Štev. 24. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 14. junija 1923. Leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: za en mesec................Din. 4 za četrt leta................... »12 za pol leta..................... „24 Posamezna štev. stane 1 -25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA lnserati, reklamacije In narot-nlna na upravo »Jugoslovanska tiskarna1*, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. lnserati se računajo :: po dogovoru. :: mm Mi kmetje in pa obrtniki. * Ko organiziramo »Delavsko zvezo« se moramo dobro zavedati, da se ne organiziramo ne za kmeta, ne Proti kmetu, ne za obrtnika, ne proti obrtniku, ampak za vse tiste, ki žive pretežno od svojega osebnega zaslužka. Vsak .stan potrebuje svojo politično organizacijo in jo izpeljuje v prvi vrsti zase v pravičnih mejah. Da bi Se kak stan organiziral predvsem za koristi drugega stanu, še nismo doživeli v kulturnopolitični zgodovini človeštva in najbrže tudi ne bomo. Ako pa se kak stan organizira v obrambo svojih stanovskih koristi v dovoljenih mejah krščanske pravičnosti in krščanske vzajemnosti, pač ne more biti govora o tem, da bi se organiziral že sam po sebi »proti« kakemu drugemu. Ako pa Povzroča s tem svojim pravičnim stremljenjem škodo drugim stanovom, je to samo dokaz, da uživajo ti na njegov račun izvestne politične, gospodarske ali vobče socialne predpravice. Pravila »Delavske zveze« pravijo, da spadajo v »Delavsko zvezo« tudi kaj^arji in bajtarji ter mali obrtniki. Kot stoje stvari danes, tavajo kajžarji in bajtarji Večinoma brez cilja v političnem metežu zapuščeni samim sebi. Male podeželske obrtnike : čevljarje, krojače mizarje, kovače itd. pa reklamira zase »Obrtna zveza«. Površen opazovalec bi sklepal iz tega, da »Delavska zveza« hodi v zelnik kmetski iti obrtni' zvezi v hipu, ko refloktira kajžarje in bajtarje ter male obrtnike za svojo stanovsko politično organizacijo. Ali temu ni tako ! Kajžar ima navadno par zaplat njivic in kako senožetko, da redi v hlevu eno ali dve kravici in v sivnjakn po enega rilca na leto. Gospodar hodi na dnino kosit, mlatit, drva napravljat, gospodinja hodi okopavat, osipat, plet, žet, grabit, otroci pa nabirajo jagode, maline in gobe, ali pa se potikajo prepuščeni samim sebi po vasi in njeni okolici. Ta družina Me živi od svojega dela na lastnem zemljišču, zafo tudi »«trnko-»omtjt}»Ke'Tente. marveč živi pretežno od svojega osebnega zaslužka. Kakor hitro preneha le-ta (u v hiši beda. Tudi kmet — četrt ali pol gruntar ali eez živi od svojega osebnega dela. Če kmet zboli, utrpi Vsled bolezni sicer precejšnjo "gmotno škodo. Ali najel bo več dninarjev, morebiti deklo in hlapca iii bo rinil I]aprej. On in njegova družina bodo vendar živeli iz donosov njegove zemlje in pa od dela tistih, ki mu pri Poljedelstvu pomagajo, ker on ni navezan na svoj oi>eb-'n zaslužek. — Enako je z malim obrtnikom : kmetski čevljar namreč, ki vrže kopita in kneftro čez ramo in hodi po hišah šivat, je odvisen končno le od svojega zaslužka. Tisto, kar mu ženka pridela v zelniku in kolikor iznese na leto jajc četverica kokoši, ki skoči na vsak zalet na sosedovo zemljo, je bore bore malo. Zato spada tak človek k nam. Obrtnik pa, ki ima par ali več pomočnikov, ne živi samo od svojega osebnega zaslužka, ampak tudi od zaslužka svojih pomočnikov ; tak seveda spada v »Obrtno zvezo«. Naj bi ti primeri zadostovali. Mislimo, da je prav, da je končno prišla »Delavska zveza za Slovenijo« in čisto jasno opredelila pojm, kdo je delavec. Jasno pa je seveda, da se »Delavska zveza« ne organizira zato, da samo dokaže, kdo je pravzaprav delavec. Nujnost organizacije vseh, ki žive pretežno od svojega osebnega zaslužka, izhaja iz dejstva, da so ti najrevnejši člani slovenskega naroda pravzaprav brez dejanskega vpliva v našem političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju. Nihče ne bo mogel utajiti, da je večina našega krščanskega ljudstva predvsem po deželi silno prepojena z gospodarskim libera-, lizmom. Kakor je odločevalo pred 30 leti po deželi v vsaki fari par oderuhov in izkoriščevalcev, tako je še danes vsa Odločilna moč v vsaki občini in fari večjemu številu tistih, ki že imajo tako ali tako plodonosno posest, dočim so'iz javnega življenja odrinjeni vsi 'nema-niči. Kot pred 30. leti. tako velja tudi danes načelo gospodarskega liberalizma : kolikor imaš, toliko veljaš. O enakovrednosti čjoveka danes še ne more biti govora. Kdor tegti ne razume, naj gre na deželo in naj skuša v takozvanih kmečkih občinah pripraviti merodajne ljudi do tega. da bi prihranili par odborniških mest za kajžarje. bajtarje, posle in hlapce ! Ali pa naj gre in nastopa za žensko votivno pravico ! Dr. Krek je videl daleč, ko je n. pr. dejal, da je najhujši liberalec slovenski kmet ! Niti on, niti tni nočemo reči s tem, da je prepojen gospodarskega. liberalizma za vedno, ampak dejstvo je to, kakor je tudi dejstvo, da ‘bo ta nekrščanska primes na kmetih izginila najtežje, ker je kmet po svojem bistvu vedno in vselej najkonservativnejši element vsakega naroda. Mi borno pri svojem delu vsa ta dejstva upoštevali in stremeli, da pridemo do rezultatov, ki so v interesu slovenskega naroda in krščanstva sploh. Želimo, da bomo želi podporo vseh : tako razumnikov, kakor preprostega ljudstva. . •< Tnmce Žužek. Ureditev mezd in plač. Za občinske volitve .v Ljubljani dne 3. decembra J922 se je osnovala »Zveza delovnega ljudstva«, sestoja iz »Delavske zveze«, dr. Peričevih socialistov in lz »Neodvisnih«. Volivni boj je bil sistematičen in strumen. Na delavskih shodih smo med družim tudi podčrtavali to, da je nujno potrebno, da vržemo nadvlado ljubljanske buržuazijc z magistrata, hoteč si tako osvojiti ®&o važno postojanko v boju proti kapitalizmu. Delovno ljudstvo je glasove svojih pokretašev poslušalo in razdrto buržuazijo pri volitvah pošteno nakresalo. Meščansko časopisje je bilo nato vse iz sebe.'Pi-^lo je, da se vesele zmage delovnega ljudstva v Ljub-Jiani celo sodrugi Trocki, Lenin in Cičerin. Hotelo je pri-s ‘lsniti s’ tem na centralno vlado v Belemgradu, ki naj bi •'stregla iz trte izvitemu prizivu ene ljubljanskih meščanih strank, proti izvršenim volitvam. Čitali smo dan za ?nem, da je sedaj Ljubljane, njenega magistrata in obeske blagajne enostavno konec. Ljudje, ki črpajo vso v°io znanost in učenost iz naprednjakarskega časopisja, strahoma gledali na zvonik sv. Jurja' na ljubljanskem J^u, neprestano pričakujoč, kedaj bo šinil iz zemeljskih ^in silen steber pepela, lave in ognjenih zubljev pod e“eški svod, pokončavši pod seboj tisočletno Emono ... i Ali prišlo je drugače. Bela Ljubljana ne le, da stoji, ». °r je stala prej, marveč je pokazala v sedanjem ob-"skein svetu tudi, kako se da v teh resnih in težavnih asili tudi stvarno in sistematično dobro delati. Z enim ^atiiim mahom — bi dejal — je rešila perečo vprašanje '°^neSa položaja tako mestnega delavstva kakor tudi vjvSjIlega nastavljenstva. Plače nameščenstvu so se po-v‘sale na č]ovcita vredno višino, in reči moramo, da je ^ Slavnem zadoščeno vsem, ki stoje v službi mestne ob-kr'r> Občinski svet je obenem preskrbel za primerno stvV*" n°vih izdatkov. Prepričani smo, da bo občin-del° k°. utl'pelo tiste uboge pare povišanih davščin, na a.,Vstv.° 'n uradništvo pa bo lahko primerno živelo in ,ltc,v7*j strani bo magistrat od uslužbencev lahko za-tfii )r? ‘n izdatno produktivno delo. Kdor bo se-trot "a masistr.atu in .v občini sploh hotel igrati ulogo a, jo bo doigral najbrže v enem samem prizoru, rzavno uradništvo gleda danes z žalostnim sr- cem na občinske uradnike ljubljanske. In upravičeno ! Država bi morala biti tako vsem samoupravnim tele-* I som kakor tudi zasebnim Podjetjem neoporočen prvi vzgled, kako je treba urediti gmotno vprašanje vseh tistih, ki se ji stavijo s svojimi delovnimi močmi v službeni odnos. Ah v Belemgradu se odločilna gospoda igra z velijo politiko, ki je sicer nujna posledica permanentne ustavne krize v naši državi. Vidi se, da tega ne bo še konec. Prepričani smO, da bi bilo uradniško vprašanje v Sloveniji rešeno "najkasneje tekom enega meseca, kakor hitro bi smel slovenski narod s pomočjo v ustavi zajamčene zakonodajne avtonomije odločati o svojih svojstvenih slovenskih zadevah sam. Država bo sicer uredila vprašanje državnih nameščencev boljše ali slabše, gotovo pa je, da ne bo v celoti sledila vzgledu ljubljanske občine iz enostavnega razloga, ker drže za krmilo državne barke krmarji, prežeti velekapitalistične miselnosti. Zafo bi bilo skoraj brezplodno, pozivati državne činitelje, naj slede vzgledu »Zveze delovnega ljudstva« v Ljubljani. Pač pa bi si mogla posamezna zasebna podjetjaogledati načrte poviškov plač pri mestni občini ljubljanski in načrte, ki so jih naredili delavski mestni očetje za pokritje novih službenih izdatkov. Vse polno podjetij, načelstev in ravnateljev imamo po Ljubljani in po celi Sloveniji, ki plačujejo svoje uslužbence naravnost sramotno nizko. Ne samo to. Gredo tako daleč, da ne izpolnujejo niti določil zakbna o zaščiti delavcev glede predpisov osemurnega delavnika. Dopuščajo enostavno, da delavstvo in nameščenstvo dela na dan po 10 do 15 ur. Za nadure, katere mora delavstvo prisiljeno deliti, se ne zmeni živ krst. Ne plačajo jim niti normalnih poviškov za nadure, kaj šele, da bi jim za te dali 50 % poviške po določilih zakona o zaščiti delavcev ! Tudi zakon o zavarovanju delavcev se izvršuje komaj do 70%. Vse drugo so prazne marnje in obstoje samo na papirju. Kadarkoli pa pride delavstvo s zahtevami, da naj se mu povišajo plače na človeka vredno višino, tedaj se ta podjetja, načelstva in ti nedosegljivi gospodje ravnatelji izgovarjajo, da vlada v konsumu zastoj, da obstoji velika delavska brezposelnost, da se jim vsak čas ponujajo delavci v službo pod ugodnejšimi pogoji, da rastejo režijski stroški na eni strani neprestano, na drugi strani pa se dobički dan na dan grozeče nižajo, — skratka : v tistem hipu, ko je treba delavcu s plačo za-j sigurati toliko, da bi se še vsaj cel mesec lahko preživljal ob goveji juhi, salati in še vsaj približno praženemu t krompirju, v tistem hipu pravijo, da bo tako podjetja, kakor načelstva in ravnateljstva in končno tudi delavstvo vrag vzel. Mi pa pravimo : ne bo se zgodilo to ! V ta pod-! jetja, v ta načelstva in na mesta teh ravnateljev je treba postaviti ljudi, ki so svetovno vojno iu pa dogodke socialno političnih revolucij v najnovejših časih doživeli v svojih srcih in jih tudi sami v sebi prebavili ! Potem se bodo lahko dobila sredstva, da se delavci in nameščenci pošteno plačajo in da bo obstoj podjetij popolnoma zasi-guran. Poglejte magistrat ljubljanski! Iz te blagajne se plačuje i delavstvo i nameščenstvo dobro. A magistrat še stoji in grad in zvonik na gradu. In ljubljančani še lahko plačujejo davke in hodijo »auf die grosste Portion fiir die Herren zum Ferlinc« in na pol litra cvička, »zum Maček, dem weltberiunten«, tam za vodo. Volje je treba, poznanja razmer, v dušo in srce krščansko socialističnega duha in pa udejstvovanja krščanskih načel in krščanskega prepričanja v dejanskem življenju, takem kot je. Rekel 'setn. Drugod in pri nas. Evropa postaja, kakor se kaže, živahna. Politični dogodki v posameznih državah se sedaj ob začetju poletja hitro vrste. Menda naraščajoča draginja vpliva na živčevje raznih državnikov in diplomatov, da nekoliko pozabijo na svojo privrženo ravnodušnost in se' včaSih spuste v fcaka podjetja; glede katerih so pozimi še premišljali. Tudi v medsebojnih odnošajih držav je poleten čas večkrat prav nevarn. Iz Bolgarije prihajajo poročila, da se je tam ižvršil nagel državni prevrat. Makedonstvujoči so se po teli prvih sporočilih polastili vlade. Vse meščanske stranke in posebno tudi rezervni častniki so se pridružili jedru makedonskih komitašev. Ali je res, da je Stambolijski vjčt in kaj se je pravzaprav tam doli zgodilo, to bomo zvedeli. Da uspeh tistih, ki so vpadali čez našo mejo v Makedoniji in ki jih je hotel Stanlbolijski v smislu niškega dogovora z našo državo ukrotiti, lahko usodepolno vpliva na naše razmerje do Bolgarije, je jasno. Tam doli v Makedoniji je naša sedanja vlada najbolj občutljiva. Makedoncem doslej še ni noben naš minister rbkel, da lahko gredo, kamor hočejo. Grčija hoče te dni doseči svoj vsprejem v malo antanto. Grki imajo še vedno neporavnane politične račune glede z Italijo. S Turčijo so sicer v Lozani sedaj dosegli spOrazum glede razmejitve tako, da imajo sedaj Turki oba bregova reke Marice v oblasti, to je tisto zemljo, po kateri bi imeli Bolgari dobiti svoj dostop do Egejskega morja, Glede raznih koncesij in' pravic evropskih in ameriških držav v Mali Aziji pa se tudi doslej še niso pogodili. Rusija se še vedno ni mogla sporazumeti z Anglijo v svojih sporih. Angležem gre pri vseh teh pogajanjih tudi za to, da ruski vpliv v Perziji in pokrajinah ob Indiji oslabe, ker se vedno bolj kaže, kako nevarna je boljševiška agitacija Angležem v Indiji. Dosedaj še vedno delujejo diplomati, če ti prenehajo, pa pridejo večkrat generali na vrsto. Nemčija je zopet izdelala novo ponudbo zaveznikom v zadevi poprave vojne škode. Ponudba je taka, da so jo Angleži po dosedanjih poročilih spoznali kot že pripravno za podlago nadaljnih pogajanj. Francozi in Belgijci pa jo odklanjajo, češ da ne vsebuje' nobene določene svote in da zahteva predolgo odlašanje. Francozi medtem pridno obdelavajo javno mnenje doma iu pri prijateljskih državah ter skušajo vsa-koga prepričati, da so om popolnoma v pravici, ako na Nemce pritiskajo. Doslej so Nemci za obnovo popolnoma opustošena sev. Francija v primeri s Francozi samimi prav malo storili, čeprav so Nemci povzročili tisto opustošenje, ki mu ga ni kmalu para v zgodovini. Stari Vandali so bili prav slabi predhodniki Hindenburgovi, Ludendorf - ovi in durgih nemških generalov, ki so ukazovali tista pustošenja. Poročila po časopisih mnogo pišejo o neki spremembi v medsebojnih odnošajih evropskih velesil. Pišejo, da se vedno bolj očito kaže zveza med Anglijo in Italijo na eni in Francijo in malo antanto ha drugi strani, toda se je posebno pokazalo pri obiskih francoskih generalov (Foche in Le Konde), češ Le Konde je pregledal jugoslovansko mornarico v Kotoru in Francozi hočejo Jugoslovanom pomagati pri oboroževanju zlasti na morju, kar more veljati le Italiji. V Italiji je te dni Mttssolino imel več govorov, posebno enega važnega v Benetkah, kjer je napovedoval, ,! da bo Italija novim zemljam, ki jih je pridobila v svetovni vojni pridružila še nove..Razlagal je, da je Italija preozka za mogočno in slavno državo. Iz vsega se vidi neka bojevitost. Tudi vedo listi poročati o nameri Italije Reko si prilastiti, kar bi pomenilo kršenje sklenjenih pogodb. Morebiti bodo pa kmalu ministri in diplomati odšli v hladna kopališča in letovišča in bomo 'mesto kake vojne dobili znamenito dobo kislih kumar, ko si morajo časniki kar izmisliti kako novico, ker resničnih več ni. Pri nas precej pridno deluje parlament. Važna je bila debata o vladini izjavi. Najbolj je zbornica posluhnila in ž njo tudi naša javnost, ko s,ta se v zbornici sporekla Pribičevič in Korošec in ko je govorniku SLS dr. Kulovcu odgovoril N. Pašič. Korošec je kratko konštatiral dejstvo, da smo Slovenci svoj narod z lastno kulturo in lastnim jezikom, česar si ne damo vzeti. Pribičevič je tedaj očital Korošcu, da je ob prevratu govoril o narodnem edinstvu. Toda takrat je bil govor o političnem ujedinjenju pred Evropo, danes se pa v parlamentu govori o notranjem, pred vsem kulturnem edinstvu. Politično edinstvo se je izvršilo, kultura je pa posledica tisočletnega razvoja in ta nas je napravil za slovenski narod. Pašič ne more pozabiti, da je on v Ženevi marsikaj obljubil, česar pozneje ni držal in je v svojem govoru Slovencem in Hrvatom mnogo očital, kar bo še slabo vplivalo na medsebojno razmerje. Parlamentarni odseki pridno delajo zakone. Uradniški zakon je že precej napredoval. Naknadni krediti pa pridejo že ta teden v zbornico. Lep govor je imel zunanji minister Ninčič o parlamentu, pri tem govoru se je pokazalo, da so poslanci le v marsičem edini. Prometna zveza. Praktična umazanost drž. železnic. Državna železnica ima tudi v Prekmurju kos proge, po kateri se pa ne vozijo ne simplonski vlaki in ne salonski vozovi gospodov ministrov, raznih komisij itd. Na tej lirogi se vozi le vse plačujoči kmet, za katerega je pa po mnenju saobra-čajnih velikanov vse dobro, tudi železniški vagon, ka-/ koršni so se včasih prodajali mejašem za svinjske hleve. Kdor se nikoli ni učil ločiti grdo od lepega, mu je to vseeno, pa če je to prav minister, direktor ali kaj podobnega. Toda civiliziran človek, ki ne misli samo na svojo korist in mu je tudi čast domovine na srcu, se take zanikernosti sramuje in stori vse, da jo odpravi. Tako se je tudi v Prekmurju zgodilo. Garnitura osebnega vlaka je bila v tako žalostnem stanju, da se je je usluž-benstvo sramovalo. Neki postajenačelnik in neki spre-vidnik se nista strašila ne denarnih žrtev in ne dela, da sta to garnituro prepleskala ter tudi oddelek za 2. razred tapecirala tako, da je neki prometni šef ob priliki neke inšpekcijske vožnje začuden vskliknil : »Boga mi, niti v Zagrebu nemarno ovake garniture, ovakih konduk-tera trebamo i u Zagrebu«. To temu funkcijonarju verjamemo, da bi bilo koristno, ako bi vlakosprerano osobje osebne vozove kar samo vzdrževalo, če ne že celo nove nakupovalo. Saj ljudje s svojimi prejemki itak že ne vedo kam : Da ne postane kdo preošaben, zato skrbi rubrika »razno« o plačilnem listu, v katero se vstavljajo odbitki, katerih noben vrag ne zna tolmačiti, kakor se je to zgodilo gori omenjenemu sprevodniku v zahvilo za njegovo požrtvovalno delo. ' ^ * Tovariši! Število članov rase, naša moč se jači. Nabirajte novih članov, da postane P. Z. zmagovita ! Priljubljen predstojnik. Sliši se, da je vodja kurilnice na Jesenicah premeščen v lepo šaleško dolino, v Velenje. Sedaj njemu podrejeno delavstvo želi sebi sko-rajšnega uresničenja te vesti, njemu pa srečno pot. Ako pa bi morali le še skupaj uživati gorenjski zrak, tedaj pa je neobhodno potrebno, da se ta gospod spreobrne v človeka, ki ne bo samo vodja kurilnice temveč tudi pravičen predstojnik podrejenih trpinov. Redni dopusti, ki pritičejo uslužbencem ravno tako, kakor plača, delajo nekaterim načelnikom sive lase, drugim pa dajejo v roke moč svoje podrejene poljubno protežirati ali pa šikanirati. Direkcija Zagreb je z okrožnico 854/22 precizirala dopuste uradnikom, poduradni-koin, služiteljem in pripravnikom, a najdejo se načelniki* ki enostavno pravijo, da take okrožnice sploh ni, da je Dr. P. A. T. : Socializem in vera. 'l, Galiieo Galilei. (Dalje.) Dominikan Lorini je torej 5. februarja 1615 v po-mirjenje svoje vesti .tajno sporočil Galilejevo pismo na Castelija kardinalu Emiliju Sfondrati - ju. V pismu, ki ga je bil Lorini naslovil direktno na kardinala mu tudi omenja točke, katere so se mu zdele veri nevarne. Tako n. pr. da gotovi izkazi v sv. pismu niso povsem točni, da v naravoslovnih razpravljanjih sv. pismo zavzema zadnje mesto da se cerkveni učeniki često motijo v svojih razlagah, da bi se ne smelo sklicevati na sv. pismo v zadevah, ki nimajo .z vero nič opraviti, da je treba Joz-vetovo zapoved : »Sonce stoj« razumeti tako, da ne veljajo solncu ampak prvemu gibljivemu bitju t. j. zemlji po modernih nazorih, solncu pa po tedanjem naziranju . i. d. t. Vse te zmote, pravi teolog Lozini, bi znale biti cerkvi nevarne, ne samo zato, ker ne gre da bi se pustilo vsakemu po svoji volji razlagati sv. pismo,, ampak tudi zato, ker nasprotujejo duhu cerkvenih očetov in sv. Tomaža Akvinca. Prefekt kongregacije Sfondrat je celo stvar izročil kongregaciji, ki je po svoji navadi poverila s preiskavo enega izmed konzultorjev. Ta ni našel v Galilejevem pismu ničesar spodtakljivega, kakor k večjemu to, da niso dobili. Mi bi nato rekli in stavimo, da imamo prav, da ti gospodje okrožnic ali okrožnic ne berejo, ali pa jih spravijo v predal in pod ključ. Z dopusti pa potem krošnjarijo kot z lastno dobrosrčnostjo. Nekateri predstojniki se tudi izgovarjajo s pomanjkanjem substitutov. Tudi ta je bosa, ker če ni nadomestnikov za dopuste, kje pa jih bodete vzeli, ako kak uslužbenec od napornega dela obnemore in zboli. Direkcijo Zagreb in inšpektorat v Ljubljani pa v interesu reda in službe nujno prosimo, da na podrejena službena mesta s primernim povdarkom vpliva, da se med uslužbenstvom ne bo po nepotrebnem netilo nezadovoljstvo. Načelniki, ki mislijo, da si'z odrekanjem dopustov podrejenim komu prikupijo in upravi koristijo, pležejo po zelo polžki poti. Ako bi v tem pogledu pritožbe ne prenehale, primorani bi bili bolj odkrito in konkretno pisati. Upajmo, da tega ne bo treba. Direkcijo Zagreb in inšpektorat v Ljubljani prav nujno prosimo, da podučita vodjo kurilnice na Jesenicah o določbah »Začasnega pravilnika za rokodelce in delavce v službi železniških direkcij«. Posebno člen 5 je možakarju popolnoma neznan, ker odreka delavcem pravico do dveh dni odmora po 24 ur mesečno. Čudno se nam zdi, da bi se celi aparat zaklel rjroti delavcem, ki so posebno v kurilnicah pravi sužnji. Izgovor, da delo ne dopušča odmorov, je jalov. Pravilnik je tukaj in je zakon za vsakogar, tako za delavca, kakor tudi za delodajalca. V prvi vrsti pa mora državno podjetje zakone rešpektirati. V neizogibnih primerih pa, ako je delavec s tem soglasen, mu pa pritiče za delo v prostem času plača za čezurno delo. Da bodemo kratki : Dajte ljudem, kar jim gre, to se pravi predpisane odmore uvedite takoj in vse dosedaj nedovoljene odmore poplačajte kot čezurno delo. Odpomoč. V eni zadnjih številk »Pravice« smo poročali, da opravljajo prometniki na južni železnici v Jugoslaviji službo v civilni obleki, ker si zbog beraških plač in oderuških cen uniform kupiti ne morejo. Obratno ravnateljstvo je uvidelo revščino in potrebo po odpomoči in je pomagalo ; toda kako ? Jako enostavno ! Vsakemu takemu upornežu se je naložilo po Din. 10.— denarne globe in beračije je bilo na mah konec. Veselje do službe in zaupanje v socialno čustvovanje uprave se je tako povzdignilo, da so prizadeti sklenili osnovati poseben odbor z nalogo, da priredi ravnateljstvu v znak hvaležnosti svečano podoknico, h kateri bodo povabljeni vsi bosi in nagi železničarji z družinami vred. Po tej svečanosti se vrši velika pojedina pri praznih skledah ob sodelovanju krulečih želodcev. Dostop bodo imeli razen znanih dokladarjev in zaradarjev tudi časnikarji in zgodovinarji, da se ta junaški čin uprave otme po-zabnosti v prid in spodbudo poznejšim rodovom. Gospodom prometnikom se nasvetuje, da se odvadijo jesti in si rajši kupijo lepo službeno odelo, da bodo pred svetom svoje gospodarje kar najfinejše prezentirali. In tako bo vsem prav — samo nam ne ! Tovarišem voditeljem plačilnic. Potrebno je, da se vrše članski sestanki, na katerih bodo poročali člani osrednjega odbora P. Z. o železničarskem gibanju. Zato prpsimo tov. voditelje, da nam najmanj tri tedne poprej naznanijo dan, uro in kraj, kedaj in kje bi želeli imeti sestanek. Ko se bodemo dobro spoznali, se bodemo tudi bolj razumeli. Osrednji odbor P. Z. Protestni shod javnih nameščencev, železničarjev in upokojencev se je vršil ob ogromni udeležbi izstradanih ljudi v nedeljo 10. 6. v Ljubljani na Krekovem trgu. Culi so se obupni a resni klici : Kruha, kruha nam dajte, oblečite in obujte nas in naše družine ! Soglasnojn med viharnim odobravanjem je bila sprejeta sledeča kratka, a tembolj krepka resolucija : »Državni nameščenci, železničarji in vpokojenci, zbrani dne 10. junija 1923 na protestnem shodu v Ljubljani zahtevajo, da vlada takoj ugodi njihovim zahtevam, sicer odklanjajo vsako odgovornost za neizogibne posledice«. Po shodu je množica odkorakala v sprevodu, ki je bil podoben pogrebu, pred vladno palačo, kjer je posebna deputacija izročila resolucijo velikemu županu. — Istočasno so se vršili enaki shodi tudi v drugih krajih. V torek dne 12. 6. 1923 se odpelje posebna deputacija v Belgrad, da še tam pri gg. narodnih poslancih podrega. rabi nekaj neprimernih izrazov. Pismo na Castellija samo na sebi torej Galileju ni bilo več nevarno. Toda Galilei je bil v tem času spisal neko delo o solnčnih pegah, ki ni bilo nič manj razburilo duhove, kakor pismo. P. Tomaž Caccini je bil prišel med tem zajedno s svojim sobratom in učiteljem dominikanskim teologom Lorini-jem v Rim in je koncem marca 1615 pred generalnim komisarjem inkvizicije dominikanorh Leghizijem zagovarjal svoj nastop na prižnici v Florenci proti Galileju in njegovim privržencem. Skliceval se je p ji tem ravno na omenjeno razpravo Galilejevo o solnčnih pegah. Preiskava se je tako vlekla v daljavo. Vsled vznemirljivih vesti se je Galilei sam napotil v Rim. Ker je bil oborožen s priporočilnimi pismi velikega vojvode na kardinala del Monte, kardinala Supiona Borghese 4n Frančiška Orsinija zato poln poguma pisal še 20. februarja 1616 : »Prišel sem, da razkrijem njihove goljufije, postavil se jim bom po robu in preprečil vsako izjavo, ki bi bila pohujšljiva za cerkev. ■ Toda motil se je. Njegovi nasprotniki so bili močnejši, kakor si je to on predstavljal. Ravno 19. februarja 1616 so dobili teologi kongregacije sledeči dve tezi Galilejevi v presojo : l) da je solnce središče sveta in se potemtakem ne giblje. 2) da zemlja ni središče sveta in ne nepremakljiva, ampak se vrti vsak dan sama okoli sebe. Dne 24. februarja so se zbrali referenti in izrečena je bila Sodba. Vsi so soglasno izjavili glede prve (gori-imenovane) teze, da je nesmiselna in nespametna v filozofiji in formelno koretična v kolikor nasprotuje iz- Veselite se, železničarji ! Centralna železniška uprava skrbi noč in dan za blagor železničarjev vseh vrst. Daje jim vedno nove in stroge službene predpise, pošilja po vlakih špijone in provokatorje, ki uslužbence za-poizkušnjo nalašč zapeljavajo z podkupninami itd. Plača jih kolikor mogoče za natezni pas. Daje jim na prosto, da hodijo razcapani in lačni. Puste jim celo, da prodajajo kakoršnokoli svojo imovino, da morejo kupiti skorjico kruha svojim otrokom. Pustijo jim svobodno, da gladne žene iščejo pomoči s solzami v očeh itd. V resnici ! Skrb železniške uprave za lastne uslužbence je naravnost idealno prisrjna in človekoljubna ! Sedaj je izdalo ministrstvo železnic na vsa ravnateljstva drž. železnic naredbo, s katero se izpreminja razdelitev železniških zdravniških okrožij. V Sloveniji je opravljalo dosedaj 23 železniških zdravnikov železniško zdravniško službo ter so bili kraji razdeljeni tako, da je bila pred vsem hitra, točna in zadovoljiva zdravniška pomoč za nezgode in za obolenja zasigurana. Po novi naredbi bo pa v Sloveniji samo 5 zdravniških mest, ki obsegajo 80 -100 km. dolge proge in pride na vsakega zdravnika 2000 železniških uslužbencev in njih družinskih članov. Na ta način bi en zdravnik s stanovanjem v Ljubljani moral poleg polovice članov bolniškega fonda v Ljubljani opravljati še zdravniško *lužbo na progi do Kamnika in Kočevja. Drugi zdravnik bi oskrboval drugo polovico ljubljanskih .članov in progo do Žirovnice in Tržiča. Naredba sicer določa, da sč dajo zdravnikom na razpolago motorne dre-zine, kar po našem mnenju ne more biti za bolnike in ponesrečence še nobena prava sigurnost. Ako se je ta odredba izdala s stališča zmanjšanja izdatkov, potem se je železniška uprava lepo »urezala«. Plača sekcijskega železniškega zdravnika je določena na 2000—3500 Din. mesečno, torej za eksistenčni minimum premala. Letna plača enega zdravnika 24.000— 42.— Din. pa znaša toliko, kolikor so komaj dobivali letno vsi železniški zdravniki doslej. Če se pomisli, da bo treba nabaviti drezine in posebne šoferje in da bo treba na vseh postajah urediti ambulanče, uvidimo, da bo nova uredba za državo mnogo dražja, za zavarovance na drugi strani pa zelo neugodna. Iz vsega je razvidno, da vlada v naši železniški upravi nekak teoretičen'idealizem, ki ne pomisli, da so ljudje iz mesa, krvi in kosti in da so ceste posute z gramozom. Ako pojde tako naprej, bomo še dočakali, da bodo zdravnikom ukazali ranjence obvezovati in preiskavati bolnike po telefonu ! Oj, železničarji, sedaj Vam prihajajo »zlati časi« ! Jože Gostinčar. Tiskovni sklad. Kardinar Marko, revizor 1. del. kons. društva je daroval za tiskovni sklad Din 20.— Brez naslova. »Ljudski tednik« je posvetil pokojnemu ravnatelju Kmetijske družbe Gustavu Pircu, ki si je poiskal hladen grob v valovih Bohinjskega jezera, dolg prikupljiv članek. Včasih, ko so bili zlobni liberalni jeziki nadeli dr. Ivanu Šušteršiču psovko dr. Žlindra, bi bilo kaj takega nemogoče... Sodrug »Naprej« ugotavlja v eni zadnjih številk, da bodo ostale v J. S. Z. samo še stare klepetulje. — Mi bi pripomnili samo to, da vse skupaj ne bodo celo življenje ob najboljšem obratovanju švojih jezikov naklepetale niti daleko toliko neumnosti, kakor en sam »Naprej«, kadar izide le na dveh straneh. Sodrug »Naprej« se zavzema za sežiganje mrličev. Prav ! Kdo bo pa potem urejeval glasilo SSJ ?! Sodrugu »Napreju« se silno smili tista mačka, ki je pojedla njegove izgubljene možgane in jo je moral šin-tar pobiti vsled stekline. Sedaj šele vemo, zakaj se »Enakovci« tako toplo zavzemajo za uvedbo mark v SSJ ! Imajo prav ! Kdor bo brez le - te, bo veljal za »Naprejevce«, in če ga sreča šintar no ? Sodrug »Naprej« je tekom svojega enomesečnega bivanja v Celju napredoval tako daleč, da ga je začel citirati »Slovenski Narod«. Boste videli, da se bosta dogovorila radi enakih težav za Rogaško Slatino. — rečno številnim mestom sv. pisma sledeč njegovemu besedilu in splošni razlagi svetih očetov in učenih teologov. Glede druge teze so ravnotako soglasno izjavili, da glede na filozofijo zasluži isto obsodbo kot prva, kar se pa tiče teološke resnice je najmanj zmotna v veri. Konzultorjev je bilo na tej seji enajst, katerih imena pa vsled pomanjkanja prostora ne kaže naštevati. Naslednji dan 25. februarja je kardinal Belarmin dobil naročilo naj rezultat sporoči Galileju ter ga pred pričami istočasno opomni, naj opusti svoje mnenje ter naj istega nikar dalje ne obravnava in ne brani, v slučaju, da bi ne slušal, bo zaprt. To je kardinal tudi storil. • Slabo pa bi poznal Galileja, kdor bi si predstavljal, da1 se je on sedaj morda upiral. Ne. Že v pismu z dne 16. februarja 1615 na monsignorja Dinija je izjavil, da je pripravljen raje ukloniti se kakor pa nasprotovati svojini predstojnikom. Guicciardini potrjuje v pismu z dne 4. marca 1616, da je v tem razpoloženju vztrajal notri do dneva pred svojo obsodbo. Zato se ne moremo čuditi, če nam akti njegovega prvega procesa sporočajo, da s® je Glailei uklonil in obljubil pokorščino. Kongregacija j® bila povsem prepričana o njegovi odkritosrčnosti, kat je razvidno že iz tega, ker v obsodbi z dne 5. marca istega leta, ko je obsodila knjige Nikolaja Kopernika. Didaka Stunice in karmeličana Antona FOscarinija, rt® omenja ne Galileja ne njegovih del. Galilei sam je tudi čisto pravilno pojmoval kaj je pravzaprav nameravala kongregacija doseči. V pismu z dne 6. aprila piše ort sam : Potek cele razprave je pokazal, da moje mnenj® DOPISI. Vič. »Sl. Narod« z dne 4. t. m. je priobčil dopis, v jtttcrem piše, da je bil neki Orjunaš na Viču 4krat zaboden ter da se nahaja opasno ranjen v bolnišnici. Ker Je »Sl. Narod« nekaj pozabil, ga bomo spomnili na to ®i. Isti večer med 10 in 11 uro je iskala večja družba *Orjune«, da se maščuje nad nekim drugim delavcem. *\cr ga niso našli doma so priredili na dvorišču strelne ^aje. Ker pa to delavcu Ogrinu ni bilo všeč in ker je bila nevarnost, da bo kdo postal žrtev teh »vaj«, je v energičnem tonu zahteval, da se »Orjuna« odstrani. To J'n je tako razkačilo, da so vdrli v njegovo stanovanje jer pretepli celo družino. Žena njegova je bila pri tem ‘Czko poškodovana ter leži v bolnišnici, 41etni sinček je ®a uir>rl od strahu. To je slučaj, ki kriči do neba. Zahtevamo od orjunske organizacije, da nam da za to pojasnita ter da krivce izroči drž. pravdništvu. To, kar si ti ^•ekozobni fantini dovoljujejo, je preveč, ter je to bil zadnji slučaj, na katerega nismo enako odgovorili. »Sl. . ar°d« pa gc 0[) enem zi0bn0 pripomnja, da so »Or-• 1<"a* napadli podivjani člani protiorjunske organizaci-(‘ ^er je »Sl. Narod« že itak mirno v Gospodu zaspal .. a dulm). mu milostno'oproščamo: — Poživljamo pa .. navdušeno mladino, ki tako dela za blagor in uje-lrUenje naše države, da si izbere obširno polje na se-eru >n zapadu, ker ima široko polje, da svoje moči za-avi — za blagor domovine. Ce je »Sl. Narod« to po-abil ali pa da ni dobil nobenega poročila, naj blagovoli Zeti na znanje. Vičani. Zagorje ob Savi. Stara desetletna navada je, da so as_i rudarji praznik sv. Rešnjega Telesa vedno praznoti- Letos pa se domisli naše ravnateljstvo, da naj se fa dan dela. Rudarji so se temu uprli in praznovali. G. avnatelj naj si zapomni, da je med rudarji še vedno 0v«lj ljudi, ki čutijo krščansko. Ti možje si ne bodo Ustili ukazovati od nikogar, da naj ob Gospodovih dneh e*ajo. Okrog 300 rudarskih družin nima rudniških sta-,()vanj. Kje stanujejo, ni težko ugotoviti: Po podstre-J1n, kleteh, vlažnih pritličnih izbah po več družin sku-aJ. In družba ,? Se ne zgane ! Tu, zagrabite g. ravnali. tu! Rajhenburg. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem sem tovarišem, ki so mi v težki sili, v času moje dol-^rajne bolezni pomagali, ter nabrali denarno svoto 1.25 Din. Bog plačaj ! Martin Selier. Velenje. Opozarjamo vse člane, da morajo naroč-'No za »Pravico« in članarino za organizacijo plače-ati brez izjeme redno. Najboljše bi bilo, da se ti po-jebni prispevki plačujejo vsaj za četrt ali pol leta na- ker bi bila s tem skupina zelo razbremenjena, na it|ruSi strani pa bi si prihranili mnogo dragocenega časa b0^Potrebnih stroškov. Uprava »Pravice« sporoča, da .brezpogojno ustavila list vsakomur, ki ga ne bo pla-ged v upravi in v gospodarstvu je prvi r‘jL4&dnt kar °K°! Zd izdaianje neodvisnega delavskega glasila, 2 nai si tovariši zapomnijo. Brez članarine ni organi-neClJ.e> brez naročnine pa ni lista, ker nobena tiskarna tiska zastonj, a buržujskih podpor krščansko delav- g 0 ne mara. Vsakdo, ki ne izpolnuje dolžnosti do or-^ 'zacije, tudi nima pravice, posluževati se dobrot le Bor C ^onca vsakega meseca mora biti vsak račun „Jvnan. Brez reda in discipline je delavska organi- 23cija nemogoča, naša organizacija je bojna. Za boj pa liaaa ui jv; uujiia. a Obujemo disciplinirane fante in cele ljudi. Zveza rudarjev v Velenju. v0, ^lovski glas ne vpije do nebes. Pod tem naslo-stanl ki izrecno uče, da nauk ni nasproten sv. pismu ^Povedane. avdim endar njegovi nasprotniki še niso mirovali. Že v u'jenci ■ - - r J 1# v ivaivu &a. jv UH Vanji, u- !iubeznivostjo sprejel, toži Galilei nad obreko-'f jeval’ č V'*1 širijo o njem. Papež Pavel V. ga je pomir-8reKaci -S na^ se n*kar ničesar ne boji, da ne on ne kon-iti odkr’t ma*° ne dvomi nad njegovo poštenostjo rice rU . i°- Ker pa kljub temu niso prenehale govo- z dne 11. marca, v kateri ga je bil papež z da Pokoro, Je inkvizicija Galileja obsodila in mu naložila sil za~n’SC Je °brnil Galilei sam na Belarmina in ga pro-tak na''StTleno Potrdilo o poteku pravde, da bi vsaj na valo g In mogel zavezati nasprotnikom jezike. Spriče-Dred n e a.rtT1inovo se glasi : Galilei se ni odpovedal ne kolikorITI1 n° Pret* komu drugemu, ne v Rimu ne drugod tud; n} Ja£! z»ano nobenemu svojih mnenj ali naukov ; ie samo ° * n°bene pokore niti česa druzega, bila mu lfongrejr. f.?.oro^ena izjava sv. Očeta in objavljena po ^a je K aciJi za prepovedane knjige, kjer je povedano, s°lnca iOPTikov nauk. po katerem se zemlja vrti okoli vzhnH ^ so*nce središče sveta, ne da bi se gibalo Sv- Pism a • za*K)da> da je torej ta nauk v nasprotju s Vždrževi'tm nr S° sa P°temtakem sne sme braniti niti ^6. On ni*". • potrdilo je datirano z dnem 26. maja ^zaj v pf1 36 nato zapust>l R'rn in se napotil zopet ^oces w i ^ tem končan prvi Galilejev 2 *• 1616- (Dalje prihodnjič.) to, kar se tiče mojih izvajanj, da sem trdil, da soc. demokrati paktirajo s kapitalisti, kar sem tudi dokazal ter da je naredbo za 8 urnik izdelal minister tov. Gostinčar in jo podpisal njegov naslednik. Kar se pa medklicev tiče, katere tako lepo citira »Naprej«, pa pribijem in z menoj vsi navzoči, da od teh ni bilo niti enega. Pač pa je bilo nekaj stvarnih pripomb od strani navzočih, ki so obsojali delovanje socialdemokratskih voditeljev. Kdor trdi nasprotno, naj se za svoje laži tudi podpiše, če ima sapo. Delavstvo cinkarne pristopa te dni v naše vrste gre preko »Naprejevca«. G. uredniku »Napreja« bi priporočal, da v bodoče ne nasede več svojim dopisnikom ali dopisnicam, ako hoče ohraniti še vsaj nekoliko ugleda listu, kajti v Celju bo postal kmalu splošen pregovor : Oslovski glas ne vpije do nebes, »Napre-jeve« laži pa. Z g. Leskovškom pa ni potrebno strašiti, ker jaz mu kličem : Na svidenje na shodih ! Ivan Gajšek, str. tajnik J. S. Z. v Celju. Državni cestar nam piše. Tovariši drž. cestarji ! Iznašel sem uspešno sredstvo zoper lakoto. Kakor vse kaže, se bomo tega morali vsi poslužiti, kor pomoči za nas ni od nikoder. To je, da si damo vsi želodce odstraniti, kakor tista ameriška dama, katero je hotel mož sestradati, ker vlada nam ne da toliko, da bi lahko živeli. Namesto, da bi se nam zvišalo naše tako malenkostne plače, nam je vlada naložila s 1. junijem t. 1. 9 Din. mes. davka, kot kakemu posestniku, čeprav smo najslabše plačana kategorija. Za priboljšek in y tolažbo smo prejeli povrhu še »cestni policijski red«, katerega naj z vso strgostjo izvršujemo. Stanarine dobivamo D. 25.— letno in se kar prepirajo hišni posestniki za drž. cestarje, kdo bo vzel koga na stanovanje, ker ta mu bo lahko plačal mastno stanovanje. ^ Stanovanjska kriza je povsod, a država nima skrbi, da bi nam jih preskrbela ali zidala. Potikamo se po luknjah v času, ko visoka gospoda prireja obhode po svojih prostornih sobanah. Seveda, če je treba za kakega Vranglovca stanovanje in lepe službe, je vse takoj na razpolago. Tukaj je treba temeljite reforme. Vprašamo šfc, kaj je s pragmatiko in našimi dokla-dami.^ili bomo deležni dobrot pragmatike tudi mi ? Ali bo ostalo kaj za nas ? Vsaka sila do vremena, a tudi nam bo potrpljenje enkrat prešlo ! To naj si zapomni beograjska vlada, ker mi se združujemo, postajamo močni, in borili se bomo do skrajnosti proti vsem, ki nas nečejo poznati, dokler se nam ne da človeka vredno življenje. Državni cestar. »Naprej« poroča z dne 6. t. m. med drugim, da je neki Nerath bil odpuščen vsled vednega pitja in tridnevnega zaporednega »plavega« iz cinkarne v Celju. K temu pripomnim, da sem delo odpovedal sam, za kar imam dokaze, ker mi ni bilo več mogoče z zaslužkom v cinkarni izhajati. Radoveden pa sem, zakaj piše poročevalec »neki Nerath«, ko me vendar v cinkarni pozna vsak, da sem jaz tisti Narat, ki je bil dolgo član rudeče soc. demokracije tudi v tujini in sem danes pristaš kršč. soc. strokovne organizacije, kakor mnogo mojih tovarišev v cinkarni in širom naše domoivne. Narat Franc, Štore. Proč z materialističnim socializmom! V zadnji številki »Pravice« sem orisal na kratko problem socializma. Toda problem ostane le problem, ako se rešuje le teoretično, to se pravi samo na papirju, ne pa praktično, odnosno dčjansko. Nešteto ljudi se bavi s tem problemom, nešteto strank je imelo in ima rešitev tega problema v svojem programu, toda tudi nešteto strank je tudi že izginilo, ki so se pač »bavile« s tem vprašanjem, a ga niso znale realizirati. Zato so utonile v pozabnosti brez sledu. Zakaj so izginili Marx in drugi brez sledu, brez kake garancije za sad njihovega dela ? Zato, ker so bistveno točko k rešitvi socialnega-' vprašanja izvzeli. Oznanjali so preureditev družabnega reda, ker so čutili, da delovanje kapitalizma ni dobro in da trpijo vsled tega vsi zatirani sloji. Marks je zaklical pač : Proletarci vseh dežel, združite se ! Ali podlage, prave podlage delavstvu ni dal. Če bi bil on poudarjal poštenost, iskrenost, požrtvovalnost, nesebičnost in pravo ljubezen proletarskih mas med seboj, bi bil v najožjem stiku s krščanstvom iti ne bi bil divjal proti njemu. Tako je pa pustil •v svojih vrstah prostor za sebičnost, in danes poglejte, kdo ima vse njegovo ime na ustih ? Koliko jih je, ki bi propagirali njegovo idejo popolnoma nesebično in požrtvovalno ? Malo, malo, ali pa sploh nič ! Koliko jih pa je, ki njegovo ime vporabljajo v svoje sebične namene ? Kdo ima vse njegovo ime na svojem jeziku ? Marsikdmu je olajšal življenje in postlal posteljo z duh-tečimi rožami. Ljudje, ki imajo od Marxa vse kar je mogoče, izginejo iz javnega življenja kot podmorniki in že se pokažejo na drugem koncu morja človeške sreče v prijetnem naročju režimskih kapitalističnih strank. Po časopisih in po shodih poudarjajo svoje socialne nažore, ako jih pa pogledamo v praksi, no, o tem ni govora. Delovno ljudstvo se ima vsem materialističnim socialnim reformatorjem le v toliko zahvaliti, da so pustili prostor nekaterim do lepega življenja, brez katerih bi sicer ne bili nikdar. Toda delovno ljudstvo je ostalo tudi z njima ista uboga izkoriščana masa kot prej. Kaj pišejo socialistični časopisi »Naprej« in drugi ? Ali je njihov boj res boj za uresničitev socialnega problema ? Previdno znajo molčati tam, kjer bi ne bilo treba. Dobro vedo, da tam, kjer je pomoč delavstvu potrebna, tam njim ne diši. Kjer je zanje prevroče, tam prste odmikajo. Dobro pa vedo, kje je zanje najboljše. Tam treskajo, butajo in rujejo na vse kriplje. r£a trdnjava* ki jo materialistični lažisocialni voditelji zastonj naskakujejo, to je ideja krščanskega socializma. Kaj sc bere neprestano v »Napreju ?« Sami napadi na različne krščanske organizacije, na Boga in sploh na vse, kar žali čut poštenega kristjana. Par mladičev okoli »Napreja«, lačnih brezskrbnega in udobnega življenja, misli, da so dandanes delavske vrste res še tako omejene, da bodo slepo drvele za njimi in namesto Boga povzdigovali nje same, ter jim morda še kadili s kadilnicami! Če to mislijo, je zanje boljše, da vzamejo v roke kramp in lopato ter si s svojimi r.okami služijo pošten kruh, ter tako koristijo sebi in svojemu bližnjemu. Na ta način bo ostalo za njimi vsaj spomin, da so bili pošteni delavci, ne'pa troti delavskih žuljev. Sijajno bi res bilo, ko bi delavstvo žulje vili rok, oguljeno do kosti na svojih prsih gojilo še takega gada, ki bi jim izpil še zadnjo kapljo krvi. čas lepih uric iz delavskih žuljev mineva, to spoznavate sami Vi »delavski prijatelji«, a boste tudi doživeli njegov zaton. Čas preskakovanja iz stranke v stranko, od1 korita h koritu je minul. Takih lažisocialnih prerokov je dovolj v izrazito kapitalističnih strankah, tem manj jih je potreba v delavskih vrstah samih. Zato roke proč od tam, kjer ni mesta za vas ! Zakaj taki delavski patrijotje rešujejo samo socialno vprašanje teoretično, zakaj ne preidejo v prakso ? Zato, ker vedo, da kakor hitro pride njih filozofija iz papirja v dejanje, tedaj je konec njihove modrosti. Oni ne propagirajo boja proti sebičnosti in materializmu, oni hočejo izboljšanja razmer, k&r vedo, da je potem njihova karijera pri kraju. Dobro vedo, da je njihova eksistenca le v nezadovoljni delavski masi. Čim bolj bo ljudstvo nezadovoljno, tem lepše cveto rožice tem socialnim aristokratom. Kaj so njim vsa socialna vprašanja, ampak le boj proti krščanstvu, — to je njih veselje in dobrota. Toda dokler bomo trpeli take ljudi med seboj, toliko časa bo kapital še vedno žel svoje uspehe in toliko časa lahko mirno spe v svojem brlogu. Časi se izpreminjajo in tudi tu se bodo docela izpremenili. Delavstvo ima reševanja socialnega problema po časopisja in po shodih dovolj. Socialni problem mora priti iz teorije v prakso. Danes ne potrebujemo več faliranih študentov okoli »Napreja« s svojim neprestanim zabavljanjem, ampak čas potrebuje odkritih in nesebičnih delavcev na socialnem polju ; tudi ne organizacij in strank, ki bi bile samo zato, da bi delavci s svojimi kronicam! plačevali samo brezskrbno življenje, ampak organizacij, ki bi vse moči posvetile res le zato, za kar so. Zato velja samo eno : ali nesebično na delo ali pa tja, kamor slišite. Žumer. Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljaria Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1. Celjsko okrožje JSZ. Vsem skupinam, plačilnicam in članstvu se naznanja, da so uradne ure Pokr. tajništva J. S. Z. od 9.' ure dop. do 1. ure pop. ter od 3. do 6. ure zvečer vsak delavnik razun prvih torkov v mesecu. Ako ni tajnik odsoten, se uraduje tudi ob nedeljah od 10—12 ure dop. Ker je tajnik mnogokrat v zgoraj omenjenem fasu zaposlen pri delu izven pisarne, naj tisti, ki prihajajo na tajništvo iz oddaljenih krajev, poset par dni prej prijavijo po dopisnici. Članj^ celjskih skupin lahko-svoje prošnje, želje, in pritožbe vlagajo tudi ob sredah od 7—9 ure zvečer v tajništvu, kjer se vrše izobraževalni večeri. Delavcu mora priti v kri in meso, da je prva njegova pot v vsaki stiski in potrebi v tajništvo njegove strokovne organizacije, kamor mora v vsakem slučaju napotiti tudi svoje tovariše. Skupine naj sc ravnajo po navodilih zadnje okrožnice, posebno kar se tiče posredovalnice dela. Pokr. taj. J. S. Z. v Celju. USTANOVNI OBČNI ZBOR »STROKOVNE ZVEZE JAVNIH NAMEŠČENCEV«. Dne 4. VII. 1923, se vrši ustanovni občni zbor »Strokovne zveze javnih nameščencev« v prostorih Kon-sumnega društva, Kongresni trg 2 (klet). Začetek ob 8. uri zvečer. — Dnevni red : 1. Otvoritev in poročilo pripravljalnega odbora. 2. Čitanje pravil in sprejetje poslovnika. 3. Določitev prispevkov in podpor. 4. Volitev načelstva, strokovnega odbora in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Če bi ob napovedani uri občni zbor ne bil sklepčen, se čez pol ure vrši nov z istim dnevnim redom in na istem prostoru. Pripomni se še enkrat, da znaša karenčna doba za one člane, ki pristopijo do občnega zbora samo 3 mesece, nasprotno za one po občnem zboru pa 6 mesecev. V združitvi je bodočnost. Pripravljalni odbor. Strokovna zveza tovarniškega delavstva. Jesenice, žična valjarnica. Tudi pri nas smo se končno spomnili na takozvano vročo, oziroma hladilno premijo. Pogajanja so se vršila pretečeni teden, rezultat je tak, da smo delavci prikrajšani. Delegati so sicer izvršili svojo dolžnost, niso pa dosegli, kar so imeli naročeno od delavcev. In to zato, ker vodstvo tovarne sigurno računa na needinost in na razdrapano delavsko solidarnost v žični valjarnici, ki smo jo v tem slučaju prav jasno pokazali. Nekako približno okoli 72 delavcev je v oddelku žične valjarnice. V poštev bi jih prišlo 58, Leto II. __________ Taki člani utrpe dvojno škodo: Pr vič plačajo enako blago dražje, dru jffc gič zgube 3% blagovni popust. ]4 jih spada med strežnike, mazači strojev in kurilnice generatorjoV Gre sicer le za svoto 32 kron, kar pa od daleč ne odgovarja delu pri taki vročini, ker ne gre za par vrčkov pive, ampak tudi za boljši prigrizek, kajti Črna kava, nezabeljeni koruzni žganci in pivo ne gre skupaj. Vodstvo tovarne je pripravljeno izplačati to svoto pod pogojem, da se izdela gotova množina železa, za kar je pa treba izrednega napora. Da bi pa zabili klin in razdvojili delavce, se je vodstvo tovarne izjavilo, da izplača tudi tistim 14 delavcem, ki sedaj ne pridejo v poštev, ako se vsi delavci izjavijo, da se sme odtegniti od teli 32 kron toliko, da bi dobivali vsi enako mezdo. Delavci seveda so se izrekli, skoraj vsi proti in s tem jasno pokazali svojo delavsko solidarnost, ki se zlasti pri naših social - komunistih vedno povdarja. Pripomnimo še, da se je eden še prav posebno neokusno izrazil nasproti tistim, ki so zapostavljeni. Vodstvo je doseglo svoj namen in lahko konštatiralo, da smo delavci razdvojeni. Zato je enostavno odredilo, da da nekaterim 7, nekaterim 6 Din, Strojniki in knrilci pa nc dobe skoro nič. Mi prav sigurno dvomimo, da bi bil le eden izmed teh voljan vzeti tako ušivo miloščino, ki se jo drži krvavi znoj delavcev. Lahko bi bili vsaj pokazali, da smo edini, obenem pa tudi javno ožigosali vodstvo tovarne. Uspeh je ta, da se delavci lovijo in kosajo, da pridejo do gotove množine izdelanega železa, samo, da so deležni tiste umazane premije, in to brez ozira na svoje zdravje. Kloiko je vredno tistih par vrčkov piva, koliko pa približno dva vagona izdelanega železa, pa sami računajte ! Da, sodrugi, kdaj se bomo spametvali ? Zidani most. Dne 1. junija t. 1. se je vršil tukaj sestanek skupine Strokovne zveze delavstva cemetne tovarne, na katerem se je obravnaval položaj, z ozirom na odgovor ravnateljstva našim zahtevani z dne 14. maja t. 1. Z ogorčenjem je vzelo delavstvo na znanje, da zahtev socialdemokraški zaupnik, ki zastopa v tovarni veliko manjšino, ni podpiral in izjavil, da ni našel za potrebno. Ravnateljstvo bo seveda to hotelo izrabljati, toda upamo, da ob pogajanjih ne bo ta sodrug predstavljal v tovarni nič, za kar bo preskrbelo naše delavstvo in njegovi dosedanji tovariši, ki so sedaj spoznali dejansko delavsko vzajemnost in smisel za'delavske potrebe socialdemokratov. Kljub temu pa mi namreč beležimo že uspeh. Na 1. točko naših zahtev je bil dne 1. t. m. sprejet zopet v delo naš predsednik tov. Stergaršek, kateri je bil po zaslugi in intrigah soc. dem. dne 27. marca t. 1. odpuščen iz tovarne. K zadevi se bomo povrnili še večkrat. Materijala je dovolj. Rudar. Trbovlje. Strok, zveza rudarjev skupina Trbovlje ima v nedcjjo popoldan ob 4. uri dne 17. t. m. člansko zborovanje. Dnevni red : Mezdno gibanje. Udeležba obvezna ! Odbor. Iz Centrale. Vsem skupinam Strok, zveze rudarjev. Članarina znaša glasom sklepa občnega zbora mesečno 4 Din. in sicer od 1. junija še naprej. Trbovlje. Strokovna zveza rudarjev skupina Trbovlje naznanja vsem članom, da znaša članarina glasom sklepa zadnjega občnega zbora od 1. junija t. 1. mesččno 4 Din. — Članarina se pobira vsako nedeljo zjutraj od 7.-9. ure v Društvenem domu. Načelnik. Trbovlje. Na dnevnem kopu se je ponesrečil pri svojem delu strelni mojgter tovariš Farne Hančič. Pripeljali so ga v bolnico. Mezdno gibanje v trboveljskih revirjih. V nedeljo, dne 3. t. m. in v četrtek, dne 7. t. m. je sklicala tukajšnja soc. dem. »Unija slov, rudarjev« javen shod. Na nedeljskem shodu je bilo približno kakih 200' rudarjev. Kot glavni govornik je nastopil sodr. Krušič, ki bi rad igral prvo violino, kakor je že delala soc. dem. 1. 1920., ko je terorizirala t vse tiste delavce in delavke, ki niso nosili svojih trdo prisluženih krajcarjev v »Delavski dom«. Ker voditeljem dišijo delavske »pare, se noč in dan trudijo, da bi dvignili svojo do skrajnosti decimirano organizacijo. Ker pa tega po poštenem potu, ne morejo, hočejo isto doseči z demagogijo, — in virtuoz v tem je sodr. Krušič. Pri vsaki priliki napada zlasti nas kršč. socialc.e ozir. »klerikalce«. Tako je tudi na obeh shodih pridno zabavljal čez našo organizacijo ter hujskal delavstvo proti nam, Na-tem mestu bodi sodr. Krušiču povedano, da preko dejstev on ne more iti ; kajti Strok, ^veza rudarjev obstoja, in ob tej priliki mu povemo in to čisto tiho, da ima naša strok, zveza rudarjev trikrat več članov, kakor do skrajnosti skrahirana »Unija« trb. rudarjev. Tukaj ne pomaga nobeno zabavljanje, ker govore dejstva. Sicer pri tem itak ne gre za dobrobit rudarjev, kajti kot zvest hlapec framozonstva mu je glavni namen in cilj proti »klerikalizmu«. Mi milslimo, da z ubijanjem klerikalnega zmaja delavstvu ne bo pomagalo, kar uvidevajo tudi trb. rudarji. Rudarji ! Mi Vam kličemo : Vsi pošteni in trezno misleči v »Strok, zvezo rudarjev«, katere prvo in glavno načelo je : — poštenje, — ne pa demagogija ! Velenje. V nedeljo, dne 3. junija 1923 je tu zboroval pri g. Valenčaku sestanek rudarjev, na katerem so poročali tovariši Hribar Anton iz Trbovelj, Vranjek Jakob iz-Zabukovce in Vekoslav Zajc iz Velenja. Zbor je sklenil, da bodo skupine strokovne zveze rudarjev iz Trbovelj, Zabukovce in Velenja od sedaj za naprej vlagale enotne zahteve in ob istem času. Prisotni tov. so ta sklep navdušeno pozdravili. Tov. Hribar iz Trbovelj je prečital zadnjo pogodbo o novih delavskih mezdah Glasi se : Dne 26. aprila 1923 se je sklenil med Trboveljsko premogokOpno družbo in zastopniki delavstva za dobo pete obratne, perijode do konca 30. junija t. I. sledeči program : sporazumno se je sklenilo in dognalo, da so se cene življenjskih potrebščin glasom tabele k pogodbi od 27. avgusta 1922 od dne zadnje sklenjene pogodbe od 21. februarja 1922 zvišale ža okroglo na Din. 2.85 na' šiht. Vsled tega se zvišajo minimalne plače za zgoraj označeno »dobo na šiht kakor sledi : I. kategorija delavstva dobi Din. 3.—, II. Dih 2.75, III. Din. 2.5(1 in IV Din. 2.25. Akordne postavke bo družba uravnala sorazmerno. Nato smo sprejeli in vložili resolucijo za premogovnika Velenje in Zabukovca na rudarsko upravo, v kateri zahtevamo, da se tudi v naših državnih rudnikih uvede isti sistem, kot je točasno v veljavi v Trbovljah. Kajti plače v Velenju in Zabukovci so tako fiizke, da absolutno ne moremo več shajati. Pogovorili smo se tudi druge važne stvari. Razvila se je živahna debata o tem, kako bi rudarji enonto zagrabili v organizaciji, da bi dosegli večji uspeh. Nabrali smo tudi Din. 25.— za tiskovni sklad »Pravice«. Zavednim tovarišem naj se tem potom najlepše zahvalimo. Ob vstrajnem delu in ob neomajni zvestobi tov. rudarjev bomo gotovo želi žetev prej ali slej. I ___ . ■ Delavec je vsakdo, ki živi pretežno od svojega osebnega zaslužka! Vsi delavci v Delavsko Zvezo! Gospodarstvo. Carinska posredništva. Kakor v splošnem vse slabo, tako je centralizem rodil tudi takozvana carinska posmlri^tvr’. n1i 'prnvr^Hv' fenritn'/a gntove poro-dice na škodo konsumentov. Kmalu po preobratu, ko se je v naših krajih začel izvajati'srbski carinski zakon, so rastla ta dobičkanosna posredništva, kakor gobe po dežju. Takoj v začetku je veljalo načelo, da sme ena tvrdka spravljati posredniške posle pri poljubnih carinaruah. Ko so pa gotovi krogi opazili, da se da pri tem posredovanju mnogo zaraditi, so se paragrafi carinškO^a zakona spremenili v toliko, da zamore ena tvrdka oziroma en posrednik vršiti ta posel le v enem kraju. Na ta način se je zopet mnogim porodicam posrečilo priti do korit in sicer tolikim, kolikor je carinarnic v Jugoslaviji. Posamezna podjetja, trgovci in sploh vsakdo, kdor ima prejeti kako blago iz inozemstva, je torej navezan sc obrniti na posrednika, da ta v njegovem imenu robo carinami deklarira, plača carino in jo dalje odpremlja. Za trgovca je to gotovo olajšava in tudi ne gleda na stroške, katere pri tem ima, ker jih itak on ne plača temveč prenese vse na svoje odjemalce. Da ti stroški niso malenkostni, naj navedem le en slučaj, da stane trgovca 1 m blaga, ki dospe po pošti in carini, carinar-na sama — takozvano zvanično carinjenje — brez posrednika. okroglo 40 kron manj, kakor pa isti in blaga, ki dospe po železnici in se carini potom posrednika. Poleg teh posrednikov nas je Beograd zadnji čas osrečal z novim državnim oz. železniškim posrednikom. Le ta ima svoj tarif in z železniško upravo pogodbo, da ji od čistega dobička odstopi 40 %, ostalih 60 % pa spra- vi sam v svoj žep. Vsled te pogodbe je železnica vezana predati do malega vse tovorne liste omenjenem posredniku in ta računa po svojem tarifu pa tudi, če da na deklaracijo samo svoj podpis. Ker trgovcem in vsem, ki prejemajo blago ozir., ki ga pošiljajo v inostranstvo ta nova posredništva niso znana, se še vedno obračajo na svoja prejšnja znana posredništva, ki računajo vse po svoje, nato P* ti izroče tovorne liste kot edino kompetentnemu ž® posredniku, ki pa zopet računa po svoje. Na ta. način sft sedaj stroški podvojujejo in ni nič čudnega potem, <*| cene blagu neprestano rastejo. Pridelovanje premoga v Avstriji. Po oficijelni tistiki so v mesecu januarju pridobili 11.851 ton in 232.067 ton rjavega premoga. Iz inozemstva se uvozilo 324.408 ton premoga, 99.124 ton rjavega in 33.517 ton koksa. KUPUJTE PRAVICO ! »Pravica se dobi v prodaj v sledečih Ijubljansl trafikah : Šterkovič, Dunajska cesta. — Šoukal, Pred Š1 Sitar, Florjanska ulica. — Bič, Ambrožev trg. — Krakovski nasip. — Posamezna številka stane 1 Ljudski posoj v Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po 5°|o Stanje hranil, vlog nad 120,000.000 K Stanje rez. zakladov nad 1,000.000 K Pranje je težko delo; olajšaj si ga in uporabljaj milo z znamko: GAZELA Kavarna »Central" poleg zmajevega moslu ^ ^ se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obl Štefan Mikolič, kavarn^ Mali železen (pločevinast) ŠTEDILNIX/ še dobro ohranjen se ceno proda. Naslov pove uprava Pravice". KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTER^ MIROSLAV BiVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOK0 1 Cene nizko! Postrežba točna! Delo solidno! Ustanovljena leta 1911. *"W Hranilnica kmetskih občil* Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti „Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hf3 nllne vloge po 5%. Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranil” . sama. - Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema gotov denar ter se pbrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zaV«J v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih Njeno >r slovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot z&.m nika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemij1 občinam in korporacijam na amortizacijo. Denar meče proč vsak član 1. delavskega konsumnega društva v Ljubljani, kateri ne kupuje vseh svojih potrebščin pri zadrugi. Namesto, da bi krepili svojo lastno organizacijo, nosijo denar mnogokrat v žepe svojih nasprotnikov. Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Vsak naj ši ogleda našo manulakturno zalogo in naj se sam prepriča, da je najbolje kupiti pri lastni zadrugi bodisi v Ljubljani ali njenih poslovalnicah na deželi. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gos#