naravnega ztikona, temveč izsledek »računalniškega eksperimenta«. Računalniške simulacije veljajo za filozofe znanosti poleg eksperimenta in teorije kot »tretja duša« empirične znano-sti. Po neki študiji ameriške Stanford Research Institute pa so celo »ključna tehnologija« devetdesetih let. »Znanstveno računanje« va ogromne stroške in veliko časa. Prostor moramo razstaviti na mnogo čim manjših kock in za vsako teh kock moramo vedno znova in v čim krajših časovnih presledkih rešiti sistem enačb. na super računalnikih naj bi v kratkem postalo samostojen visokošolski predmet. Prvi za to specializiran institut v Nemčiji so leta 1987 ustanovili v Heidelbergu, disciplino pa bodo z določenim ci- ljem pospeševali tudi v dru- ?al°9a’k'1° lah’ □ ih zveznih rirfeveh ko rešin!0 še e.f uporabo su- per računalnika. Eksperiment na računalniku pa ima gih zveznih državah. Znanstveno računanje je moderna oblika miselnega eksperimenta; je preračunavanje znanstvene hipoteze ali teorije na konkretnem primeru. Slaven primer za to je odkritje planeta Plutonija: v 19. stoletju so astronomi ugotovili nepravilnosti v Uranovi krožnici, takrat najbolj oddaljenega poznanega planeta. »Kaj pa, če obstaja še kakšen bolj oddaljen planet, ki moti Uranovo orbito,« si je mislil Francoz Urbain Lever-rier in izpeljal ustrezno izračunavanje. In glej, »napako tirnice« je bilo mogoče razložiti. Prav na tistem mestu, ki ga je predvidel simulacijski račun, je nemški astronom Johann Gottfried Galle odkril nov planet Pluton. Pionir računalnika John von Neumann je že leta 1946 predvideval, da novi stroji ne bodo znanstvenike le podpirali pri rutinskem računanju, temveč da lahko ti računalniki naredijo tudi uporabne eksperimente. Primer za to so že dolgo znane enačbe za tok plinov in tekočin. Rešiti enačbo, na primer o zračnem toku na površini, zahte- v primerjavi s tistim v realnosti za raziskovalce očitne prednosti. Tako lahko fizikalne količine enostavno spreminjamo. Enonadstropen, dvonadstropen ali trinadstropen elektronski model tovarne lahko simuliramo, ne da bi pozvali gradbenega delavca. V elektronskem rokovniku lahko preizkušamo različne oblike površin, ne da bi zato morali model vsakič izdelati. Računalnik lahko nadomesti eksperimente, ki so v realnosti nevarni ali sporni - pri tem mislimo na poskuse z živalmi v farmacevtskih raziskavah ali na vojaške atomske poskuse. Astrofiziki lahko poskusno trčijo dve galaksiji in zasledujejo, kaj se bo zgodilo čez milijone let. Računalnik pa dovoljuje celo popolnoma neresnične igre: kakšna bi bila podoba sveta, če bi bila gravitacija le polovična? Popularnosti računalniških simulacij pa si ne moremo zamišljati brez možnosti vizualizacije, torej spreminjanja golih stolpcev številk v gibljive in negibljive grafi- ke. Raziskovalci bi bili danes brez vizualnosti zakopani pod goro podatkov. Opazovalni sateliti, merilne naprave, pospeševalniki, štiriindvajset ur na dan pretvarjajo na bilijone bitov v informacije. K tej poplavi podatkov pa pridejo še izsledki računalniških eksperimentov. Če hoče človek te podatke pregledati in interpretirati, mora v gori nepomembnih dogodkov iskati le pomembne. Brez pomoči grafične predstavitve bi se raziskovalci znašli v težkem položaju in ne bi več vedeli kako naprej. Še posebej pri obdelavi procesov, ki se dogajajo v visoko abstraktnih teoretičnih prostorih. V dobro pripravljeni grafiki lahko človek brez nadaljnjega hkrati zasleduje sedem ali osem velikosti, ki bi.ga, če bi bile izražene v obliki suhoparnih številk, preprosto obremenjevale. Pestre grafike imajo zagotovo tudi praktično vrednost, saj so tisto, kar bomo predstavili nevedni javnosti. Kateri financer v ministrstvu ali v industriji pa že lahko sodi o matematiki, ki tiči za barvnimi računalniškimi simulacijami? O kvaliteti računanja pa video - animacija nič ne pravi. Obstaja dovolj virov napak: - Ali je model, ki temelji na simulaciji, sploh pravilen? Matematični model je vedno le ena izmed možnosti za poenostavitev resničnosti. - Ali so uporabljeni podatki popolni in zanesljivi? Malo smisla bi imelo pomik za pomikom izvajati obsežen klimatski račun na kilometrski koordinatni mreži, ker v resnici tako gosta klimatska mreža ne obstaja. - In končno, kakšne računske napake se lahko pojavijo? Računalnik se praviloma ne zmoti, toda zaradi stalnega zaokrožanja številk navzgor ali navzdol, lahko v poteku kompliciranih računov iz majhnih napak zaokrožanj nastanejo velike skupne napake, ki rezultat popolnoma popačijo. Računalniška simulacija brez preverjanja, torej matematične izjave o zanesljivosti modelnega računa, v bistvu ni nič vredna. Računalniški računi so bolj ali manj groba poenostavitev realnosti. Pestrost resničnosti zreducirajo na nekaj vplivnih velikosti, ki so zanimive za določeno postavljeno vprašanje. Ni pa nujno, da je to slabost, kot ugotavlja profesor fizike Siegfried Grossman iz Marbur-ga: »Ni smiselno posnemati, kar je narava že naredila. Pogledati bi morali samo, kako to ona dela in tako potem je«. Ker pa modeli resničnost poenostavijo, je sporočilnost računskih rezultatov omejena. To ostaja tako, četudi bodo postali računalniki hitrejši, računi bolj komplicirani, slike pestrejše. Znanstveno računanje je mlada, interdisciplinarna raziskovalna smer, ki mora svoje mesto med teorijo in eksperimentom šele najti. Ali bo res postala tretja duša, se bo še pokazalo. Nemški matematik Bernhelm Booss - Bavnbek provokativno sprašuje, če bo potem mogoče primerjati računalniške simulacije z eksperimentom in teorijo drugače kot »računalniške animacije VValta Disne-ya s filmsko umetnico Ing-mar Bergman«. DIB ZEIT, prevedla Nina Mom STRUPENI ODPADKI POTUJEJO PO EVROPI Novinarka Katinka Mezei v svojem prispevku za agencijo AFP piše: lllegalna trgovina s strupenimi odpadki, ki predstavlja prevoz in skladiščenje predelanih nevarnih snovi in poteka iz Zahodne v Vzhodno Evropo, je v nenehnem porastu in kakor so pokazale avstrijske preiskave, postaja podobna tihotapljenju mamil. ’S predelav nevarnih odpadkov, ki je praktično brez tveganja, bodo zaslužili milijone dolarjev,’ ocenjuje Richard Benda, avtor študije, ki so jo objavili v mesečniku avstrijske policije Die Exekuti-ve. Avtor dodaja, da se tihotapci začenjajo spraševati, čemu bi se sploh še ukvarjali s tihotapljenjem mamil, pri katerem morajo toliko tvegati. Peter - Thomas Ruggent-haler, direktor enega največjih dunajskih podjetij za recikliranje odpadkov, ocenjuje, da je policijski poziv k preplahu povsem upravičen. Nevarne odpadke spreminjajo v komunalne odpadke, nanje nalepijo lažne deklaracije tako, da strupene snovi zaradi pomanjkljivega nadzora izginjajo v nezakonitih odlagališčih. Tiskovni predstavnik ministrstva za okolje priznava, da gre za novo obliko kriminala in da bi se bilo treba z usluž- benci ministrstva za notranje zadeve, zadolženimi za ca- rinska vprašanja, v čim Krajšem času dogovoriti, kaj bi Čabarovice na Češkem - tam je eno najbolj nevarnih odlagališč strupenih odpadkov v Evropi napravili na tem področju. Ministrica za varstvo okolja Maria Rauch - Kallat je povedala, da so bili pred kratkim odkriti kršitelji pravzaprav individualni uvozniki in ne velik organiziran kriminal. Pojasnila je, da so v lanskem letu uvedli na meji stroge carinske kontrole in tudi nadzor v velikih podjetjih, vendar jim za učinkovito delo zmanjkuje ljudi. Nevarne odpadke najpogosteje vozijo v vzhodne države in v države tretjega sveta, kjer jih na nedovoljen način predelujejo in povzročajo veliko ekološko škodo, poudarja v svoji študiji Richard Benda. Kot primer je navedel mešanje strupenih odpadkov z blatom. Takšno mešanico potlej v Vzhodni Evropi z velikimi dobički prodajajo kot gnojilo ali gorljivo snov. Drug primer nedovoljene predelave nevarnih odpadkov je vlivanje kisline iz električne baterije v olje, to zažgejo, pri čemer se sproščajo škodljive snovi. Razloge za razcvet te nove oblike kriminala je iskati v hitrem zaslužku, za prevzem odpadkov tihotapcem ni treba seveda nič plačati, debelo pa jih nagradijo, kadar sprejmejo skrb zanje. Poleg tega zaradi dviga ekološke zavesti nobena skupnost ni priprav- delavo odpadkov pogosto Ijena na svojem ozemlju pojavljajo kot podružnice le-sprejeti pošiljk nevarnih sno- galnih podjetij, spričo koru-vi, to pa je spet mlin na vodo pcije v politiki in v medijih tihotapcev. lahko izstavljajo lažna potr- Avtor v študiji poudarja, da dHa za prevoz in predelavo se specializirana podjetja za svojih nevarnih proizvodov,! prevoz in nedovoljneno pre- piše Katinka Mezei. RAČUNALNIKI TOVARNA VIRUSOV Iz Rima so sporočili, da so v Italiji odkrili tovarno računalniških virusov, program imenovan VCL - viru-ses creation laboratory, v katerem bi lahko pripravili pravo epidemijo virusov. Pomočnik generalnega direktorja italijanskega instituta za informacijsko varstvo bank Fulvio Berghella, ki je ta program odkril, je izjavil, da so več kot poldrugo leto sumili obstoj tega programa in da je že nekaj sto italijanskih podjetij okuženih. Nekaj kopij VCL so zasledili v Rimu in Milanu. Berghella je povedal, da je proizvodnja virusov s tem programom zelo enostavna, nevarni pa so za vse vrste računalnikov. Na srečo zastavljenega programa za zdaj še niso uspeli uresničiti. V kratkem bodo v Amsterdamu pripravili mednarodno srečanje lovcev na računalniške viruse, kjer želijo oblikovati strategijo za boj proti tej računalniški grožnji. Poznavalci pravijo, da se je število računalniških virusov od leta 1991 povečalo kar za 500 odstotkov in da jih je tačas v obtoku blizu deset tisoč. KYLE IN LINDA NOVA LJUBEZEN Če ste mislili, da ga v živ- sladek, a tedaj sem se pravljenju mika le češnjeva pita, kar ločila in nisem mislila na ste se grdo prevarali. Kyle novo razmerje. Videla sva se McLachlan, miren, zadržan šele po nekaj mesecih,« pra-igralec, ki je v nanizanki vi Linda. Twin Peaks odigral special- Triintridesetletni igralec, ki nega agenta Dala Cooperja, je prej hodil z Lauro Dern, hodi s super manekenko Lin- igralko znano iz Jurskega do Evangelisti. Samozavest- parka, ki je bila njegova soi-no Kanadčanko, ki se za gralka v filmu Modri žamet, manj kot 10.000 dolarjev ne razume, čemu ga imajo za sploh ne dvigne iz postelje, seksualni simbol. Zaslovel je je spoznal na nekem reklam- z nanizanko Twin Peaks, nem snemanju in skupaj sta pred kratkim pa je posnel že celo leto dni. ekranizacijo Kafkinega Pro- »Takoj mi je bil všeč. Bil je česa. PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 3: Vodoravno: VVagner, abonma, Ryan, spužva, O Neal, Arias, BS, zebra, citre, statika, aspik, Osp, Karrer, WN, Ozim, TS, Abbe, aki, grb, lava, lori, čreda, Abano, praskupnost, ajd, Anna, spora, Ela, Mahne, netopir, Ren, llidža, naziv, Asti, Nil, arhiv, lavreat, kat, kanja, oljenka. Do roka je v uredništvo prispelo 330 rešitev, od tega 320 pravilnih. Žreb je dodelil nagrade: 1. nagrada: Darilni paket - darilo Grafike Gracer Celje Meršol Darinka, Bratovševa ploščad 2, 61113 Ljubljana 2. nagrada: Knjiga Nade Klaič »Zadnji knezi celjski v deželah sv. krone« - darilo Nove dobe Šumer Franc, Ul. bratov Vošnjakov 5, 63000 Celje 3. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba Prelec Franc, Razlagova 26, 69000 Murska Sobota 4. nagrada: 1.000,00 tolarjev - darilo Nove dobe Seleš Gregor, Milčinskega 14, 63000 Celje 5. nagrada: 1.000,00 tolarjev - darilo Nove dobe -Hribar Romana, Rjava c. 19, 61260 Ljubljana Polje NAGRAJENCEM ISKRENO ČESTITAMO! Nagrajence prosimo, da se javijo uredništvu zaradi dogovora o prevzemu nagrad. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilne rešitve cele križanke, ki bodo v uredništvu najkasneje do četrtka, 3. MARCA 1994 do 12,00 ure. S križanko nam pošljite še čitljivo izpolnjen nagradni kupon št. 4. Med reševalce, ki bodo pravilno rešili križanko, bo žreb razdelil 5 nagrad, ki jih tokrat prispevajo: 1. nagrada: Darilni paket - Grafika Gracer Celje 2. nagrada: Gostinske usluge v vrednosti 1.500,00 tolarjev - Merx gostinstvo in turizem Celje 3. nagrada: Knjiga Nade Klaič »Zadnji knez celjski v deželah sv. krone« - Nova doba 4. nagrada: Četrtletna naročnina na časopis Nova doba 5. nagrada: 1.000,00 tolarjev - Nova doba NAGRADNI KUPON ŠT. 4 PRIIMEK IN IME:____ ULICA:_____________ POŠTA, KRAJ:_______ NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 4 SALOMONOV UGANKAR NOVA DOBA OBLASTEN ČLOVEK AM. FILM. IGRALEC (CARY) ZELO POČASNA SKLADBA MAŠKARA OBJAVA I/ČASOPISU ČUANJE KAMION DANSKI ŠAHIST (BENI) NOVA DOBA PREMAZ Z BARVO LAT.-AM. PLES POMEMBNO MESTO VZDA PROSTOR IZVEN IGRIŠČA ARH. NAJDIŠČE SVOD BOMBAJA MRK VEČJA FRANC. REKA VUAČNO STRMOGLAV- LJENJE LETALA ITAL. JADRANSKO PRISTANIŠČE ZDRAVILNA RASTUNA KAREL OŠTIR SLOV. OBMORSKO LETOVIŠČE NACE JUNKAR NOVO MESTO KRVOSKRUNSTVO MESTO NA POLOTOKU KRIMU TV ZASLON NEKDANJI GRŠKI URADNI JEZIK ANG. FIZIK (FRANCIS W1LUAM) AVTOR: MARKO B0KAUČ HRVAŠKI NARODNI PARK VMESNO OBDOBJE DEL RAČUNALNIKA ZA GRAFIKO NOSILEC DEDNE ZASNOVE LETOPIS RUSKI LITERAT (ILJA) TROJANSKI KRALJ MARKOV SODELAVEC (FRIEDRICH) SLOV. TENORIST (JOSIP) DEL OBRAZA KOZJA DETELJA BALTSKA DRŽAVA NASELJE NA KOROŠKEM POSODA ZA ČAJ RDEČA KRVNIČKA REKA V MUENCHNU ENAKI ČRKI DRŽAVNIK ATATUERK STADION V BUDIMPEŠTI TANTAL RIBJE JAJČECE ZADNJIK PESNIK LEIN0 NACE SIMONČIČ KRAJ PRI PODČETRTKU SPRAVLJANJE HLODOV DO POTI ČRNA KAMNINA LETNI ČAS NEKD. MALEZ. ŠAHIST ZORMAN IVO SUŠILNIK ZA LASE PEVKA PRODNIK TIROLSKA REKA KRŠČ. BOG PRI INDIJANCIH NAPOVED. KOROŠEC ŽELEZO HENRIK IBSEN IGOR OZIM CARL VOUNG SLOVENSKI SUKAR (JOŽE) VELJKO FINSKO JEZERO SRBEČE KOŽNO VNETJE PREGNAN- STVO AFRIŠKI VELETOK IN DRŽAVA PLETENA KOŠARA PRED KRATKIM JE SKR SANKA ODPRLA V CELJU PRENOV-UENE POSLOVNE PROSTORE-OKOLJE ZA DORRO POČUTJE KOMITENTOV IN DOBRO KOMUNIKACIJO Z OBISKOVALCI-OB KREDITNEM ODDELKU KMALU TUDI ZAKLADNICA ZA HRAMBO DENARJA IN DRAGOCENOSTI - MLADA SLOVENSKA BANKA IMA DOSLEJ ŽE ŠTIRIDESET FILIAL PO DRŽAVI like: LucaS